PRIMOkSKI DNEVNIK 5^S».V,‘S" - Cena 30 lir Leto XVI. - Št. 95 (4558) TRST, sreda 20. aprila 1960 Krvave demonstracije na Južni Koreji Proti Singmanu Riju in njegovi kliki Veliko število mrtvih in ranjenih - Demonstranti so razdejali sedež parlamenta in policije ter zažgali poslopje vladnega dnevnika - Vojaška ojačenja v Seulu Herterjeva kritika politike JužnokoreJske vlade 19. V prestolnici Južne Koreje so p rogi as i-41 so iih sedno stanje zaradi velikih demonstracij ■■Uki V1 °r§anizirali študentje vseh fakultet proti po-% voli?« Ln proti siePariJam Pri zadnjih predsedni-Manjj j ’ Pri katerih je bil že četrtič izvoljen do-zadniih ednik Singman Ri, ki ima danes 86 let. Mrtvih in ,nXesteh ie bil0 med demonstracijami 81 ^ den.._ hudo ranjenih, ko je policija streljala bliltio v, * marca med s« 12 in Pani°' Ponovile ‘anu na ’? -13-. aprila v Mali inoo £f ,zni Koreji, kjer 1S lOon -i ni * ^ Protf *"ov °h vzkli-'ke in n£rfdsedniku repu- ^insljo Pr°li . vladi vdrl° v o]n. Palačo in napadlo SSflPT: nnliriio. sedež policije-i»!!ltile tijrj-Se demonstracije •icer k; na druga mesta lilj sosednoV°.tudi Pr°Sla' k Uzan rpStanJe. Ta mesta Pro Kvan.giu . in is °^redilo°Sn^no ministrstvo £ i!;So PtTtoi. ?aPrei°- V Seti tl«, aPrte tudi k ,'re?ons.trantov bika republike. Večje la '*o prea"”“;>.u'antov se Je 1; »Jdišča I sedežem vrhovne-li, ev Dri# z?ldevalo razveja kile ,-^dniških volitev, ^Ue dem' marca. L1 V pU7®°nstracije so bile k*!«. Dem ob južni obali h i! ‘ede?°n?trantje so raz-'*ta vUniv, Pohoije. Prišlo je (,jiQ sPopadov. Razen k« v, TeEu ^omonstracije v itslPada i; Kvangju in Tebi 1 v sjf, ^Poročila, da so Sta11 katerih76 divizii* v°i- n Je ena moto- So stra^a1Ci^ska , dem,°- fs s t at it Je Objavila 1» «kaže r,^0.P.oziva vlado, 'kegljati i1.01!'1 da prenesi ° seJo franka zahteva IV narodne skupšči- St', -ki* iPPredsednik Cang ^ni^kov ^ n glavnih na-kija Predsednika Sing-sJk' ie objavil nocoj Vrkja» na! ? ,Poziva pred- ,uw>d uieu- t n n° stani tak°j prekliče *»> Preif }eT. naJ razpi* P°Udar dniške volitve. vr,“«daria -“‘“"-v vumvc. fc,°lltve 1 ’ da so bile zad,-l1 trn. a So „eP?štene, in do- Ned nelojalnptUdentie Upr‘ ..M^ika ? nemu ravnanju M ftika ,%5SaUu. p.P.9 Prelitju krvi dQ*ajamčf „ zahtev». naj 1*1 n-^irnih Pravice študen-kj, epove r(n?nifestacij ter V» Policiie herno vmeža-Seh. 0e v delovanje u- j • >v„|in jmfd Policijskimi a-St‘Udl v n‘LS0 s.e nada- . večernih urah. Se*1 .Pobraf^0 uniforme, ki Pije’ ‘P unil na. sedežu po-K' So ga abljaj° tudi o- No1 vJ,tem s?: fensur0S° uvedli tudi 'Nev“fsni^va^miijSki' 2S^SS1?*:^bilo «*Ba- K\voj abulicii s k ih koZm i s a- lil*)iltS°licijskn °blasti so do‘ VS Po u uro od 19. do S »ii ° kile rajevnem času. > S t i?er Prazne in lilaie i2 oklepna vo-K i v SemV0iske. Čeprav h ^ v ^il ru j noc°j sporo-S kdno ^ ^postavljen, ' VStuSih mLS‘reljanJe na Kl\Ul>n. mesta, n 0 ki DJ®. sestala komisi-tN ? °rmapiiPuavl:>a Poroč*' f zbkI,so Jib ikkJoth Voli* zbrali med ir Pa Iami- V Pan- vojaškeSepernok0rei' ! bar sProžiif komisije za Hh'% edov n*. T Pnes vpra- V 4aS° arne?,-lUfni Koreji- *tet •So dh i-e Predstav- ‘ rakjf* na Ko‘ Sl\ «.,o J“ketne izstrelke, >VnProti 7^“žni Koreji ®i,.?.iu in proti »!kaij E* do’ofen obisk v«t'Va^Snian j?hoWerja v bJ'i * od p1. *i namerava 1» ' Si?,eriškosenhowerja še >Sebnnko\Vn VoJaško po-!iiX n?ed J JI sporočil, coV,“--m obis-kom Irlovdelje gotovo sestal tu-jem opozicije Cang 'i^asbingto-(r,S fOfiodkiv, ^enhowerja 1'S ,’da m llh- Do sedaj ni akot Pbisk venjal svoj pro-J® ^eulu. ‘lotf l95gV°ji bb’d* Singman dobi etjl ‘zvolitvl ^ei^Ssn *°v a samo 55 od-\ v b^bik’ .fnPnav je nje- NS»k niSnicVrliJ1 nekaj dn‘ ! 5*ednp, op07;„Xndidat de-V:l iISko nJ he za pod-\ Oljen Cang Mion Proti pričako- 15. marca je bil Singman Ri četrtič izvoljen z «večino», ki presega po uradnih podatkih 80 odstotkov glasov. Njegov edini nasprotnik je umrl mesec prej v Washingtonu. Dotedanji podpredsednik je uradno dobil samo milijon 296.000 glasov proti 4 milijonom 773 tisoč, ki jih je dobil Rijev pristaš Lee Kipong. Tri dni pozneje je 40 članov opozicije zapustilo skupščino ob vzklikih, da je šlo za korupcijo. Ostra kritika proti volitvam je objavil tudi japonski, ameriški, angleški in francoski tisk. Ameriški državni tajnik Her-ter je poklical nocoj k sebi južnokorejskega poslanika in se z njim razgovarjal o dogodkih na Južni Koreji. Herter je izročil južnokorej-skemu poslaniku noto, s katero poziva južnokorejsko vlado, naj preneha «z zatiralnimi ukrepi, ki so v nasprotju s svobodno demokracijo«. Pozneje je državni departma objavil popolno poročilo o kritiki, ki jo je Herter izrekel proti notranji politiki južno-korejske vlade. Herter je pozval to vlado, naj sprejme »potrebne in dejanske ukrepe za zaščito demokratičnih pravic do svobode govora, zborovanja in tiska ter naj zajamči tajnost glasovanja in prepreči neprijetne diskriminacije proti političnim nasprotnikom stranke, ki je na oblasti«. Herter je dodal, da je ame riška vlada mnenja, da je val sedanjih demonstracij na Koreji «odraz ljudskega nezadovoljstva zaradi ravnanja pri nedavnih volitvah in zaradi zatiralnih ukrepov, ki niso v skladu s svobodno demokracijo«. Južnokorejski poslanik je izjavil pozneje po televiziji, da je Herter jasno omenil, da bi bilo ((neprijetno za Eisen-hovverja, ko bo šel na Korejo, če bi se demonstracije nadaljevale«. Poslanik pa je trdil, da n-ihče ne ve, ali so obtožbe o volilnih sleparijah u-temeljene. Herterju je izjavil, da je policija «korektno ravnala«, in da nerede »povzročajo komunisti«. Hammarskjoeld pojde v Južno Afriko NEW YORK, 19. — Sporočili so, da želi tajnik OZN Hammarskjoeld govoriti s predsednikom južnoafriške vlade Ver-vvoerdom in z zunanjim ministrom Louwom o rasni politiki v Južni Afriki. Vsi trije naj bi se sestali v Londonu po konferenci ministrskih predsednikov Commovealtha. Dalje se je zvedelo, da je tajnik OZN pripravil za Varnostni svet začasno poročilo, v katerem javlja, da bo na vabilo južnoafriške vlade odšel julija ali avgusta v Južno Afriko. Zvečer pa je zunanji minister Louw sporočil, da Ver-tvoerd ne bo mogel biti navzoč na konferenci Common-weajtha, in da bo Južno Afri ko zastopal on. Južnoafriška policija je danes skupno z vojaštvom izvedla racije v treh afriških mestecih v bližini Port Elizabeth. Aretirali so okoli 200 ljudi. Kakor je znano, je bil za danes napovedan začetek enotedenske protestne stavke v vsej Južni Afriki. Vse pretekle dni sta policija in vojaštvo aretirala na tisoče domorodcev, predvsem pa voditelje in orga- ce na delo. Zato govorijo vsa uradna poročila o »neuspehu« stavke. Pauling o posledicah jedrskih eksplozij ENGLEWOOD, 19. — Nobelov nagrajenec prof. Linus Pauling, ki je govoril sinoči v Englewoo4u v državi New Jersey, je izjavil, da imajo ZDA sedaj 100.000 jedrskih bomb, SZ pa 50.000. ((Dovolj pa bi Jih bilo samo 900 za popolno uničenje ene od obeh dr- nizatorje stavke. Danes so iz žav,» je pripomnil Pauling. raznih krajev s silo vozili črn-* Znanstvenik je dodal, da je malo možnosti, da bi ostalo mnogo ljudi pri življenju po jedrskem napadu, in to zaradi silnih eksplozij in zaradi močnih radioaktivnih padavin. Pauling predvideva, da bo cikali 150.000 otrok za več prihodnjih generacij trpelo na umslkih in fizičnih motnjah za. radi dosedanjih jedrskih poskusov. ŽENEVA, 19. — Danes se je po kratki prekinitvi nadaljeva. la konferenca odbora desetih za razorožitev. Na današnji seji pa ni prišlo do nobenega novega elementa v stališčih vzhodnih in zahodnih delegacij. Seja je trajala samo pol ure. Drugi dan kongresa SZDLJ v Beograda Priznanje jugoslovanskih uspehov Kardelj o glavnih nalogah razvoja Delegat belgijskih socialistov: «Imeli ste prav!» - Odnos med SZDLJ in ZKJ - M. Popovič o ideološko-političnih vprašanjih (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 19. — Drugi dah dela V. kongresa SZDLJ je potekel v glavnem v razpravi o Titovem poročilu in v pozdravih zastopnikov inozemskih delegacij. Danes so kongres' pozdravili delegat narodne stranke konvencije Gane, socialistične stranke Japonske, tunizijske stranke Neodestur, socialistične stranke Čila, izraelske združene delavske stranke, narodno-socialistične stranke Indije, združene so- cialistične stranke Francije, Socialistične stranke Argentine in komunistične partije Italije. Razen tega je kongres prejel številne brzojavke iz inozemstva, med drugimi od vseafriškega o-svobodilnega gibanja Vzhodne in Srednje Afrike, narodnoosvobodilne fro.nte Vietnama, ljudske fronte Vzhodne Nemčije, izvršnega odbora narodne demokratske fronte fin- iiiiiiiniiiiiiiiiiiKiiiiiiiiiiiniiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiMitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiitiiiniiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiittiiiiiHtiiiiiiiiiiiiiiiniiNiiiiiMiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiitiii Fanfani zaključil s posvetovanji Danes popoldne bo vodstvo KD odločilo^ o vladi cenlra Na sestanku odborov poslancev in senatorjev KD je prevladovalo mnenje, da je nujna usmeritev v levo (Od našega dopisnika) RIM, 19. — Danes dopoldne je Fanfani imel krajše razgovore z neodvisnim monarhistom Cremisinijem, nato z južnotirolskimi poslanci Ebnerjem, Mitterdor-ferjem in Rizom ter s senatorjema Tinzlom in San-dom, končno pa še z neodvisnim levičarjem Cerabo-no. Cremisini je po razgovoru izjavil novinarjem, da nima nič proti odprtju v levo; če gre pri tem za socialen program konkretnih stvari, bo on sodil vlado po tem programu; če pa gre pri tem za političen značaj, da se bo pet neodvisnih poslancev med seboj posvetovalo, preden bodo zavzeli stališče do take vlade. Južnotirolski parlamentarci so dejali, da jih je Fanfani le poslušal in da so v glavnem govorili o vprašanju avtonomije; kar zadeva novo vlado, pa da jo bodo sodili po programu. Cerabona je dejal, da neodvisni levičarji gledajo s simpatijo na vlado levega centra, Fanfaniju pa da je svetoval, naj v svoj program vključi vprašanje italijanskega Juga in otokov, predvsem kar zadeva komunikacije, prevoz, šolstvo in industrializacijo. Ob 10.30 je bil sestanek odbora poslancev KD, katerega se je udeležil tudi Fanfani. Odbor sestavljajo: Bellotti, Berry, Biasutti, Butte, Codac-ci-Pisanelli, poslanka Conci, De Cocci, Migliori, Repossi, Restivo. Russo Spena, Scara-scig, Zugno in seveda predsednik skupine Gui. Najprej je Gui poročal o poslednjih političnih dogodkih, nato pa je Fanfani obvestil odbor o dosedanjem poteku svojih razgovorov in dejal, da je njegov na. men le poslušati mnenje članov odbora, ne da bi še nakazal, kam se namerava usmeriti pri rešitvi sedanje vladne krize. Nato bo poslušal še mnenje senatorjev, nakar bo poročal vodstvu stranke; šele tedaj se bo začelo govoriti o vladni formuli in o programih. Prvi so zaprosili za besedo Restivo, Codacci-Pisanelli in Berry. Restivo je podčrtal potrebo, da se upošteva vprašanje večine, na kateri bo temeljila vlada; kar zadeva odprtja v levo, pa da je treba zadevo postaviti zelo jasno in se obrniti neposredno na socialiste pod pogojem, da nedvoumno prelomijo s komunisti. Tudi Codacci-Pisanelli je zahteval, da socialisti povedo točno, kaj hočejo, in da je treba ugotoviti njjhovo stališče glede nekaterih točk. ki so osnovnega pomena za KD: šola, zunanja in notranja politika. Dodal je še, da se je treba ogniti »nevarnosti« odprtja v levo; če pa se je treba spustiti vanj, je potrebno doseči jamstvo, da se to ne bi zgodilo na škodo demokratične stabilnosti dežele. Nato so spiegovorili poslanci Berry, Conci Scarascia, De Cocci in Butte. Tudi Berry je bil mnenja, da je bolje poskusiti z vlado, ki bi imela tudi minimalno večino, kakor pa da bi tvegali z vlado, ki bi za svojo stabilnost potrebovala socialistično hipoteko. Scarascia je bil mnenja, da bi zadevo s socialisti moralo proučiti vodstvo stranke in dodal, da bi vlada levega centra povzročila različen odmev na krajev- iiiiiMiiiiiiiiiuiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiufiiiiiimiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiuiiiitiiiiiiiHiiiitininniiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiuil Blokovske koncepcije de Gaulla glede zmanjšanja napetosti Včeraj je imel general dva daljša razgovora z Diefenbakerjem • Na tiskovni konferenci je ponovil znana francoska stališča OTTAWA, 19. — Prvi politični razgovor med predsednikom francoske republike de Gaullom in kanadskim ministrskim predsednikom Diefenbakerjem je bil danes zjutraj. Istočasno šta se v bližnji sobi sestala tudi zunanja ministra obeh držav. Razgovor de Gaulla in Die-fenbakerja je trajal eno uro in je bil povsem privatnega značaja. Navzoči so bil: sa- mo tolmači. Po razgovoru se je de Gaulle še za eno uro razgovarjal s člani kanadske vlade. Navzoča sta bila tudi zunanji minister de Murvil-le in francoski poslanik v Kanadi. O razgovorih niso objavili nobenega poročila. Zdi se, da je Diefenbaker obrazložil de Gaullu glavne obrisa kanadske politike, de Gaulle pa je obrazložil glavna vprašanja, ki so v ospredju francoske politike. Sledil je obisk v kanadskem parlamentu in ceremonija ob spomeniku padlih. Pozneje je bil de Gaulle gost na kosilu, ki ga je nje-mu na čast priredila kanadska vlada. Tu je de Gaulle imel kratek govor, v katerem se je zavzemal, »vsaj za začetek jedrske razorožitve, ki naj bi se začela pri raketnih izstrelkih in letalskih silah,« Pripomnil je, da je glede teh še mogoče uvesti medsebojno nadzorstvo. O konferenci najvišjih je de Gaulle izjavil, da je Francija mnenja, da bi moralo najprej priti do zmanjšanja napetosti med štirimi velesilami, zatem pa med obema blokoma, katerima te sile pripadajo; dalje je treba doseči organizirano podlago sodelovanja, da se premagajo politična nasprotja pri delu za razvoj zaostalih cežel. »Francija meni, da je prihodnost miru predvsem odvisna od vse Evrope in od ZDA, m da obstoj dveh nasprotnih sistemov ne bi smel ovirati miroljubnega sožitja.« Na tiskovni konferenci, ki Jo je imel pozneje, je de Gaulle izjavil, da bi se lahko zgodilo, da prihodnji sestanek najvišjih ne pripelje do ta- kojšnje rešitve nemškega vprašanja. To ne pomeni, 6a se o tem vprašanju ne more razpravljati na sesfanku najvišiih, a se v sedanjem trenutku ne more doseči nje- gova rešitev. De Gaulle je doda), da so vprašanja, za katera ne bi mogli najti sedaj rešitve, in če bodo o njih razpravljali na konferenci, ne bodo tega storili z upanjem. da jih rešijo. Na konferenci se bo skušala doseči popustitev napetosti. Na razna vprašanja le de Gaulle odgovoril, da bi Francija bila zelo zadovoljna, če se ne bi povečalo število držav, ki imajo atomsko orožje. Se bolj zadovoljna pa bi bila, če bi države, ki ga imajo to orožje uničile in prenehale z jedrskimi poskusi. Doda' je, da je Francija čutila dolžnost — a ni bila s tem zadovoljna — da izdela lastno atomsko orožje, ker imajo tako orožje fudi druge države. Toda če bi te države prenehale izdelovati atomsko orožje in uniči-le svoje zaloge, bi ga tudi Francija prenehala izdelovati. Popoldne je bil nov razgovor med de Gaullom in Die-tenbakerjem. Pozneje je de Gaulle sprejel voditelje diplomatskih predstavništev v Kanadi, Imel je nato novo tiskovno konferenco, na kateri je dejal, da NATO ne krije čfrike. Zato mora Francija misliti na možnosti intervencije izven področja, ki ga ščiti atlantski pakt. Zato mora imeti vojaška sredstva .zven področja tega pakta. Omenil je, da NATO ne .vrije arktičnega področja, kjer je neposredno zainteresirana Kanada. Zato so kanadske sile za o-brambj tega področja izven NATO. ne uprave zaradi različnih političnih pobojev med severnimi in južnimi predeli dežele. Poslanka Conci je izjavila, da je brez pomislekov za vlado levega centra, ker je razširitev demokratične baze neodložljiva nujnost. »Ne moremo naprej sopihajoč« — je poudarila. Istega mnenja je bil tudi Butte, ki je še dodal, da je taka razširitev nujna, ker je treba upoštevati, da ima KD, zlasti na severu, svoje volivce v delavskem razredu, in da politika KD ne sme biti v nasprotju s težnjami teh volivcev, ki zahtevajo odločno socialno politiko. Zugno je bil tudi za poskus vlade levega centra, hkrati pa je zahteval, da je treba zahtevati od socialistov, da prelomijo s komunisti v občinskih upravgh. Bellofti je le poudaril potrebo po enotnosti stranke, pa naj bo izbira kakršna koli. Migliori (o katerem se je precej govorilo v tisku v zvezi z okoliščino, da ga je uprava monopolistične električne družbe »Edison-Volta« imenovala za svojega upravnega svetnika, kar pa je pod pritiskom javnega mnenja odklonil, dasi pri tem poudarja, da ni nobenega protislovja med to funkcijo in funkcijo občinskega odbornika v milanski občini ni poslanca v parlamentu) je podčrtal, da bo javno mnenje težko razumelo, kako se je KD odločila neposredno za levi center, ne da bi prej poskusila z drugimi možnimi koalicijami, ki da so, kljub težko-čam, možne. K vladi levega centra bi se mogli vrniti kot »ultima ratio«. Russo Spena je naklonjen poskusu vlade levega centra; ta poskus pa ne sme prekoračiti določene meje. Dejal je, da prihaja nasprotovanje proti taki vladi od kvalificiranih e-lementov, ki imajo sredstva, za objavo svojega stališča, medtem ko je baza naklopjena poskusu, ne more pa izvajati pritiska niti more povedati svoje mnenje. Repossi je le poudaril potrebo, da pride do razčiščenja, ne glede na to, kdo bodo zavezniki in kakšna večina bo podprla vlado; ko pa bo padla odločitev, jo mora podpreti kompaktno vsa skupina poslancev. Fanfani se je vljudno zahvalil vsem in dejal, da je dobil nove elemente, o čemer be poročal vodstvu na jutrišnjem sestanku. Odbor se bo jutri ponovno sestal po sestanku vodstva stranke in tedaj bodo proučili ali je primerno sklicanje skupine poslancev KD. Tudi odbor senatorjev KD je v glavnem prišel do istega zaključka kot odbor poslancev KD; o sklicanju skupine senatorjev KD bodo odločili po sestanku vodstva stranke. Sestanka so se udeležili senatorji: Piccioni, Zelioli, Ceschi, Gava. Ferrari, Monni, Schiavo-ne, Česare Angelini, Cenini, Restagno, Angelilli, Lorenzi, Messeri, in Criscuoli. Sestanek je trajal štiri ure in v diskusijo so posegli vsi. Po sestanku je Fanfani izjavil: »Utrujen sem, a zadovoljen. Sestanek je bil zelo prisrčen, prijateljski odkrit, konstruktiven«. (Preveč pridevnikov, da bi mu mogli povsem verjeti.) Na koncu so izdali uradno sporočilo o sestanku, v katerem je rečeno, da so vsi člani odbora posegli v diskusijo in želeli Fanfaniju največji u-speh, hkrati pa da so povedali svoje stališče glede položaja in vladne perspektive. kateremu bo poročal jutri. Vodstvo stranke mu bo jutri dalo po vsej verjetnosti svoj »placet«, nakar bo sprejel mandat za sestavo vlade in začel pogajanja s PSDI in PRI za njihovo sodelovanje v vladi. Iz dobro znanih reakcionarnih krogov so sicer danes vrgli v javnost napoved, da bo proti vladi levega centra nastopila neka v katoliškem svetu zelo ugledna osebnost, a mi v to upravičeno dvomimo. Mestni odbor rimske KD (čitaj; Andreotti) je sprejel dve resoluciji; v prvi ostro obsoja vsakršen poskus vlade, ki bi morala računati s posredno podporo socialistov, dokler ne bodo jasno in glasno prelomili s komunisti, v drugi pa dajejo javno priznanje rimskemu občinskemu odboru in županu Ciocettiju, ki s podporo MSI baje vodi upravo v vedno večjo slavo glavnega mesta republike in središča katolicizma. V Turinu je govoril senator Terracini, ki je v glavnem ponovil besede Luigija Longa, ko je dejal, da bodo komunistični poslanci podprli vse tiste ukrepe nove vlade, ki bodo v korist socialnega in gospodarskega napredka dežele. Dva milijona italijanskih spolovinarjev in kolonov zahteva novo delovno pogodbo. Voditelji vseh treh sindikalnih organizacij (CGIL, CISL in UIL) prirejajo zborovanja, na katerih pojasnjujejo položaj, ki je nastal s prekinitvijo pogajanj 9. t.m. Manifestacije spolovinarjev in kolonov se bodo nadaljevale do konca meseca. skega naroda, centralnega komiteja komunistične partije Avstrije. V Beograd so prispeli danes še trije delegati PSI, zastopnik nepalskega kongresa, zastopnik nacionalne u-n}je narodnih sil Maroka in zastopniki stranke demokratične akcije Venezuele. Sedaj so na kongresu zastopniki 40 socialističnih naprednih strank oziroma gibanj. Nekatere stranke in gibanja so pismeno pozdravili kongres in izrazili obžalovanje, da ne morejo poslati svojih zastopnikov na kongres. Druge so objasnile, zakaj ne morejo poslati svojih zastopnikov. Med temi s0 Ljudska fronta Češkoslovaške, Demokratična fronta Albanije (zaradi ideoloških nesoglasij med ZKJ in Kp Albanije) in socialistična stranka Avstrije, ki se je zahvalila za vabilo m poudarila, da ne vzdržuje strankarskih odnosov s strankami, ki ne pripadajo socialistični internacionali. Socialistična stranka Danske ie obvestila kongres, da nima možnosti poslati svojega delegata na kongres. Osnovna značilnost pozdravnih govorov zastopnikov inozemskih socialističnih delavskih in naprednih strank in gibanj, ki so včeraj in danes govorili, je, da so vsi izrekli veliko priznanje Jugoslaviji, da je z dosedanjimi uspehi v gradnji socializma dokazala pravilnost postavke, da mora biti pot v socializem v skladu s posebnimi pogoji vsake posamezne dežele, in ugotovili velik napredek Jugoslavije na vseh področjih. V dokaz tega naj navedemo samo besede predsednika socialistične stranke Belgije Van Eynde Jova, ki je med drugim dejal. «Mi smo vam že leta 1951. rekli, da soglašamo z vami glede poti v socializem in sodelovanja s socialističnimi strankami. Danes ponavli&ma: tisočkrat soglašamo! Vi ste imeli prav! Danes nam ni potrebno čitati in predlagati znanstvena poročila. Napredek in izboljšanje vašega položaja se vidi na prvi pogled. Vse kaže na to: uspehi so zapisani na vaših novih objektih, na vaših ulicah, v izložbah vaših trgovin, posebno pa v sedanjem zunanjem izgledu in obnašanju- množic ljudstva, s katerim smo obnovili svoje poznanje, in ki je polno zaupanja in gorečnosti. Zastopnik KPI m glavni u-radnik «Unita» Tortorella, ki je pozdravil kongres kot o-pazovalec, je poudaril, da velik del italijanskih delovnih ljudi zasleduje z velikim zanimanjem napore i.arodov Jugoslavije v gradnji nove druž-be. »Kljub temu, da se naši in ' se zabeležijo serije skoraj majo ne samo zaradi tega, ker smo sosedje, temveč tudi zaradi neke podobnosti gospodarske strukture.« Večina delegatov je izrazila svojo solidarnost z osvobodilno borbo alžirskega lju lstva in drugih tlačenih narodov, se zavzela za pomoč gospodarsko zaostalim področjem in izrela priznanje maršalu Titu, jugoslovanski vladi in Jugoslaviji sploh za njem moralno in materialno pomoč narodom teh področij, za njeno dosledno politiko miroljubne koeksistence in za enako-pravno mednarodno sodelovanje. Po dosedanjem poteku kongresa se lahko ugotovi, da je V. kongres SZDLJ velika manifestacija mednarodne socialistične solidarnosti in (>-dločnosti, da se ’. nadaljnjo borbo za uveljavljanje miroljubne koeksistenco vseh narodov na enakopravnih osnovah in z mednarodno gospodarsko pomočjo nerazvitim področjem moralno in materialno ' podporo tlačenim nar>-dom v borbi z» osvoboditev zagotovi trajen mir na svetu. Na popoldanskem zasedanju kongresa je govoril Edvard Kardelj o nsaaljnji izgradnji socialističnih družbenih odnosov. Nadaljnji razvoj simcma materialne razdelitve dohodka, tako med delovnimi kolektivi in družbeno skupnostjo in v samih kolektivih, je Kardelj ocenil kot najbolj pomemben m odlcčilen komp eks nalog Dodal je, da se prav v si- iiimiiimiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiHii Ekstremistično gibanje v Alžiru ALZIR, 19. — Danes so javili ustanovitev novega političnega gibanja, ki se zavzema za stalno integracijo Alžirije s Francijo. Novo gibanje se bo imenovalo ((Gibanje za Alžirijg in Saharo«. Ustanovili so ga bivši člani teritorialne garde. Te enote so štele skupno 20.000 mož, ki so nekaj dni vsak mesec vršili pomožne vojaške naloge. Oborožene so bile z brzostrelkami in puškami in so bile ogrodje letošnjega upora v Alžiriji. Fo zadušitvi upora pa so bile razpuščene. Zadeva Peugeot PARIZ, 19. — Ded Erika Peugeota Jean Pierre Peugeot ja sporočil, da je danes, teden dni po ugrabitvi njegovega vnuka, vložil pri sodišču o-vadbo proti neznanim ugrabiteljem. Dodal je, da je ovadbo vložil namesto svojega sina Rolanda Peugeota, ker je ta dal besedo ugrabiteljem, da ne bo nič storil proti njim, in ker so mu zažugali z represalijami. Stari Peugeot je dodal, da je on dal denar, ki so ga zahtevali ugrabitelji, in da je na lastno pobudo odredil, da vaši pogledi razlikujejo v mnogih vprašanjih, je rekel Tortorella, zasledujemo mi z veliko pozornostjo vaše delovanje, da bi čim bolje spoznali vaše izkušnje, ki nas zani- vseh 6 tisoč bankovcev, ki so jih izročili ugrabiteljem. Dodal je, da so bili sprejeti številni ukrepi, da se zajamči varnost njegove družine in družine njegovih vnukov. iiiiiiiiiiiiifiititfiiitiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiniiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiitiMiiiiiiiiiuitiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiifiiitiiiiiMiiiiiiiii, fiiiiin mm Cuenlaj v Novem na razgovorih z Nehrujem Prvi uraden razgovor bo danes - Poročilo o obisku Čuenlaja v Burmi NOVI DELHI, 19. — Predsednik kitajske vlade Cuenlaj je prišel danes popoldne iz Ranguna v Novi Deihi. Na letališču ga je sprejel predsednik indijske vlade Nehru. Nehru je v kratkem nagovoru izjavil, da so nesrečni dogodki povzročili temeljito spremembo v odnosih med obema državama, in da se je treba sedaj truditi za vzpostavitev mirnega ozračja, Cuenlaj je odgovoril, da je prišel v Indijo z iskreno željo, da se reši obmejni, spor. Za nocoj ni v programu nobena manifestacija. Nehru in Cuenlaj sta imeli v predsedstvu vlade razgovor, ki je trajal 20 minut. Uradni razgovori med njima se bodo začeli šele jutri zjutraj. Zvedelo se je, da bi Nehru želei najprej načeti vprašanje La-daka, kjer so Kitajci /useuli 30.000 kvadratnih kilometrov indijskega ozemlja in zgradili vojaško cesto. Cuenlaj pa bi hotel, da začnejo proučevati kitajski predlog, naj bi se kitajske in indijske čete umaknile za 20 kilometrov od črte, ki loč! postojanke obeh strani. Ta predlog spominja med drugim na sporazum, ki je bil nedavno sklenjen med Kitajsko in Nepalom. - O bivanju Čuenlaja v Bur Sodeč po dosedanjem pote-'mi so objavili uradno poroči-ku dogodkov, Fanfani ne bo ] lo, s katerim Cuenlaj m U Nu naletel na večje težave glede | pozivata afriške in aZ'jske di-vlade levega centra niti v od- j žave, ki se borijo za neod-borih poslancev in senatorjev visnost in proti kolonializmu, KD niti v vodstvu stranke, I naj okrepijo svojo solidarnost v bandunškem duhu tl Nu je sprejel vabilo Čuenlaja, naj uradno obišče Peking. Oba vladna poglavarja z zadovoljstvom ugotavljata, da je s podpisom prijateljske in nenapadalne pogodbe ter z obmejnim sporazumom prišio prijateljsko sodelovanje med obema državama v novo fazo. Naglo naraščanje cestnih nesreč v Angliji LONDON, 19. — Med veliko, nočnimi prazniki je na podlagi dosedanjih podatkov zgubilo na angleških cestah 100 ljudi življenje in okoli 1.000 jih je bil oranjenih. Z več strani zahtevajo drastične ukrepe. Poudarja se potreba «racionira-nja ceste«, kakor je to v navadi na Škotskem. To raclonira-nje je dalo na Škotskem dobre rezultate. Dosegli so ga na ta način, da so opustili načelo splošnih dela prostih dni ob praznikih: edini dela prost dan, ki velja za vse, je novo leto. Druge pa določijo za vsako mesto posebej in jih organizirajo tako, da ne padejo istočasno z dnevi v bližnjih mestih. Pristojni vladini uradi razmišljajo o tem, da bi popolnoma ukinili tudi dela proste dnevne ob državnih praznikih. Delavci bi uživali enako število prazničnih dni, toda združili bi jih z letnimi počitnicami. »Ni nobenega vzroka, pripominja s tem v zvezi liberalni list «Guardian», da bi verski prazniki bili hkrati dela prosti dnevi. Da lahko gremo v cerkev, ne potrebujemo počitnic. S tem sistemom bi se preprečila invazija cest ob prazničnih dneh in številne nesreče.« Sporočili so, da bodo laburistični poslanci sprožili v spodnji zbornici to vprašanje in bodo pozvali vlado, naj začne odločno akcijo ter naj uvede drastične ukrepe, ker so vsi pozivi na previdnost bili zaman. »Britansko združenje pešcev za varnost cest« je sporočilo, da je predlagalo OZN, naj se uvede «svetovno leto varnosti na cestah«. V okviru tega leta naj bi si vlade izmenjale informacije in mnenja o sredstvih za rešitev tega težavnega vprašanja. Angleški pisatelj John Creasey zbira podpise in upa, da jih bo zbral milijon, za resolucijo vladi, s katero bodo zahtevali naj se vsako leto proglasi »dan državne žalosti za mrtve na cestah«. Na ta dan ne bi smeli avtomobilisti voziti, razen v primerih izredne njunosti. »Ce bi 140 ljudi na teden zgubilo življenje pri železniških ali letalskih nesrečah, bi nastal velik hrup, je pripomnjl pisatelj: toda to je v Angliji povprečen obračun žrtev cestnih nesreč, in nihče o tem ne govori.* stemu razdelitve kaže prav* vsebina proizvajalnih odnosov. Dosedanja zgodovinska socialistična praksa je potrdila, da socialistični odnou niso nekaj statičnega, temveč Živ o »ganski proces, katere, mu je potrebno odpreti pot svobodnega razvoja od nižjih k višjim oblikam. Ta proces se ne razvija stihijsko, temveč z zavedno akcijo ljudi, ki ga lahko zavirajo, oziroma pospešujejo. Drugi kompleks nalog n* področju materialnih odnosov se po mnenju Kardelja nana. ša na politiko razvoja proizvajalnih sil, oziroma razdelitve investicijskih skladov, ki naj zagotove stabilnost v povečanju življenjske ravni, stalno povečanje rentabilnosti ' »rodnega dohodka ter dviga produktivnosti dela na nerazvi-tih področjih. Kardelj le nadalje poudaril, da je potrebno še bolj povečati materialno tsnovo komun, in ugotovil, oa se čuti potreba, da se v ustavnem dokumentu določijo spremembe, ki so nastale v jugo slovanski družbi. Ng dopoldanskem delu kongresa so člani zveznega odbora SZ Cvijetan Mijatovič, Mi. lentjje Popovič in Avdo Hu-mp podali uvodne referate, o katerih bo kongres razpravljal v komisijah, in to o organizacijskih vprašanjih, ideolo-ško-političnih vprašanjih ter o družbenem in gospodarskem sistemu. Mijatovič je v svojem referatu ugotovil, da SZDLJ po svojem značaju ni politična stranka, temveč postaja vedno bolj ena od o-snovnih oblik samoupravlja- nja v političnem in družbenem življenju, najširša druž- bena in organizacijska oblika vseh zavednih socialističnih sil Jugoslavije. Bistvo zveze je, da je globoko demokratična, kakršna je v celoti jugoslovanska socialistična demokracija, to je neposredna, množična. Z razvojem samoupravnega sistema v celoti je v Jugoslaviji enostrankarski sistem preživel, a ZKJ in SZDLJ sta doživeli kvalitetne spremembe. ZKJ in SZDLJ se vzporedno razvijata kot dve samostojni organizaciji. Sociali-stična zveza ni neka mehanična transmisija ZKJ, temveč živ aktiven in samostojen organizem, ki zajema in povezuje ostale družbenno . poli. tične organizacije. ZKJ je del socialistične zveze, ki se odlikuje s svojo idejno in poli-tično močjo in dalovacjem. Komunisti v Zvezi imajo iste pravice kot ostali člani, toda večje obveznosti in dolžnosti, da se za svoje stališče bo. re z močjo svojega prepričevanja in argumentov in idej-po političnim vplivom ter z osebnim zgledom. Takšen odnos je v skladu z jugoslovanskim sistemom socialistične demokracije in z vlogo ZK v njem. Vod) k vedno večji politični aktivizaciji množic, k stalnemu razvijanju samostoj-nosti in akcijski sposobnosti SZ in povečanju stva-nega vpliva komunistov v političnem življenju. Zato je neutemeljeno govoriti o nekakšni mehanični razdelitvi in siruk-turni «razmejitvi» v delova nju ene oziroma druge orga. nizacije, kajti na področju de. lovanja obeh organizacij ni nobene razlike. Obe sta stalna v središču borbe za socialistične interese, za katere se borita skupno z ostalimi delovnimi ljudmi. Glede odnosa med SZ in sindikatom je Mijatovič poudaril, da je SZ za delavce in nameščenec dejansko njihova matična politična organizacija, na področju kjer žive, podobno kot ;e io sindikat v podjetju. Milentije Popovič je v svojem referatu o ideološko - političnih vprašanjih poudaril, da bodoči družbeni razvoj v Jugoslaviji nosi v sebi nadaljnji razvoj ne le delavskih svetov in organov komun, temveč tudi vseh področij družbenega življenja, poseb. no na področju bogatitve mišljenja in idej. Popovič je poudaril, da se o vprašanjih l kateregakoli področja ne sme odločati iz etntra, temveč d* se mora graditi družben politični organ.zem, ki omogoča zoperstavljanje in vskiaje-vanje pogledcv v stalnem dinamičnem t rocesu in s no. močjo njega definiranje politike in usmerjevanje lazvo-ja k socializmu. «SZ je mesto, je poudaril Popovič, kjer morajo biti potolčene vse socializmu sovražne ideje vseh smeri. Istočasno je to tribuna, na kateri se morajo definirati tudt skupne ideje, kot odraz skupnega interesa družbe, in to na vseh stopnjah od delavskega sveta do federacije Naša naloga je, je poudaril Popovič, potem ko je poudaril pomen izobrazbe delavskih množic, da proučujemo in da na ustrezni način sprejmemo, kar je pozitivno, napredno in znanstveno in da se istočasno borimo na idejnopolitičnem področju proti vsemu, kar je neznanstveno, reakcionarno, nesocialistično. To o pozarja na petrebo vedno o-strejše razmejitve z vsem kar je nesocialistično, anarhistu), no, malomeščansko in birokra-tiČno-dogmatsko, in kar s* nam kot «novo» hoče vsiliti iz inozemstva.# B. B. PRIMORSKI DNEVNIK 2 — 20. a| Vrem« včeraj: najvišja temper*. tura 19.6, najnižja 12.7 stopinje. zračni tlak 1010.3 se dviga, veter 8 km sevarozahodnik, vlage 85 odst., nebo pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 10.8 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, SREDA, 20. JPrllJ Božidar . Sonce vzide ob 5.12 in 18.57. Dolžina dneva ljU, vzide ob 2,28 in zatone ob Jutri, ČETRTEK, 21. M*' Simeon Seja tržaškega občinskega sveta Odložena razprava o zamenjavi tramvajskih s filobusnimi progami Odobritev sklepov o gradnji telovadnice v openski strokovni šoli, o pokritju potokov v predmestjih in o gradnji 60 stanovanj INA-Casa za občinske in Acegatove uslužbence Na včerajšnji seji tržaškega občinskega sveta bi se morala pričeti razprava o Acegatovem načrtu za postopno ukinitev tramvajskih prog in njihovo nadomestitev s filobusnimi, in sicer predvsem v zvezi z načrti za obnovitev cestišča, pločnikov in podzemeljskih napeljav v Ulici Battisti. O tem načrtu je namreč poročal na eni izmed prejšnjih sej odbornik inž. Visintin, svetovalcem pa so že pred nekaj meseci razdelili prepis načrta. Včeraj je spregovorilo več svetovalcev, toda dejansko niso načeli jedra vprašanja, to je samega načrta, marveč so le govorili o tem, ali je sploh pametno začeti razpravo o njem. Acegat namreč že predpostavlja, da je nadomestitev tramvajev s filobusi koristna ter da ni o tem več nobenega dvoma. Zato je bistvo njegovega načrta le v tem, kako naj se nadomestovanje tramvajskih prog s filobusnimi postopno izvede, tako da se ves vozni park skupno s tračnicami amortizira ter se tudi osebje koristno zaposli. Za to pa je treba okrog 10 let, ker bi pričeli zamenjavati tramvajske proge s filobusnimi 1964. leta. Prvi se je včeraj oglasil socialist odv. Senigaglia in re^ kel, da mora Acegat najprej dokazati, da je nadomestitev tramvaja s filobusom koristna. To je prvi pogoj, nato naj se šele začne govoriti o tem, kako naj se zamenjava izvede. Odvetnik Pogassi (KPI) je dejal, da je treba tudi razdeliti svetovalcem obračune in proračune Acegata, preden se začne diskusija. Po njegovem mnenju ne bi bilo treba ukiniti vseh tramvajskih prog, saj jih razna mesta, kot na primer Rim in Dunaj, ohranjajo. Dr. Pincherle (PSI) je rekel, da Acegat sploh ni pojasnil razlogov, iz katerih hoče nadomestiti tramvajske proge s filobusnimi ter je v svojem načrtu le orisal, kako naj se ta nadomestitev izvede, da bo pri tem čimmanj škode za podjetje. Inž. ,Jfj£un (KPI) je šaljivo parafraziral neki latinski rek in dejal, da sicer »ljubi tramvaj, še bolj pa resnico* ter da je pri tem bistveno, da niso dobili svetovalci v roke nobene dokumentacije o koristnosti zamenjave in se zato o njej ne morejo izreči. Gre torej le za postulate, ki niso dokazani, Zupan je pri tem dejal, da občinski odbor zelo rad odloži »pravdo* o prednosti »tračnice ali gume* ter da je seznanil občinski svet z Acegatovim je prišel na vrsto sklep o zgraditvi telovadnice s pritiklinami v openski nižji strokovni šoli. Za telovadnico bodo potrošili 50 milijonov lir in bo merila 16x31.60 m. Nato so odobrili sklep o izdatku 135 milijonov lir za prvi obrok del pri kritju potokov, ki tečejo v predmestjih, za kar bodo potrošili skupno okrog 450 mi-lijonov lir. Sledila je odobritev sklepa o zgraditvi 3 poslopij s 60 stanovanji za uslužbence občine in Acegata pri Sv. Ivanu s prispevkom INA-Casa. Ta sklep je bil nujen, ker bi sicer kredit, ki je bil dan na razpolago, zastarel. Občina se je skupno z Acegatom tudi obvezala, da bo plačala razliko gradbenih stroškov v znesku 13.240.000 lir. Precej razpravljanja je povzročil sklep, da se dovoli avtobusnemu podjetju Sergas zvišanje sedanje cene vozovnic za Greto za 5 lir. Za sklep so glasovali demokristjani, republikanci, socialdemokrati in liberalci in Tolloy, proti pa leva in desna opozicija. Končno je občinski svet odobril sklep o izdatku 2.970.000 lir za prenovitev poslopja v Ul. Tigor št. 2, kjer bodo udomili stanovanjske izgnance. Na seji so postavili svetovalci tudi več vprašanj, o čemer pa bomo poročali jutri. Mladina KPI za proslavo 25. aprila na šolah Tržaška mladinska federacija KPI je poslala Šolskemu skrbništvu pismo, v katerem ga o>pozarja na 25. april, obletnico osvoboditve Italije izipod nacifašističnega jarma. V pis-miu se poudarja, da se ta dan proslavlja po vsej Italiji z velikimi manifestacijami, na katerih se utrjuje enotn&st vseh, ki so sodelovali v borbi za zmago partizanskega orožja in ki so dali odločilen prispevek za ustanovitev republike. Zato mladinska federacija KPI predlaga Šolskemu skrbništvu, naj naroči vsem učiteljem in profesorjem, naj se ta praznik primerno proslavlja tudi na vseh šolah. Razprava o pravilniku občinske tržnice Danes bo pokrajinska nadzorna komisija razpravljala o pravilniku tržnice za sadje in zelenjavo na debelo. Do sedaj je omenjena komisija že sprejela pravilnik za tržnico z rl bami na debelo. S seje rlevinsko-nabrežinskega občinskega sveta Sprejet sklep o prodaji zemljišča za gradnjo nove valjarne v Nabrežini Valjarno namerava zgraditi podjetnik Mario Persini iz Trsta in naj bi najprej zaposlila okrog 30 delavcev, kasneje pa okrog 50 delavcev Sinoči je bila na županstvu v Nabrežini redna seja devin-sko-nabrežinskega občinskega sveta. Med najbolj zanimivimi točkami dnevnega reda je bila nedvomna razprava o prodaji občinskega zem.jišča tovarnarju Mariu Persiniju iz Trsta, ki namerava postaviti v Nabrežini novo valjarno (la-minatoio). Zadeva je več ali manj znana, saj smo o zanimanju tovarnarja Persinija za postavitev nove valjarne v Nabrežini že pred časom poročali v našem dnevniku. Toda od takrat so bili storjeni novi koraki k realizaciji tega načrta, ki je sedaj dobil konkretno obliko v razpravi na seji občinskega sveta. Odbornik Škrk je svetovalcem poročal, da so bili v zadnjem času številni stiki med omenjenim podjetnikom in člani upravnega odbora. Na sestankih so se porazgovorili o namenih in načrtih podjetnika, ki namerava preseliti svojo tovarno iz Rojana v Nabrežino. Dejansko to ne bi bila samo preselitev v ozkem pomenu besede, kajti podjetnik bo v Nabrežini zgradil novo tovarniško poslopje, v katerega bo pripeljal stroje (baje bodo tudi ti modernizirani) iz Rojana. Eden od razlogov, ki jih je podjetnik navedel v prid Nabrežine (tovarno bi lahko tudi zgradil v industrijskem pristanišču), je tudi ta, da ceni tamkajšnjo delovno silo in bi zaposlil v glavnem domačine. Tovarna bi spočetka zaposlovala kakih 30 delavcev, ob razširitvi obrata pa tudi do 50. Podjetnik je že predložil načrte nove tovarne, ki bi stala onkraj železniške proge v Nabrežini, in sicer na prostoru, kjer sedaj obstaja daljši žid. Prav ta je povzročil precejšnje razprave, kajti podjet- uiiiiiimimniii Zborovanje tržaških socialistov V krožku «Intemazionale» v Ul. Zonta 2 so se zbrali sinoči tržaški socialisti, katerim sta spregovorila federalni tajnik Medani in senator Giusto Tol-loy. Člani in simpatizerji so napolnili dvorano do zadnjega kotička, posebno še zato, ker je imel besedo vpliven član socialistične stranke. Kot smo že omenili, je bilo zanimanje političnih krogov za včerajšnje socialistično zborovanje zelo veliko. Predvsem je treba poudariti besede, ki jih je spregovoril federalni tajnik Medani, ki je zelo jasno začrtal stališče socialistov na področju lokalne politične dejavnosti. Krščanska načrtom samo zato, ker je svet to zahteval. Zato naj se svet izreče o tem. ali se bo nadaljevala ali pa odložila diskusija. Stvar lahko počaka do leta 1964 in tedaj si bodo lahko že drugi občinski možje lomili glave z njo. Odbornik za mestna podjetja inž. Visintin je zatem skoraj obupano dejal: »Tu se sploh ne razumemo več*. Pojasnil je Acegatov kriterij, ki je za .časa velikih cestnih del vedno zamenjal tramvaje z avtobusi, potem pa vzpostavil tramvajske proge. Po njegovem rfine-nju nima sedanji Acegatov načrt nobene zveze s proračuni, kar pa se v resnici zdi nekam naivno. Občinski svet bi moral samo izreči svoje mnenje glede del v Ulici Battisti, ki predpostavljajo ukinitev nekaterih tramvajskih prog. Končno je župan predlagal, naj se svetovalci, ki želijo kaj več zvedeti o tem, oglasijo pri odborniku Visintinu, nakar naj bi ponovno vzeli to vprašanje v pretres. Vprašanje pa je, ali jim bo inž. Visintin sploh lahko kaj več povedal. Zatem so odobrili nekaj važnih upravnih sklepov. Najprej PRIMORSKI DNEVNIK UREDNIŠTVO TRST-UL.MONTECCHI MI. TELEFON 93-808 IN 94-838 Poštni predal 559 PODRUŽNICA GORICA Ulica S. Pellico 1-IL — Tel. 33-83 UPRAVA TRST — UL. SV. FRANČIŠKA it. 20 — Tel. it. 87-388 OGLASI Cene oglasov: Z» vsak mm v iirinl enega stolpca: trgovski 80, finančno-upravTii 120, osmrtnice 90 lir. — Mali oglasi 30 lir beseda. — Vsi oglasi se naročajo pri upravi. NAROČNINA Mesečna 4*0 lir. - Vnaprej: četrtletna 1300 ltr, polletna 2500 Ur, celoletna 4900 lir — Nedeljska Jtevilka mesečno 100 lir, letno 1C00 Ur — FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 30 din, mesečno 250 din — Nedeljska letno 1440, polletno 720, četrtletno 360 din — Podtnl tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ut. 3-1., tel. 2W28 tekoči račun pri Komunalni banki T Ljubljani 400-70/3-375 Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT Trst Demokristjani ne sm nadaljevati s politiko zaprtih vrat Pred volitvami akademikov na tržaški univerzi KD mora stremeti, da pride do programskega sporazuma s socialisti demokracija, je dejal prof. Medani, se np more izogniti nujnosti, da izbere jasno politično pot, tako na vsedržavnem kakor na lokalnem področju. Demokristjani ne smejo in ne morejo nadaljevati v Trstu z absurdno politiko zaprtih vrat do socialistov. Namesto da bi zasledovali nenaravno zvezo z ind-ipendentisti v občinskem svetu, bi morali namreč stremeti, da bi prišlo do programskega sporazuma s socialisti. S svojim obnašanjem — je rekel prof. Medani — Krščanska demolkraaija. in še posebej republikanci in socialdemokrati, dokazujejo, da nočejo sodelovati pri hvaležnih naporih nji- Nesreča, ki bi se za deklico lahko zelo sla Misleč, da je povozil deklico, je šofer trolejbusa dobil živčni napad in so ga morali sprejeti v bolnišnico Okrog 13. ure včeraj je 30-1 kjer je zaposlena se je vče-letni Tullio Sossi iz Ulice del- raj ponesrečila 15-letna Lidia le Rose 29 vozil trolejbus pro- * Cafania iz Reške ceste 51. Ra- ge štev. 11 po Ulici Piccardi proti središču mesta. Na vogalu z Ulico Eremo je zagledal deklico, ki je hotela prečkati cesto. Da bi preprečil nesrečo, je ostro oklenil vozilo in pritisnil na zavore, a mu ni popolnoma uspelo. Z levo stranjo trolejbusa je obranil 11-letno Valneo Mikuletič iz Ul. Raffineria 9. Šofer ni tedaj videl dekletca, pač pa je slišal udarec. Dobil je živčni pretres in skoraj izgubil zavest, ker se je prestrašil, da je dekletce smrtno povozil, a ni bilo hudega. Valnea se je le nekoliko o-praskala po kolenu leve noge in so ji v bolnišnici nudili prvo zdravniško pomoč, nato je lahko odšla domov. Okrevala bo v dveh dneh. Sossija pa so zaradi živčnega pretresa sprejeli na opazovalni oddelelk in si bo opomogel čez nekaj dni. Nekoliko so se prestrašili tu. di potniki, pa je vsem odleglo pri srcu, ko so se prepričali, da se ni zgodilo nič hudega, «»----------------------- mila se je v desno roko pri mešalnem stroju in se bo morala zdraviti 10 dni na II. kirurškem oddelku. «»-------- Med Škocjanom in Koprom se je ponesrečil z motorjem Nezgode na delu Med delom v skladišču pre moga železarne ILVA se je včeraj dopoldne ponesrečil 60- l , ._ : T\« T orni Q 17 XJ1» letni Nicola Di Lernia iz delle Doccie 5. Pri raztovarjanju premoga se je nanj_ usul kup premoga in ga poškodoval ter ranil po obrazu in čelu. Na II. kirurškem oddelku se bo moral zdraviti 10 dni. V Tržaškem arzenalu se je pri delu ponesrečil včeraj popoldne 24-letni Germanno Car di iz Ul. Orlandini 40. Nerodno se je z levo roko približal cirkularki, s katero je delal. Poškodoval si je dva prsta. Sprejeli so ga na II. kirurški oddelek in se bo moral zdraviti od 8 do 10 dni. Pri obnavljanju neke vile na Opčinah se je ponesrečil 44-letni Guerrino Savi iz Ul. Costalunga 316. Na vrtu pred vilo je nerodno padel in se pobil po čelu ter opraskal po obrazu. Sprejeli so ga na opazovalni oddelek in se bo moral zdraviti dober teden. Pri delu v papirnici v Sti-vanu se je okrog 15. ure ponesrečil 30-letni Albin Sedmak iz Križa št. 63. Sedmak je nerodno vtaknil desno roko med valja, pri katerih je delal. Poškodoval si je desno roko, zaradi česar so ga z avtom podjetja odpeljali v bolnišnico. kjer so ga sprejeli na ortopedski oddelek. Zdraviti se bo moral od 5 do 30 dni. V avtoparku vladnega generalnega komisariata se je včeraj popoldne ponesrečil 29-let-ni Livio Meneghetti iz Ulice Settefontane 6, ki je tam zaposlen kot šofer. Ko je hotel izstopiti iz kabine tovornika, je zadel z glavo ob kabino in se pobil ter ranil po glavi. Sprejeli so ga na drugi kir oddelek in se bo moral zdraviti od 8 do 10 dni. Pri delu v slaščičarni Bolgo-gna X, Drevoredu D Ajmunzio, Včeraj popoldne je sam prišel v bolnišnico 32-letni Edi-lio Petterosso iz Rojanske ulice št. 2, ki so ga sprejeli na ortopedski oddelek, ker se je pobil in opraskal po obrazu in rokah ter desni rami in si verjetno zlomil gleženj leve noge, zaradi česar se bo moral zdraviti od 10 do 40 dni. Petterosso je povedal, da se je v ponedeljek zvečer peljal iz Škocjana v Koper na zadnjem sedežu vespe, ki jo je vozil 25-letmi Marino Trobec iz Ulice Vecellio 13. Blizu nekdanje železniške postaje v Škocjanu pa je Trobec zadel s svojim vozilom ob neki tržaški avto. Trobec in Peterosso sta seveda zletela na tla. Medtem ko so Trebča odpeljali v koprsko bolnišnico, se je Petterosso vrnil z nekim zasebnim avtomobilom v Trst, ker si j« mislil, da ne bo hudega. Prespal je doma, včeraj pa je odšel v bolnišnico, ker sta ga noga in rama vedno bolj boleli. hovih osrednjih partijskih organov za pozitivno rešitev politične krize. Federalni tajnik je še posebej pripomnil, da ni mogoče prikrivati teh stališč z izgovorom, da obstajajo določeni sporazumi med socialisti in komunisti. Socialisti, je dejal govornik, so že zdavno rešili vprašanje njihovih odnosov do Komunistov. Te pdnoše označuje 'n bo označevala najširša politična avtonomija, brez umetelnih zavezništev in brez umetelnih razprtij. Nato je spregovoril senator Tolloy, čigar izvajanja so prisotni sledili z velikim zanimanjem. Govornik je predvsem pozdravil vse tiste člane, ki so prišli v PSI preko Muisa ter je zagotovil, da osrednji organi stranke podpirajo vse tržaške zahteve v pogledu deželne avtonomije. Takoj nato je Tol-loy prešel na obravnavanje po. Uličnega položaja v državi. V tej zvezi je govornik poudaril, da se je v zadnjih časih okrepil proces naraščanja monopolističnih in klerikalnih sil. Prišli smo že talko daleč, je rekel, da 6 ali 7 milijonov glasov lahko vpliva na ves demokratični razvoj v Italiji. Gre za versko izsiljevanje v trenutku. ko napredne sile na vsem svetu hitijo naprej. Senator Tolloy je še posebej poudaril, da je položaj kapitalističnih in monopolističnih krogov v državi danes zelo šibak. To dokazujejo tudi neprestane zahteve predstavnikov teh krogov, da Cerkev neposredno posega v politično borbo. Potem ko je osvetil potek politične krize v zadnjih mesecih, je govornik karakteniziral stališče svoje stranke do Fan-fanijevega poskusa. V tem pogledu je izjavil, da PSI nima nikakršnih predsodkov do oseb. temveč, da gleda samo na program, ki bi ga določena demo-kristjanska vlada hotela izvajati. S tem je Tolloy hotel povedati, vsaj talko se »di, da italijanski socialisti sedaj čakajo, 'kaj bodo demokristjani ukrenili. Iz tega sledi tudi njihovo stališče, ki se danes konkretizira v politiki morebitnega vzdržanja pri bodočih glasovanjih v Parlamentu. Štiri liste za volitve reprezentativnega organa V laični listi je vključenih pet slovenskih predstavnikov Včeraj se je sestala volilna komisija za volitve reprezentativnega organa akademikov na tržaški univerzi. Komisija je sprejela naslednje štiri volilne liste: Intesa universita-ria (katoličani odnosno krščanska demokracija), Liberi go-liardi (liberalci), Adria (slovenska katoliško usmerjena lista), Universita libera-UGI (napredna, laično usmerjena skupina). Na zadnji listi je tudi pet slovenskih akademikov. Iz Trsta so vključeni na listi: Sanzin, Kozmina, Palčič in Pahor; poleg tega pa kot predstavnik iz Tržiča, Ferletič. Komisija ni sprejela dveh list, ki nista imeli v redu pogojev za sprejem. To sta desničarski listi in med njimi odkrito fašistična Goliardia na-zionale tradizionalista ter »neodvisna* desna RUA (Rag-gruppamento universitario au-tonomo). Glede »Goliardie na-zionale* pravijo, da so nalašč predložili povsem napačno in nepravilno listo, da bodo lahko ponovno igrali na nacionalistično struno, češ slovensko listo so sprejeli »nacionalne* pa ne. Volitve v reprezentativni organ bodo v Tržiču, Vidmu, Gorici in Cervinjanu v ponedeljek, v Trstu pa v torek in v sredo. žaška KD vlado «demokratič-ne solidarnosti)), v kateri naj sodelujejo PSDI, PRI in KD. Z vespo v vespo Na Trgu Stare mitnice je včeraj popoldne 26-letni Romeo Gregori iz Škedenjske ulice 64, ki je privozil z vespo iz Ulice Media, trčil ob vespo, s katero se je vozil 22-letni Vit-torio Speh iz Drevoreda XX. septembra 51, ki je bil namenjen v Ulico Carducci. Špehu se ni zgodilo nič hudega, Gregori je zletel na tla ter se pobil in opraskal po levi nogi, V bolnišnici so mu nudili prvo zdravniško pomoč in bo okreval v dobrem tednu. Sestanek uprave gledališča «Verdi» nik zidu ne potrebuje, a mola — če hoče kupiti zemljišče — kupit: tudi zid. Po načrtin bo nova valjarna stala v notrajnosti omenjanega zidu, ki pa ga bo treba kasneje deloma podreti. Konkretni predlogi, Ki jih je odbornik Skrk v imenu občinskega odbora predložil občinskemu svetu v odobritev, pa so naslednji: 1. Občina proda podjetniku Mariu Persiniju za gradnjo nove valjarne 2.400 kv. m zemljišča Po 350 lir kv. m, to je za skupno vsoto 840.000 lir. 2. Občina da omenjenemu podjetniku v najem 2.500 kv. m zemljišča, in sicer za letno najemnino 80.000 lir. 3. Podjetnik mora kupiti tudi 450 kub. m zidu po 2.000 lir za kub. m torej za skupno vsoto 900.000 .ir. Nudi mu pa ugodnost, da to vsoto izplača v mesečnih obrokih po 50.000 lir. V razpravi so svetovalci poudarjal' koristnost te pobude, vendar so se tudi zanimali, če ne lo nova tovarna povzročala preveč ropota, če ne bo dim zasmradil okolice itd. Po pojasnilih župana in odbornika Škrka je občinski svet soglasno potrdil prodajo zemljišča in odstopitev drugega v najem, kar pomer.i, da se bo nova tovarna začela po vsej verjetnosti graditi že e-tos. V ostalem ie občinski svet odobril še nekaj prodaj občinskih zemljišč, in sicer Pietru Turcu iz Trsta ter Narsisu Spangerju iz Sesljana, medtem ko so camping «Adria» dali za dve leti v najem Giovan-ni Brisco. Svetovalec Srečko Colja je tudi predlagal, da bi občinska uprava poskrbela za popravil ■ stare poti, ki je nekoč vodila z glavne obmorske ceste v Vižovlje in v tej zvezi je župan zagotovi), oa bodo o tem vprašanju razpravljali na seji upravnega odbora Končno je žuDan še obvestil svetovalce, da bo v ponedeljek 25. aprila ob 11. uri dopoldne izredna seja občinskega sveta C RAZSTAVE Danes ob 18. uri bo v občinski galeriji začetek razstave tiskov in risb tržaških umetnikov. Razstavo prireja občina. Okrog 40 del bodo razstavili sledeči slikarji: Abrami, Alberti, Bertini, Bressanutti, Campitelli, Cara, Černe, Černigoj, C-hersicla Cogno, Colo-ni, De Comelli, Dequel, Duren, Fermo, Fini, Grassi, Lupieri, Meneghini, Metallino, Moretti, Orlando, Pierguidi, Ponte, Prekop, Prizzon, Psacaropulo, Rei-na, Roma, Rosignano, Sbisa, Schott-Sbisa, Šircelj, Sisto, Sormani, Ukmar, Vasič, Wal-cher, Zilli-Postogna, Zolia in Zuculin. Razstava bo odprta do 28. aprila. G UJEDA DAROVI IV ritl.S*»KVHI Ob 16. obletnici tragične smrti dragega sina Etkota in nečaka Emila daruje družina Škabar z Opčin 5000 lir za Dijaško Matico. RAZNA OKVIliNTII.A Sestanek Slovenskega fotokluba Danes redni sestanek Slovenskega fotokluba v Rimski ulici 15-11. Ob 20 tečajniki, ob 20.30 pa redni člani. IZLETI SINDIKAT SLOVENSKE SOLE IZ TRSTA IN SINDIKAT SLOVENSKIH SOLNIKOV IZ GORICE vabita solnike in prijatelje na enodnevni izlet, ki bo 25. aprila t. 1. Izlet bo z avtobusom ter si bomo ogledali naslednje kraje: vrh Slavnik (1027 m), Koper z ogledom tovarne motornih koles ter Portorož. UDELEŽENCI MORAJO IMETI V REDU PROPUSTNI-CO ALI POTNI LIST. Odhod bo iz Trsta, toda za udeležence, ki bivajo na vasi, ako predhodno naročijo, bo ustavil avtobus v naslednjih krajih: Stivan, Devin, Sesljan, Nabrežina, Sv. Križ. Prosek, Opčine, Trebče, Padriče, Bazovica. Vpisovanje na sedežu sindikata v Ul. Fabio Filzi 8 vsak dan od 18. do 19. ure do vključno 22. aprila, kjer dobite tudi podrobnejša pojasnila. ODBOR Slovensko gledali*** t? trstu Oh 20.3° DANES 20. t. m. ° v kino dvorani v nedeljo 24. t. m' Trstu, v Avditoriju v j6jo v ponedeljek 25. t. m-na Kontovelu DNEVNIK ANE Zaradi dolžine preds‘a'etoie» zarjamo občinstvo začetek. op0- oko Vljudno vabimo P<* liških vasi, katere u -upi marnih Hvnrail. (l2 **. JiJnfl! navdušila občinstvo- ^ pij Slovenskega gledalis irj- na razpolago prosv ;ijnj c* šivom vstopnice po' jo®* ni; točen cas pr° ^et iffl*-pravocasno sporo« bre jv jo vsi okoliški kra>'n0\i»niVl. tobusne zveze v PTO s«« in zgodnjih večernih ^ jg,3l. predstavo programir “ffib’ *V* SLOV. VERDI V petek ob 21;jJJ(arB'0"ieir cert Tržaškega fi‘n“ --■» 111 ltofr IZLET SPDT V TRENTO Včeraj se je sestala uprava avtonomne ustanove gledališča »Verdi*, ki je razpravljala o ureditvi krajše poletne sezone. llllllllllllltllllllllllllllllllllllllltlllllltllllllllllUMiHlllllllltlllMIttlltlllllllllllllllIVtItlllllllllllltll O V Bazovici je včeraj popoldne nerodno padel z motorja, s katerim se je peljal, 37-letini Pietro Seraval iz Istrske iiličč 34. Pobil in ranil se je po čelu ter precej opraskal po obrazu. Pravijo, da je bil nekoliko vinjen. Z rešilnim avtom so ga odpeljali v boluišni. co, kjer so ga sprejeli na opazovalni oddelek. Zdraviti se bo moral od 8 do 10 dni. Izpred kazenskega sodišča Tečaj na univerzi za uradnike prefektur Danes dopoldne se bo pričel na tržaški univerzi tečaj za podprefeikte in druge višje u-radnike prefektur. Tečaj organizira ministrstvo za notranje zadeve, da usposobi funkcionarje prefekture predvsem glede socialnih, sindikalnih in podobnih vprašanj. Ta prvi tečaj se bo zaključil 30. aprila in bo na njem predavalo 21 docentov. Funkcionarji bodo posedali lelkcije po pet ur na dan. Otvoritvi bo danes prisostvoval tudi dr. Memmo Adolfi, ki je načelnik za personal ministrstva za notranje zadeve. Do sedaj se je 19 Tržačank prijavilo za korpus ženske policije. ki ga bodo ustanovili v vsej Italiji. Poleg tega se je prijavilo 24 pripadnic bivše Civilne policij^ 7 kandidatk, ki imajo potrebno izobrazbo za inšpektorice in 12 kandi- Sestanek KD položaju vlade Danes se sestane pokrajinski odbor KD, ki bo razpravljal o stališču stranke glede sedanjega vladnega položaja. Kot poroča tržaški radio, zastopa tr- Obsojena stara znanca sodnikov in policije Pred kazenskim sodiščem se je zagovarjal 71-letni Bandelli Alighieri, stanujoč v Ulici P. Vergerio’20. katerega so aretirali že pred časom. Imenovani ima za seboj že 41 kazenskih prestopkov. Po poklicu pa je brezposeln mesar. 11. marca letos si je Bandelli prilastil denarnico, ki je vsebovala 1.520 lir, katero je ukradel neki tedaj nepoznani ženski. Sodišče mu je naložilo J leto zapora ter 9.000 lir globe. Proglasilo ga je nadalje za poklicnega zločinca ter ga obsodilo na najmanj 3 leta dela v kmečki koloniji. Dogodek, ki je pripeljal Ban-dellija sedaj pred sodišče, se je zgodil na avtobusni postaji na Trgu Stare mitnice. Tistega dne, bilo je 11. marca t. 1., je neki stražnik zasledoval Ban-dellija ter opazil, da je potegnil iz žepa neke ženske denarnico. Takoj ga je prijel, toda v istem trenutku je avtobus, v katerega je zenska ze datk za pomožne policistke. mučili tedaj, kot jih lahko mučijo v katerikoli dobi. A-luzij na sedanjo dobo je v filmu polno in drugače sko- vstopila. odpeljal proti Kolon-kovcu. Bandellija so aretirali ter ga odpeljali na policijo. Kasneje je prizadeta ženslka, Renata Gianni por. Periatti izvedela za tatvino iz časopisov in prijavila zadevo policiji. Policija ji je vrnila denarnico in denar. • « » cLepi Anton» Ne glede na to, ali se je režiser Mauro Bolognini točno držal literarne predloge ali ne (in dejansko se te predloge, romana, ki ga je napisal Vitaliano Brancati, ni tesno držal), je vendar s filmom «Lepi Antonu ustvaril pomembno in lepo delo. Lepi Anton, ki ga imajo za pravega don Juana, se 'Z Rima vrne v domačo Catanio. Doma so sklenili, da se bo poročil z Barbaro, hčerko bogatega notarja, ki je sicer še niti ne pozna Vendar jo vzljubi in se z njo poroči. Toda Barbara, ki se še kot dekle v redkobesednih razgovo-ih z zaročencem, katerim prisostvujejo njeni zdolgočaseni m zaspani starii, sicer zanima, te je Anton že dal na svojem posestvu izkopati vodnjak — kajti »to je zelo važno, imeti lastno vodo» — tn katere radovednost se omeji na vprašanje, koliko pomarančnih dreoes ima zaročenec na svojem posestvu. ostane tudi v zakonu skrajno hladna, k temu se pridruži ie straina u-gotovitev staršev Barbare, da je žena po letu zakonu še vedno taka, kot je bila pred oroko. Gre torej za zakon h tl&a&kik kimmatoglafcm porok ki je snon consumotums Ta ugotovitev domala stre Antonove starie, zlasti očeta, ki ko z drugim človekom, kate-1 na sporedu je po^en_ dan in rega imetje gre v nekaj mi- j prav tako film Kona Ičika lijard. Antonio živi samo doma, kot ne bi teč obstajal za ta svet. Nekega dne pa postane mladi služkinji v hiši slabo; ugotove nosnost — toda s kom, ko Pa dekle s ploh ne pride iz hiše. Izkaže se, da je bil Anton. In v hiši zavlada spet neselje, kajti tu je dokaz, da Anton Ie ni impotenten . Bolognini je v filmu lepo prikazni del sicilskega življenja (postavil ga je t) najno-vejio dobo in se je torej že tu ločil od literarne predloge)1 ter vsem osebam vtisnil pravi pečat. Marcello Mastro-•.anni, ta tako zaposleni italijanski igralec, je svojo težko vlogo odigral z inteligi ntvo zadržanostjo a vendar zelo izrazito. Okrog njega je še nekaj zelo dobrih igralcev: Rina Morelli (Antonova mati), Pier-re Brasseur (oče), Claudia Cardinale (Barbara) in drugi. Film je vrzden ogleda. Dva Bergmanova filma Od S. do 15. t. m. je bil v enem izmed tržaških ki nema- ive Burmanska harfa ter indijski film Aparajito Satya-jita Raya. To so filmi, ki so razen Device Orleanske dosegli tudi po več nagrad na raznih mednarodnih filmskih festivalih, in vendar je bil Aparajito, ki je bil v Benetkah nagrajen z zlatim levom, to pot prvi( predvajan v Trstu (prav tako Devica Orleanska). Prvič pa je ts pot prišel v Trst tudi švedski film Ingmarja Bergmana Sedmi počat, ki je bil na sporedu Itiri dni. (Pripomniti pa j« treba, da je bil nes ta pregled v enem izmed manjših mestnih kmematogra-fov.) Znano je, da prejema lngmar Bergman nap rade za režijo svojih filmov skoraj povsod, kjer se s soojimi filmi prikaže. Tudi Sedmi pečat se ponaša z eno izmed nagrad v Cannesu (l. 1957J. Zato je kar čudno, da film v Trstu ni začel svoje poti v enem izmed premierskih kinematografov prvega reda. \ (Clam CUC so si ga lahko ogledali še v nedeljo zvečer jo in je včasih gledalcu kar neprijetno jih gledati, niso nič hujše od grozot današnjih dni (Hirošima! In še marsikaj.) In podoba križarskega viteza, ki se vrača z vojne s praznoto v sebi in išče vere — pri tem mu je smrt edina gotovost — tudi danes ni nenavadna osebnost. Film je tako mojstrsko izdelan —• igralci so vsi stoodstotno na mestu — da imamo pred seboj delo, ki v celoti predstavlja eno izmed najbolj dovršenih sodobnih filmskih del v Evropi, zlasti je u njem polno poezije. se je lahko kdaj oohvahl ko- \ 0° je priredila družba _ Glo-liko je zmogel pri ženskah | be pod geslom »za boljši ki-Zenini starši izvajajo iz dej- nos. Dva filma znanega re- tografov pregled filmov, ki na običajni nedeljski prid Ko smo že pri Bergmanu, bi mimogrede omenili da so imeli člani CUC (Univerzitetnega filmskega krožka j pri. ložnost uideti še en film tega švedskega režiserja: Plamen ljubezni’ in čudno je, da tudi tega filma še ni v tržaških kinematografih, medtem ko je že nekaj časa, kar ga vrte v nekaterih drugih mestih Italije. Ta film, ki je že iz l. 1953, spada mogoče v nižjo vrsto Bergmanovih fil Pred istim sodiščem se je moral zagovarjati tudi Antonio Bracina, star 57 let, bivajoč v Ulici G. Gozai 5. Obtoženec, ki je v priporu, je bil obdolžen poskusne tatvine. Okoli 6. ure zvečer 1. aprila t. 1. se je približal v Ulici Carducci v višini številke 39 množici ljudi, ki ie čakala na trolejbus štev. 19. Vtaknil je roko v plašč neke Marije Jugovac por. Gašperini, stare 40 let, iz Ulice Ronchet-to 67. Med Igusimi, ki so čaikali na trolejbus je bil tudi maršal civilne policije Giuseppe’ Crevatin, ki ga je zasačil na delu. Sodišče ga je obsodilo na 9 mesecev zapora in 6.000 lir globe. Nadalje bo moral obsojenec prebiti dve leti v kmečki koloniji. Za seboj pa ima Bracina 29 kazenskih prestopkov in ze 1935. leta so ga proglasili za poklicnega zločinca. OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA. SMKT1 IN POROKE Dne 17., 18. in 19. aprila se je v Trstu rodilo 16 otrok, u stavi.) j mov, toda je še vedno ne- V tem filmu, ki ga je po- j znansko više od večine del, stavil daleč srednji vek. , ki gredo eni sezoni čez stva, da je zakon «tion -onsu- ! žiserja Carla Thcadora Dre- 1 v čas križarskih vojsk, je \ filmska platna. Upati torej matumn, takoj posledice, ker i Verja (Dies irae in Trpljenje Bergman hotel prikazati tes- , smemo, da bo le prišel tudi se ponudi priložnost ga poro-1 Device GrleanskeJ, sta bitalnobo m dtiome, ki so ljudi | ta film v kak tržaški kino. mrlo je 29 oseb, poroke pa ni bilo nobene. UMRLI SO: 57-letna Veronica Brainich por. Crevaitin, 49-letni Luigi Bole, 71-letna Justina Skuk 47-letna Giusepplna Persico por Conti, 75-letni Alessandro de Bo-slehi de Frandofilo, 55-letni Ba-silio Florian, 59-letni Giordano Makovez, 86-letna Maria Carboni por. Bembo, 75-letni Antonio Pietro Faeohini, 84-letna Maria Chersovani por. Chersovani, 78-letna Giuseppina Rustia por. Ba-clchi, 64-letni Gerolamo Scorlinl 74-letni Simone Franco, 51-letna Silvia Marchl, 76-letna Laura Melillo por. Palmierl, 68-letna Berta Nussbaum, 73-letni Ales-andro Zanot, 80-letm Antonio Stanco, 77-letna Marija Parovel vd. Pregare, 68-letna Maria Ro-dela por. Glavina, 89-letna Fran cesca Schott por. Piani, 78-letna Ida Del Lungo vd. Viti, 24-letn! Fdoardo D'Angelo, 67-letnl Vit torio Giacca, 78-letna Ana Va lentinčič, 59-letni Miehele Scaf fidi, 84-letna Antonia Menin vd Cossio, 73-letna Paola Merconi por. Vasari, 85-letni Antonio Tuftao. NOČNA SLUŽBA LEKARN Cipolla, Ul Belpogglo 4; Go- dina Enea, ul. Ginnastlca 8; Al-la Maddaleria, Ptrska ultra 43 Plzzul Cignola, Korzo Italia 14 Ctoce Azzurra, Ul. Commerciale 26, V nedeljo 8. maja v Trento k izviru Soče. Prijave v Rimski ulici 15-11. /VAJPCAV *>■ /\ A/vAt;A ' .-NArtNA /N S; 1/0 V 'E N S K A PROSVETNA ZVEZA V TRSTU V soboto 23. t. m. ob 21. uri na Opčinah, v nedeljo 24. t. m. ob 17. uri v Križu bo gostovala dramska skupina DPD iz Izole z veseloigro: ^BABILONSKI STOLP* Vstopnice bodo v prodaji dve uri pred začetkom predstav pri blagajni dvorane. ega »‘“jl.voD) “1 P°d v°a'fberta ' rberta A*?. Ma^3 ga orkestra rigenta Herberta (a s sodelovanjem Pianl Delli Pontija Beet»»5 Na sporedu so - e Skladbe: Leonora ^ t» vertura; III. ko vir in orkester “P ncert flt b!>- simfonija «Er^Cgiedalii^’ Danes se pri vsi gajni prične prodaj NH°V° vit<« teatro Drevi jn* pu^a* istfV predstave «Kocke freda Baldaccua. , * Fenice , Marcello Masti di a Cardinale. Exceisior 15.30 Masiioianai sen; iCt>' «BeK. an1 it#r esior u." -hnicoktf' prrpt' technirama, tertfl jan, ^ c, ? -7 FUodrammatico xf’ navig"0 volta un piccolo Graitauelo 16.00 Ava Gardner DRkprep0ve Viuorio De Sica- at, mladoletnim. . »DOSLrifl*1, Supercmema ne P.ppa, PJ®'3 v#1 A reoba leno ni», Gary Cooper. rada 0|j :. Uf'J ston. Oskarjeva Aurora 16.00 {.-ti, (‘ un piccolo nav ^ma■tt3l%])I|l,, CaDp,tor?6V^4^VH^ Van He.lyn, SOVjetni«1 Ui0 ^ nernascooe. te« , je nemascope, r Blyth, Hovvard ^ SOLA GLASBENE MATICE Danes 20. t. m. ob 20.30 bo v mali dvorani Ul. R. Manna 29/11 interni nastop godalnega oddelka Sodelujejo: komorni godalni orkester Glasbene Matice pod vodstvom prof. Oskarja Kjudra. gojenci violinskega oddelka. Kot solist nastopi u orkestrom Nedoh Danijela. Lamas. . „„ a J1;,r. ... Impero 15.30 AfP p ge £# Gregory Pečk u3 ttaAor®i’ 0<* Italia 16.00. m A^M. FerrerOesI,K,;;; I ass,,no.-,.16£0 ,‘n * in Massimo .... cinemascope J- gei* .. Marais in Sad1 vit v Trstu. Npkoi«3 (/’ — predvaja danes 2*. t. m. z začetkom ob Columbia film: «. Atomski bandit Igrajo: RICHARD DENNING tn ANGELA,J4etPiS v e rt Od ropa mrličev a la Morgue. do 00 -0. stvarnosti osmih mrtvih, ki ubij A JjORSKl dnevnik 20. aprila 1960 Pismo iz Amerike lafno iz merilce H i roši mn. naša vest! Izpoved iznajditelja atomske bombe, ki je obolel za rakom in ki je celo odklonil operacijo, da bi lahko do kraja napisal svojo oporoko VORK, aprila ^sne' *-* vem' Ituel mn rta KEVp ••"Sam le, l,,. Spominjam •'m 5em nek°č dejal, da itu0 da Je člove- ki jt Melo svoj črn dan Id« yo ,c u Prinesel samo žali tai/r„,a.po drugi strani smo kkl n,h okoliščinah - »C' d“ m - - - ------ ki })xiQ a? druOo izbico? Kai *«]; ' ce b* nacisti prvi iz-*r,!j 0msfc° bombo in jo ^'achit!>a, ^ew York ali na BiH}« on’. Kdo bi tedaj ^ vojni?... To- bipri( ~ "* *■____ nas nacisti ne pre-* iznajdbo bombe — bti>: 1» 'Ho :a*> da nikoli ne bom je bilo to p o- t(l*rečen 0dsekane besede in ** zas—f s katerimi zač • vin iin!?3 ekskluzivni inter-a«ne», u- . orb Herald Tri-Bon,1 3e Prav gotovo naj-,rwljiv ;V.den ln najbolj pre- kil°v *lerZ,u’ .kar je tik aa pb letih objavlje- ‘5 intervraneh časopisov. Gre bt»mu , s človekom, ka- j. daevi življenja ver-°loišfei _° eti' ker leži na 'tr8te , P°stelji velike new-L°!nim 1”. b°lan za neiz-"i»9 j; , °m- Intervju raz- 11 in u ° sleda na pretek-"* >>od(Zr 3e še važneje -> n» 0St ~ človeK, ki #!i*e odkSV.°3* vesti naistraš-'k^sko k našega časa — hSe bombo- Le° Szilard in Do /I 3 2Sodovina že f' Zato dovolj privlaču-i"1''0 svet*8’ 35811 ie Pozneje * ta ,ovne posledice, se f* dne „,°V*na začela neke-]H0. ko me tako je - od#46! Szilard-Kerrm NiiN*s.\nl _ _e . bomba ^8*okrog Hirc-^ )e w?Skov •i 5' is k° j.hi Szilard se je ia bombe ne bi prej iz p pred katerimi CV 'Vr°Pe. Tot« !V >„. Je z j da bi !a uporabljena Pansko. S ce- „ , Je do- - „„-°8(if. nepotrebno, s do*eči mir. če VS £ ^budijo razum. %'UCe8, 1,“, že dolSo slu A. atoi>tsit- kaier,,Ra se te v*»l a^a' kakšnim pre- i - , lzPo-.tavljena V t„„. Ven,kov v trenut, znanstvenih hUmam!eP‘0taj0 p’" i,SV • d<- 'ni lntere" * k^<3,l“Vo 8z’skovania in atomske Na eni strani «govoreiega časopisa» je navaden tisk, druga stran pa je prevlečena z magnetno snovjo kot magnetofonski trak Ob koncu leta je praznoval prvo obletnico izhajanja prvi #zvočni časopis# na svetu — pariška «Sonorama». Časopis je že v začetku svojega obstoja zbudil veliko pozornost in ške narave in sicer je to nova magnetna snov, s katero prevlečejo navaden papir. Na tak papir tiskajo na eno stran navaden časopis. Na drugo stran, pa v enakih vrsticah so ga nekateri imenovali ce- | zapisujejo zvok. lo za «časopis bodočnosti# #Sororama» je uspela. Tehni- V magnetofonu, ki ga vsi poznamo, teče trak skozi ne- ke pa je spodbodla k pospe-1 premično «glavo» in ta pu- je V■ *' h ' da i.\ z*Vz * z isto goreč. l ''m. De i • da hi in h. la*. *° miDot 'a' H K\ “diske . Vw°*i- mbl l1**! pokaže o*ij - -o, , pOJKus. *■ - v ‘‘'»d kV V b°doč nost ^\V*nikom Je Jila ‘!iiman-(h^lii^^bris Preostalo * ,ali odločili tibie dne- šenim raziskavam novih načinov zvočnega zapisa. Izmed mnogih izumov, ki so nastali v tem kratkem letu na tem področju, je večina le tehnična izboljšava že znanih postopkov. Pozornost pa zasluži aparatura profesorja tokijske univerze Jasuši-ja Hošime. Da bomo videli resni napredek ((Sinhrobralca#, kot bi se po naše imenovala japonska priprava, v primerjavi s pariško «Sonoramo», si oglejmo najprej pariški časopis. ((Sonorama# je mesečnik katerega prvih 16 strani se prav nič ne razlikuje od katerekoli druge revije. Bistvo je njegovih šest prozornih listov iz plastične mase, ki so le ma lo debelejši od navadnega papirja. Teh šest listov ni nič drugega kot šest gramofonskih plošč long-play tipa. Te plošče se nato reproducirajo z na. vadnim gramofonom. Tehnično ni tukaj nič novega in spominja vse skupaj na «pojoče razglednice#, ki jih lahko kupimo za vsakim vogalom. Tudi vsebinsko ni časopis nič bolj pomemben. Urednik Claude Claude — Maxe je v prvo «izbrano» številko uvrstil intervjuja z de Gaullom in Brigitte Bardot, nekaj trenutno najpopularnejših popevk, posnetek politične demonstracije in nekaj ((zvočnih efektov#. Japonski «Sinhrobralec» pa je nekaj novega. To je kombinacija tiskane in govorjene besede, ker omogoča, da se na navaden papir istočasno «zapiše» zvok in tiska želeno besedilo ali ilustracija. Najvarnejša, novost v Ho-šimovem izumu je tehnolo- šča v magnetni oblogi traku zvočni zapis. Pri #Sinhro-bralcu# pa papir miruje in se «glava» premika po papirju podobno kot prst prvošolca pri čitanju. Pri reprodukciji zvoka s takega zvočnega časopisa glava obleze vrstice drugo za drugo z leve na desno, Velika prednost tega načina je v tem, da rabi za o-snovo cenen papir namesto plastične mase, na katero se ne da tiskati. Papir s potrebno prevleko za «zvočni časopis# se da mečkati in zvijati kot navaden papir. Pri tem pa praktični Japonci niso pozabili na ceno in stane en list časopisnega formata v sedanji razvojni stopnji le okoli 10 lir več kot navaden papir. Rešen je tudi že problem razmnoževanja tega ((zvočnega časopisa#. Originalno z zvokom opremljeno stran pritisnejo na nov «čist» list in posebni sistem v stotinki sekunde presname vse z originala na duplikat. To lahko ponovijo poljubno mnogokrat. Slabost tega «Sinhrobralca» pa je v njegovi magnetofonski glavi, ki jo potrebujemo za «čitanje». »Sonorama# ra-b za to navadni že zelo razširjeni gramofon. Takega magnetofona, kot ga potrebuje japonski »zvočni časopis#, pa ši ni v prodaji. Milansko letališče Prihodnjo soboto, 23. t. m. bodo v Milanu izročili prometu novo letališče MMpen-sa, ki je najsodobnejše letališče v Italiji in more spre-, jeti vsako civilno letalo, kar jih je v mednarodnem prometu, tudi reakcijska potniška letala vrste «Boeing-707», ki so največja tovrstna potniška letala na svetu. Glavno vzletišče je 3.915 m dolgo in 60 m široko in je zgrajeno po najnovejših principih in more zdržati obteže-nost do 45 ton na kolo. Osrednji del vzletišča je grajen na principu elastične trdnosti, da vpliva blažilno na sunek pri pristanku, konca vzletišča pa sta povsem trdna. 25 cm debele cementne plošče ležijo na 20 cm debeli trdi podlagi vmes pa je še 3 cm debela stlačena plast peska. nimivi konferenci, ki se je je udeležilo nekaj znanih italijanskih strokovnjakov. Preden so na kliniki vrteli film o sovjetskih kirurških uspehih, je prof. Ananjev spregovori! uvodno besedo, oato pa po predvajanju filma konkretno prikazal uporabnost posebnih najnovejših sovjetskih inštrumentov z vrsto operacij na živalih. In tu smo mogli videti, da kirurgija že razpolaga s polavtomatičnimi kirurškimi napravami, ki zelo veliko pomenijo in še več obe tajo. Te naprave morejo ponovno spajati tudi najdrobnejše krvne žile in to s takšno naglico, da je vsaka krvavitev onemogočena. Nadalje morejo ti instrumenti šivati bronhije, mišice, dele želodca in črevesja in še marsikateri organ. Preciznost, čisto delo, brzina, to so prednosti mehanizirane kirurgije. Kdor je opazoval delovanje teh naprav druge za drugo, si je lahko razložil, zakaj so v Sovjetski zvezi dosegli na kirurškem področju tolikšne uspehe. Se ni dolgo tega ko smo brali o transplantacijah, o presaditvah ne le posameznih delov organov, pač pa tudi o presaditvi glave enega psa na vrat drugega psa, tako da je pes imel kar dve glavi hkrati. Verjetno je ta sovjetski kirurški uspeh naj. zanimivejši izmed vseh kirurških «čudežev», kar jih je človek kdaj koli napravil. Ta primer je bil na široko in na dolgo opisan tudi v strokov-nem tisku. Res je sicer, da ie prisajena glava tujega psa na vrat drugega psa živela le krajšo dobo, približno dva meseca. To sicer potrjuje stari biološki zakon, da vsak organizem odklanja tuja telesa. Toda že dva meseca, kolikor je tuja glava živela na vratu drugega psa, je velikanski uspeh, ki ga je omogočila le polavtomatična kirurgija, ki so jo omogočile nadvse popolne naprave, s katerimi razpolaga sovjetska kirurgija kajti z navadnimi, s »klasičnimi# načini kirurških posegov bi to nikakor ne bilo možno. Japonka Joko Tani v filmu «Bele sence« Ko se je pisalo o tem sovjetskem uspehu, so prišle z nekaterih strani tudi vesti, da naj bi bili sovjetski znanstveniki odkrili način, s katerim naj bi se omogočilo presajanje tudi tujih organov na določen organizem. To se pravi, da naj bi bili sovjetski znanstveniki premagali biološki zakon, po katerem organizem, ki sprejme . »v goste« , del tujega organizma, ustvarja v se-bi, posebno v svoji krvi, o-brambna sredstva, ki tujega vsiljivca uničujejo, dokler ga povsem ne uničijo. Podobne vesti so se pojavile celo v sami strokovni publicistiki, kar je dajalo slutiti, da so sovjetski strokovnjaki napravili nekakšen «čudež». Toda prof. Ananjev, ki je obiskal Turin, je te trditve odločno zanikal. Prof. Ananjev je sicer z navdušenjem govoril o vnemi, s katero v Sovjetski zvezi in v drugih državah evropskega Vzhoda delajo na tem področju, toda z njemu tipično znanstveno resnostjo je odločno zanikal, da bi bili našli rešitev za presajanje tujih delov organov na tuj organizem. To se pravi, da sovjetskim strokovnjakom še ni uspelo premagati osnovnega biološkega zakona, ki smo ga že omenili in ki kirurgiji dela nemalo preglavic. To pa ni sovjetske strokov-njake-kirurge oviralo, da bi v sovjetskih specializiranih inštitutih ne izdelali celo vrsto novih naprav za izpopolnjevanje kirurške tehnike. Prof. Ananjev je zelo prepričljivo prikazal nekaj najizrazitejših črevesa primeiov, kjer so njih napori izrazito prišli do izraza. Zanimiv je primer miade sovjetske pianistke: Ob neki nesreči je neka mlada sovjetska pianistka skoraj izgubila roko. Vse kosti so bile zdrob’jene, krvne žile potrgane in rmšičje dobesadno razcefrano, s takojšnjim kirjrškim posegom, pri katereju#m P*Pč*no ;4spp-jili potrgane krvne žiTe in mišičevje in ponovno sestavili kosti, sp mladi pianistki roko tako ozdravili, da more danes spet igrati tako, kot prej, preden se je zgodila nesreča. Toda to so omogočile !e naprave, o katerih je govora in, seveda, spretna kirurgova roka, ki jih je vodila. Šivanje s pomočjo avtomatičnih kirurških naprav se vrši s pomočjo kovinskih spojk. V ta namen so izbrali kovino tantal. Teh polavtoma-tičnih kirurških instrumentov je več.. Eden deluje kot nekakšen šivalni stroj, bolje kot rezilo, ki pa sproti spaja ali šiva krvne žile, ne da b; pri lem prišlo do kakršnekoh krvavitve, še manj do sesirianja krvi. Druga teh naprav more «sešiti» hkrati kar vso bazo enega krila pljuč. To dem, ki terja 4 ure dela odličnega kirurga, naprava opravi v treh do štirih minutah. Prof. Ananjev je to praktično prikazal na nekem psu. Ruski Kirurg je hkrati prikazal tudi odstra-nitev dela črevesa na psu s podobno napravo, kar ie vse trajalo le nekaj minut in to najprej odstranitev, nato še ponovno spajanje ali šivanje Strokovnjaka, ki se s tem ukvarja, ta tehnika ne le preseneti, ampak ga navduši To pa tudi zato, ker je izredno praktična in ne potrebuje kake posebne specializacije, torej kake izredno dolge vaje. Kaže torej, da smo na pragu nove metode kirurgije, ki bo kirurgu delo olajšala, hkrati PIC'.rešeni a -kuj^i iivjjapj*, ki bi sicer bila zapisana smrti. Pri tem pa je treba dodati, da je kirurg Ananjev izreden strokovnjak, da njegove roke delajo s take sinhronijo, s tako virtuoznostjo in da pri tem pride še bolj do izraza perfektnost in brzina poiavto-matičnih kirurških naprav, ki jih je prikazal v Turinu. Prof. Ananjev je povedal, da sovjetska kirurgija ne razpolaga le z majhnim številom lakih naprav, pač pa da sovjetska polavtomatizirana kirurgija razpolaga s pravo orožarno instrumentov, ki se dajo uporabiti pri najrazličnejših organih vse od operacij na pljučnem hilusu in pljučih, do ponovnega sestavljanja kosti, šivanja krvnih žil, mišičevja in drugih organov. Predolgo bi bilo navajati vse možnosti, ki jih nudi polavtomatizirana kirurgija, vendar pa moramo ob koncu dodati, da bo v nekaterih primerih tudi v bodoče prišla v poštev le kirurgova spretnost, kajti v nekaterih primerih kirurška polavtomatizirana naprava ne more nadomestiti kirurgove roke. To pa zato, ker v določenih kotičkih človekovega or-zanizma te naprave ne morejo delovati. IInfliit ut televizija Radio Trst A 7.30 Jutranja glasba in koledar; 11.30 Drobiž od vsepovsod; 12.10 Za vsakogar nekaj; 12.45 V svetu kulture; 12.55 Frankie Jankovič in njegovi Yanks; 13.30 Ansambli Eddie Habat, Van VVood, Hot Club in Rei-snerj 17.20 Pesem in ples; 18 00 Marija Polak: «Zarki polnočnega sonca#; 18.10 Casella: Rimski koncert; 18.45 Zenski vokalni tercet Metuljček; 19.00 Zdravstvena oddaja; 19.20 Iz oper Giacoma Puccinija; 20.00 Šport; 20.30 Večer z orkestrom Norrie Paramor; 21.00 Tobia in muha, igra v treh dejanjih Cesara Vica Lodovicija; 23.00 Klasiki jazza; 23.30 Do polnoči v ritmu in melodiji. Sreda, 20. aprila IOOO Nacionalni program 11.00 Radijska šola. »Vrtiljak#; 11.35 Operna glasba: Rossini, Bellini, Verdi; 12.10 Pa jo Latilla, Lojacono, Sarti; 13.30 Sest glasov in 8 instrumentov; 15.55 Napoved vremena za ribiče; 16.00 Program za mladino; 16.45 E. Bovven: »Angleška pisateljica govori o Rimu#; 17.40 Italijanska glasbena civilizacija; 18.30 A. Foschini: «V1-rlo», p.M. Toesca «Veliki teksti o Risorgimentu#; 19.30 Beseda, dve o slikarstvu in kiparstvu; 21.00 Koncert kvarteta Loe-vvenguth; 21.40 Sestanek petih; 22.25 Lahka glasba; 22.50 Antologija Odra; 23.15 Orkester P- v. C. Esposlta Trst 12.10 Kinematografska pana rama; 14.15 III. in IV. dejanje opere »I cavalieri dl Ekebii#: 15.20 »Pesmi brez besed#. Koper 7.15 Glasba za dobro Jutro; 8.00 Prenos RL; 12.00 Opoldanski koktajl; 12.45 Lahka glasba; 12.50 Operne arije; 13.15 »Kronike iz jug. življenja#; 13.40 Kmetijski nasveti: »Zatiranje cvetožera#; 13.45 Od melodije do melodije; 14.30 Kulturni obzornik: »Zapiski s Sežanskega#; 14.40 Domače pa pevke; 15.20 Učitelj in glasba; 15.40 Prenos RL; 16.00 Otroški kotiček; 16.30 Orkester beograjske RTV; 16.50 Horizonti; »Grčija#; 17.00 Pojeta Paul Anka in Tonny Sands; 17.30 Baletna glasba; 18.00 Prenos RL; 19.00 Sepetov orkester; 19.30 Prenos RL; 22.15 Don Elliot in njega vi ritmi; 22.35 Škerl: »Serenada za godala#. //. program 9.00 Jutranje vesti; 10.00 Wan-da Osiris v »H gioco delle dame#; 11.00 Glasba za vas, ki delate; 13.45 «Severnica» — ma da; 15.00 Juke-box z milanskega velesejma; 16.00 Galerija belkanta; 16.20 Prenos dirke mikromotorjev; 17.00 Pogovor med Italijani in Angleži o pra metu; 17.30 Revija «Pic-nic»; 18.35 Glasbeni program; .20.30 V dveh se laže zmaga; 21.45 Fantazija motivov; 22.00 Koncert violinista G. Pauka. Ul. program 17.00 Simfonični koncert: Haydn, Hindemlth, Debussy; 18.05 Ruska kultura; 18.30 Bach: koralne skladbe; 20.00 Vsaka večerni koncert: Beethoven, Mil-haud; 21.30 Radijska igra: »La bella pemtila# Nicholasa Rob-bea: 23.15 G. Ph Telemann: »Suita#; 23.45 Lirične pesmi. Sloveniia 8.05 Mladi talenti; 8.30 Al-beniz: Iberia — suita; 9.00 Je- zikovni pogovori; 9.15 Od melodije do melodije; 10.10 Violinista Dermelj in prevoršek; 10.40 V ritmu današnjih dni; 11.00 Z našimi opernimi pevci; 11.30 Oddaja za cicibane; 12.00 Z Logarskimi fanti; 12.15 Ribičič; Sola in družina; 12.25 Pisani zvoki z Dravskega pa 1 ja; 12.45 Jelka Cvetežar; 13.30 Zborovske skladbe; 13.50 Arnič: Koncert za flavto, godala, harfo in čelesto; 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo; 14.35 Popevke se vrstijo; 15.40 Boris Pahor: Kres v pristanu; 16.00 Koncert po željah; 17.10 Sestanek ob petih; 18.00 Kulturna kronika; 18.20 Iz slovenske solistične glasbe; 18.45 Da mače aktualnosti; 20.00 Mozartov Don Juan v Pragi 1. 1787; 22.15 Z ansamblom, Mojmira Sepeta; 22.40 Kvintet The Plat-ters; 23.10 Plesna glasba; 23.40 Ralph Vaughan VVilliams: Flos campi. Ital. televizija 13.30 TV Sola: »Zgodovina In državljanska vzgoja#, »Znanstvena opažanja#; 17.00 Oddaja za mladino; 18.30 TV dnevnik; 18.45 Trodejanka Alessandra De Štefanija: «Sama laž#; 20.10 »Made in Italy»; 20.35 TV dnevnik; 21.00 #11 ventaglio#; 22.15 A. Tatti in I. Scherb: «Svedska»; 22.45 Umetnost in znanost. Ob koncu TV dnevnik. Jug. televizija Beograd: dopoldne ali popoldne prenos zasedanja V. kongresa; Zagreb; 18.00 Oddaja za otroke; 18.45 Telesna kultura In šport. Beograd: 20.00 TV dnevnik; 20.20 Poročilo o V. kongresu; Ljubljana: 21.15 Dokumentarni film «F»zani»; 21.30 G. Kaiser: »Glasbena skrinjica# drama. Z majhno zamudo je te dni prišla na naš knjižni trg v okusni opremi nova knjiga založbe Borec. To je prvi del knjige ((Dnevnik partizana#, ki jo je napisal nekdanji borec Sercerjeve brigade Hinko Bratož-Oki. Čeprav smo sicer od založbe Borec dobili že več dobrih del, pa lahko kljub temu vendarle ugotovimo, da so izdaje od ene do druge boljše. Ne samo na videz po zunanji opremi, temveč predvsem po vsebini. In knjiga spominov Hinka Bratoža bo zato prav gotovo prijetno presenečenje. Dnevnikov iz partizanskih dni je malo, ker za njih pisanje ni bilo pogojev, niti ni bilo to iz varnostnih razlogov dopustno. Med izjemnimi se je ohranil in doživel zdaj objavo dnevnik Hinka Bratoža, ki je verjetno eden najbolj vestno in podrobno napisanih dnevnikov iz našega osvobodilnega hoja in povrh vsega še dnevnik, ki ga je pisal navaden borec v edinici. Avtor knjige opisuje v svojem dnevniku doživetja v partizanih od 28. junija 1942, ko je bil na poti v italijansko internacijo rešen iz transporta na Verdu, pa do kapitulacije Italije. Opise njegovih nadaljnjih doživetij do osvoboditve pa bo prinesla druga knjiga Avtor Dnevnika seveda ni imel kakih literarnih ambicij, zato ne smemo v knjigi iskati kakih literarnih vrednot. Toda doživetja, ki jih opisuje, so sama po sebi tako zanimiva, razen tega pa tako verno in prepričljivo podana, da bo ob tej knjigi našel mnogo užitka vsak bralec. Tako bodo nekdanji borci ob Bratoževem ((Dnevniku# podoživljali lastna doživetja, tisti, ki niso bili v partizanih pa bodo lahko spoznali iz knjige vso težavnost, pa tudi vso veličino osvobodilnega boja. V tej knjigi je razen tega nakopičenega ta liko dragocenega gradiva, a pisov resničnih dogodkov, da bodo lahko iz te knjige tudi umetniški oblikovalci partizanskih dni črpali obilo gradiva. V teh opisih bor-' nekdanjega drugega bataljona Sercerjeve, Ljubljanske in Gubčeve brigade, iz opisov ljudi, s katerimi ie tvtor prišel v stik, z borci n da mačim prebivalstvom, v opi. sih najrazličnejših veselih in žalostnih trenutkov vojnih dni, je toliko gradiva, da je knjiga že kot dokument velikih dni izredno pomembna, ne pa, da povrh vsega predstavlja še zanimivo branje, saj so v knjigi vendarle opisi osebnih doživetij avtorja. Skoda le, da ostaja avtoi vse preveč le pri zunanjih opisih in da se ne poglablja v psihološko problematiko ljudi, ki jih opisuje, tako da je knjiga mestoma naravnost prenatrpana s suhimi, stvarnimi opisi zunanjih dogodkov in dejstev. Toda ne glede na to je knjiga, taka kot je, zanimiva publikacija in obenem dragocen zapis dogodkov velikih dni. Tako smo lahko veseli, da se je avtor lotil dela in da ga je ohranil poznim rodovom, ker bi cer zelo veliko tega, kar je v tej knjigi zapisanega, osta-lo za vedno skrito. Sl. Ru. HOROSKOP ZA DANES__ OVEN (od 21. 3. do 20. 4.): Ne glejte vse bodočnosti je od danes na jutri, pač pa de-iajte načrte za daljšo dobo, ker le tako vam bo uspelo izvesti vso nalogo. BiK (od 21. 4. do 20 5.): Veliko časa boste porabili za razne majhne opravke in s tem zamudili večjo priložnost, večje delo in ustrezno večji zaslužek DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.); V popoldanskih urah računajte z jobrim uspehom, zjutraj pa vam bo šlo vse na-robe. Večerne ure boste preživeli v družbi ljubljene o-sebe. RAK (od 23. 6. do 22. 7.): Ponekod se zaženete, ponekod pa cincate. Ti dve skrajnosti skušajte uravnotežiti in s tem si boste zagotovili normalno in uspešno dejavnost. LEV (od 23. 7. do 22. 8.); Skušali vam bodo naprtiti naloge, ki ne le niso vaše, ampak so celo dolgočasne. Ma rali jih boste opraviti, ker drugače ne bo šlo. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.); Ce ne soglašate z načrti svojih predpostavljenih, jim to pogumno povejte. Ne da volite svoji fantaziji, da bi preveč bujno delala. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.); Spoznali boste neka ga, ki vam bo prišel kot na. lašč pri izvedbi načrtov ali določenega dela. Ne terjajte od drugih več kot jim ma rete dati. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.); Vsi vam bodo hiteli na pomoč, toda le redki bodo vztrajali z vami, kajti kaže, da boste zabredli v težave, ki Pa bodo le prehodnega zna. čaja. STRELEC (od 23. U. do 20. 12.) Preveč se zaganjate in ne odnehate, tudi če fizično popuščate. To bi vas znalo stati neprijetna presenečenja. Pazite na zdravje. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.); Nerazpoloženi boste, zato skušajte najti družbo, ki vas bo spravila v boljšo voljo. Z zdravjem kar dobro. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.): V finančnih zadevah bo šlo dobro, ne bo pa tako v čustvenih zadevah, kar se bo odražalo tudi na razpoloženj* okolice, v kateri živite. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.)* Pogumno se lotite dela če-prav niste zanj razpoloženi. Nihče ga ne bo opravil za" vas, z druge strani pa bo zadoščenje nevsakdanje. PRIMORSKI DNEVNIK Goriško-benešfei dnevni k Napredek na področju javnih del Pričetek gradnje kraškega vodovoda Asfaltiranje ceste Bubije-Galirje CAFO odobril načrt ta kratko vodovodno omrežje, ki bo stalo 11 milijonov Sovodenjska občinska uprava je dobila uradno obvestilo, da bo medobčinska cesta Gorica, Sovodnje, Zagraj postala pokrajinska v obdobju 1963-1964. Ob prevzemu bo u-stanova cesto popravila in a-sfaltirala. Kakor je znano, je cesta na 8. mestu na lestvici pokrajinskih cest, ki so jo sestavili na predlog pokrajinskega sveta. V tem tednu bodo zaključili popravljalna dela na občinskih poteh v občini. Podjetje Poletti je s traktorjem ceste razširilo in nasulo grušč, tako da bodo za nekaj časa v redu. Ceste so namreč v ravnini in jim deževnica ne bo mogla tako hitro do živega. V kratkem bo občinska u-prava poslala gradbenim podjetjem pismo, s katerim jih bo obvestila o dražbi del za asfaltiranje ceste Rubije-Ga-brje. Vest je razveseljiva za Sovodenjce, predvsem pa za Gabrce, saj bodo prišli do asfaltirane poti, po kateri bo vožnja prijetnejša kot sedaj, ko je toliko prahu in ovinkov. Tudi v doberdobski občini se pripravljajo na važne stvari. Na seji upravnega odbora Vzhodno-furlanskega vodovod- nega konzorcija (CAFO) so sprejeli sklep, da bo podjetje »Cesia« dobavilo in namestilo stroje, s katerimi bodo potiskali vodo v vodohram za kraški vodovod. Odobrili so tudi načrt kraškega vodovoda, za katerega bodo potrošili nekaj nad enajst milijonov. Podjetje «Cesia» je že vprašala doberdobsko občinsko upravo, da pripelje stroje in naprave na občinsko o-zemlje. Iz tega je razvidno, da se je gradnja vodovoda praktično že pričela. Ni daleč več dan, ko bodo povsem zamenjali 40 let staro vodovodno omrežje, ki je že zdavnaj doslužilo. «»------- Padec motociklistov V ponedeljek pozno popoldne je v Ul. Orzomi prišlo do prometne nesreče, v kateri se je laže ranil 18-letni Franko Drufovrkg iz Pevme št. 38, Motociklista sta na motornem vodilu, katerega je vozil 21jletni piehaniik Mario Marchi iz Moše, prihajala po Ul. Orzoni, da bi zamia v Ul. Don Bosco. Toda na ovinku je Marchi %gu-bil oblast nad vozilom in se zalutei v zid vojašnice finančnih stražnikov. Medtem 'ko se Marchi pri padcu ni poškodo- Kratkotrajna svoboda pobeglih jetnikov Ballinija so prijeli v bližini Conegliana Ponesrečen poskus pobega iz goriškega zapora bosta Pizzale in Ballini plačala z novo kaznijo val, so morali Franka Drufov-ko prepeljati z rešilnim avtom v bolnišnico, kjer se bo moral zaradi udarca na glavi in ran po obrazu zdraviti osem dni, seveda, če ne nastanejo komplikacije. DE2URNA LEKARNA Danes je čez dan in ponoči odprta lekarna d’Udine, Ul. Rabatta št. 18, tel. 21-24. Šolniki organizirajo izlet na Koprsko Sindikat slovenskih šolnikov organizira skupno s tržaškim v ponedeljek 25. aprila, ko je pouka prost dan, izlet v Koper: Gorica, Pesek, Slavnik nad Čičarijo, Koper z ogledom raznih naprav (.kosilo), Portorož (kopanje, zabava, večerja). Povratek čez Trst. Odhod iz Gorice s pulmanom ob 6. uri zjutraj s Travnika (okrog 9. ure na Slavniku), ob 11. uiri v Kopru, ob 4. uri popoldne v Portorožu. Cena prevoza s kosilom in večerjo 1.400 lir. Prijave sprejemajo pismeno ali osebno na sedežu Sindikata, ali pri katerem izmed članov odbora, naj. kasneje do 22. aprila. Stroški se plačajo ob prijavi. Kdor se prijavi, naj pogleda, ce ima prepustnico v redu. Izleta se lahko udeležijo tudi družinski člani. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiHiiiin Včeraj v Štandrežu Ognila sta se vozu in padla z motocikla Mladeniča iz Sovodenj sta se močno potolkla Najprej Renzo Pizzale, potem pa še Giulio Ballini, oba sta se v slabih treh tednih znašla v mrežah policije. Piz-zala so aretirali v S. Danielu del Friuli, ko se je skupno z Ballinijem obnašal kot angleški turist in plačeval na levo in desno, vsakemu, ki je v baru prišel blizu. Njuno obnašaje je vzbudilo pozornost orožnikov, kajti nepridiprava sta vendarle preslabo oponašala Angleže pri govorjenju italijanščine. Orožnik, ki se jima je približal, ju je zato vprašal po dokumentih. Najprej sta ga hotela odpraviti, čes da imata dokumente v avtomobilu. Ker je orožnik vztrajal, sta se spustila v tek, saj sta imela dovolj razlogov za sumničenje, da postajajo tla pod nogami prevroča Rezala so prijeli. Ballini je bil hitrejši in se je izmuznil iz pasti. Odpravil se je prot' Co-neglianu. Ko se je na velikonočni ponedeljek odpravljal lz nekega bara pri Co-neglianu, je mož postave položil roko nanj in ga odpeljal na postajo. K uspehu akcije je v največji meri pripomogel občinski uradnik Bortolotto. Le-ta je že v nedeljo videl Ballinija v tej vasi. Tistega dne so okradli ofečipski prad in Bortolotto je osumil dejanja neznanega tujca, ki je bil takrat prvič v vasi. Poklical je orožnika, ki je neznanca prijel. Pozneje se je izkazalo, da je edep izmed pobeglih jetnikov iz Gorice. Pri Ballini-ju so našli nekaj nakita in fotografske aparate. Sedaj pre. iskujejo, če niso bili ti predmeti v zadnjih dneh ukradeni v vasi ,in bližnji okolici, kjer so oškodovanci prijavili oblastem več tatvin. Kakor smo že poročali, sta Pizzale in Ballini zbežala >z zapora 10. aprila. Vdrla sta težka vrata, prežagala neko okno in se po vrvi, narejeni na način, kot jo je napravil protagonist filma «Na smrt obsojeni je pobegnil«, spustila na dvorišče in neopazno zapustila sodno poslopje. Pizzale mora presedeti še štiri, Ballini pa šest let zapora. K temu bodo dodali še kazen zaradi pobega in morebitnih ponovnih tatvin. «»------- V Jugoslaviji padel z motociklom O polnoči med ponedeljkom in torkom so z obmejnega prehoda Rdeča hiša uslužbenci Zelenega križa prepeljali v civilno bolnišnico 55-letnega delav. ca Euganda Sangallija iz Ul. Colombo št. 24. Mož se je vračal iz Šempetra v Jugoslaviji z motornim vozilom. V Rožni dolini, in sicer prav zraven predora je izgubil oblast nad vozilom ln padel. V eivihnl bolnišnici so mu zdravniki obve-zali rano nad desnim očesom in ga poslali domov. Ozdravel bo v 10 dneh. TEMPERATURA VČERAJ Najvišja temperatura 18,6 stopinje ob 14 45, najmižj-a 13 stopinj ob 3 zjutraj. Vlage 50 odstotkov. Včeraj ata se delavca 22-letni Ladislav £jak in Spletni Aldo Čandek oba iz Sovodenj vračala proti domu na motornem vozili. Ko sta se pripeljala do Standrgza, sta opazila na cesti kmečki vo*. Da bi se mu izognil, je Cjak zavil na desno stran, toda pri tem je Izgubil oblast nad vozilom in motociklista sta se V hipu znašla na tleh. Mimoidoča, ka so jima takoj pomagalu, so ustavili avtomobil, ki je pripeljal tod mimo, s katerim sta se prepeljala v civilno bolnimšioo. Zdravniki so C jaku ugotovili odrgnine po trebuhu in notranjo krvavitev; zdraviti se bo moral 10 dni. Čaudek pa bo moral ostati v bolnišnici pet dni zaradi pretresa možganov. a«------- Trčenje dveh vozil V Ul. Randaccio je ob 16.20 prišlo do trčenja med avtomobilom fiat 1100, last podjetja Mattioni, katerega je vozil 26-letni Benito Blanvan, ter avtomobilom fiat 600, last Franca Srebotnjaka lz Sesljana. Avtomobil fiat 600 je bal ustavljen pred poslopjem slovenske Nižje srednje šole, avto 1100 pa je zavil v Ul. Randaccfo in se je privozil iz Ul. D. D’Aosta ih zgradi prevelike hitrosti zaletel v ustavljeni avtomobil. Vo. žili sta se nekoliko poškodovali, ranjen pa ni bil nihče. _ _ Izlet žena v Trst 1. maja Slovenske žene iz Goriške organizirajo 1. maja avtobusni izlet v Trst. Odhod iz Girice ob 8.30. Dopoldne o-gled Miramara, popoldne pa razstave cvetie. Voznina bo stala 450 lir, vpisovale pa bodo naslednje poverjenice; Za Gorico in Standrež na ZSPD v Ul. Ascoli 1; Podgo-ra; Vilma Bregant, Malka Mi-kluš, Sovodnje: Milka Deve- tak, Dol; Alma Boneta; Vrh: v zadrugi, Doberdob; Zalka n«---------------- Kino v Gorici CORSO. 16.00: «Lepa nevesta«, A. Gardner, D. Bogarde, mla. dini vstop prepovedan. VERDI. 17.15: «Svet ponoči«. cinemascope v barvah. VITTORIA. 17.15 »Divja Arktika«, dokumentar v barvah«. CENTRALE. 17.00: «Ring nasilja«, G. Smith, F. Stain, oi-nemascope. MODERNO. 17.00: «Ta naš svet«. »•>.■) ,'JS um :>-sr mm m ■ ■ m Za sedežem pokrajinske uprave na Korzu gradijo novo poslopje, v katerem bo poleg drugih uradov, tudi sejna dvorana pokrajinskega sveta. Zidava Je skoraj zaključena. Sedaj pridejo na vrsto električarji in inštalaterji. Pokrajinski svet se sedaj poslužuje sejne dvorane goriške občine Prijateljsko srečanje v vaterpolu Italija-Jugoslavija 2:2 (OJi) Edera izpodrinila ” Mosso na drugo mes^j Diletantsko nogometno prvenstvo Cole so dosegli Lonzi in Mannelli za Italijo, Jezic in Kačič pa za Jugoslavijo RIM, 19. — Tudi nocojšnja prijateljska tekma v vaterpolu med Italijo in Jugoslavijo se je zaključila kot uradno srečanje z neodločenim izidom. Srečanje se je končalo 2:2, medtem ko se je prvi polčas končal z 1:0 v korist gostov. Moštvi sta igrali v sledečih postavah: Jugoslavija — Radan, Barič, Kačič, Arneri (Šimenc), Je. Žič, Nardeli, Culkvaš. Italija — Spinelli, D’Altru i, Ambron, Gionta (Lonzi), Guerrini, Lavoratori (Bardi), Mannelli. Srečanje, vsaj s tehničnega vidika, ni zadovoljilo in ni prepričalo nikogar. Vseeno je Italija pokazala, da se je zadnje čase odlično pripravila ln se opomogla tako, da se lahko postavi po robu odličnim in močnim Jugoslovanom. Nocoj, če bi Italijani zaigrali kot včeraj, bi lahko tudi zmagovito zaklju. čili srečanje. Jugoslovani so poslali v bazen celotno reprezentanco. Samo v vratih so postavili Ra-dana, medtem ko so Italijani popolnoma spremenili postavo. V prveip polčasu so pili vsi počasni. V 6’ igre so Jugoslovani s presenetljivo akcijo prešli v napad in dosegli z Ježi-čem vodstvo. Šele v drugem polčasu, ko so Italijani zamenjali netočnega Gionto z Lenzijem, je igra oživela. Lonzi je celo v 2’20” s strelom iz velike razdalje presenetil Radan», ki ni mogel ubraniti žoge. 34” kasneje je sodnik dosodil «penalty» v korist Italije, katerega je Mannelli spremenil v zgoditek. Jugoslovani seveda niso hoteli popustiti in so si tudi oni izsilili kazenski strel, s katerim je Kačič v 3’59” dosegel izenačenje. Po tem rezultatu, ki je verjetno zadovoljil obe reprezentanca, je igra izgubila na živahnosti in je niso mogli poživiti niti s posameznimi hitrimi protinapadi. ZA POVRATNI DVOBOJ Z VECCHIATTOM Šest milijonov lir Angležu Chamleyu MILAN, 19. — Italijanski organizator boksarskih srečanj je ponudil Angležu Charnleyu šest milijonov lir pod pogojem, da pristane na povratni dvoboj za naslov evropskega prvaka z Mariom Vecchiattom. Kot je znano je Charnley pred kratkim odvzel Vecchiattu naslov prvaKa. Cecchi je prepričan, da si bo Italijan ponovno priboril naslov. Ce bo prišel iz Londona povoljen odgovor, bo povratno srečanje v Milanu in sicer junija meseca. NOGOMET LONDON, 19. — Finalno tekmo za angleški pokal med e* najstoricama Wolverhamptona Wanderersa in Blacburna Ro-wersa, ki bo 7. maja v Wem-bleyu, bodo oddajali v evrovi-ziji. Za oddajo so se že domenile televizijske organizacije Belgije, Danske, Finske, Francije, Nemčije, Montecarla, Holandske, Norveške, Švedske in Švice. Iz Rima pa javljajo, da bodo gotovo oddajali drugi polčas tekme, medtem ko je prvi odvisen od ostalih televizijskih sporedov. Prvi polčas namreč sovpada s časom sporeda televizijske šole in se zaključi po navadi ob 16.05, medtem ko se bo tekma začela ob 15.30. Ponziani dokončno zagotovljeno prvo mesto v B o do* Z nedeljsko zmago nad Fiumicello si je ^onzia^0Biet-končno zagotovila prvo mesto v lestvici B skupine t1 ) e_ nega prvenstva diletantov. Morda je bilo to mesto iayj I- .. _____________________»-.-J- aolto so Dew . ________________________( toda od nedelje dalje sp igralci matematično gotovi, da jim zavidljivega me*‘* klosti že v nevarnosti mo- re nihče več ogrožati. Tudi enajstorica Saici je nepričakovano zmagala. Skoraj do konca igre so igralci iz Gradeža odbijali napad za napadom gostov, toda 10’ pred konpnim žvižgom je padla odločitev, ki je bila v korist dru-goplasiranega moštva. Turriaca v nedeljo ni bilo mogoče ustaviti. Napadalci so bili kot obsedeni in čeprav so se igralci moštva Cremcaffe iz Trsta upirali kakor so mogli in znali, so se znašli z dvema goloma pasive, kar jim je odrezalo noge. Aquileia pa je napravila svojim navijačem pravcato prese- nečenje, katerega val niti največji OP* kjir ji stovala je v Milja*1 imela Fortitudo za ”3SP»ostjl ka. 2e po 4’ igr« prešli v vodstvo, toda meij|i ni so jim 3’ kasnej . DS(ili-račune s tem, da so pjvl Ko je kazalo, da s a«oval' polčas končal brez j0 ga> cev in brez porazen,’. st j e še enkrat preUf.,, y yod> Fortituda ip tako PfoS-sa)i vsf stvo, katerega so od do konca tekme. , Bje )• Nič manjše P««”"'",,* pripravila tudi Sang seve6* si je šla po zmago fer*!-io dve točki na igris , tre** .rotaf Mednarodna nogometna tekma v luči žarometov Inter-Čile 3:3 (1:3) V prvem polčasu ostri napadi čilskih reprezentantov, ki so v drugem delu igre odpovedali . MILAN, 19. —■ Čilska nogometna reprezentanca se je med evropsko turnejo ustavila tudi v Milanu, kjer je nocoj odigrala prijateljsko tekmo z Interjem. Enajsterici sta se predstavili občinstvu kakor sledi: INTER — Matteucci; Guarneri, Gatti; Invernizzi, Taglia-vini, Venturi; Bicicli, Rancati, Angelillo, Lindskog in Corso. CILE — Astorga; Ejzaguire, Navarro; Luco, Contredas, Rodriguez; Moreno, Melendes, Soto. Sanchez in Musso. 2e takoj v začetku igre se je Inter razprostrl v napad in napadalci so poklicali vratarja gostov v akcijo. Kmalu zatem Lindskog pošlje žogo mimo vratnic. V 7’ preidejo domačini v vodstvo: Angelillo je z glavo presenetil Astorgo in dosegel edini gol v prvem polčasu. Od tega trenutka dalje pa so gostje sprožili napad za napadom, s katerimi so dosegli v 30’ z ostrim strelom Sanche-za iz 30 m izenačenje in v 35’ drugi gol dneva za njihove barve. Tudi tokrat je zgoditek liitiitniiitiMillililiililtMiiiiiiiiiiiitiiiiiiiililifiliiliilillliliiiitiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiliiiliiiiinliiililil Etapna ciklomotoristična dirka Danes prva etapa Rim - Caserta (213 km) Vsega skupaj bo osem etap s končnim ciljem v Rimu RIM, 19. — Jutri se bo začela etapna ciklomotoristična dirka, ki bo v osmih etapah. Letošnji program so nekoliko spremenili in vse kaže, da bo dirka bolj zanimiva, živa in tudi bolj razburljiva kot lanska, ki je postala plen starega lisjaka Luisona Bobeta. Naravno je, da ne smemo pozabiti na razne druge kolesarje, ki bodo letos v borbi za prvo mesto. Poleg Bobeta bodo na dirki tudi Baldini, Hoevenaera, Wagtmans, Brankart, Monti in vedno prisotni Miguel Poblet. Novost predstavlja udeležba čistokrvnega stayerja Pizzali- ja, ki je lani zaradi padca izgubil v tej panogi v Amsterdamu naslov svetovnega prvaka. Njegova udeležba naj bi pomenila, da bo v letošnji ci-klomotpristični dirki več daljših voženj za motornimi kolesi. To pa ne drži. V glavnem bo dolžina voženj brez motorja in za motorji približno taka kot lani. Ni pa izključeno, da je Pizzali, ki je specialist v tej panogi, zavohal možnost za zmago, zaradi česar se je odločil za ta nepričakovan korak. Dirka se bo začela jutri v sredo ob 10. uri. Prva etapa Rim-Caserta bo dolga 213 km. Po Drevoredu Karla III. bo nato prva krožna dirka za motorji. Druga etapa bo na 159 km dolgi progi do Foggie, kjer bo druga krožna vožnja. Tretja etapa bo od S. Gio- vanni Rotondo preko Gargana do Manfredonie, od koder se bodo kolesarji priključili motorjem, s katerimi bodo nadaljevali pot do Foggie. v-etrtu etapa je zelo kratka: gre od S. Severo do Pescare, kjer bo zopet krožna proga. Peta etapa, ki bo dolga 197 km, bo kolesarje peljala od S. Bene-detta del Tronto do Riminija, kjer bo zaključna krožna dirka. V ponedeljek 25. t. m. bo 6. etapa Rimini - Riccione z vzponom na Titana. V Riccionu bj nato krožna dirka. V 7. etapi Riccione - Nocera Umbra preko vzpona na Scheggio, popoldne pa bo 25 km dolga proga Foligno - Spoleto za motorji. Cilj zadnje etape pa bo v Rimu s končno krožno progo v EUR. Te zadnje dirke se bo udeležilo le 44 kolesarjev razdeljenih v 11 ekip, od katerih bosta samo dve tuji. nosil podpis Sancheza. V 41’ istega polčasa je desno krilo Moreno še enkrat zadel v črno in dosegel, da se je prvi polčas končal s 3:1 v korist čilskih barv. V drugem polčasu so vnesli v Inter precej sprememb, medtem ko so v čilski reprezentanci zamenjali le Sota s To-barjem. Kljub temu pa so gostje popustili in popolnoma odpovedali, kar so izrabili igralci Interja, ki so v 2’ z Rancati-jem dosegli drugi gol, medtem ko je Lindskog v 32’ z varljivim .strelom presenetil vratarja gostov in izenačil. GIPO VIANI V TRSTU Opazoval bo Puio in Fortunata Trener italijanske nogometne reprezentance in tehnični vodja Milana Viani bo prišel danes v Trst. Njegov namen je opazovati dva mlada napadalca Triestine. Ta diva sta Puia in Fortunato, ki bo®ta danes jjopoldne skupno z drugimi ti- tularci prvega moštva trenirala na stadionu pri Sv. Soboti. Danes ima namreč Triestina na sporedu trening tekmo z juniorskim moštvom, ki se pri. pravlja za turnir «Perrots», ki bo v Bologni za mladinske e-najstorice. Triestina je že včeraj začela s tedensko pripravo za nedeljsko tekmo. Na stadionu so bili prisotni vsi titularci razen Fri-gerija, ki so mu dovolili kratek dopust, katerega je preživel v krogu svoje družine v bližini Modene in Radiceja, ki so mu ugotovili izpah levega kolena, zaradi česar bo moral nekaj dni počivati. Včerajšnji trening ni bil u-trudljiv. Obstajal je v telovadnih vajah, v podajanju žoge in se je zaključil s tekmo v odbojki. LAHKA ATLETIKA MOSKVA, 19. — Na spomladanskem lahkoatletskem mitingu v Sebastopolju je, kakor po. roča »Sovjetski šport«, Vadim Arlkipčjuk pretekel 100 m v času 10”2. Vseeno rezultata ne bodo mogli priznati, ker je tedaj pihal veter s hitrostjo 10 m na sekundo, kar je po mednarodnih pravilih preveč. Dosedanji sovjetski rekord je 10”3, ki ga je dosegel v Moskvi Via. dimir Sukarev. •: L. V soboto in v ponedeljek so bile v Pancanskem zalivu pri Tržiču mednarodne regate za jadrnice vrste uFinn* in kljunačev. V prvi skupini Je zmagal Italijan Pelaschiar, drugi pa Je bil član splitskega Mornarja Tonko Pivčevič. — Na sliki Je prizor tekmovanja Jadrnic, ki je potekalo ob močnih sunkih burje po Sangiorgina je tak« .4 bi’ jem mestu v lestvic1 pa**’ zu ogroža Saici,. kl ® DOti ?r ti, da se mu kje n venstva ne spodrsn ■ . ptiv Čeprav Aiello fcvota* yeia i dnu lestvice, si 3. yjti m darle v nedeljo ni igrišču Pierisa, ki 5 e0dlPc®“ sti boljši od njega, . lija st* izid. Kot revna sorod ljtvija se pač zadovoljila zad15^ točk, kar je verJ® aga n* b ljilo oba. Sicer zmag dfUge pomagala ne enem« stiin bi bila bolj ^r-ne Ko- ga značaja brez vsa risti- 1 lahko K Brez dvoma si * jj.0 tet Trivignano šteje ne , „sp mo s Cervignanom igr1*, he. Gostovalo Je . :e zflsl slednjih in vendar h>l f zagotoviti delitev to ’ ^et** veda precej pece iz Cervjgnana. sle^i' Nedeljski rezultati l ' •Turriaco - Cr^C»£|> •Ponziana - Fiumič*1. aUiiei«.. ci - ‘Gradese lA** Alf, ♦Fortitudo 2:1, pier,Terzo K' Cervignano Lestvica: Ponziana 25 16 Saici 25 14 Sangiorg. 25 13 Turriaco 25 13 Cremcaffe 25 Fiumicello 25 12 Terzo 25 7 Gradese 25 7 Cervignan. 25 6 Aquileia 25 Fortitudo Trivignano 25 Pieris 25 Aiello 25 2 7 8 8 5 9 11 2 II 21 ^ 4 hi 42 2* 31 Jj 25 * j# 32 * 11 3« 521 ‘•2S2 2 n12 Ji 3iJ 2 g 15 t* v Gr«* 5 10 1® ti 4»** 2 1» 2 * Tekme 24.4.: titudo, Cremcaffč - .K dese - Pieris, Aq ■pur1« j, ziana, Fiumicello - Trivi^ Sangiorgina - A'e’'°no • no . Saici, Cervigna110 ^ V C skupini s° s^°te^ knadila nekatere Sjli neodigrane tekme. ^vo , na lastnem ign*^, sl?., na lastnem is>‘^- . je »U-sj’ Italo, Muggesana P -Ko. SJJj. igrišče Amoco P° ,.eI u^ni storica CRDA je R0rnaIlS^fln'’ nja odpravila Pr° hI nudil domačinom ,vsetn^v« šega odpora. To P m m ^ je bilo v gostu.ioo .j za jj polno mladih >n tu« ^ tantsko prvenstvo igralcev. . ' Rezultati telkem- .AimV ♦Edera - *tala JjJpA Muggesana lt*> Romans 5:0. Lestvica: « Edera 24 13 1 Mossa 24 14 CRDA 23 9 10 Marianese 24 1* Torriana 24 » P. Romans 24 1® Cormonese 23 * Ronchi 24 10 Amoco, Mossa Crda - Edera. . S»n CIRIL KOSMAČ. 21. mmm mam Umolknila sta in sta precej dolgo molčala. Nato se je spet oglasila Kadetka. Toda šepetala je tako pritajeno, da nisem razumel njenih besed. Razumel sem samo Trnarja, ki ji je dokaj glasno odgovarjal. — Ali misliš? — je rekel v dvomu. — Saj jih ne bo maral. Kadetka se je spet zagnala v šepetanje. Očividno je hotela Trnarja o nečem prepričati. — No, pa teci! — se je naposled vdal. — In zlezi na zgornjo, na tisto pri čebelnjaku... In če bi baba kaj regljala, ji kar povej, da sem te jaz poslal. — Bom, — je glasno rekla Kadetka in odhitela. Slišal sem, kako je stekla okrog hiše. — Kam neki leti? — sem pomislil. Tmar je ostal sam. Nekajkrat je vzdihnil, nato pa je začel »glasno misliti«. Imel je namreč navado, da se je glasno pogovarjal sam s sabo, kakor se pogovarjajo skoraj vsi stari ljudje, ki živijo sami in v samoti. Ce ga je kdo opomnil na to navado, Je najprej razložil, da se ne pogovarja sam s sabo, temveč da samo glasno misli, nato pa je zamahnil z roko in rekel, da prav lahko mirne duše glasno misli, ker ne misli nič takšnega, česar drugi ne bi smeli slišati. Ko sem še bosopet hodil v ljudsko šolo, sem se zelo rad pritihotapil za njim, mu neslišno sledil in poslušal njegove glasne misli, ki seveda niso bile zmeraj za moje otroško uho, a vendar se še danes spominjam marsikatere življenjske modrosti, ki sem jo skrivaj slišal iz ust tega dobrega soseda. - Ali ste jo slišali, kaj? Ali ste jo slišali, Kadetko? — je začel Tmar glasno misliti. — Življenje je rdeče.-. Hm?... Kakor rdeča nit... Hm?... Življenje je v krvi?... Hm?.-. In da je zgorela..- da je moja Tilčka zgorela od same vroče krvi... Hm?... Desetega oktobra bo štirideset let, odkar je umrla, pa je babe še ne pustijo pri mira!... Hm?... Baba je babi za vse nevoščljiva. Tudi za greh... Tilčka!-.. Saj nič ne rečem, ognjena je bila, ognjena. Toda pobrala jo je jetika. Jetika jo je pobrala, kakor je zdaj pobrala Nanco... Samo Nanca j'e živela. Lepo je živela. Hočem reči, da je lepo živela z možem. Razumela sta se .. Mhm... Sicer pa je bilo njeno življenje težko. Vso vojno je bila sama. Sama je bila in imela je štiri otročičke, najmlajšega še na svetu ni bilo, ko so Andreja pobrali v vojsko. In krave so ji pobrali. In njive so ji steptali. In drevje so ji posekali..- Mhm... Vojna je vojna; ne pozna usmiljenja. Mati pa je mati; ne pozna mira in počitka, dokler ne preskrbi svojih otrok. Od zore do mraka je garala. No, pa se je izgarala in je šla. Zgodaj je šla. Mhm, koliko je bila stara? Sedeminšti-rideset... Mhm..- Moja Tilčka pa je šla že v petindvajsetem!.. In kako rada bi bila še živela!... Eh, kaj ne bi? Saj je blia ustvarjena samo za življenje, kakor se reče... Hm?-.. Joj, kako je jokala: ,Umrla bom! Umrla bom! Toda nočem umreti! Nočem umreti!’ — ,Saj ne boš umrla!’ sem jo tolažil. .Nikar ne misli na smrt!’ Ona pa še bolj v jok: ,Na kaj pa naj mislim v tej samoti, razen na smrt? Saj ne vidim žive duše!...’ In bilo je res. Doma je bila iz vasi. Vse dni se je pogovarjala, veselila in pela, potem pa je kar naenkrat prišla z mano v Trnje, kjer samota kar laja, kakor pravijo... Hm?-.. Kdo naj bi Ji bil dal veselja? Teta Jula, ki je bila pusta kakor lesnika? Jaz pa... hm... jaz sem delal... in kadar sem sedel k njej, mi je jezik otrpnil, ker mi je v glavi kljuvala samo ena misel: ,Umrla bo!-..’ Prav dobro sem vedel, da bo živela še leto dni, nemara dve leti? Hm?... In zakaj se ne bi poveselila? Saj ima vso pravico. In se Je veselila, dokler je bila toliko pri moči, da sva hodila z doma.. No, potem sem ji pa sam pripeljal fante v hišo... Mhm..- Smejali so se mi. Rekli so, da Idrijska dolina še ni videla podobnega bedaka. A kaj zato? Tilčka se je pa le poveselila... Mhm... Vsako nedeljo so me pri cerkvi fantje spraševali, kako je z njenim zdravjem- Vsi so jo imeli radi, ona pa nobenega. O, tudi mene ne! ,Tako je, tako,’ sem odgovarjal. Neko nedeljo pa sem rekel: ,No, slabše ji ni, samo dolgčas jo žre. Saj veste, zmeraj je bila vajena vesele dražbe, zdaj pa ne vidi žive duše.’ Fantje se spogledajo, pa pravi Zagomiličarjev Rudi: ,Ali boš hud, če pridemo v vas?’ — JCaj bom hud,’ sem rekel, čeprav me je stisnilo pri srcu. Najbolj neprijetno mi je bilo prav zaradi Zagomiličarjevega, ker sta se včasih gledala s Tilčlco... Mhm... In so prišli. In so se veselili- Tudi sam sem skušal biti dobre volje, pa ni šlo. Zdelo se mi je, da sem samemu sebi in vsem dragim v napoto. Zato sem rekel, da moram na Pečine zaradi neke krave. Pa sem šel samo na skalo nad hišo, legel pod grm in razmišljal, kako je vse to čudno... In bolj ko sem razmišljal, manj sem razumel... Ko sem slišal, da so odšli, sem se vrnil v hišo. Tilčka je ležala vsa spehana in me čudno gledala. ,Ti, ali si jim res rekel, naj pridejo?’ je vprašala ,Ne, nisem jim rekel,’ sem rekel. .Naravnost seveda ne, toda po ovinkih sl jim rekel,’ je rekla. ,Po ovinkih sem nemara res rekel,’ sem priznal. ,Oh, ti si res čudna duša!’ je rekla. .Takšen sem,’ sem rekel. ,Rada te imam, čeprav te nimam rada in te nisem nikdar imela rada,’ je rekla. ,Saj vem,’ sem rekel ,Pa zakaj si me vzel?’ je vprašala. .Ker sem te imel rad.’ — ,In kaj imaš zdaj od tega?’ — ,Imam te.’ — .Bolnika imaš, pa ne mene. Le zakaj si me vzel! Saj si vedel, da bom kmalu umrla!’ — ,Saj ne boš umrla!’ — .Seveda bom In poglej, tudi to sem ti vnaprej povedala, da ne bo otrok.’ — ,No, jih pa ne bo,’ sem rekel, čeprav sem zmeraj mislil na otroke. Ne razumem te,’ je rekla. ,In zdaj še fante vabiš v hišo.’ — ,Da ti ne bo tako dolgčas,’ sem rekel. ,Kako?’ me je premerila ,Potem me pa nimaš rad?’ — ,Prav zato, ker te imam rad,’ sem rekel. ,Oh, ti si res čudna duša! Pa ti ni hudo?’ — .Seveda mi je hudo,' sem priznal. ,Meni tudi,’ je bruhnila v jok. In kako se je potem zmerjala: .Strašna sem! Grda sem! Hudobna sem! te isf t a 2 i ! J? 3». 5 Amoco _ _ Tekme 24.4.: i8no, £ fo* Cormonese - . It«13'tuK . Romans, Liber riana - MagSe*«^ G>° Ke mor' ‘ jjt* Ti me imaš tako rad, jaz pa te nimam rada. ^ g.| imeti rada! Ti si tako dober! Ne, nisi dober! 0*4 ^ pje ^ si! Ce me ne bi imel rad, ne bi tako trpela! maš rad!’ — ,Saj te nimam več rad,’ sem rekel. '~~več v*1“ kričala in spet bruhnila v jok. ,Veš, ne maram j1 p» SP,„, je rekla in si brisala solze .Tistega Zagomiličarjev M pj ne! Ce se bodo še prikazali, vzemi kol in jih 08 lojka J Se so se prikazali. Nisem jih nagnal, pa tudi ys0 * p nagnala. O, ne! Vso zimo so prihajali, jaz pa seal ZTfiS\ i* hodil s krampom v gmajno. Vse grme sem izk0,?la(j k^P’ lepa trava, zares lepa trava. Zato sem tisto PoB1 eno kravo. Bila je — gpet Tmar je nenadoma umolknil, a se je takoj z živim glasom: — Si prinesla? — Sem, — je zazvenel Kadetkin glas- — No, pa mu jih daj! g. Vrata so se odprla, a samo toliko, da se je nila v vežo. — Joj, kako je temno! — je vzkliknila. ne vidim. Kje pa si? , t* — Tukaj, — sem se oglasil. , čegnje f „15* — Počakaj, da pridejo oči za mano... Veš, prinesla. Domače. Sama sem jih nabrala. V Tr^piia 15 še prav zrele, a so že kar dobre, — je rekla, st ^ in mi potiskala košarico v naročje- . grn dotft — Mhm... - sem zamrmral, toda češenj se n — Ali ne boš? — je razočarano vprašala. y||> — Bom že... ln pos' pf#' — No, samo da boš, — je zadovoljno rekla ^ ^ košarico na tla. Obstala je za hip, si vrgla P^-^drio in v zadregi podrsala z boso nogo po podu. Oči. pj-i Jt mišljevala, ali naj se vrne k Trnarju ali naj ost g g Nato se je odločila in počasi sedla na stopnice te ^ (Nadaljeval 5 s/ ci uprla v kolena-