Ameriška Domovina
AHCRICAN IN SPIRIT fOR€l*N IN LANGUAO€ ONLY
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, SEPTEMBER 29, 1964
SLOV€NIAN
MORNING N€WSPAP€A
ŠTEV. LXI1 — VOL. LXII
Amerikanci zakrivili “por v J. Vietnamu!
Južnovietnamska vlada trdi, ('a so ameriški vojaški strokovnjaki .zakrivili u-Por “gojencev” v Južnem ' ietnamu. Ti seveda to zamikajo.
SAJGON, J. Viet. — Položaj v Južnem Vietnamu je dovolj ^ežak, sedaj pa je izgleda prišlo ^ očitnega spora med vlado pn- Khanha in njenimi ameri-*&imi vojaškimi svetovalci in Pomočniki. Spor je povzročil u-P05 Plomen, ki žive v osrednjem Vlsavskem predelu v bližini me-Laosa in Kambodže. Ta ple-jmena so ameriški vojaški stro-^ovojaki za boj proti gverili or-§auizirali, izvežbali in dobro o-jor°žili za boj proti rdečim 2verilcem Qej jzmeci njjh se je
^gnil proti vladi v Sajgonu in ahteval samoupravo.
Gorjanci in dolinci „ se ne morejo
Gorj^ei’^ kot so znani pri-^ oiki plemen, ki žive v gora-.. svetu, so v nasprotju z do-^Irici; 80 od teh različni po kul-stopnji in tudi po jeziku. o;ria*ci so proti dolincem že uekdaj sovražno razpoloženi .v prePričanju, da jih ti izkori-^Cajo in jim delajo silo. Sedanjo složnost so uporabili za dose-svojih pravic. Nekatere vesti r L°, da naj bi bili za uporom °munisti, Khanhova vlada pa v ° ^ Za to tudi ameriške voja-ske • svetovalce.
v Upor končan
uznovietnamska vlada je ho-3 uP°r gorjancev streti s silo ^°^a napasti njihovo o-orišče v Buon Sar Pa. Ameri-j J vojaški svetovalci so to od-t0cno “odsvetovali” češ, da bo v° sPr°žilo še novo državljansko ^ soboto so ameriški vo-h^.j.^^ikopterji poleteli v ta-'isče upornih gorjancev in v]1*!) na^°^k častnike in vojake en°^ iih odpeljali v jyj1 glavno oporišče v Ban Lih 4 *1U0^ Druga skupina ka-tia ^ UJ>orn^ gorjancev se je 1 Pogovarjanje ameriških vo-je tk SVetova^cev vrnila v svo-v ,a °rišče. Izgleda, da je upor
zasl aVneiT1 končan, največ po sto a*** na§lega in odločnega na-
umeriških vojaških sil.
.	VLfjčlSIviii iili.
hj rtleriški vojaški strokovnja-ne S° fP^nali v gorjancih odlič-prep0''3^6 skušajo z njimi za-med Laosom in Kam-po i ^er Južnim Vietnamom, rile ater^ Prihaja rdečim gve-ga ^ s^a^na pomoč iz Seveme-V s ?e^nania. Spor teh z vlado
*2jalov'0riU	vse načrte
požar pri Santa Barbari so le omejili
P°ShudlA BARBARA’ Calif- -silcem h naponh se J® 2<400 S3-
ter ’ P°tem ko je prinesel ve-Čii0 rze} m vlažen zrak, posre-h0 o°mejiti gozdni požar sever-
P0gas-]tOd’	da bodo danes
šča * 1 Zadnia nevarna ognji-
Novi grobovi
John Kovalec
Po kratki bolezni je umrl v St. Vincent Charity bolnici 22 let stari John Kovalec s 23961 Puritan Ave., Euclid, Ohio. Zapušča sina Johna, očeta Willi-ama, brata Williama ml. in Thomasa, stari materi Katherino Matkovič in Mary Kovalec. Mati Catherine je umrla leta 1946. Rojen je bil v Clevelandu, zaposlen pri Dynamic Tool Co. Pogreb bo v četrtek zj. ob 8.15 iz Jos. Žele in Sinovi pogreb, zavoda na 458 E. 152 St. v cerkev sv. Roberta ob devetih, nato na Kalvarijo.
William SkuIIy
Včeraj popoldne je nenadoma umrl 59 let stari William Skully z 2030 Seymour Ave., rojen v Clevelandu. Starši Joseph in Frances, roj. Centa, so umrli. Delal je v White Motor Co., kjer ga je med delom zadela srčna kap in je bil odpeljan v St. Alexis bolnišnico. Tam je čez eno uro umrl. Zapušča ženo Myrtle, sina Jamesa, brate Josepha, Louisa, Alberta in Johna, sestre Ann Kish (Toledo, O.), Josephine, Elea-noro Zelazny in Molly Strunge. Brat Frank in sestra Fay Taylor sta umrla pred njim. Pogreb bo v četrtek ob devetih dopoldne iz Zakrajskovega pogreb, zavoda v cerkev sv. Mihaela na 31 c. in Scranton ob 9.30, nato na Holy Cross pokopališče. Truplo bo položeno na mrtvaški oder danes popoldne ob petih.
------o-------
Kalifornija je postala največja država v naši deželi po prebivalstvu
WASHINGTON, D.C. — Urad za ljudsko štetje je sedaj uradno dognal, pa še ne objavil, da je Kalifornija prehitela državo New York v številu prebivalstva. V K a lif o r n i j i živi že 18,084,000 državljanov, v New Yorku pa nekaj pod 18,000,000. Največ ljudi se je doselilo v južni dpi Kalifornije. New York je sedaj na drugem mestu, na tretjem in četrtem sta Pennsyl-vanija in Illinois. Na petem mestu bi morala biti naša ohajska država, pa jo je spodrinila država Texas.
Premiki v prebivalstvu znova potrjujejo dejstvo, da se prazni
V haitski republiki se vendarle nekaj kuha
Nasprotniki diktatorja Du-valierja so začeli gverilsko vojno proti njegovi vladi.
PORT-AU-PRINCE, Haiti. — Da haitski diktator dr. Duva-lier ne more ugnati gverilcev, čeprav jih je še primeroma malo, menda samo par sto, pričajo sledeča dejstva:
Vsa haitska cestna mreža je kar preprežena z vojaškimi kontrolnimi bloki, ki nadzirajo promet do vseh podrobnosti. Tudi diplomatska vozila so podvržena preiskavam. Nekaj cest je pa
Goldwater je zgubil po atentatu v Dallasu kakih 10% svojih pristašev
PRINCETON, N.J. — Do takega zaključka je prišlo posebno raziskovanje znanega Gallupovega zavoda, ki je primerjalo število Goldwaterjevih somišljenikov v novembru 1963 s številom, ki ga ima senator po zadnjih poizvedovanjih. Primerjava številk trdi, da je Goldwater zgubil okoli 10% pristašev. Od Goldwaterja je šlo več volivcev (13%) kot volivk (8%). Najbolj se ga drži mladi rod do 30 let, samo 2% sta odpadla, zato je pa med starejšimi njegovimi pristaši odpadel že vsak osmi. Se-
kraje, kjer se udejstvujejo Du-valierovi nasprotniki, tujcev pa v dotične kraje sploh ne pustijo, ako skušajo priti tja z avtomobili.
Duvalierova armada je zelo slabo oborožena, manjka ji posebno municije. Iz naše dežele je ne more dobiti, kajti obmejne in carinške oblasti so prestregle vsak izvoz ameriškega orožja in municije v haitsko republiko. Zato pa haitska armada ne upa iti v hribe, se drži samo ravnine.
Gverilci se držijo na koncu polotoka ob jugozahodnem haitskem morskem obrežju. Zaenkrat ne pomenijo nobene prave nevarnosti za Duvalierov režim, tako trdijo oficirji, ki so zbežali od Duvaliera in ..živijo sedaj v naši deželi. Zato se tudi gverilcem nočejo priključiti. Vseh skupaj jih je menda kakih 250. Ne oporekajo pa, da je čas na strani gverilcev.
Ako bodo gverilci zdržali še par let, bo morala med Duvali-erovimi pristaši tako propadla kot je pred leti propadla med Batistovimi pristaši na Kubi. Duvalierovi somišljeniki ne najdejo namreč v diktatorju samem nobenega junaka, kajti Duvalier je velik strahopetnež in misli samo na svojo osebno obrambo. Zato je pa tudi svojo vladno palačo spremenil v pravo trdnjavo, kamor je koncentriral okoli 2,500 svojih najzvestejših oboroženih pristašev.
Sen. O. P. Case nesrečen zaradi prestopa sen. Thurmonda v GOP
WASHINGTON, D.C. — Republikanski sen. Clifford P. Case iz New Jerseyja je dejal na televiziji, da si ne more predstavljati, kako naj b i bila “stranlka» Abrahama Lincolna srečen dom za segregacionista” sen. Thurmonda iz Georgije. Sen. Thurmond je nedavno prestopil iz demokratske v republikansko stranko in podpira izvolitev B. Goldwaterja za predsednika ZDA.
Sen. Case je izjavil: “Če se je naravnost proti Tihemu oceanu, republikanska stranka tako se nič ne ustavi sredi dežele, spremenila, da se počuti sen. vzhodni del naše dežele, kjer je (Tako je Amerika od Chicaga Thurmond v njej prijetnejše do sedaj živelo 5091 Amerikan- proti zapadu zmeraj manj ob- kot v svoji lastni, potem jaz ničev na tretjini prostora naše de- ljudena, dokler ne pridemo v sem srečen zaradi te spremem-žele. Premik z vzhoda pa gre bližino Tihega oceana.	be.”
za promet sploh zaprtih. Režim jnatorju so ostali zvesti tudi deje ustavil tudi letalski promet v lavci in uradniki, zapustili so
ga pa podjetniki in farmarji.
Za Goldwaterja marajo zmeraj manj na vzhodu in zahodu dežele, jug in sredina sta mu pa ostala zvesta. V velikih mestih je senator zgubil še enkrat več prijateljev kot v malih. Med študenti mu najbolj zaupajo srednješolci, visokošolci so se že ohladili zanj. Značilno pa je, da so Goldwaterjevi pristaši med katoliki ostali pri senatorju, do-čim ga je zapustilo 13% protestantov in ravno toliko odstotkov Judov. Goldwaterja je končno pustilo na cedilu 10% demokratov, zato pa le 4'% republikancev in 3% nevtralcev.
Vse te številke potrjujejo splošno sodbo, da je prvotno navdušenje za senatorja ponehalo, kar seveda it? ne pomeni njegovega poraza.
JOHNSON JE "ZA SEDAJ" PROTI RAZŠIRITVI VOJNE
Predsednik L. B. Johnson je včeraj govoril zbranim množicam Nove Anglije o vojni v Južnem Vietnamu in zatrjeval, da v sedanjem stanju vojne te ne misli širiti na Severni Vietnam, ket to predlagajo republikanci.
MANCHESTER, N.H. — Kamorkoli je prišel tekom svoje včerajšnje volivne kampanje, povsod je predsednika Johnsona pričakovala velika množica in ga navdušeno pozdravljala. V svojih govorih je trdil, da je vodstvo republikanske stranke dobila v roke skupina, ki je sposobna torpedirati ameriški napredek in blagostanje. Posebej je izjavljal, da v sedanjem stanju vojne v Južnem Vietnamu proti komunističnim gverilcem, te ne misli razširiti na Severni Vietnam, od koder dobivajo komunisti stalno podporo tako v vojnih potrebščinah in oskrbi kot tudi v moštvu.	;	... —
K0 je govoril o svojem tek- Hoffo j MR V KOngteSI! meču za predsedništvo Združenih držav v govoru v največjem [|]0nO£!i18 DOkrOVlfGlfB mestu države New Hampshire,1 »	r	t
je dejal Johnson, da so Nixon,
Rockefeller in Goldwater “vsi Pravosodni odbor _ Doma bo ob tej ali oni priložnosti” govo-1 laziskaval, zakaj je pl akrili o modrosti in možnosti pohoda na sever v Severni Vietnam, nato pa dodal:
Iz Clevelanda in okolice
sodni tajnik R. F. Kennedy “preganjal” Hoffo.
1 WASHINGTON, D.C. — Ne-“Jaz hočem biti zelo previden katera sodišča mislijo, da ima pri spuščanju bomb, ki bi mogle znani voditelj unije transport-vplesti naše fante v Aziji v boj nib delavcev Hoffa toliko masla
s 700 milijoni Kitajci. Mi ne poj-
za ušesi, da spada v zapor. Po-
Goldwater napoveduje svojo zmago
demo na sever in ne bomo me- bbki pa hišo takih misli. Po-tali bomb v sedanjem stanju bro'd<;e^R Hoffe so namreč sta-igre in mi ne pojdemo na jug;vi,i v Pravosodni komisiji pred-in ne bomo pobegnili ter pustili Eniškega doma, ki ji načelu-
komunistem, da vse prezvame-1-'6 znani kongresnik Celler,
• ,i	i predlog, naj odbor preišče, za-
ika je bivši federalni tajnik za Predsednik je poudaril, da jo‘pravosocjje Robert Kennedy ta-vojno lahko začeti, da pa jo je ko “preganjal” Hoffo. težko zaključiti.	j Predlog je očitno politične na-
rave, hoče spraviti Roberta Kennedyja v slabo luč. Po dolgi in hudi debati je predlog pri-Republikanski piedsed. kandi- na giasovanje Zmagali so
dat sen. Barry Goldwater se je|H0ffim prijatelji z 20 glasovi med tem odpeljal z vlakom na pro^ jg R0ffini strani so potovanje po državah Ohio, In- bili skoraj vsi republikanci, pa diana in Illinois. Ustavljal se bo tuc[j nekaj takih demokratov, ki na raznih krajih in postajah terjsi jih boclo morali volivci radi govoril ljudem, ki ga bodo prišli takega glasovanja dobro ogleda-tja gledat, o svojih ciljih in na-]ti pri novembrskih volitvah. Črtih. Ob odhodu je v kratkem Predlog v korist rfoffe seveda govoru priznal, da je še vedno ne pomeni samo političnega v volivnem boju za demokrat- napada na Kennedyja, ampak skim kandidatom, pa svoje po- tudi udarec po pristojnosti na-slušalce zagotavljal, da poteka šib federalnih sodišč, volivna kampanja uspešno in napovedal svojo zmago pri volitvah 3. novembra.
Nove knjige—
Slovenska Pisarna v Baragovem domu na 6304 St. Clair Ave. je dobila na novo slovenske knjige: “Zgodbe sv. pisma za šolo in dom”, izdala Družba sv. Mohorja v Celovcu, cena $2.50, “Bežna srečanja”, spisal dr. Ludvik Čepon, cena $2.55, in “Kar po domače”, spisal Osip Šest, izdala Slovenska Kulturna Akcija v Buenos Airesu. Po knjige lahko pridete osebno ali jih naročite po pošti.
Iz bolnišnice—
John Zakrajšek st. s 6617 Schaefer Avenue se je vrnil iz bolnišnice in se zahvaljuje za obiske in pozdrave. Obiski na domu dobrodošli.
Na predavanje vabijo—
Društvo Slovenskih protikomunističnih borcev v Clevelandu bo v letošnji sezoni priredilo ciklus predavanj. Prvo predavanje bo v nedeljo, 4. oktobra, ob 4.30 popoldne v Baragovem domu na St. Clairju. Predaval bo pisatelj g. Karl Mauser, predsednik Zveze D.S.P.B. o problemih v slovenski emigraciji. Vsi vabljeni!
Iz bolnišnice—
G. Janez Varšek, 1101 Norwood Rd. se je vrnil iz Euclid Glenville bolnišnice in se vsem lepo zahvaljuje za kartice in obiske. 1
Mrs. Rose Vovk z 1187 E. 167 St. se je vrnila iz bolnišnice in se zahvaljuje za obiske, cvetlice in pozdrave.
V bolnišnici—
Karolina Basa z 9262 Plymouth Ave. na Garfield Hts. je v St. Alexis bolnišnici. Obiski so dovoljeni.
Seja—
Klub Ljubljana ima nocoj ob osmih sejo v SDD na Recher Avenue.
Na banket—
Slov. nar. dom na E. 80 St. praznuje v nedeljo, 5. oktobra, 45-letnico obstoja z banketom. Na razpolago je še nekaj vstopnic.
Glasovanje v Cellerjevem odboru bo gotovo imelo tudi politične posledice. Celler sam je precej odločno obsodil izglaso-- Posebne tehtnice so tako'vani skleP- Vsekako se pa vidi, občutljive, da je mogoče na ka'k® grelno je Hoffa znal pri-
njih stehtati človeški las.
dobiti prijatelje tudi tam, kjer bi človek tega ne pričakoval.
Drenjali se boste, ako se zanimate za ohajsko politiko
CLEVELAND, O. — Zadnjo Kjer se bo ustavil, bo Goldwa- zmago sina pokojnega senatorja menda zopet v laseh, zato je' nedeljo je privabil obisk demo- ter imel tudi kratek nagovor. Tafta, ki sedaj kandidira za se- moral glavni demokratski od-j kratskega podpredsedniškega Ta način agitacije je že prišel iz natorja in je postal strah in tre- bor odrediti svoje zaupnike, da' kandidata Humphreyja kljub mode. Zadnji ga je uspešno u- pet za demokrata Younga. 'pridejo v Cleveland in “sodelu-kislemu vremenu okoli 30,000 porabljal bivši predsednik Tru- Dne 10. oktobra bo republi-' jejo” pri predsednikovem obi-1 demokratov na Euclid Beach, man, ki je tekom kampanje kanski podpredsedniški kandi- sku. Upajo, da bo Johnson pripravijo, da so se imeli vsi do- dvakrat prevozil vso deželo, dat Miller obiskal kraje Ashta- šel še enkrat v našo državo,1 bro, posebno pa ohajski demo- Goldwaterjev vlak bo vozil po bula, Painesville in Elyria. Kot predvidoma pred koncem vo-kratski politiki s Humphrey- isti progi kot Nixonov v 1. 1960. se vidi, sta si oba republikanca livne kampanje jem vred. To pa je šele začetek. Takrat je Nixon tudi zmagal v razdelila delo: Goldwater je iz-] Prav isti večer, ko bo John-Ta teden — pa tudi prihodnji naši državi. Ker bo Goldwater- bral južne in zapadne dele na- son v našem mestu, bo žena se-— bomo doživeli obiske vodil- jev vlak šel skozi kraje, ki so po še dežele, Miller pa severne. natorja Goldwaterja časten gost nih politikov kar na tekočem tradiciji republikanski, upajo Tudi demokrati pridejo na banketu glavne organizacije traku.	republikanci, da se bo senator Dremali seveda ne bodo tudi ohajskih republikank. Tam bo
Goldwater se vozi z vlakom dobro odrezal. Se tudi mora, demokratje, vsaj kandidatje ne seveda dosti govora o politiki,
Danes je začel z dvodnevnim ako ne bo zmagal v naši državi, kažejo take namere. S politično poleg politike pa tudi o predme-obiskom republikanski predsed- ne bo tudi izvoljen za predsed- akcijo bo začela prihodnjo sobo- tih, ki se dame zadnje navadno niški kandidat Goldwater. Poja- nika, tako trdijo vsi politični o- to popoldne predsednikova hči bolj interesirajo kot za politič-vil se je v Marietti, kjer bo pazovalci.	Lucy, ki se bo udeležila politič- ne probleme, posebno, če imajo^
imel prvi volivni shod v naši Goldwaterja je prignala v na- ne zabave na prostem v Dayto- njihovi možje kaj pod palcem, državi, nato se bo odpeljal na šo državo še druga skrb. Naši nu, zvečer bo že v Columbusuj Dne 7. oktobra bo pa prišel k precej staromoden način — kar republikanski voditelji so sicer na politični večerji, 8. oktobra]nam v Cleveland tudi guverner z vlakom — proti Cincinatti-ju, zanj, toda pretrgali se pa zanj bo pa njen oče na večerji v na- Scranton iz Pennsylvanije, da od tam pa proti Toledu. Vlak ne bodo. Nihče med njimi ne šem mestu. Večerja ne bo kaj agitira za Goldwaterja. Mu je seveda ne bo dirjal kot ekspres- kaže veselja, da bi vneto delal posebnega, toda $100 bo morala to že davno obljubil in mora
Naiviš-0 oblaeno in toplejše. — J sla temperatura 65.
ni vlaki. Se bo ustavljal na po- za senatorjevo zmago. Celo gu- biti vredna, taka je navada za stajah in z žvižgi opozarjal vo- verner Rhodes ni vnet za Gold- odlične večerje z odličnimi go-livce, kdo prihaja in kaj želi.^aterja, se veliko bolj briga za sti. Ohajski demokratje so si
sedaj obljubo izpolniti.
Ta dva tedna nam torej politične zabave ne bo manjkalo.
Zadnje vesti
VATIKAN, It. — Na vesoljnem cerkvenem zboru so včeraj obravnavali odnose med katoliško Cerkvijo in judi. Ameriški kardinali so se zavzeli odločne za izjavo, ki oprošča jude kot celoto krivde umora Jezusa Kristusa. Patrijarhi s Srednjega vzhoda in eden cd kardinalov iz Italije so trdili, da sedanja resolucija preveč hvali jude.
CLEVELAND, O. — Tekmovanje za Davisov pokal je bilo včeraj tu končano z zmago Avstralije 3:2. Pokal je bil v ZDA le eno leto. V zadnjih 15 letih so ga Avstralci priborili 12-krat.
NEW DELHI, Ind. — Velikanske množice prihajajo cd vseh strani sem protestirat, češ da vlada ne ukrene dovolj za pomoč poplavljencem. Nad šest milijonov ljudi je izgubilo streho zaradi naraslih voda in uničen je pridelek na obsežnih področjih.
Atomske rakete bližje uspešnemu letu
CAPE KENNEDY, Ela. — A-tomska komisija je pretekli teden preskusila atomski reaktor, ki bo služil za pogon raketnih motorjev za polete v vesolje od leta 1972.
Novi reaktor se je izkazal za učinkovitega in uspešnega v soglasju s predvidevanji in računi.
Hlad jih ohranja
Od sedmih osnovnih živil jih potrbuje šest hlad, da ostanejo uporabna za daljšo dobo.
DETROIT, Midi. — Obe strani izjavljata, da razgovori med General Motors in Unijo avtomobilskega delavstva ugodno potekajo, toda nihče ne more povedati, kako dclgo bo še trajal štrajk pri General Motors, ki se ga udeležuje skupno o-koli 260,000 delavcev.
TOKIO, Jap. — Državni podtajnik za Daljni vzhod William Bundy je tu izjavil, da obstoji nevarnost razširitve vojne v Vietnamu, da pa to zavisi čisto od Severnega Vietnama in Kitajske. Radio Peiping je na to svarilo odgovoril, da bodo Amerikanci “drago plačali,” če napadejo Sevedni Vietnam.
Ameriška Domovina

till? St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44108
National and International Circulation
» ublished daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary A. Debevec
NAROČNINA:
fa Združene države:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesec« HA) Kanado in dežele izven Združenih držav:
$16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$14 00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
No. 188 Tues., Sept. 29, 1964
Komunistična narodna obramba
V	vsaki volivni kampanji se mora kdo obregniti ob našo narodno obrambo. Navadno se s tem poslom peča opozicija, vladna stranka se pa mora braniti. Za tako debato je pa od kampanje do kampanje manj povoda. Razlogov za ta politični pojav je več.
Najprvo je treba povdariti, da je naša dežela v zraku in na morju tako močna, da ji ne more blizu nobena druga država, pa tudi ne nobena vojaška koalicija kateregakoli obsega. To ameriško premoč priznavajo tudi v Moskvi in Peipingu, ne morda z besedami, zato pa tem očitnejše z dejanji. Tako Moskva kot Peiping se varujeta, da bi spravila našo deželo v tak položaj, da bi morala seči po svojem vojnem brodovju, letalstvu in raketah. Ostane torej le še armada. Tu pa se skuša uveljaviti mnenje, da ameriška moč ne dosega ne ruske ne kitajske. Še manj jih dosega, ako njihovim armadam pribijemo še armade njihovih satelitov-Če pomislimo, da imata Rusija in Kitajska z njunimi sateliti nad bilijon ljudi pod seboj, Amerika pa z vsemi svojimi zavezniki niti pol bilijona, potem bi gornje moralo veljati. Velja pa samo na videz, podrobne analize pa tega ne prenese. Vzemimo samo en slučaj: moč ruskih in satelitskih divizij in jih primerjajmo z našimi brez ozira na naše zaveznike!
Doleo vrsto let je pri nas prevladovalo uradno stališče, da ima Rusija 150-175 divizij pod orožjem in da je temu treba dodati še divizije satelitskih držav. Pred dobrimi 3 leti so začeli o tej številki dvomiti, danes pa trdijo resni vojaški strokovnjaki, da ima Moskva samo okoli 00 divizij pod orožjem in ne 150. Mislijo, da so bile te divizije takole razdeljene: v vzhodni Evropi 26, v evropski Rusiji 15, v Sibiriji 12 in v srednji Aziji 7. Ta razdelitev je verjetno veljala za čas pred rusko-kitajskim sporom. Ta spor je pa na razmestitev divizij gotovo nekaj vplival. Ni verjetno, da bi Rusi imeli ob kitajski meji, ki se razteza na 4,000 milj, samo 12 divizij. Iz namigavanj v satelitskih časopisih so odtegnili nekaj divizij iz Vzhodne Nemčije, Če-hoslovaške in Madžarske. Madžarski komunisti so se tega tako ustrašili, da jih je moral Kadar javno potolažiti, naj se nikar nič ne bojijo, ker bodo ruske oborožene sile zmeraj lahko varovale madžarski komunizem. Koliko divizij je odšlo iz srednje Evrope v Sibirijo, strokovnjaki še niso mogli dognati.
Satelitskih divizij je na Poljskem in Češkem po 14, v Romuniji 13, na Bolgarskem 10, v Vzhodni Nemčiji 6 in na Madžarskem 5. Oborožene sile vseh teh satelitov znašajo okoli 1,200,000 mož. Nihče pa ne verjame, da bi bile satelitske divizije zanesljivi zavezniki. V novi svetovni vojni bi jih Moskva mogla porabiti kvečjemu za službe za prvo linijo na fronti.
Lansko jesen je naš federalni tajnik za narodno obrambo McNamara trdil, da ima Rusija vsega skupaj okoli 3,300,000 mož pod orožjem in sicer v vseh vojaških vejah. Tekom zime je Hruščev parkrat omenil, da se mu to številčno stanje v armadi zdi previsoko in da ga bo treba znižati. Najbrže se je to tudi zgodilo, kajti zadnje cenitve govorijo o tem, da ima Moskva samo še okoli 3 milijone mož pod orožjem. Ker jih ima Amerika nekaj nad 2,700,000, številčna razlika ni tako velika, da bi vzbujala zaskrbljenost. Ni pa važno samo število vojakov, važno je tudi, kako je narodna obramba organizirana in koliko in kakšno orožje ima.
V	tem pogledu trdijo strokovnjaki, da ima Rusija 19 okloonih divizij (od teh je 13 v vzhodni Evropi), dalje 38 motoriziranih divizij in 3 letalske divizije. Verjetno je pa tudi ta cenitev zastarela, kajti Moskva rabi na kitajski meji tudi precej vojnega letalstva, da ne govorimo o tankovskih divizijah.
Primerjava med našo in rusko obrambo nas torej ne more plašiti. Še manj nam dela skrbi, ako vpoštevamo še sledeče okoliščine: Ruska motorizacija je daleč za ameriško, nima na razpolago razpredene prometne mreže, nima modernih cest, kar jim pa ima, niso najbolje vzdrževane. Ruske divizije nimajo tudi toliko “letalskega kritja” kot ameriške. Radi pomanjkljive motorizacije niso na morebitni fronti tako okretne kot ameriške. Rusi niso na primer zmožni, da bi kar cele divizije prepeljali v par dneh iz srednje Evrope na kitajsko mejo.
Če se nam torej ni treba bati ruskih divizij, ali naj se jih boji NATO? Številke govorijo to-le: Na NATO fronti proti komunistom slojijo danes sledeče divizije: 10 nemških. 6 ameriških, dve francoski, dve angleški, dve belgijski in dve nizozemski, na NATO južni fronti pa 14 turških, 8 grških in 7 italijanskih. To je kar čedna vojaška sila proti 26 ruskim divizijam v srednji Evropi in 15 v evropski Rusiji. Res je, da v tem slučaju ne vpoštevamo satelitskih divizij, o njih pa nimajo NATO poveljniki tako dobrega mnenja, da bi jih smatrali za posebno nevarnost.
Dodenimo še, da so naše in NATO čete neprimerno bolje oborožene kot ruske, akoravno tudi njihovega orožja ne smemo podcenjevati, nam ostane še manj razloga za zaskrbljenost. Seveda pa to ne pomeni, da bi se lahko vdali popuščanju v žrtvah za našo narodno obrambo. K temu so bolj nagnjeni naši evropski zavezniki. Morda zato, ker bolj čutijo, da se tudi Hruščev zaveda, da ni v Evropi vsemogočen, kar je tudi res.
V luči teh številk nastane seveda tudi vprašanje, koliko praktičnega pomena ima akcija za razoroževanje. Komunisti so dejansko že začeli z razorožitvijo, to se ne da tajiti. Sp pač uvideli, da Amerike ne morejo dohiteti in prehiteti.
Verjetno bi tudi pri nas šli po enaki poti, toda vojna industrija skrbi s svojimi zvezami v narodni obrambi in s svojim vplivom na javnost, da administracija ne more omejevati oboroževanja tako, kot bi ga lahko brez škode za našo narodno varnost.
BESEDA IZ NARODA
učiteljicam. Šole pa morajo biti in s poukom mladine se ne sme zanemarjati, če bi se, bi zaostala in večje škode bi ji ne mogli napraviti kakor to, če bi jim ne dali potrebne izobrazbe za bodočnost. To je največja “dota” za vsakega otroka, če se ga obdari in opremi z najboljšo mogočo izobrazbo, če je za to sprejemljiv in sposoben. Žrtev za šolstvo se ne sme nihče strašiti. Saj lepšega plačila ni za starše ne druge kulturno-zavedne ljudi, kakor kadar vidijo, da iz vrst mladega naraščaja prihajajo potem v življenje novi izobraženci vseh raznih profesij. Stroški in žrtve za šolske vzgoje so najboljša človeška investicija za bodočnost človeka.
* NAŠA OKOLICA hitro in
Waukegan, 111. — O vsem raznem znanstvu se je letos mnogo pisalo in govorilo. Izstrelek rakete “America’s Ranger No. 7”, ki je bil poslan na pot okrog Lune v juliju, je prinesel ameriškim raziskovalcem vesolja precej podatkov o Luni ter o njeni površini, kakor tudi mnogo priznanja na doseženih uspehih v področjih teh prizadevanj. Zdaj so na delu, da pošljejo še dve raketi v bližino Lune in na njo, če mogoče. V januar- krepko raste na vse strani. Od-ju piihodnjega leta nameravajo kar so priključili North Chica-izstreliti še eno raketo “Ranger gu in nekaj Waukeganu novih o. 8 , katere naloga bo precej okolic v mestne zone, so se po enaka, kakor je bila naloga ra- več 'krajih razvile nove naselbi-ete Ranger No. 7”, da posna- ne. Nove moderne hiše rastejo me kolikor mogoče slik luninih kakor gobe po dežju. Več trgov-pokrajin ter da se ugotovi za- skih novih modernih središč so neljivost slik, ki jih je posnel zgradili v njih in njihovi bliži-anger No. 7 . V februarju ali ni, da imajo ljudje vso mogočo marcu bo sledila raketa št. 9, postrežbo v bližini. To so tako-katere aparatna nalaga bo pre- imenovane “Plaze”, v katerih gledna in ocenjevalna možnost zgradijo razne veletrgovinske za pristanek ali izkrcanje na družbe svoje lokalne trgovine uni. Ta raketa bo nosila ime za vse razne vrste postrežbe. Purveyor , pridani ji bodo a- Tako imamo že nekaj let na De-parati, ki bodo s posebnimi seti in Lewis obširno tako “Pla-svedn v površinsko gmoto vr- zo”, zatem so jo zgradili gori tab, da se dobi gmotno tvarino, ob cesti Belvedere, po katere s katero je pokrita Luna. Vse imenu nosi “Plaza” njeno ime. to bodo posebni aparati pod ra- Tam je zdaj nova predmestna dijskim vodstvom prinesli nazaj naselbina. In še drugi kraji so na Zemljo znanstvenikom v tako nastali.
proučevanje. Nato bodo o vsem
Zadnje čase se hudo zavze-
tem sledila proučevanja in pra- majo v North Chicagu, da po-vijo, da ce bo šlo vse vsaj pri- stavijo tudi na Sheridan Road
i 1070^° SreČ1’ da V ČaSU med |tako “Plažo”, ki naj bi zavze-;• 1970 in 1v972 zna stopiti na mala prostor od 16. ceste pa tja Luno prvi človek, ki bo priletel'do Broadway. To bi moderni-z nase stare Matere Zemlje po- ziralo vso tisto okolico doli bolj z ravit njeno Sestro Luno. Ta- proti jezeru in v sredini mesta, ko napovedujejo ljudje, ki se Verjetno, da kar se tiče oblike
bavijo s tem proučevanjem. Mnogi seveda, posebno oni iz starejših vrst pa dvomljivo ma-jejo z glavami in najbrže mislijo, da vse tiste, ki to napovedujejo, močno “luna trika”. Vse mogoče, ampak proučevanja in raziskovanja gredo naprej in
mesta in tiste okolice, bo tako. Ampak mali obrtniki in trgovci, kako bo s temi potem? Kako? Vrata bodo morali zapirati počasi, kakor jih drugod, kamor pridejo “ta veliki kramarji” z večjimi zalogami in konkurenčnimi cenami. In to se tiče vseh
določilo tudi svoj cilj doseglo, potem bi vsaj jaz rekel, da so republikanci “dragonarji”, tiči v takih zadevah. Ampak v A-meriki je vse mogoče, pa tudi v našem okraju. Tisti, ki se bodo dajali vpisavati s petaki vred, že vedo, zakaj se bodo dajali vpisavati. Politika je svoje vrste “svet”... Talko me je poučeval pred mnogimi leti nek star ribniški rojak, ki je še v stari Avstriji cesarja služil. Rekel je: “Z žandari pa s spovednikom se ni nikoli za prepirati, pa s sodniki na “rihti” tudi ne!”
*	DEMOKRATI našega okraja se zadnje tedne tudi živahno gibljejo, No, tem, bi človek rekel, gre malo bolje. Državo vodi demoikrat guverner Kerner. V Beli hiši v Washingtonu tudi sedi demokrat, je torej precej dokaj veljavnih demokratskih stricev za njimi. V nedeljo, 6. septembra, so se zbrali demokrati našega okraja na prostorih ob cesti št. 63, severno od mesta Libertyville, na prostorih zemljišča srbskega samostana sv. Save. “Piknikovali” so, pekli okusne klobasice, hrenovke, hamburgerje in kajpa pridno zalivali z raznimi pijačami. Piknika se je udeležilo več političnih kandidatov, ki so vsi imeli kaj navdušene govore in v njih podajali vse vrste obljub za bodočnost. Muzikantje, ki jim pravijo “Polka Lads”, so pa pridno drobili polke za one, ki so jih pete srbele, in vse je bilo lepo in “okidoki”!
*	TAKO SE PRIPRAVLJAMO na veliki spopad demokrati in republikanci, ki bo v torek, dne 3. novembra. Takrat bomo zataknili demokrati in republikanci krivce za klobuk in klicali drug drugega na korajžo! Kako bo spopad izpadel in kaj bo nam vsem prinesel, vas vse morem pa zdaj še le samo lepo “troštati”, da bodite pridni in mirni in lepo počakajte in videli boste, kako bo vse izpadlo. Tako bom naredil tudi jaz.
Vrhenšk Tine
Vesti
Gorniška odprava v Boliviji odplačevanje teh kreditov odlo-Slovenski gorniki so šli letos'žili- Če pomislimo, da so vojvo-z eno odpravo na Spitzberge, z dinski kmetje po teh podatkih
drugo pa v Ande v Boliviji. Obe odpravi sta bili seveda uradno
imeli za 32 milijard manjši ho-hodek kot lani in za 43 milijard
jugoslovanski in Slovenci so v J manjši, kot ga naj bi imeli po njih tvorili le gorniško jedro. Vjplanu, potem si lahko predstav-bolivijskih Andih so “osvojili djamo, v kakšnem položaju so, skupno 28 vrhov, med njimi 9,'ko banka neoziraje se na pride-na katere se preje še ni nihče j lok in letino zahteva denar... povzpel”. Najzanimivejši je bil To se ne dogaja v kapitalistični vzpon na 5,420 metrov visoki'Ameriki, ampak v socialistični Intominado, po naše “Neosvoj-1 Jugoslaviji!
Ijiv”. Naj višji od vrhov, na katere se je odprava vzpela, je
Včeraj so odleteli na olim-piado v Tokio
6,094 metrov visoki Huayana včeraj je odletela z letališča
Surčin pri Beogradu skupina 68 uradnih predstavnikov na o-limpiado v Tokio na Japonskem.
kažejo že uspehe in če bo šlo,vrst manjših trgovin, tudi go-tako naprej, bo res kmalu člo- gtiln itd. V tekih “plaznih” ve-vek sin naše Matere Zemlje, letrgovinah dobiš vse in ljudje r a , na uno' Kuko mu bo pa potem tam vse kupujejo in ne a o pnala okenca ali vrata, to Rodijo v male trgovine. No, pa orno pa videli potem, kadar bo,to je že vse znano in kaki pro-skusal odpreti, to je, če jih testi ne zaležejo nič. Gre ne-
°'	kako kakor na farmah, kjer so
Za nas druge zemljane pa je veliki “buldožerji” spodrinili najbolje, da glede vsega tega konje in mule.. . Kaj hočemo, epo mirno in potrpežljivo po-^v nove čase se pomika vse... čakamo kako in kaj bo z vsem: * REPUBLIKANCI v našem tem. o jšega nasveta o tem da- Laike okraju imajo živahno 1 omu vsaj iaz ne vem, ka-^kampanjo za pridobivanje no-°r Je to'	! vib članov. Robert Stuart Jr.,
KAKO JE DRUGAČE še kaj ki predseduje federaciji Repub-pri nas in okrog nas? Precej ta- likanske stranke v okraju, poko, kakor po drugih krajih. Od- živa vse lokalne podružnice kar so se v začetku septembra stranke, da je treba zbrati sku-zopet odprle šole in se je začelo paj potrebni znesek denarja za s poukom v šolah, je okrog na- kampanjo. V odbor za to akcijo šib župnijskih in javnih šolah je imenoval R. E. Jones-a iz zopet dosti “živ-,žava”. šolski Lake Bluff in Mrs. J. Wavirka
IZ NAŠIH VRST
Fairport Harbor, O. — Cenjeno uredništvo! Ker vidim, da mi bo kmalu potekla naročnina list Ameriška Domovina, Vam prilagam ček za nadaljno naročnino. Želim Vam mnogo uspeha pri Vašem delu in tudi mnogo naročnikov. S spoštovanjem in lepimi pozdravi do vseh Vaša dolgoletna naročnica Mary Anzelc
*
Timmins, Ont — Spoštovani! Danes sem prejela Vaše obvestilo, da mi bo potekla naročnina, za kar najlepša hvala. Sem res čisto pozabila, da mi naročnina poteče ta mesec. Tu Vam pošiljam ček za eno leto naprej in najlepša hvala uredništvu za zanimivo branje in tudi za redno pošiljanje. Ameriška Domovina prinaša res lepo in pošteno branje. Vse osobje in vse naročnike naj lepše pozdravlja
Louise Sustersich
*
Cleveland, O. — Cenjeno u-redništvo! Tu Vam zopet prilagam za celoletno naročnino za priljubljeni list Ameriška Domovina, katerega z veseljem či-tam, posebno vesti iz Slovenije. Zelo me zanima, kaj se dogaja v naši stari domovini. Dosti novic od tam je dobrih, a veliko več slabih, toda upajmo, da se bodo sčasoma tudi tam razmere izboljšale. Želeč Vam obilo u-speha na časnikarskem polju ostajam s pozdravom
Karolina Kess
Potosi.
Pohorska vzpenjača prepeljala 2 milijona ljudi	-	- ---------
Vzpenjača na Pohorje je bila,Od vseh udeležencev ima največ zgrajena in puščena v obrato- izgledov za pridobitev kake o-vanje konec leta 1957 in je po- limpijske medalje Ljubljančan vprečno v naslednjih letih pre- Miro Cerar, ki si je v orodni te-peljala na leto 300,000 ljudi. V.lovadki pribpril v zadnjih, letih preteklem avgustu je prepeljala že več krasnih uspehov, na ploščad .prod hotel Belvuej Za varneja	ct
potnika z vozovnico s številko števiIo prometnih nesreč se 2,000,000. Franca Vivoda iz Pe-' jg na cestah Slovenije v zad-ker pri Mariboru, ta je bil ta njem letu talko pomnožilo, da so srečnež, njegovo ženo in hčer je se oblasti odločile izdati nove uprava vzpenjače obdarovala z prometne predpise in te izvajati brezplačno družinsko vozovnico veliko strožje in doslednejše kot za letošnje in prihodnje leto, doSiej. Tako so nekega Marja-Tunsticno društvo mu je poklo- na Kralja h Podgorice, ki je v mio posebno darilo, uprava ho- ietošnjem juliju povzročil hudo tela Belvue pa je celo družino prometno nesrečo z osebnim povabila na svečano kosilo. J avtomobilom v šmarci na cesti Bolj kot promet se je PO- iDomžale-Kamnik, obsodili na večal nei'ed	j tri in pol leta zapora. Vinjen je
Pod gornjim naslovom je vozil sem ter tja po cesti ter “Delo” zapisalo 26. avgusta le- trčil v Frančiško Kristan in Cil-^os'	ko Rifelj. Kristanova je nato v
Po najnovejših podatkih so bolnici umrla. Ko bo odsedel naše železnice prvo polovico le- svojo kazen, ne bo mogel še vsaj tošnjega leta v primerjavi z pet let dobiti dovoljenja za vož-istim obdobjem lanskega kon- njo avtomobila, čale z malenkostnim povečanjem obsega poslovanja in z	Kako iz zagate?
znatnim povečanjem nereda v Neki Marko Vončina iz Ljub-prometu in mnogimi drugimi Ijane je poslal uredniku Dela zaskrbljenost vzbujajočimi po- Pismo, ki je bilo 28. avgusta lajavi bolj ali manj trajne nara- tos objavljeno pod gornjim nave. Korenine teh slabosti so slovom’ CMasi se: delno v objektivnih pogojih' Tovariš urednik,
(tehnična zaostalost prog, opre-1 mera je že nekaj časa polna, me, prevoznih in vlečnih zmog- negodovanj več ko preveč. To Ijivosti in podobno), v veliki se očituje tudi v našem dnev-meri pa tudi v mnogih subjek- nem časopisju, še bolj in pred-tivnih slabostih. Zamude oseb- vsem pa v pogovorih, komen-nih in tovornih vlakov so ved- tarjih in glasni jezi. Gre za nano večje. .. Tako se je promet šo “Crveno zastavo”, v juliju povečal za 2 odstotka,1 Državljani smo potrpežljivo zamude pa za 10-krat toliko, sklonili glave, ko so nam dikti-Železničarji pravijo, da so vzrok rali cene za vozila Crvene za-naraščajočim^ zamudam nizke stave (vzemite naše plače in plače železniškega osobja. Zvez- plače v sosednji Italiji pa cene ni zavod za statistiko pa ugo- fička tu ali pa tam, da o FIAT tavlja, da so znašali povprečni 1300 ne govorim, predvsem pa mesečni dohodki železničarjev ne o kvaliteti izdelave). Sklo-v času januar-maj letos 33,000 nili smo tudi glave, ko so nam dinarjev ali 2,400 dinarjev več,'ex cathedra in s tipično domi-kot je bil v tem času povprečni šljavost j o monopolista sporočili, mesečni zaslužek...	jda je treba čakati pol leta, leto
Priprave za gradnjo koprske dni' ,ali Pa da “za zdai sPloh ne Železnice	j sprejemajo novih naročil”. Sklo-
Pripravljalna dela ob terasi nili smo tudi glave, ko smo vi-koprske železnice po pisanju	kakšno (kvaliteto izdelkov
ljubljanskega lista Delo napre- zmorejo v Crveni zastavi za de-
dujejo in je upati, da bodo progo prihodnje leto začeli dejan
nar, ki ga ne jemljemo na cesti. Poglavitno pa je, da je sedaj ta-
O i-------v. 1A VAV^JCIII-	O ------- L--J ~	J'- uv-
sko graditi. Nova železniška ko> da pošteno ne moreš priti proga, ki bo vezala pristanišče!do avtomobila.
Koper z zaledjem, bo dolga I Če je domači trg tako neza-31 kilometrov in jo bodo pred- sičen, če so cene lahko tako vi-vidoma gradili dve leti. Pri'šoke, zakaj potem zapora meje? gradnji bo sodelovalo skupno Zakaj ne odpremo carinskih 8 podjetij, od teh eno s hrvaške mej? Voda, ki nima pritoka, za-
Reke.
Pičla žetev v Vojvodini
Po pisanju Dela je bila letoš-
—o-
Tekmec kemičnega svinčnika
. v	—......- Nalivno pero, ki se polni z na-
odbori pa tožijo z vedno višjimi iz Laike Zuricha, da organizira- vadno vodo, je začelo na trgu Stroški in	izdatki, ki	jih zahte-	ta nabiralno	akcijo za	članstvo spodrivati sedanje kemične
vajo šole.	Razlogi so	v tem, da	in denar. Slednja sta	odločila, |svinčnike. V cevi nalivnega pe-
se vse draži, ^ popravljanje in da je nujno potrebno pridobiti resa je snov, ki se z vodo meša razsirjevanje šolskih prostorov, stranki vsaj 4,000 novih članov;Iv črno ali modro črnilo, ker otrok	je vsako	leto več.	članarino pa	po $5 za	vsakega. | Novo pero, ki baje piše dve
!Ugo je	vse dražje,	posebno	No, na papir	se tako	določilo leti, posebej priporočajo ljudem
vredno višje plače učiteljem in kar lahko napiše, če bo pa to z lahko roko.
stane in se usmradi. Več kot o-čitno je, da je Crvena zastava
r____________^.dose,Sla to carinsko zaporo. To-
nja žetev v Vojvodini, žitnici re.i monopol! Monopol brez take Jugoslavije, zelo pičla, pridelali ali drugačne konkurence — mi-so 40,000 vagonov pšenice manj; sLte, da je to zdravo, da je to kot lani in 56,000 vagonov manj, nr*še?
kot je določal plan. Tudi kako- In zakaj ni dana možnost vost pšenice je sorazmerno sla-(npr. koprskemu Tomosu, ki ga ba. Poročilo trdi, da kmetje ne poznamo kot zelo solidnega 1° bodo z izkupičkom mogli kriti resnega, da bi se dkrepil in šel niti vseh izdatkov pridelovanja, po ,poti, ki si jo je bil nekoč za-čeprav so cene letos povišali, črtal? Zakaj mora Tomos živo-Pšenico so odkupovali po 52 do tariti od drobtinic, ko pa bi se 58 dinarjev kilo, med tem ko so lahko razvil v krepkega konku-stroški pridelovanja “v nekate- renta Zastavi? V tako zelo porih organizacijah” presegli 100 trebnega konkurenta! dinarjev pri kili.	| Odprimo meje ali pa dajmo
Položaj je tem težavnejši, ker Tomosu možnost hitrega, takoj-je tieba vrniti 19 milijard di- šnjega razvoja, rasti in plasira-naijev kreditov (posojil). Ban- nja, pa se bo nemara marsikaj ka ni spiejela predloga, da bi obrnilo na dobro!
KANADSKA DOMOVINA
Novi ljudje, nova srečanja, nove možnosli in nova spoznanja v današnjih dneh
'beralna stranka v Onta- novih srečanjih, riJu ima novega vodnika
dneh 18. in 19. septembra zkorovali v Torontu delegati pralne stranke iz Ontarija.
. 1 ^ zborovanja je 'bil: izbira k°Vega provincijalnega vodni-^a- Kandidatov za to mesto je io več, zelo resni pa le trije.
Sele pri
šestem glasovanju je '^'n^rew Thompson, član rajinskega parlamenta za hmtski okraj Dovercourt. c Andrew Thompson je Sloven-ein dobro znan prijatelj. Po-ie bil že na njihovih pri-
UdeS' Kadar Se jih ni m0gel le žiti, je poslal pismo ali te-
^grain. Med novimi naseljenci
je iy Vecjn° dobro počutil, ker n tudi sam rojen onstran ^ orja v severni Irski. V Kana-v° j® Prišel, ko je bil star 15 let. zv 1 era^n^ stranki je bil nekak ske21?i 'člen med narodnostnimi stra^narrd Stavnim vodstvom
je po izobrazbi
^ovi vodnik
del,
degree iz področja sociolo-
^etavec. Dosegel je Ma-
g..r degrt
svptnVeČin° sv°jega dela je P°-igg^ . P°titiki. Kmalu po letu
sed ^ P°s';a^ Poseben pomočnik mtnistrskemu pred-L. B. Pearsonu.
ki bi mu pri-
katerega stene bodo dihale našo intimnost in pomagale varovati našo skupno usodo.
Nekaj novega
Kat. Zenska Liga pri Mariji nesla novih spoznanj o tem, ka-|Pomagaj pripravlja šivalni teko ljudje drugje mislijo in ču- čaj. Vodila ga bo ga. Jožica tijo in kaj verujejo. Zato nosiJpUrkat na 611 Manning Ave. knjiga naslov: “Bežna srečanja j Tečaj bo gotovo ndkaj novega, z verami Indije, južnoazijskih Tudi uspehi tečaja bodo nove
dežel in Japonske.”
Živimo v zanimivih, važnih in pomembnih časih. “Ko so se vere v naši dobi prvič srečale, so strme obmolknile, kot utihnejo ljudje, ki se prvič srečajo in po prvih besedah vljudnosti ne vedo, o čem bi še govorili. Gledale so si iz oči v oči in začele v svoje začudenje, večkrat v svoje veliko začudenje, odkrivati druga na drugi zanimive podobnosti.”
Knjiga ni suhoparno razmišljanje, niti težka študija; tudi ni navaden potopis, temveč je zanimivo in poučno branje, prav koristno za današnje dni. Ceno knjige so nam nastavili na $2.70. Naročniki po pošti naj prilože še nekaj za poštnino. Obsega 222 strani s številnimi slikami na boljšem papirju.
“Eva je vzela, jedla in dala Adamu”
Kdo ne pozna zgodbe sv. pisma o Adamu in Evi, o kači,
stvari.
• Slovenska šola iarije Pomagaj
TORONTO, Ont. — Druga nedelja v septembru je bila nedelja slovenske šolske mladine. Novo šolsko leto smo začeli s sveto mašo na Slovenskem letovišču in z molitvijo za pomoč k Svetemu Duhu, popoldne pa so imeli otroci piknik in prosto zabavo v naravi.
Višji razredi so pričeli s poukom v petek 18. septembra zvečer, nižji pa v soboto 19. septembra popoldne. Šola, ki je letos spet petrazredna in ima paralelko do četrtega razreda, ima 158 gojencev. Otroci bodo prejemali pouk le ob petkih zvečer in ob sobotah popoldne. Člani učiteljskega zbora so: ga. Anica Marušič, gdč. Karla Merhar, gdč.
®edniku L. B. Pearsonu. Tudi'drevesu sredi raja in o jabolku,* Marica Kavčič, gdč. Milena Me-kiT K°Va Žena j® novonaseljen- ki ga je Eva vzela, jedla in dalajjač, g. Vilko Čekuta, g. Mirko V®a Amy Riisna, rojena v!Adamu? Ljudje radi razprav- Krapež, g. Franc Pajk, gdč. Ivanin hčerka estonskega Tjajo med seboj ali je ta zgodba
toniji Poslanca.
^A"udtr;w.Thompson je
cutec človek in
social-
resničen opis zgodovinskega dogodka ali je pa samo bajka. Eni
2g	—vwv xiji se je vednojše vedno verujejo zgodbi Sv.
Vp^al za pravice malega člo-'pisma dobesedno, drugi pa se ji
‘smejijo, češ, da je preveč pre-
s£kfest0- ki ga JG doseSel v
del0rn
stranki, si je priboril s pridnim prosta in je na njej preveč ne-
11 jem
s stalnim organiziranj . ^er z naklonjenostjo libe-VI	ministrov v federalni
jjJ1 1- Novemu vodniku liberalce ,^ranl^e v Ontariju Slovenci s S dai° in mu želijo obilo u-ti eT°V na njeg°vi politični po-ju . *deralna stranka v Ontari-(jj Je danes stranka mladih Iju-irn S*'rari^a novih sil, stranka, ki jlaaTn°Vega in mladega vodni-to t e^°	'J0 P0kazai0> de je
Za	si-ranka nove bodočnosti
9 0rdarijo.
V o N°va srečanja
,t0 ■ k°Vensko pisarno v Toron-ki 1 da Posiana pošiljka knjig,
hja”0Sjj0-nasl°V: “Bežna sreča-
dr t ^‘niiS° je spisal profesor ^Ludvik Čepon iz ZDA.
dNo?S!0V P°ve’ da se
Čaj s eT z nekom srečal, sre-Pravrm0 Za kratke trenutke, se ^	^ da 3e bil na potovanju.
znanstvenega.
Kdor hoče biti o tej zgodbi Sv. pisma preprosto, razumljivo, a globoko poučen, naj prebere članek, ki ga je napisal v “Duhovno življenje”, letošnja septembrska številka, g. B. R. Članek je globok in duhovno jasen, obenem pa dovolj znanstveno utemeljen, da se ne bo treba nikomur “pohujševati” nad svetopisemsko zgodbo o Adamu, Evi, kači in jabolku.
ka Levstek in gdč. inž. Cvetka Jakus.
* * *
Gojenci in gojenke naše šole bodo to jesen postavili na oder v dvorani Marije Pomagaj novo pravljično igro s petjem Bav-bavčki. Vprizorjena bo zadnjo nedeljo v oktobru in na praznik Vseh svetnikov. Pevce in igralce že več tednov vadita ravnatelj šole, č. g. Tone Zrnec in g. Vilko Čekuta. Prepričani smo, da bo igra Bavbavčki nov kulturen uspeh slovenske mladine v Torontu.
• * •
Šola Marije Pomagaj se je letos nenadoma znašla pred težkim problemom šolskih knjig. Knjig, ki jih je šola do sedaj uporabljala in ki so še kolikor toliko ustrezale potrebam slovenskih otrok v tujini, ne bomo mogli več dobivati. Tako je paša šola prisiljena, da si za več let naprej oskrbi lastne učbenike, ako se hoče obdržati pri življenju. V tem šolskem letu si bomo še pomagali s starimi knjigami iz prejšnjih let, a za prihodnje šolsko leto morajo biti nove učne knjige natiskane.
Ravnateljstvo in učiteljstvo je prevzelo nalogo, da knjige pripravi in sestavi; izdaja pa bo možna le, ako bodo starši s svojimi prispevki in darovi zbrali toliko denarja, da bomo krili stroške v tiskarni.
Tajnica.
Tako je že skoraj vsa bližnja okolica cerkve Brezmadežne obdana s samimi novimi hišami in trgovinami. In če bo šlo v tem postopku naprej, bo čez 10 let postalo to okolje čisto mestno, dasi je imelo pred nekaj leti še čisto podeželski značaj. In selitev iz mesta v predmestje ni le pri Slovencih, ampak splošen pojav; zato postajajo tudi krajevne kanadske župnije vedno številnejše. Tako nastajajo tudi v tem predmestju nove župnije z novimi cerkvami in katoliškimi šolami. A med narodnimi župnijami v zapadnem predmestju Toronta je še vedno samo slovenska župnija; vse druge narodne župnije so še v mestu samem. Tako smo bili Slovenci najbolj napredni. In sorazmerno so tudi Slovenci največ novih hiš sezidali v New Torontu. Saj je vsako 10. novo hišo v New Torontu prav gotovo sezidal kak Slovenec.
Newtorontske novice
Poletno sezono na Slovenskem letovišču smo zaključili v nedeljo, 20. sept. Dasi je bilo še en dan preje kar toplo in brez dežja, se je v nedeljo zjutraj naenkrat zmeglilo; začel’ je pihati hladen veter in pršiti dež. Leto-
se še ti razšli, sem ostal na Slovenskem letovišču sam. Ob križu sem se s hriba razgledoval ob luninem siju po Slovenskem letovišču in obujal spomine na prve začetke pa vse do zadnjih dni. Koliko se je v teh kratkih letih
Kako sem doživljal začetek in pofek komunistične revolucije doma
(Dalje)
In res, kjerkoli so koga do-Dili, na njivi, senožeti, v gozdu, na dvorišču ali vrtu, vse je moralo z njimi. V notranjih prostorih niso nobenega iskali. Tudi če so videli koga, da se je skrival ali videli skritega, so ga čisto mirno pustili, kjer je bil. To se nam je takrat malo čudno zdelo, ker je vsa reč izgledala tako nekam nenasilna. Pozneje smo izvedeli, da je bilo zmenjeno s partizani tako: Naj se vsi njihovi simpatizerji skrijejo v notranjost, kjer ne bodo nikogar iskali. Imeli so lepo organizirano. Iz Hruševe je bil poslan
višče je naenkrat dobilo čisto; na njem spremenilo! Vsako leto
B
r.
Ludvik čep
^tovarni«" •V't;p0n je reS Šel na svat- , ln sicer kar okrog
eia- Vend za oddih
Sti- Na
ar pa to ni bil izlet ali iz gole radovedno-
P°t ga je gnala želja po
potovanja
3° ali avionom:
LOžIč: New York - Ljub-^ana nazaj z Icelandic, r*°vi avioni, kombinirano avion d0 Luxemburga, po-
|Gm vlak; 12. dec. do 5. jan. US $369.-
Ladijska potovanja od US 320 naprej v obe smeri. Ljubljana - Toronto $270.20 Cena Za imigrante.
°šiljke denarja, bankovci, P0.ni Ksti in vizumi, notar-1 P°SK, prodaja kovčkov.
^orld travel SERVICE LTD.
25S College Street
Toronto 2 b, Ont.
'A 3-48G8	WA 3_4261
Slovenski dom
“Dom”, kako lepa beseda. Kaj vse nam pomeni. Kakšno oblikovalno moč ima pravi dom. Dom je v prvi vrsti stavba in njene pritikline. A dom ni samo to, je več, je mnogo več. Dom nam postane družina z vsem načinom življenja. Kako nam je k srcu prirastek Kar čutimo, kako diha v njem družinsko ognjišče, kako je posoda življenja, ustrezna lupina intimnega gibanja narodne duševnosti, zdravo ognjišče človeških vrlin. V domu se ustvarja poseben način življenja z navadami, značajem, miselnostjo in obredjem. Že misel na dom vzbuja občutek miru, varnosti, poštenosti in duhovnosti.
“V tujini neprestano gradimo dom, da vzdržimo pri svojem Hranimo se namreč od krvi, ki nam teče iz lastnih ran.” Doma iščejo posamezniki, da se tako ubranijo, da jih tujina ne pogoltne. Po domu hrepenijo in zanj vse žrtvujejo družine. Zaradi hrepenjenja po domu, “ker nas še bole izpodrezane korenine”, gojimo jezik in slovenstvo, pesem in igro, lik in okras, vzdržujemo organizirano slovensko skupnost. Kjer koli žive Slovenci, so postavili in postav Ijajo slovenske domove, da se ne razidejo in odtujijo.
Nekaj gornjih misli je bilo iz rečenih na slov. taboru v Slom škovem domu v Argentini. Če (so te misli aktualne tam doli ,pod Južnim križem, niso nič |manj za nas na mrzlem severu, j Dom, tvoj, naš in dom, ki bo I last nas vseh, v katerem se bo-
jesensko nastrojenje. Poleg sv. maše je bila na sporedu nogometna tekma in vinska trgatev. Prepričan sem bil, da bo oboje odpadlo. A mladi ljudje se ne uklonijo niti slabemu vremenu niti jesenskemu nastrojenju v prirodi. V njih je pomlad in zato gredo preko vetra in dežja in ostalih vremenskih neprilik. Oba nogometaška kluba sta prišla: slovenski in nemški. Zaigrali so tekmo z mladostnim zagonom in goli so padali na obeh straneh. Zaradi pršenja dežja je hlo prejšnji dan pokošeno igrišče precej spolzko; vendar tudi to nogometašev ni motilo. Igra je bila vseskozi živahna in je ostala neodločena s 7 goli na obeh straneh.
Po nogometni tekmi se je začela vinska trgatev. Kljub slabemu vremenu je bil kar dober obisk. Vendar je bilo treba veselo razpoloženje šele ustvariti. Balinarji so bili kmalu v polnem zagonu. Nekatere je pa že zeblo in so si zakurili ogenj. A ko je zaigrala godba in je g. Stane Brunšek v vlogi župana napovedal vinsko trgatev, se je kmalu vsa mladina ogrela; pa tudi starejši. Vsi so začeli oprezno krasti grozdje; tako da je bila policija kar prezaposlena; prav tako ljudsko sodišče. A ker so advokati uradovali hitro — pravo nasprotje kanadskih advokatov — so bili vsi kazenski slučaji hitro rešeni v splošno zadovoljstvo vseh. Tako se je vinska trgatev zavlekla kar do trde noči. Med obiskovalci smo imeli tudi dva častna gosta: preč. g. Antona Pogorelca, dekana kočevskega okraja, ki je prišel v Kanado na obisk k svoji sestrični ge. Tončki Kastelic, in preč. g. Jožeta Ferkula iz Združenih držav. On je s svojimi prijatelji ostal tudi najdalj časa na Slovenskem letovišču in kot dober pevec je prepeval z možmi in
od nas doli listek, s katerim me bo en vojak spremljal do drugega bunkerja in tako dalje, vse do Dobrove. Torej, tu toliko o-pravila z menoj: Sam me je prišel obvestit, vsi bunkerji do Dobrove bodo imeli z menoj o-pravka, na stanici že vedo, kaj imajo storiti. Čudna reč... Ko mi je to vse točno povedal, je sedel na kolo in se odpeljal v smer proti Polhovem gradcu. Pozneje sem izvedel, da se je peljal skozi Dvor, nato pa zavil čez most skozi Dolenjo vas in dalje skozi Prosco na Zaklane, potem pa skozi Brezje nazaj na Dobrovo.
Začel sem se pripravljati na pot. Vzel sem mali kovček, nekaj perila, pripravo za britje, klobaso in kos kruha in nekaj cigaret. Ko sem se začel poslavljati, so pa vsi, tako žena kot o-troci zagnali tak jok, da sam nisem vedel, kaj bi napravil. Prišle so še sosedove ženske in še one silile v jok in, morda, ne vem, — sem se tudi sam solzil ob toliki ljubezni, katere sem se šele sedaj popolnoma zavedel, ob slovesu v neznano usodo. Težko je bilo slovo.
L. A. st.
(Dalje prihodnjič)
CLEVELAND, O.
MALI OGLASI
Lastnik prodaja
Posestvo za dohodek — 3 stanovanja, v fari Marije Vnebovzete, nanovo barvano; se mora prodati zaradi bolezni. Samo $11,500. Kličite 381-6996.	(189)
Hiša naprodaj
Hiša s 3 spalnicami, jedilnico in dnevno sobo, vsa podkletena, z 1 in pol garaže, tepihi, aluminijastimi nadok-nicami in zaprtim porčem je naprodaj na 19784 Renwood dizu E. 200 St. Na ogled vsak dan po peti zv., v soboto in nedeljo ves dan. Kličite IV 6-3319.	—(191)
Hiša naprodaj
Dvodružinska hiša naprodaj na E. 79 St. 5 sob zgoraj, 5 sob spodaj. Velik lot. Kličite po 7. uri HE 2-0458.
(188)
Kitajci bodo pomagali Kambodži pri obrambi?
TOKIO, Jap. — Predsednik komunistične Kitajske Liu Šao-Či je na sprejemu v čast predsednika Kambodže princa Noro-doma Sihanuka, ki je prišel sem na proslavo 15-letnice vzpostavitve komunistične oblasti na Kitajskem, tega zagotovil v javnem govoru, da bo Kitajska ljudska republika prišla Kambodži na pomoč, če bo ta napadena od zunaj.
Kambodža je uradno nevtralna država v Zadnji Indiji, katere sosedje so Tajska, Laos in Južni Vietnam. Kitajska nima z njo neposredne meje in jo bo torej prišla le težko pomagat branit.
V najem
Tri velike sobe in kopalnico oddamo blizu cerkve in šole Marije Vnebovzete, transpor-tacije in trgovin. $55.00. Kličite 381-6996.	(189)
V najem
5 sob in kopalnico oddamo, i’oizve se v Somovi restavraciji, 6036 St. Clair Ave. EN -5214.	(X)
Poslopje naprodaj
Ima 4 stanovanja, 5 sob vsako, v najboljšem stanju, 3 zidane garaže, 4 posamezni plinski furnezi, na E. 140 St., in Lake Shore Blvd. Kličite RE 1-4378.	—(189)
je dobivalo lepše lice. Tudi to leto je bilo na njem veliko narejenega. Zahvala gre vsem tistim, ki so kakorkoli Sodelovali pri zboljševanju in čiščenju tega koščka zemlje, na katerem se počutimo Slovenci kot doma. Seveda pa pomeni Slovensko letovišče enemu več, drugemu manj Nekateri pridejo le na večje zu' nanje prireditve in cerkvene slovesnosti kot je procesija z Naj svetejšim na Telovo nedeljo ali prireditev slovenskega ali katoliškega dne. Nekaterim pa služi Slovensko letovišče za ves poletni oddih od začetka do konca poletne sezone. Največ Slovencev iz Toronta in okolice pa je v sredi med tema dvema skrajnostima. So pogostni gostje Slovenskega letovišča, vendar ne stalni. Prav gotovo pa Slovensko letovišče v veliki meri dosega svoj namen. Povezuje Slovence; nudi slovenskim družinam in zlasti otrokom zdravo in prijetno razvedrilo. In prav gotovo mnogo pripomore tudi k temu, da se bodo tu rojeni slovenski otroci med seboj spoznavali in se pozneje kot zavedni slovenski fantje s slovenskimi dekleti poročili. Veliko jim koristi tudi v zdravstvenem pogledu; kajti največ slovenskih družin živi med letom v mestu in zato otroci pogrešajo svežega zraka in možnosti za vsestransko gibanje v naravi.
. mo počutili doma, na svojem,! fapti prav do trde noči. Ko so
Skozi celo poletje so bili žup-Ijani župnije Brezmadežne zelo zaposleni, zlasti zidarji in mizarji. Spet so naši župljani sezidali vse polno novih hiš v New Torontu in njega okolici. Prav ob cerkvi Brezmadežne je g. Tine Tekavčič sezidal štiri nove hiše in vse šo pokupili naši župljani; kar je za razvoj in utrditev župnije zelo važno. Pa tudi sicer so naši zidarji pozidali to poletje vse polno novih hiš in nekatere od njih so prodali Slovencem.
v Ljubljano Ivan J., da je držal zvezo med Italijani in partizani. Kurirka, ki je nosila naročila.
I. J., je bila pa Gucanova F. Vedno je prejšnji dan odnesla sporočilo, kje bodo drugi dan pobirali moške, da so se mogli partizani in njihovi sopotniki poskriti.
V vaseh Hruševo in Log ni bilo prav nobenega moškega nikjer, pa niso nič povpraševali za njimi. Vedeli so, da so prikriti. Na Logu so spraznili cementirano gnoj nično jamo in jo pomili, nakar so se vanjo skrili vsi moški. Na pokrov so jim pa ženske navrgle še malo gnoja, da jih tam ne bi nihče iskal. Niti na misel bi nikomur ne prišlo, da so tam notri moški vse vasi. Vse to sem pozneje izvedel. Povedala sta mi I. J., da je bil v Ljubljani za zvezo in po kateri kurirki je pošiljal obvestila partizanom v hruševske bunkerje, V. Z. pa, kako so se skrivali v njegovi gnojnični jami. Tam so tudi obedovali in malicali Pa jim je baje kar dobro teknilo.
Mene so namenili poslati na Dobrovo k onim moškim, ki so že čakali tam v zaporu, da bi me z njimi vred ustrelili. Prišel je do nas sam komandant karabinerjev iz Dobrove in mi naročil, naj grem lepo sam peš na Dobrovo in se zglasim pri karabinerjih. Oni že vse vedo, kaj imajo storiti. Sicer bom pa takrat že najbrže sam doma. Govoril je primorsko slovenščino. Bil je tudi iz Primorja doma in poznan kot hud komunist. V pisarni ni nikdar hotel govoriti slovensko, vedno je zahteval tol mača, meni je pa vse lepo slovensko povedal, sigurno upajoč, da itak ne bom mogel dosti več okrog govoriti, da zna slovensko. Čudno se mi je zdelo, da samo mene pošilja popolnoma po drugačni poti na Dobrovo kot druge. Vsi drugi so morali na skupno zbirališče v Dvor. Zakaj jaz kar proti Dobrovi. De-
Malezijci so zajeli
vodnika Indonezijcev
KUALA LUMPUR, Malez. — Malezijcem se je ob sodelovanju čet Velike Britanije posrečilo uničiti večji del indonezij skih gverilcev, ki so jih odvrgla etala pred tremi tedni na sam polotok Malaja nasproti otoka Sumatre. Včeraj so ujeli tudi samega poveljnika teh gverilcev. Ta je pozval zadnje ostanke svojega oddelka, naj se predajo.
Indonezijski predsednik Su' karno, ki je ponovno izjavil, da bo uničil Malezijo, se je včeraj vrnil z Dunaja, kjer so ga operirali na ledvičnih kamnih, domov v Džakarto.
CLEVELAND, O.
Ženske dobijo delo
Delo za žensko
Iščemo kuhinjsko pomočnico od 4. pop. do 10. zvečer.
SORN’S RESTAURANT 6036 St. Clair Ave.
EN 1-6214
(X)
Lastnik prodaja
Na 1269 E. 59 St., 6-sobna enodružinska hiša naprodaj blizu sv. Vida; bakrene cevi, garaža, alum, mreže, na novo dekorirana. Oglasite se po 5. uri.	(X)
Naprodaj
Trgovina s čevlji in popra-vljalnica se proda poceni zaradi bolezni, blizu šole in ;rgovin, nobeno tekmovanje, dobra prilika. Kličite IV 1-5412 ali KE 1-0442.	(191)
OBRATOVANJE STROJEV
Iščemo ženske od 21 do 35 let za obratovanje strojev na drugi ali tretji izmeni. Stalno delo. Avtomatično povišanje plače in druge koristi.
BENSAN PLASTICS INC.
1615 Collamer Ave. (vogal E. 152 St. in Noble Rd)
(188)
Ženska dobi delo
Iščemo žensko srednje starosti, da bi pomagala strežnici v domu za okrevanje. Vas naučimo. Kličite Mr. Klein GA 1- 3424.	(29,30 sep. 2 okt.)
MALI OGLASI
Oddamo
4-sobno čisto stanovanje, spodaj, v okolici E. 67 St. in St. Clair Ave. Za pojasnila kličite EN 1-9435. Po želji
V najem
3-sobno stanovanje s kopalnico na E. 63 St. zgoraj, blizu Carl Ave. ali v zameno za varstvo 4-letnega otroka po 6 ur na dan. Tel. 881-3519.
— (23,25,28,29 sept)
Iščem stalno zaposlitev
Klepar in inštalater (plumber &: tinner) s skoro 30-letno prakso v Evropi in Vz leta prakse v Ameriki želim zaradi oddaljenosti sedanjega delovnega mesta zaposlitev v Clevelandu v svoji stroki ali v sorodni. Stanujem v St. Clairski naselbini. — Kličite po 6. uri 481-0547.
(29, 30 sept., 2, 6, 9 okt.)
Družabnico išče
Starejša Slovenka, sama, išče družabnico, ki bi pri njej stanovala. Pogoji po dogovoru. Oglasite se na 1140 E. 67 St. zgoraj. Tel. HE 1-6897 ali WH 2-6150.	—(191)
ZULICH
INSURANCE
AGENCY
18115 Neff Rd. - IV 1-4221 Cleveland 19, Ohio
jal mi je, da ima že prvi bunker'tudi garaža.	(191)
Hiša naprodaj blizu Ljubljane
Enonadstropna hiša za dve družini, podkletena, je naprodaj v ljubljanski okolici v lepem izletniškem kraju. Kdor bi se zanimal za hišo, naj se zglasi v uradu Ameriške Domovine ali piše na A.D. za naslov prodajalca.
15, 22, 29 sept.)
»Cl!
RODBINA
Roquevillardov
ROMAN
Ni povedal svojega mnenja o Mavricijevem vedenju i n morda si ga ni niti razlagal. Ni se mu zdelo, da bi čast gospe Frasnove zaslužila toliko obzira.
“Ali bo sodišče razumelo plemenitost tega molka?” je vprašal gospod Roquevillard.
“Nemogoče,” je odgovoril gospod Hamel. “Vaš sin bo zgubljen, če ne popusti. Toda rli nimamo pravice, da ga branimo proti njegovi volji?”
“Kako pa?”
“Obramba pri porotah mora biti, to veva oba. Če obtoženec ne predlaga zagovornika, mu predsednik določi uradnega, če je gospod Bastard uradno določen — in zadostuje, da ga jaz predlagam predsedniku sodišča — ima popolno svobodo, da ga zagovarja. A lahko se zgodi, da obtoženec zanika njegove navedbe.”
‘Kaj takega bi neugodno vplivalo na poroto.”
“A drugega izhoda ne vidim. Kvečjemu, če . . .”
Starček je umolknil.
Gospodu Roquevillardu se ni posrečilo, da bi ga z nadalj-
CHICAGO, ILL.
pripravil
REAL ESTATE — VACANT
WOODS AT FARM PRICES
njim izpraševanjem do besede.
“Stvar je zgubljena,” je zamrmral čez čas.
Tedaj je gospod Hamel vstal.
“Zaupajte v Boga, prijatelj, kot zaupam jaz. Pokličite ga na pomoč, on vas bo navdihnil. Vaš sin je nedolžen; mora biti oproščen. Njegov pravi greh ne spada pod sodno oblast. Tiče se samo njega samega in, žal, še njegove družine.”
Odpravil se je že, a se pri vratih obrnil, stopil nazaj in ponudil tovarišu roko. Ta njegova izjemna kretnja je odkrivala nežnost, ki se je že toliko let skrivala pod trdo odločnostjo. Moža sta se ginjena objela.
Ko je ostal gospod Roquevillard sam, je sedel k delovni mizi, kjer je rešil že toliko gmotnih in dušnih težkoč. Zakril si je obraz z rokami in premišljeval, kako bi rešil sina, ki je pogubljal sebe in vso družino. Bil pa je bolj prizanesljiv in bolj pripravljen razumeti življenje in ljudi kot gospod Hamel, ki je bil neomajen in trd v svojem prepričanju. V obtoženčevem sklepu je spoznal ono vztrajnost in čut odgovornosti, ki je iz roda v rod ohranjala moč Roquevillardov. Da bi si ustvaril svojo osebno srečo, je osramotil vso preteklost in vso bodočnost rodu, vendar pa je še v svoji pregrehi kazal tiste odlike, ki so ustvarile in vzdržavale rod Toda sedaj
5, 10 or 16 acre hilly tracts in Will County where taxes are low. Ad-! OQUCVi .ai ,o\. joins spring fed creek - plenty uporablja prav te odlike, da of hunting and fishing yet schools, j bi ga razrušil. Toda prav ^e churches and shops nearby. See odlike, ki jih je pokazal v svo-
now for choice locations. — TERMS TO SUIT. Near new Interstate 80 to Chicago loop. Write: Ameriška Domovina, Box 905, 54 W. Randolph St., Chicago, 111.	(189)
REAL ESTATE FOR SALE
SKOKIE BY OWNER 6 room House For Sale. 3 bedrooms. Full basement. Tile Floors. Near schools & shopping center. OR 4-7422.	(189)
ROSELLE AREA
Level building lot. 100x361. Excellent for Gardening or Chickens. — $2,500 cash or Terms. 529-7856.
(188)
MUST SELL
3 Bedroom Town-house. Fin. bsmt., 1% tile baths, pan. kit, crptg. and drapes. All appliances. Near schools, churches and shpg. center. As little as $1,000 down. $20,000 or best offer. YO 6-9156.	(188)
HOUSES TO RENT
NILES—New Bi-Level Town House. 3 bedrooms, 2 full baths, family room, W/W carpeting. $205 per month. Nr. stores, bus to Loop. — 967-6487.
HOUSEHOLD HELP
DOMESTIC — PERMANENT. Live-in Maid & Cook. Formal serving a Must. Child Care & Housework. Must have good references. ID 3-3955.	(190)
HELP WANTED—FEMALE
WOMEN
For General Housekeeping Work in Rest Home for Women. Call: 537-2900. — Wheeling, Illinois. (189)
jem padcu, mu bodo pomagale, da bo zopet zavzel mesto v družini in v družbi. Za vsako ceno ga je bilo treba rešiti nedotaknjenega iz te ljubezni, ki je ni hotel zatajiti.
“Kvečjemu če . . je ponovil gospod Roquevillard, ki ga je zadela ta skrivnostna predstojnikova beseda. Kaj je hotel povedati? Dvignil je glavo ter se naslonil na naslanjač in gledal predse. Oči so se mu ustavile na načrtu Vigija, ki je visel na steni in ga je bilo zaradi sence težko ločiti od ste-5. Spomnil se je trdih izvajanj gospoda Bastarda:
“Tatvina se je izvršila. Torej mora biti krivec. Kdo je? Če ni on, je ona. On noče, da bi bila ona. Torej je on. Kaj naj bi človek odgovoril na to preprosto sklepanje?”
Ko je z očmi sledil nejasnim obrisom na načrtu, tedaj se mu je kot blisk porodila misel.
“če bi izbrisali tatvino, bi ne bilo več krivca. Razsodišče bi ga moralo oprostiti. Kako tedaj izbrisati tatvino?”
Vigie je spregovoril.
Čez čas je potrkala na vrata Marjeta.
“Naprej,” je dejal, “sam sem.”
‘No, oče, kaj ste sklenili?” Razložil ji je novo nevarnost, ki jim je pretila zaradi Mavricijevega odpora. Zaključil je:
“Gospod Bastard nas zapušča. Odklanja zagovorništvo.” “Kdo ga bo potem zagovarjal?” je vprašala vsa prestrašena. “In kako naj bi ga zagovarjali?”
“Nikar se ne vznemirjaj, draga! Morda je še eno sredstvo.”
“Kakšno?”
“Pozneje ti ga bom razlo-
žil. Pusti me, da še premislim! Veliko žrtev bo.”
“Napravite hitro, oče!” Marjetine oči so sijale s tolikšnim ognjem, da je v njih blestela vsa čista in plemenita duša.
“Ljuba hčerka!” jo je ponosno pogledal.
Bolno se mu je nasmehnila. Tako se nasmehnejo tisti, ki dolgo žive v nesreči.
“Oče,” je dejala, “vedno sem mislila, da ga boste zagovarjali vi.”
X.
Rodbinski posvet
“Sem odveč?” je vprašala Marjeta.
Ko je zagledala večjo družbo, se je ustavila na pragu očetove pisarne.
“Pravkar sem te iskal,” je dejal oče. “Potrebujemo te.” Velik, suh starček, ki se je naslanjal na kamin, v katerem je plamtel svetal ogenj, je pripomnil z viška:
“Svoj čas se ženske niso udeleževale posvetovanj.”
“Pa ta ženska ni napravila hiši sramote,” je v svojem naslanjaču živahno ugovarjala že starejša, nekoliko močnejša dama, oblečena v črno.
A to je bilo le načelno stališče, kajti oba sta deklico [ljubeznivo sprejela. Le-ta je 'pozdravila po vrsti — najprej starega strica Štefana Roque-villarda, ki je bil starejši od gospoda Hamela in je imel svojih osemdeset let, pa se ni še upogibal pod njihovo težo; teto, gospo Kamilo Roquevillard, dalje njenega sina Leona, bratranca —■ industrijalca v Poulcharri v Dauphinu, in še Karla Marcellaza, ki je prišel ! davi iz Lyona.
Odvetnik je povabil goste, naj sedejo. Njegova sklonjena glava je pričala, da je razmišljal. V enem letu se je zelo postaral. Lasje in kratki, trdi brki so mu osiveli. Okoli ust sta se mu začrtali dve gubi, suhi vrat se je kar nekam izgubljal. Lica niso bila več tako zdrava, tudi svinčeno-barvna polt je bila eden tistih znakov, ki so pričali o propadanju, kar je Marjeta s tesnim srcem opazovala. Kakšna razlika je bila med možem, ki je danes sedel pri svoji mizi, ves zatopljen v razmišljanje, in med onim, ki je prejšnje leto
ob trgatvi stal vrh griča in so se na nebu odražali obrisi njegove čvrste in živahne postave.
Ko je vstal, si ga prepoznal že po eni sami kretnji. Iz oči, ki so ležale globoko pod obrvmi, je prihajal zapovedovalen pogled, ki ga je bilo kar težko prenašati, in se tako ostro zapičil v navzoče, da jim je bilo neprijetno, še preden je spregovoril, je s svojim vedenjem pokazal, da je glava družine in da preskušnje ne bodo zlahka zlomile njegovih odpornih sil.
“Sklical sem vas, ker je rodbina v nevarnosti. Vsi nosimo isto ime razen Karla Marcellaza, ki pa nam je toliko kot sin, ker zastopa hčerko Germaino. Felicija in Hubert sta predaleč, da bi se udeležila našega posveta. Toda njuno življenje priča o toliki odpovedi, da tu nista niti potrebna. Poznam njuno nesebičnost.”
“Ali imate o stotniku kaj veselih novic?” je vprašala
«»*
gospa Kamila Roquevillard, na katero je nečakova uniforma vedno delala prijeten vtis in ki ni mogla misliti hkrati na več oseb.
Marjeta je odgvorila:
“Že nekaj časa ne, a zadnje novice niso bile nič prida. Lotila se ga je mrzlica.” “Porota se bo začela šestega decembra, to je čez tri tedne,” je povzel gospod Roquevillard. “Mavricij bo prišel pred poroto ob začetku zasedanja.”
“To je navadna formalnost,” je rekel Leon, ki je bil ponosen, da pri svojih osem in dvajsetih letih vodi zelo odlično tovarno. Bil je praktične in gospodarske naraye ter je vsako zadevo privedel do uspeha. “Oprostitev je gotova.” Odvetnik mu je zaprl usta s kratkim ne. Leona je kar spreletelo. Možje so se iznena-deno in nemirno spogledali: “Kako ne?”
“Saj ni kriv.”
“Kriva je vendar gospa Frasne.”
70 - LET - 70
nudi KSKJ ljubeznivo bratsko pomoč svojim članom in članicam, vdovam in sirotam, v slučaju bolezni, nesreče ali smrti.
AMERIŠKA
KATOLIŠKA
SLOVENSKA
JEDNOTA
... —
POTNI LIST BREZ KORISTI — Stara Grkinja, ki je živela dolgo v Carigradu, drži v rokah potni list, ki jo pa ni rešil pred izginom iz Turčije. Turčija je začela zaradi spora z Grčijo na Cipru izganjati Grke iz Carigrada in drugih turških mest, kjer so ti živeli morda že več rodov.
\
Najstarejša slovenska podporna organizacija , v Ameriki.	((
Premoženje: $15,100,000.00 Število certifikatov: 47,500
Če hočeš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri najboljši, pošteni in nadsolventni podporni organizaciji —
AMERIŠKI SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTI
kjer se lahko zavaruješ za smrtnino, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti.
K.S.K.J. sprejema pod svoje okrilje moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta.
K.S.K.J. izdaja najmodernejše vrste certifikate za odrasle in j mladino od S500.00 do $15,000.00.
K.S.K.J. nudi zavarovalnino za onemoglost, poškodbo in operacijo do vsote $400.00 za članstvo mladinskega in odraslega oddelka.
Ako še nisi član ali članica te mogočne bratske katoliške podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj — bolje danes kot jutri!
STARŠI, VPIŠITE SVOJE OTROKE V KSKJ!
Za pojasnila o zavarovalnini vprašajte tajnike ali tajnice krajevnih društev KSKJ ali pa pišite na:
GLAVNI URAD K.S.K.J.
351-353 No. Chicago St.	Joliet, Illinois
Muilally Funeral Home
ZRAČEVALNl SISTEM	AMBULANCNA POSLUGA
POGREBI VSAKIH CEN
365 East 156th Street	KEnmore 1-9411
na dnevnik
ČE SE SELITE
Izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna.
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St. Clair Ave.	Cleveland 3, Ohio
Moj stari naslov:
Moj novi naslov:
MOJE IME: .....................
PROSIMO. PIŠITE RAZLOČNO

V SIKST1NSKI KAPELI — Slika kaže sceno iz snemanja filma “Agonija in ekstaza”, ki prikazuje življenje znanega umetnika Michelangela, v Sikstinski kapeli v Vatikanu, kjer so na njenem stropu njegove naj bolj znane slike.
DELNO PO STAREM DELNO PO NOVEM — V glavnem mestu Japonske Tokiju ceste še vedno pometajo na stari način z brezovimi metlami, le sihetišnice so postale malo modernejše. Kot kaže slika, skrbe za snago v Tokiju po starem običaju ženske.