Stplelou o
Kmetijſke in rokodělſke novize.
Na ſvetlobo dane od z. k. kmetijſke drushbe.
N 12.
V ſrédo 20. Şuſhza.
1844.
Te novize pridejo vſako ſrédo na dvéh zhetertnih liſtih v Ljubljani na ſvetlo. Plazhujejo ſe v piſarnizi z. k. kmetijſke drushbe
v hiſhi 195 v Şalendrovi ulizi bliso Brega; sa Ljubljano in sa tiſte, ki jih ne dobivajo po póſhti, sa zélo leto s 2 fl., —
sa pol leta s 1 fl.; prejemljejo ſe pa pri natiſkovavzu na Bregu Nr. 190. Po poſhti veljajo sa zelo leto 2 fl. 30 kr., —
sa pol léta 1 fl. 15 kr. Po vſih z. k. poſhtah ſe snajo dobiti.
☞
Osnanilo.
Ki je zena „kmetijſkih in rokodelſkih noviz" sa tiſte, ktéri jih po poſhti
prejemajo, sa zelo léto le s 2 goldinarjama in 30 krajzarji, sa pol léta
pa s 1 goldinarjam in 15 krajzarji poterjena, naj ſe tiſti prejemavzi, kteri
jih morajo morebiti pri kakſhni poſhti drashji plazhovati, per ti oglaſijo,
de jim poverne, kar ſo prevezh plazhali.
V Ljubljani 1. Suſhza 1844.
Odpravilſtvo zhaſopiſov z. k. velike poſhte.
Langer s./r.
she eno voſhilo.
rúshba kmetijſka v Ljubljani novize
She zhes pol léta Slovenzam delí,
Béri jih národ! vezhdel ti reſníze
Bóſh najdel, kterih te drushba uzhi.
Vidil boſh, kak' ſe kmetija poprávlja,
Zheſki kolovrat per naſ she vertí,
Kako is ſádesha bólha odprávlja,
Kuga shivínſka posnati puſti.
Tudi med zepzam raslózhek boſh vidil,
Ktére Slovenez in Nemez imá,
Hválo od tertize vinſke not' nájdel,
In kako ſe nóva pinja ravná.
Ştare vrashe, k' ſo jih babe iméle,
Ino ſhe v enih betízah leshé,
Bodo ſe tebi sdaj ſmeſh'ne prav sdéle,
Ki boſh priprizhan, de lashi ſo lé.
Zhe pa tvoj blishnji vtóne v vodi,
Ali zhe bode od ſtrele ubit',
Sila je! zhakaj ne, naglo prav hôdi —
Snaſh ſe pomózhkov v novizah uzhit.
Konja zhe hozheſh le sdrav'ga imeti,
Ali per kupu ne biti goljfan,
Móraſh sa »Bukve sa kméta« ſkerbeti,
Ktére na nóvo ſo priſhle na dan.
Tudi od shiveshov tezhnoſt novize
Tebe sa vſáko shívino uzhé;
Şkuſhaj redíti ſi kráve, telize,
Potlej boſh vidil, de drushba kaj vé!
Bral ſi ſhkodljivoſt, zhebéle moríti,
Polje in verte pred ſlano var'vát';
Rasnih ſort tudi vèzh njive gnojíti,
In kónje bres shébljev boljſhi kovát'.
Zevke sa krave molſt' ſvetje nekteri,
Kébrov ſhkodljivoſt podpiſana je;
Şhólo kmetijſko poſébno prebéri,
Sa goſpodarſtvo ti piſhe ſaj vſè!
Nékaj pa tiſtim, ktér' pipe imájo,
Ino prav rádi pijejo tobák;
Piſhe , de naj daljſhi zevke ravnajo,
Umni sdravitel, ſlovenſki rojak.
Şe snaſh uzhíti prav murve ſaditi,
Shide ſi dôbre prav perdelovát',
Sagotoviti snaſh hiſho in ſhtále,
Zhe te ognjene neſrezhe preh'té ;
Bódeſh ſaj dòbil, kar ſo te koſhtále,
Zheſar te drushbe poſtave uzhé.
Drévje ſhkodljivih goſénz obvar váti,
Ktére rasjéjo vſe zvetje in ſad,
Njenih plémenov na tanjko posnáti,
Uzh' ſe v novizah ti, dókler ſi mlád!
Ştanizo s ſápo ſogréto kuríti,
S zheſhpljevim drévjem boljſhi ravnat,
De bo vſak léto rodil', ſe nauzhiti,
S' perjem besgovim bramorja pregnát'.
Lepe poduke dajejo novize
Sa goſpodarſtvo in druge rezhí:
De bi piſale ſhe druge reſníze —
Ktére prebriſan mosh ſtari *) — uzhí!
Potlej bi s' mladim — prepéval jas hválo ,
Şúſhza ne vpraſhal, al' gor' gre al' nè,
Zhe bi le drushba prebila to ſkálo,
Ktéra naſproti reſnizam je ſhè.
* *
Reja shidnih zhervov ali goſénz.
(Na dalje.)
d. Galete ali kokoni sa ſéme.
Kadar kokone sa ſéme odbiraſh, vsemi nar-
lépſhi, terde in zhverſte, ne pa nar vezhih, in deni
jih na ſtran. Vzhaſi je boljſhi ſéme kupiti, kakor
nar boljſhi in nar lepſhi kokone satreti. Zhe pa
bliso ſemena ni, je boljſhi sa prihodno ſéme
domá fi napraviti.
Dobro bi bilo véditi, kteri ſo moshkiga, kteri
shenſkiga ſpola; pa teshko je to natanjko vediti.
Tiſti kokoni, kteri ſo ſhirokljaſti, ſkosi enako de-
béli in podolgaſti, ſo vezhidel shenſkiga ſpola,
ali oné; tiſti pa, kteri ſo na ſrédi kakor prepa-
ſani, vderti, zhverkljati, ne debéli, na konzeh
ſpizhaſti, ſo vezhidel moshkiga ſpola, ali oní.
Sa 20,000 goſénz ali zhervov potrebújeſh
60 parov metuljev, ali 120 kokonov; bavelo in
druge nezhednoſti jim oberi, de ne bo napotja,
ko bodo metulji is kokonov ſhli.
Dvanajſti, ſheſtnajſti ali dvajſeti dan po tem,
ko ſo ſe vpredli, sazhnejo kokoni, v kterih ſo
shivi zhervi, na konzéh mokri perhajati in ſe
majati, kokoni ſe ondi raspozhijo in metulji isle-
sejo is njih.
Take kokone, kteri ſo v to odlozheni, deni
na popir ali na kako lepo diljo, ali na platno.
Gorkota mora biti 15 — 18 ſtopinj, ſizer ſe me-
tulji posneji isleshejo. Zhe je ſapa v kozhi mo-
krotna, jo je tréba poſuſhiti, to je, v pezhi sa-
kuriti. Takrat je prav le toliko ſvitlobe v kozhi,
de ſe rezh od rezhi raslozhi. Metulji pridejo na
dan vezhidel perve tri ure po ſolnzhnim ishodu —
lépa podoba is groba vſtajenja in noviga shivlje-
nja! Sdaj ni vezh zherv, ampak metulj.
(Dalje ſledi.)
*) Menimo, de goſpod* * * ſlavniga dohtarja Hanemana
miſli, ozheta Homeopatije, ki je lanjſko leto v 88. letu
ſvojiga shivljenja v Parisu umeri
Vredniſhtvo.
Kako gre ternov plot ſaditi in
rediti ga?
(Konez.)
Opravíla v tretjim létu.
(Podoba 8. kashe, kakorſhno je ſadilo ſpomlád; podoba 9. pa
kakor jeſén.)
Spomlad, ali pa she v jeſeni poprejſhniga
leta perréshi med létam sraſtene mladike — mozh-
neji do 8 pavzov — ſhibkeji do 4 — 6 pavzov, (glej
podobo 8.) Pri tem opravilu glej ſkerbno na raſt-
ljivoſt vejiz. Tukaj velja, kar pri ſadnim drevju,
namrezh: mozhneji zhe je veja ali mladika,
manj ſe je perréshe; tanji zheje, vezh je
moraſh odresati. Satorej bo le ta do 8 pavzov
perkrajſhana mladika, 6 do 8 drusih raſtlik po-
gnála; una do 4 pavzov perrésana bo pa le dvoje
ali troje raſtlik sagnála, ktere bojo veliko hitreji
raſtle in unih oſmero, zhe ne she v tem letu
pa ſaj v drugim gotóvo doráſtle. To le perreso-
vanje je poglavitno delo, ker podresane mladike
she v tém letu veliko drugih ſtranſkih vejiz sa-
shénejo, s kterimi ſe perhodni plot prav goſtó
ſterne. Obresovánje ſtori, de ſe deblo mozhno
vkorenini, in lépe viſoke mladike poganja. Med
tem, ko ſok oshivi, je tréba k mladikam, ki
krivo ali medlo ráſtejo, po dva do tréh zhevljev
viſoke kolzhizhe potakniti, na kterih ſe krivo
sraſtene veje pervesaje poravnati morajo, ſhibke-
ji na-nje pervesane pa ſe opérajo, (kakor podoba
9. kashe); bres tega, bi ſe vſe krishem ſkodrálo.
Prav je, zhe koj ob vſajenju take ſtebrizhe v tlá
sabijeſh, in jih s leſkovimi palzami ali latami
ravno pozheſ polátiſh, (kakor je v ſlednim opra-
vilu zhetertiga leta popiſano); potém pa vſe krivo
sraſtene in ſhibke vejize na-nje pervéseſh. Sraven
tega mora v tem letu ſadilo zhiſto opléto, in
ſaj enkrat plitvo okopano biti.
Opravila v zhetértim létu.
(Glej podobo 10. kakorſhen je plot ſpomlad.)
V tém létu je tréba tako ravnati, de ſe vſa-
jen plot perhodnizh sa terpesh, lép in gôſt sredí,
kir ga boſh odvſihmal vſako leto tako prepletal,
de bo veſ popleten plot 5 zhevljev viſok sraſtil,
zhe bi bilo tréba, sna tudi ſhe kaj viſhji biti.
Preden ga pleſti sazhneſh, poruj kolzhizhe,
na kterih ſo pred to leto raſtlike pervésane bile.
Sdaj perréshi s ojſtrim nosham vſe ſtranſke ne-
potrebne ſhibize, ki ſo is mladik pognale, od
semlje na kviſhko takó, de vſaki 2 ali 3 do 4
ozhéſ ali popkov puſtiſh. Takó dobiſh ſpodaj
koſháte, sgoraj pa glatke in ravnó sraſtene ſhibe.
Po tem sabí kolizhe v verſto ſadila, po 5 zhev-
ljev viſoko, in po 3 zhevlje narásen; na nje per-
véshi dolge ravne remeljze ali láte po zhevlju od
tal; po teh ravnaj pervo pletenje naravnoſt, de
plot sakrivljen ne bo.
Pletenje opravljata dva delovza; eden pri-
tikva raſtlike naſkrish, pa mora vſnjate rokovize
imeti, drugi jih s lizhjem pervesuje na krishih
Shidne goſénze ſhe boljſhi srediti,
De boſh dal domazhe ſi rute tkát'.
4
in na late takó, de ſhiba ene vſadike s ſhibo v krishe poplete; sdaj perve raſtlike na remelj-
sravenſke vſadike na dvé ſtrani perpógnjeno —
ne pervéshi, in njim létne poganjke perréshi;
raspéte ſhtirvoglate okniza ſtorite. Zhe ſe raſtli-
tako delaj sa naprej, dokler ti bo plot doſti viſok.
ke na krishih s podresanimi oſtanki, ali s ma-
Kdor bi hotel le 4 zhevlje viſok plot srediti,
limi vejizami terdno ne ſprimejo, pervéshi jih
sna tudi v tem letu prepletanje dokonzhati, zhe
zhes krish s lizhjem ohlatno; ko bi bile terdno
ſe mu perve raſtlike sadoſti dolge in mozhne
privesane, bi ſe vés v raſt sajédla, in male mla-
sdijo. Zhe ſe plot v raſtu kje kaj vlékne, ali s
dike bi ſe do ſhkode potergale. Le to preple-
bunká, ſe morajo tam terdni koli sabiti, in
tanje mora delovez tako ravnati, de on ſhibo,
na-nje plot na ravno nategniti.
ki mu je na deſni, proti ſébi — ki mu je pa
na levi, sad sa ſeboj naſkrish potégne. Tako
mora opletanje vſako léto ſkosi in ſkosi ſtorjeno
biti, dokler bo plot 5 zhevljev viſok, kakor mora
biti. Tiſte raſtlike, ki ſe v pletenju v krishih ravnó
ne vdajo, natégni jih na pozhes narejene late,
in perveshi jih, tako ſe bojo vdále. Kadar je
sgorni krish ſam sa-ſe, ali pa na lato pervésan,
perréshi sopet vſe vejize, ki ſo pred letam po-
gnale, puſti pa mozhnim po zhevlju — ſhibkim
po 6 do 10 pavzov dolge rogovilize ali ſhtremelj-
ne; le to perresovanje moraſh ſtoriti nad pop-
kami, ki ſo ravno po plotovi verſti obernjeni,
kir bojo is njih nove mladike sa perhodno po-
vikſhanje plota sagnále.
S tem je sa leto oprávljeno. Na obéh ſtra-
néh podrésani mladi plot je sdaj 16 do 20 pav-
zov ali zol viſok (kakor podoba 10. kashe.) Ne
posabi tudi v tem letu ſadila zhiſto opléti, in
rahlo ga okopati.
Opravila v petim létu.
(Glej podobo 11. in 12.)
Na ſpomlad ali ſhe prejſhno jéſen sazhni v
drugo prepletati; perveshi drugo verſto ravnih
paliz ali lat. zhevelj verh pervih; perréshi vſe
na novo pognane mladike do dvéh — tréh —
in ſhterih popkov ali ozhéſ tako, de poſledne
oko per rési podolgama po palizah kashe; istrebi
vſe poſtránſke nepotrebne raſtlike; poglej in per-
véshi jih ravno takó, kakor poprejſhniga léta.
Spletene okniza ſo sdaj she 28 do 32 pavzov od
tal viſoke (kakor podoba 11. kashe).
Plotovo ſadilo gre tudi zhiſto opléti in oko-
pati. Ko bi plot zhverſto ne raſtil, bi bilo snamnje,
de je v ſlabo perſt vſajen. Temu ſe kmalo po-
maga: potroſi ſad posno jeſén s gnojem, de zhes
simo leshí, na prihodno pomlad pa gnoj s semljo
sagrébi, ſamo to varuj, de ga prebliso debla,
ali do koreniniz ne perpraviſh.
Opravila v ſhéſtim letu.
Le te she prezej viſoke vſadike poshenejo
med letam poſtránſkih vejiz bres ſhtevila, kterih
vſih s nosham poresati mogozhe ni; satorej ſi je
treba take ſhkarje napraviti, s njimi vſe ſtranſke
ſhibize, do dvéh ali tréh pavzov od ſréde plota
merivſhi perſtrizhi, ſamo letni poganjki naj do
ſtorjeniga letaſhniga opletanja oſtanejo. Potem,
kadar je ſadilo po obéh ſtranéh ravnó perſtrishe-
no, ſe plot sopet sa eno ſtopnjo po zhevlju viſhji
Kako gre dalje ternovim plotu ſtrézhi?
Kadar je plot perpravne viſokoſti doraſtil,
ga moraſh vſako léto dvakrat lizhno in zhedno
perſtrizhi, namrezh: ſpomlad preden je ſozhen,
in po létu, kadar ſe ſok vſtavi, to je: en téden
pred kréſam — in en téden po kreſu. To delo
gre urno od rok; neki priden delovez perſtrishe
na dan ſto ſeshnov po dolgama po obéh ſtraneh
plotá. Gledati je sdaj pri obresovanju, lih kakor
od sazhetka, de ſe mu na ſtraneh ſhirje rasra-
ſhati ne da, kakor do pol zhevlja, tako bo plot
prav lép in ſilno gôſt poſtal.
Leſkoviz.
Sa hiſhne potrebe kaj. *)
V predimikovimu liſtu téh noviz 7. ſhtevila,
ſim „Pomozhik soper ſhurke in podgane" bral, kte-
riga mi ne gre zhiſlati savoljo prevelikih nevarno-
ſti, ki snajo is njega is-hajati; te le ſo: Podgane
miſhizniga ljupila napaſti ſe, omamljene lasijo in ſe
potikajo po ſéni, ſlami, hlevih, jaſlih, shitnizah,
kjer ſèm ter tje ſtrup pokoslajo, in s njim pizho in
druge rezhí poſvinajo; zhe tedaj shivinzhe take
oſkrunjene kerme dobi, ali drugo is poſtrupenih jaſel
jé, ſe sgrudi in kmali pogine. Taka neſrezha ſe je
pred nekimi 45 letmi Medvodami ali v blishni oko-
lizi perpetila, kjer je nekimu kmetu vezh od pod-
gan oſtrupenih krav pozerkalo.
Pravi in neſhkodljivi lek podgane pregnati je
pa morſka zhebula (Meerzwiebel), ktera ſe v
vſaki likarni, lih tako tudi v mnogih ſhtazunah,**)
poſebno v Terſti na prodaj dobi.
Vsemi nekterih morſkih zhebul, olupi jim gorno
kosho, sreshi jih na majhine koſzhike, kuhaj jih v
kotlu ali lonzu tako dolgo, de ſe do dobriga ras-
kuhajo, poſuj to klejaſto vodo, bres de bi je pre-
zedil, s turſhizhno ali ajdovo moko, dobro preme-
ſhaj vſe ſkupej, tako, de bo ljupili enako, ter pomezhi
koſzhike od tega ljupila kje, koder podgane rade
ſtikajo; boſh vidil, de bodo she pervo nozh vſe, ktere
bodo tega ljupila okuſile, pozepale. Po takim delu bo
vſaka hiſha, ki podganam take vezhérje le dvakrat
napravi, gotovo tazih goſtov kmali ozhiſhena in
potrebljena. V Terſtu jih je od tega smeſa v neki-
Poſluſhajmo od druge ſtrani! Radi damo naſh liſt v rasmeno
naſprotnih svednoſti. Neresdeliſivo je oſnova vredniſhtva,
ravno potém bodo tudi naſhe Novize obzhnokoriſtne, in go-
tovo bo vſaziga piſavza ſvojiga ſpiſka veſelilo, ko bo vidil,
de je njegovo piſanje pasljivih bravzov najdilo, zhe ravno
niſo s njim enih miſel iu enakih ſkuſhinj. Vredniſhtvo pa
poſebno veſeli, de ſo naſhi ljubi Şlovenzi dalezh od vſake
firaſti, in le s rahlimi beſedi ſvoje miſli rasodevajo in eden
drusiga, kar je nar prijetniſhiga, s prijasnoſtjo poduzhé.
Morſko zhebulo po ſhtazunah prodajati pa je tudi prepo-
vedano, ſhe v likarni je ne dobi nihzhe, kdor pride bres
sdravitelnoviga sapiſka po njo, sakaj v likarijinim raspiſku
(Pharmacopea) je s † sasnamnjevana, to je, de je ni komur
bi bilo prodajati, sato, ki ni is reda nedolshnih likarij.
**
A8
mu ſ-hranu (Magazin) v eni ſami nozhi zhes 50
ja zelo zhes 100 glav poginilo. Tode le pasiti je
treba, de pſi in mazhke sraven ne pridejo, od tega
ljupila jeſti kaj, bi snali lih tako, ko podgane po-
zerkati. Ako bi jele pa ſzhaſama is ſoſedſtva druge
prihajati, tako jim ponovi rezheno pojédno ali vabilo.
Ta lek bi bil morebiti tudi kmetovavzam, kté-
rim miſhi in kertovi po njivah in travnikih rasgra-
jajo, ſvetovati in perporozhiti, de bi jih potrebili. Lah-
ko bi vſaki goſpodar na ſvoji njivi ali travniku nekte-
re koſzhike imenovaniga ljupila po kertinah in miſh-
jih luknjah potaknil, in te marzheſa morebiti sateri.
Morde bi bil ta perpomozhik tudi soper ſhur-
Peter Aleſh, korar.
ke *) dober? —
1. Roshnizveta 1782 pa k tretjimu regimentu ka-
nonirjev preſtavili. V vojſki léta 1793 s Fran-
zosam je dobil savoljo hrabroſti in ſerzhnoſti pred
ſovrashnikam ſreberno ſvetinjo, in kmali potém je
deſétnik (korporal) ratal. V létu 1801 je dobil pa
slato ſvetinjo. In tako je oſkerbljeval deſétnikovo
ſlushbo, dokler ga je bolesen velike ſtaroſti dotekla,
ſvojo dva in ſedemdeſét létno ſlushbo bres vſe graje
do ſvoje viſhji ſtaroſti od 82 let doshivil.
Vſi vojſkovódi is Oljmiza, veliki ofizirji, ſtót-
niki, zeli tretji regiment kanonirjev in velika mno-
shiza is vſih redov ljudi ſo ga ſpremili notri do
pokopaliſha. Lép pogreb! Gotovo ſi ga je ſtari voj-
ſhak ſkos 72 lét saſlushil! —
Oznanilo.
(Srbske novine in Podunavka.) Marsi-
kteri zmed naših bravcov morde ne vedó, de mi
celo v daljni Turčii s-rodne brate imamo, brate, ki
izhajajo z nami vred iz ravno tistiga velikiga slav-
janskiga plemena in z nami en jezik z malimi razloč-
kami govoré. Mi tukaj prepustivši druge napomnimo
samo Serbo-Ilire, kteri v poslednih časih otre-
sivši turški jarem pod samoblastnim vladanjem stojé
in si svojo zemljo in svoje ljudstvo do vikši in vikši
stopnje omikanja in blagostanja povzdvigniti nepre-
stano perzadevajo. Bero tudi naše „Novice" in
jih, kakor nas sami zagotovijo, brez truda zasto-
pijo, kar s tim dokazujejo, de večkrat sostavke iz
naših Novic v svojih časopisih oznanujejo. Zato
tudi mi naznanje damo de v Belgradu, poglavit-
nimu mestu Serbie, časopis „Srbske novine" po
dvakrat v tednu s cirilskimi čerkami natisnjen izhaja.
Vsakimu drugimu listu pridana je priloga s nadpi-
sam „Podunavka". Novine obseguje znamenite
dežélske prigodbe in novice od celiga sveta s po-
sebnim obziram na Serbio in bližne pokrajine; Po-
dunavka pa je namenjena za znanosti, umetnosti,
prijateljske dopise, pesme in za vsake sorte pri-
jetne in važne novice. Kdor se tadaj kaj po svetu
ogleda in peča, kaj se posebno z našimi Soslav-
jani godi, mu ni treba važnosti in vrednosti teh
listov dost hvaliti, kir same v oči sijete, in to tim
več, kir vemo de je njih urednik visoko zaslužni
gosp. Miloš Popovič, kteriga učenost in lično
izobraženost dobro poznamo. Novine s Podunavko
za austrianske zemlje polletno veljajo 5 goldinarjev
18 krajzerjev srebra. — Zelimo de bi se izobraženi
bravci številno na imenovani časopis predplačali in
mu spodobno spoštovanje skazali, kakor tudi Serbi
našimu skazujejo.
Spomladanjſke zvetlize.
Naſledne zvetlize ſo jele v z. k. botaniſhkimu
vertu v Ljubljani in tudi drugod h konzu Sve-
zhana in v sazhetku Suſhza zveteti, ktere nam
veſelo ſpomlad osnanujejo:
Beli svonzhiki ali zingeljzhki (gem.
Schneeglöcklein, Galanthus nivalis). — Şpomla-
danjſki shafran, ali pokolniza (Frühlings-
Safran, Crocus vernus) ; to zvetlizo vezh ljudi p od-
leſk, ali golobnják, ali uſhivz, (Herbst-Zeit-
tose, Colchicum autumnale) imenujejo, kar je pa
prav velika smota; podleſk je namrezh tiſta zvet-
liza, ktera ſe jeſen po ſenoshetih ſamo s zvetjem
perkashe in prezvéta, ſpomlad pa ſhe le seliſhe in
perje poshéne, med ktérmi ſo majhini po orehu ve-
liki meſhizhki, v ktérih ſe sernje ali ſeme snajde;
ſeme in zela zvetliza s korenino vred je ſtrupena
in zelo shivini med mervo ali ſenam slo ſhkodlji-
va. — Trobentiza (stengellose Schlüsselblume,
Primula acaulis).—Norize ali veliki zingeljzh-
ki (Frühlings-Knotenblume, Leucojum vernum). —
Jeterna ali jeterno-seliſhe (edles Leberkraut,
Hepatica nobilis). — Plavi divji zhebulzhik
ali divja zintiza (zweiblättrige Meerzwiebel,
Scilla biſolia). — Teloh, telovnek, kurize ali
kurja ſmert (schwarze Nieswurz, Helleborus
niger).— Lapuſhzhik (gemeiner Huflattig, Tus-
silago Farfara). — Blagajove joshefze (Bla-
gay'scher Seidelbast, Daphne Blagayana).— Divji
poper ali vovzhin (gemeiner Seidelbast, Daphne
Mezereum). — Podbel (schneeweisse Pestilenz-
wurz, Petasites niveus). — Pishemza (gemeines
Bisamkraut, Adoxa moschatellina.)
A. Fleischmann.
S.
Vganjka.
Kdo orje bres drevéſa in konjev?
Sméſ.
(Kako ſo ſtariga vojſhaka zhaſtili.) 22.
Velikitravna 1843 je bil v Oljmizu pogrèb nar
ſtarejſhiga vojſháka z. k. eſtrajſke armade. Matija
Marzeniere v Majlandu na Laſhkim rojen v letu
1761, je bil 20. Profenza 1771 k vojakam po-
terjen, ter ſo ga k igravzam (musikantam) sapiſali,
*) Dobro in vezhkrat ſkuſheno ljupilo soper ſhurke prodaja tudi
v Ljubljani tabakoprodajavez Hofman bliso Franziſhkanar-
jev, in Kukovo tersheſtvo sraven glediſha (Theater); nar
imenitniſhi je pa »kralj ſhurkov« prodajal, kteri je pred
nekimi létmi v Ljubljani umerl. Prav veliko je imel s ſhurki
opraviti. Svedili ſmo, de je ſeme, ki ga »Sabadilla« ime-
nujejo, v neki ſhtazuni kupaval, ktero je pa ſadaj prodajati,
tudi prepovedano.
Vredniſhtvo.
Shitni kup.
1 mernik Pſhenize domazhe
banaſhke
„
„
1 „ Turſhize . .
.
1
˛Sorſhize . . .
Ershi .
. . .
Jezhmena . . .
Proſa . . .
.
Ajde . . .
.
Ovſa . .
1
„
1
U Ljubljani
13. Şuſhza.
fl.
kr.
1
21
25
1
1
6
56
52
2
36
U Krajnju
11. Şuſhza.
fl. kr.
1
1
1
1
1
1
1
30
31
6
12
3
3
5
38
V Ljubljani. Natiſnil in saloshil Joshef Blasnik.