Poštnina v državi SflS pavsatirana. Stev. 12. V Ljublianl, dne 24. marca 1920. Leto XXXIII. Glasile Jugoslovanske Kmetske Zveie Izhaja vsako sredo ob 5. url zjutraj. — Cena mu ]• 15 K na leto. — @ Spisi ia dopisi se požiljajo; Urednlitvu „D o m ol j ub a", Ljub* Za Nemčijo 18 K. — Za Ameriko in druge tuje države 20 K. — g ljana, Kopitarjeva ulica — Naročnlnai reklamacije in insernti pai Posamezna številke su prodajajo po 50 vinarjev. S Upravaiitvu ..Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica. Shod zaupnikov Vseslovenske Ljjud. Stranke. Nov čus z novimi nalogami je nastopil. Svetovna vojska je podrla mnogo zastarelih naprav. Preživele so se, na njihovo mesto bo potreba postuviti nove zgradbe. Ljudsko mišljenje se je izpremeuilo. Silni dogodki, ki so šli preko ljudstva, so zasekali globoke brazde v njegovo dušo. Nove misli se porajajo in prekvašajo svet. Mno-; go jih je dobrih vmes, mnogo jih je pa tudi blodnih, ki zavajajo ljudstvo od zvezd-vodnic. Demokratična misel zmaguje. Tisti, ki so ji odnekclnj nasprotovali, so primorani, da opuščajo brezupni boj proti nji. V političnem življenju bo doseglo ljudstvo v kratkem vse svoje pravice. Mogočo bo treba še nekoliko boja, a pravična zmaga je ljudstvu zagotovljena. Nekdanji ljudski politični jerobi, ki so izgubili svoje politične predpravicc, zasuž-njujojo sodaj gospodarsko naše ljudstvo. Kapitalizem, to je gospodarstvo denarja in bogastva, ni šo nikdar tako cvetcl kakor sedaj. Ljudsko množice drži v odvisnosti in mu pije njegovo srčno kri. Pošteno delo žuljavih rok ne pride do prave veljave in plačo. Denarni mogotci so redijo na račun kmetskega in sploh delavnega ljudstva. Odtegujejo mu na oderuški način z raznimi družbami in bankami znaten del zaslužka, ki mu gre. Tudi to premoč kapitala ln denarja bo treba streti in ljudstvu pripomoči do njegove gospodarske svobode. Vse gospodarsko življenje moramo postaviti na nove temeljo. V. L. S. je bila že dosedaj stranka kmetskega in delavnega ljudstva. Ona jo započela veliki boj za ljudske politične pravice, vodila ga je z odločno voljo in ljudstvu priborila v trdem boju proti raznim lažidemokratskim strankam vso ono politične pravico, ki jih je vživalo v stari državi in jih vživa sedaj v novi. Vzporedno je bojevala hud boj za gospodarsko osvoboditev našega ljudstva. Proti sebičnemu načelu gospodarskega izkoriščanja, ki ga jc oznanjal liberalizem, je zapisala na svoj prapor vzajemno gospodarstvo ljudstva v zadružništvu. Ljudstvo naj ne dola za posameznika, ki se okorišča, ampak ljudstvo naj dela zase in vživa samo sadove svojega truda. Tisoč rok se je razgibalo in započolo z zadružništvom novo | pomlad v našem gospodarskem življenju. Ljudstvo si jo postavilo že mogočen jez proti gospodstvu kapitala in bogastva, toda dolga jo šo pot, ki jo mora v vztrajnem delu prehoditi, da se tudi gospodarsko osvobodi tn samosobi zavlada. V. L. S. ima svoja vodilna nočela že začrtana. Ugotovili in določili so ji jih na katoliških shodih njeni najboljši in naj-bistroumnejši možje. Ta njena vodilna načela so se obnesla, prestala so tudi preizkušnjo svetovno vojske; kajti zasidrana so v večnih rcsnicah krščanstva, življenje je pa v vednein toku in razvoju. Tisoč novih vprašanj, gospodarskih, socialnih in političnih, močo posebno v takih dobah, kakor jo sedaj preživljamo, na površje. Vsa ta vprašanja jc treba presoditi in pre-motriti po vodilnih načelih, na katerih stranka sloni in iz katerih črpa svojo življenjsko moč iu opravičenost. Napraviti je treba delavni program za bližnjo bodočnost, ki bo merodajen za vse strankine pristaše, za katerega se bodo vzajemno vsi strankarji zavzeli in ga izvrševali. Prav zato se je vodstvo stranke odločilo, da skliče za velikonočno sredo, t. j. 7. aprila, v Ljubljano shod zaupnikov. Prišli bodo stari, preizkušeni veterani iz trdih političnih in gospodarskih bojev, na katerih je stranka tako bogata, in se bodo posvetovali in sklepali in odločevali o vprašanjih, ki smo jih zgoraj načeli. Prišel bo tudi mlajši svet, ki si jo vtrdil svoje prepričanje v trdi šoli svetovne vojske, in bo s svojimi bogatimi življenjskimi izkušnjami oplajal pragmatične točko naše stranke. Važno mesto v naših posvetovanjih bo morala zavzemati posebno ena točka. Imamo novo državo, ni pa še v svojih temeljih dograjena. Dati ji moramo tako ustavo in tako obliko, da bo res iz ljudstva in za ljudstvo. Ljudstvu naj služi in ljudstvo imej v njej prvo besedo. To je tako važna stvar, da je vredna misli in nasvetov naših najboljših in najrazumnejših mož. Na shodu zaupnikov tudi ne bomo smeli pozabiti na notranjo organizacijo stranke same. Mi bomo potrebovali v bodočnosti močno, na znotraj utrjeno stranko, da bo kos velikim preosnovalnim nalogam, ki čakajo krščansko stranko v človeški drufr bi, in da bo tudi kos vsem napadom, ki jili bodo brez dvoma v bližnji bodočnosti pod« vzele združene svobodomiselno stranke proti krščanskemu prepričanju našega ljudstva. Velike naloge čakajo prihodnji shod zaupnikov V. L. S. Pozivamo vse organi* zacije, da se o vseh teh vprašanjih temeljito posvetujejo, zaupnike pa, da sc vsi shoda brez ozira na slabe prometne razmere in zamudo časa gotovo udeleže. Vršili boste s tem eno svojih najlepših in za občni blagor najkoristnejših nalog. Liberalni advokat sramoti slovenskega kmeta. (Poroča kmet - poslance.) I. Tako nesramnega napada na kako stranko in na ministra, ki je izšel iz kmet« škili vrst, menda ni čul še noben parlament. Ta grdi napad je izvršil liberalni poslanec dr. Puc. Kmetje, poslušajte! »Minister Roškar, ki je kmet, ni vreden odve-zati čevljev kakemu uradniku v Belgradu.« Tako je rekel dr. Puc v svojem govoru v predstavništvu dne 13. marca. To nečuveno sramotenje slovenskega kmeta v belgrajskem parlamentu je nas vse poslance Ljudske stranke silno razjezilo in razžalilo. Dr. Holinjec jc z vso ogorčenostjo zaklical liberalnemu advokatu Pucu: •>Ali Vas ni sram, da tukaj tako ponižujete poštenega slovenskega kmeta!« Torej slovenski kmet ne bi bil vreden, kakemu uradniku odvezati jermena na njegovih čevljih? Iz teh besed liberalnega voditelja zveni vso zaničevanje napram slovenskemu kmetu. Kmet je po njihovem mnenju le zato, da nosi liberalnim advokatom ia trgovcem denar, in da jih spoštljivo pozdravlja. Drugače pa naj ostane pri plugu in pri gnojnih vilah. V politiki pa imej bo« sedo le liberalni razumnik. Če se kmet v politiki povzpne do mini« strskega mesta, tedaj ga začne liberalni intoligent na grd način obdelavati z name« nom, da ga spravi z njegovega mesta. Do-mišljuje si, da to mesto pripada samo njemu. Slovenski kmetje! Zapomnimo si dobro, kdo jo našega energičnega moža * Belgradu skušal osramotiti in zasmehovati na najnesramnejši način. Pa naj Se Kdo reče, da je liberalna stranka za kmeta! Pri tem napadu na našega ministra Božkarja in zaničevanju slovenskega kmeta smo bili navzoči vsi kmetje - poslanci iz Jugoslovanskega kluba in nam tega ne more nihče utajiti. II. Ko Ur. Puc konča svoj za slovenskega kmeta »razveseljivi« govor, sede. Takoj nato mu pa prične brati levite finančni minister. Ur. Puc se je namreč dotaknil tudi finančnega vprašanja. Finančni minister mu korenito odgovarja, kako je gospodarila liberalna in social demokratska vlada, ki je kar sipala milijone ter državo hitro gnala v bankerot. Nato zakliče poslanec Smodej dr. Pucu: »Ali čujete, dr. Puc!« »Tega pa nisem vedel,« odgovarja. »Saj ,smo zato tukaj, da se prepiramo.« Tako jel Zato smo tukaj, da se prepiramo! Torej tako razumejo delo parlamenta, ti liberalni gospodje. Zato ni čudno, da so uspehi našega parlamenta taki. Kmetske zveze in izobraževalna društva. Mnogokrat je lc »Domoljub« povdar-jal zahtevo kmetskega stanu po preuredbi Ijudskošolskega pouka. Zahteva se, da se ljudskošolski pouk tako preuredi, da bo nudil kmetskemu naraščaju več za Javno Življenje potrebne izobrazbe. Gotovo je, da tc ho ljudska šola prej ali slej preuredila. Če bomo pa mi čakali na to, da dobi naše kmetsko ljudstvo šele tedaj več izobrazbe, ko so preuredi Ijudskošolski pouk, tedaj bomo Še dolgo Čakali, saj vidimo, kako hitro so razne take spremembe vrše. Našemu kmetskemu stanu pa jo izobrazba po-.trclma takoj, ker duh modernega časa bije in bije posebno na slovenski kmetski Btan. Kako naj pridemo do globlje izobrazbe? Skoro povsod med kmetskim ljudstvom imamo izobraževalna društva. Med vojsko so res mnoga zaspala, med mnogo Je zašel liberalni duh, ki išče le zabave in parade. V mnogih društvih so se zalegle Igralske družbe in vse delovanje mnogih društev obstoji le v tem, da se tu pa tam vrši kaka gledališka predstava. Ime izobraževalno društvo pa pravi, da Je namen društva širiti in poglobiti izobrazbo in ne nuditi samo zabavo. Nismo proti cabavi, tudi zabava je potrebna, ali potreb-nejša jo temeljita Izobrazba in So posebno za našega kmeta in kmetice. Vsak izmed nas je že občutil in občuti vsak dan, kakšne težave mu delajo razni nradni dopisi, sestavljanje raznih prošenj, napoved osebne dohodnine itd. Malokdo «na vse te stvari sam rešiti in po navadi se zateče h g. župniku, učitelju aH sploh h kakemu inteligentnejšemu človeku v obilni. To kmet dostikrat sam ne more rešiti, ker se ni dovolj naučil, ker ni imel prilike se tega naučiti. Ljudska šola mu Je le dala podlago za izobrazbo, ker ljudska šola nudi le temelje. Ko zapusti kmetski otrok s 14. leti liudskošolsko klop, te-dai Je njegova duša najbolj sprejemljiva za izobrazbo in tedaj ne sme biti konec izolira žo vanj a, pač pa so mora tedaj izobraževanje šele začeti. To nadaljevanje izobrazbo pa naj prevzamejo nasa izobraževalna društva, ki se morajo preustrojiti, v kolikor še niso, v prave nadaljevalne šole. Danes opazujemo veselo dejstvo, da se pjladinska organizacija na krščanskih načelih zelo lepo in uspešno razvija, posebno pa med našim kmetskim ljudstvom. Lepo napredujejo naši orlovski in orliški odseki, katerim ni samo to naloga, da nauče mladino nekoliko telesnih vaj, pač pa vzgajajo tudi dušo in srcc. Danes ne loči Orla od Sokola samo še čepica, loči ga tudi duševna izobrazba. Dan za dnem pu opazujemo, da kmetski mladenič, kadar se oženi ali kadar postane samostojen gospodar, navadno zapusti telovadni odsek. On pravi, da se natelovadi dovolj z delom in da mu ni treba več posebne telesno telovadbo. Tak človek tudi popolnoma zapusti društvo, ako ni navezan nanj z drugimi vezmi. Kakšno pa naj bodo te vezi? Te vezi so izobraževanje tudi v drugem smislu. Za naš kmetski naraščaj predvsem v tem, da nudi več znanja za samostojno gospodarstvo, oziroma gospodinjstvo in sploh več znanja za javno življenje. V tem oziru se nam odkriva še velikansko polje, na katerem so naj udejstvujejo naša izobraževalna društva. Predvsem naj nudijo tn društva več strokovne izobrazbe. Podlaga temu je v prvi vrsti dobra knjižnica, ki naj obsega vsaj vse naše slovensko strokovne knjige pisane v tem smislu. Teh knjig je itak malo. Večino jih jo izdala Mohorjeva družba. Te knjige so ros že nekoliko zastarele, ali so vendar še dobre, posebno ker novejših nimamo. Kdor pa natančno to knjige prouči, se mu bo razrešila marsikatera uganka in sc bo gotovo mnogo koristnega naučil. Za naša kmetska dekleta naj bo vedno na razpolago v knjižnici: Slov. kuharica, Nasveti za hišo in dom itd. Poleg tega pa mora imeti društvo vedno na razpolago naše strokovne liste. Tudi teh nimamo Bog ve koliko, prinašajo pa zelo zanimivo stvari, ki se v domačem življenju vedno potrebujejo. Vsako društvo mora naročiti »Kmetovalca«, Slov. Sadjarja« in »Čebelarja«. \i pa zadosti, da je društvo na te listo samo naročeno, potrebno je, da se ti listi tudi čitajo iti preštudirajo, kar se bi doseglo najlažje na ta način, da bi se vršil enkrat na mesec sestanek, kjer bi se o tvarini poslednjih Številk razpravljalo. Poleg tega bi se morali v naših izobraževalnih društvih razlagati tudi razni zakoni, ki so zlasti važni za kmetski stan, razlaga dohodninskega zakona, razlaga lovskega zakona, zakona za prirastek vrednosti, mora se razlagati občinski red In še mnogo drugih vprašanj. Seveda niso vse te stvari tako lahko izpeljivo. Dosedaj je društvo le tam dobro delovalo, kjer Je imelo za duševnega vodjo kakega inteligentnejšega človeka, navadno duhovnika ali učitelja, učiteljico ali koga drugega. Ti ljudje so pa navadno z delom zelo obloženi in nimajo časa, da bi se mnogo ukvarjali z društvom. Oni jasno vidijo potrebe in nalogo društva, a potna ga t i mnogo nc morejo. V tem oziru st mora uveljaviti delitev dela, ln sicer tako da bi prevzela Kmetska zveza v roke vsa vprašanja, ki so tičejo strokovne izobrazbe kmetskega stanu. Pri seji Kmetske »ve-zo naj se razpravlja torej tudi to vpraša, nje. Kmetska zveza se mora zanimati za izobraževalna društva, premotri naj delo. vanje domačega izobraževalnega društva in naj sama skrbi zato, da bo odgovarjalo predvsem potrebam kmetskega atonu. Naše strankini? časopisje. Strankino Časopisje narašča. V zadnji številki »Domoljuba« smo prinesli pregled našega časopisja v Sloveniji. Pomotoma jt izostal »Jugoslovanski Obrtnik«. Naša stranka pa ne obstoja samo v Sloveniji in V. L. S. se je razširila žc v močno Jugoslovansko Ljudsko Stranko, ki ima tudi tudi jio drugih delih države svoje časopisje; prinašamo pregled ostalega časopisja našo stranka. Dnevniki: »Narodna politika«, Zagreb; »Hrvatska Obrana«, Osjek; »Jugoslavija«, Sarajevo; »Jadram, Split. Tedniki: »Seljačkc novine«, Zagreb (naš "Domoljub«); »Narodna Sloboda«, Mo-star (Hercegovina); »Narodna Svijest«, Dubrovnik (Dalmacija); »Težačke Novin**. Split (Dalmacija); »Hadnička borba«, Zagreb. Jugoslovanska ljudska stranka inm danes 6 dnevnikov in 12 tednikov. — Somišljeniki! časopisje je velesila, zato širite ga. Katoličanstvo v Franciji. Francija jc država, ki je v svetovni voini od vseh zavezniških držav največ trpela. Njeni vojaki so se borili bkoraj na vseh frontah. t>ri Solunu, v Ital!H, proti Nemčiji, proti boljševikom itd. Rane, ki jih je dobila v svetovni vojni, so zelo velike in Franciia se danes tega dobro zaveda, da ie izgubila cvet svojega ljudstva, da so najlepše pokrajine opustošene, da pride na miljon lju^i ena miljarda paplrmte-ga denarja itd. Svojega položaja se Francija zaveda in zato ie začela resno delati na obnovi vsega življenja. Francoski duhovnik je delil med vojsko popolnoma usodo svojega naroda. Boril se je kot prostak na raznih irontah, prenašal vse težave in s svojim zgledom je zelo dobro uplival na široke mase ljudstva, posebno pa na vol-ke. Od I. 1904. so bile vse vezi med oficijelno Francijo in ofici-elno katoliško cerkvijo pretrgane, L. 1906. se je izvršila nasilna ločitev Cerkve od države, vzelo se je Cerkvi njeno premoženje, svobodomiselci so hoteli s tem uničiti Cerkev in vero. Tedaj se je pa ljudstvo zavedlo in nastopilo je ravno nasprotno, kar so svobodomiselci hoteli doseči. Cerkve so se polnile, verske organizacije so rastle in katoličanstvo je zadobilo globokih korenin posebno med nižjim ljudstvom m inteligenco. Danes se francoski inteligent ne sramuje priznati za katoličana. Že let« 1906. je narod občudoval, kako lahko »o zapuščali razni visoki uradniki državno službo, ker niso hoteli služiti svobodomiselni vladi. Do t. 1906. jc manjkala Francozom-katolikom organizacija. Ko so se pa videli v nevolji, so se začele porajati razne organizacijo in danes štejejo razna katoliška mladinska, kulturna in strokovna društva na tisoče članov. Upajmo, da nas zastopniki teh organizacij posetijo, ko se bo vršil Orlovski tabor v Mariboru, V političnem oziru niso katoličani dol-(io vedeli, ali naj bodo za republiko ali monarhijo. Pri začetku so bili za monarhijo, potem so se pa ločili in danes je večina francoskih katoličanov v republikanskem taboru. V parlamentu do poslednjih volitev katoličani niso bili skoraj nič zastopani, danes je pa njihovo zastopstvo veliko in danes imajo tudi vedno večji vpliv na vlado samo, ki pa šc vedno plava v svobodomiselnem morju. Vendar se je javno mnenje nasproti Cerkvi v toliko spremenilo, da išče danes Francija stike z Vatikanom, ki sc v kratkem obnove. Prvi zastopnik Francije pri Vatikanu bo baje Cambon, zastopnik Vatikana pri vladi v Parizu pa nuncij Ceretti. Krava v šoli. (Anton Pevc.) (Dalje.) 2. razred. i'1'vi razred ljudske šole treja U do 10 mcnecev. nakar nastopijo okroglo 3 mesečne počitnice, v katerih sc otrok nanori in naskače za tiste ure, ki jih je v šoli zamudil. Noreti in skakati je pravica mladosti in te pravice se ji nikdar ne sme kratiti, kajti dal jo je Bog, dala narava. Živinorejec, ki ima svoja teleta največ privezana v hlevu, greši zoper ta zakon narave in bi se moral kaznovati. Kdor krši drž. zakon, se navadno kaznuje; Še bolj bi se inoral kaznovati, kdor krši naravne zakone. Tele jc mladost, ki mora noreti in skakali, in čc nimaš drugega prostorčka zanje, jih pa spuščaj na gnojišče ali na cesto, samo da se vsak dan dovolj naiiu-rijo. Čim so teleta stara okroglo 9 mesecev, jih ločimo po spolu. Bike krmimo krepko nadalje, čeprav jim odpade umetno mleko, kajti s poldrugim letom morajo biti dogotovljeni učenjaki in dobri pleme-njaki. Pri teličkah pa nastopijo sednj nekake počitnice dotlej, da jih pripustimo k biku. Kako dolgo trajajo te počitnice, zavisi od preudarka živinorejca in njegovih gospodarskih razmer. Zn mlečnost je boljše, če trajajo manj časa, za postavnost (velikost) živali je umeslnejše, če trajajo dalj časa. Ob počitnicah se morajo teličko veliko gibati na pašniku ali drugod, same-zase, da se ne pričnejo i)rekmnlu pojali. Istočasno jih krmimo razmeroma pičlo in s slabšo krmo, da se priučijo nn slabe čase življenja, ko bodo morale znnti tvoriti mleko tudi iz slame. Njih prebavila so se že naučila presnavljnti veliko, so dovolj utrjena in bodo zato brez pretitrujanja pveliavljala tudi slamo, — ki pa kljub te- mu ne sme tvoriti poglavitno krmo, marveč le polnilno pri krmljenju primerno množino repe ali zelenja, ter manjše množine krepilne klajo. Vendar je tukaj težko tako svetovati, da bi bilo za vse prav, kajti krajevne razmere v naši domovini so skrajno različne; Pravilo bodi: krmiti pičlo in ne s pretežko prebavljivo krmo. Kratke počitnice ali zgodnja pripustitev telice v starosti okroglo 15 mesecev, dft krave, ki imajo večje nagnjenje do mlečnosti in reja je razmeroma cenejša. Koncem drugega leta prične tedaj kot mlada krava že služiti svoj kruh, oziroma plačevati použito krmo z mlekom. Torej je iz gospodarskega stališča zgodnja pripustitev najbolj umestna in v splošnem najbolj razširjena. S pomočjo dokupljene krepilne krme jo mogoče povsod gnati živino v smeri zgodnjo dozorelosti in doseči postavno, veliko, krepko ustvarjeno goved; že koncem 2. starostnega leta popolnoma doraslo. Toda kjer ni narava blago-darno naklonila kmetu rodovitno zemljo in tečne pašnike, mora razum nadomestiti tak jirimanjkljaj narave; to je, oziroma bodi primer tudi v Sloveniji. Drugi razred kravje šole mora naučiti mlado, zgodaj ubrejeno telico rasti; mora napraviti iz nje postavno kravo, ki bo imela dovolj velik život za nalaganje mesa v 'primeru pitanja. Tclica mora v drugem letu rasti in obenem rediti svoj zarodek; zato mora zopet žreti in žreti, žreti za dva. Krma mora biti redilna, krepka, lahko prebavljiva, kajti iz slame ne more črpati dovolj hrane za svojo rast in za razvoj zarodka. Postavno goved pa si želi danes vsak napreden živinorejec. Bik ne liapravlja postavne govedi, ampak na-pravlja jo postavno Ic krepko in razumno krmljenje. Postaven bik podeli zarodu nagnjenje do zgodnje dozorelosti, ustvari jia jo edinole tečna krma. V pretres pride vprašanje, če se izplača kupovati kropilno krmo, da dosežem postavnost in zgodnjo ilozo-rclost mlade telice? So izplača, prav dobro izplača. Mlada tclica izplača krmo prav dobro vsled svoje mladosti, oziroma naravnega zakona, da hitro izpremeni vsako bilko krme v meso in kosti in jo izjilača prav dobro tudi vsled zakona materinstva. Če dobiva premalo tečne krme, jo izrabi najprvo v prospeh zarodka in šele ostanek porabi sama zase; v naravi je ljubezen do zaroda silnejša kakor ljubezen do lastnega života. Ker pa je tudi skrb za lastni život zapopadena v zakonu življenja, je razumljivo, da bo žival izkoristila vsako trohico redilnih snovi, ki jo v času svojega život-nega razvoja dobi vase skoz krmo. Mlada breja teliea izkazuje zato vsnki dan primerno visok prirastek na teži, deloma vsled zvišanja teže zarodka, deloma vsled zvišanja teže lastnega života. To z namena, da krmo i zborno izkorišča in pretvarja v drnaro meso. Torej se dobro izplača kupovali v tej dobi kropilno krmo — mngari na upanje, — ker čez t) mesecev dobim denar povrnjen v obliki mesa mladega teleta in v obliki mleka, ki ga bo mlada krava molzla. Gospodarska izguba je izključena. Na pokladanje zadostne množine apna v dobi nosečnosti ni pozabiti. Drugi razred kravje šole jo bistveno podoben prvemu, kakor je to razvidno iz gornjih izvajanj. Mlada telica mora žreti za dva in se razmeroma mnogo gibali, čeprav manj kakor v prvem letu. Na ta način se nauči zrasli v postavno, veliko žival, ponos razumnega živinorejca. Brez tečne krme nobena žival ne bo rastla; takih čudežev ne zna delati niti simentalski bik. Če ne pridelam dovolj krepilne krmo doma, jo kupim; izguba mi ne preti nobena, ker žival v tej dobi izkorišča še krmo z največjim pridom. To je za živinorejca najvažnejše; kjer ne preti izguba, marveč le dobiček, more edino zanikrnost ali neznanje opravičevati gospodarja, če ima v hlevu same »buše«, namesto postavne krave. Naša Bohinjska živina bi lahko bila ideal moderno slovenske živinoreje, če bi sc Bohinjci odločili kupiti vsako leto par vagonov krepilne krme; postala bi gospodarsko še enkrat več vredna, kakor je sedaj. Iz Kmetskih Zvez. HINJE. Dne 21. marca smo tudi pri nas ustanovili Kmetsko zvezo. Najbolj je poagiti-ral zanjo mesar Pucelj iz Velikih Lašč, ki je prišel sem ustanavljat podružnico samostojnih liberalcev. Dosegel je ravno na-< sprotno, ker so se že do ustanovitve Kmetske zveze vanjo vpisali z malimi izjemami vsi možje in fantje. Politični položaj je pojasnil dr. Stanovnik, krepke poudarke sta pa podala Žužek iz Dobrepolj in Pogorele iz Strug. NEVLJE. Tudi pri nas se dovolj pridno gibljemo, Kmetska z^eza je imela v nedeljo 21. marca svoj shod, na katerem so bili prisotni tudi pristaši drugih strank. Shod se je vendar v lepem redu izvršil. Sprejete so bile razno resolucije, ki so se odposlale na pristojno mesto. PREVALJE (KOROŠKO). V nedeljo 7. marca se je vršil v Preva« Ijah ob obilni udeležbi shod, kjer se jo ustanovila Kmetska zveza. Zborovalci so z vidnim zanimanjem sledili govoru gosp. Kranjca iz Maribora, ki je razlagal načela VLS in orisal njeno delovanje in uspeha za kmeta. Edino VLS ,ki je zgrajena na verski podlagi, skrbi za vse sloje; za delavce, obrtnike in kmete, kateri so združeni v lastni organizaciji, v Kmetski zvezi. Kar se je do sedaj storilo za kmeta, naj si bo v postavodaji, glede davčnih olajšav itd., do vsega je največ pripomogla VLS, katera edino zastopa kmetove težnje, med tem ko liberalizem s svojim programom teži po tem, da bi kmeta uničil, usužnjil in mu vzel versko prepričanje. Samo VLS kot edino prava zastopnica kmeta si prizadeva priboriti mu veljavo, da ima kmet, in ne liberalec, bogataš ali trgovec odločujočo besedo pri zakonodaji, državni upravi, da morejo v državam zboru sklepati kmetskemu stanu pravične postave. Liberalci in socijalisti so odrekli kmetskim ženam in dekletom, ki so med vojsko doma delale in oskrbovale posestva, volilno pra- 31 vico in jo prisodili le mestnim, kur jo krivično. Tudi tc naj volijo: ali vso, ali pa nobena! liberalci m prizadevajo, da bi pridobili kmeta na svojo stran. Zato hočejo ustanoviti »Samostojno kmetsko stranko« in z geslom »Kmet kmeta«, hočejo pridobiti kmetsko ljudstvo. Vendar to jo le vaba, jkateri niti sami nc verjamejo. Saj vidimo mod »Samostojnimi« le krčmarje, trgovce, oderuhe in s I aro liberalce. Na Štajerskem so se jim pridružili tudi noničurji in Šta-jorcijanci, samo pravih kmetov ni zraven. Zato do njih ne moremo imeti zaupanje. I.o ako bodo kmetje trdno združeni v Kmetskih zvezah .smemo pričakovati, da bodo zastopniki, katere bodemo mi izvolili, v državnem zboru v Belgradu izvoje-vali za naš procvit ugodno postave. Zato kmetje, pristopajte lo h Kmetskim zvezam! Samo do zastopnikov, katerim jo še sveto versko prepričanje .morete upati, da bodo vestno zastopali vašo koristi! Slednjič sta se poslali še dve resoluciji, naj vlada zamenja eno krono za en dinar ter da naj se izplača oškodovancem po Nemcih povzročena škoda po sedanjih cenah. Razgled po svetu. \i fefmštva jKZ. Shod zaupnikov Vseslovenske Ljudske Stranko. Dne aprila bo v Ljubljani v veliki dvorani Uniona shod zaupnikov VLS. Organizacije so J.c po ogromni večini iz-vclile v smislu novega poslovnika svoje zaupnike. Kjer tega So niso storile, prosimo, d:i nemudoma izvolijo zaupnike in jih naznanijo tajništvu stranke. Shod bo izredne važnosti. V današnjem uvodnem članku opozarjamo na nekatere naloge, s katerimi se bo shod zaupnikov moral ba-viti. Vse organizacijo pozivamo ?e sedaj, dn držo disciplino in se shoda po svojih odposlancih gotovo udeleže. Vabila na shod zaupnikov. Še ta teden začnemo razpošiljati vabila na shod zaupnikov. Če bi ga kak zaupnik ne dobil, naj to javi tajništvu stranke. Sestanek delegatov posameznih organi/ acif. Dne G. aprila, dan pred shodom zaupnikov, bo shod delegatov, katerega se udeleže organizacijo vsaj po enem zastopniku. Organizacije poživljamo, da javijo delegate. Po možnosti bomo poskrbeli za prenočišča, ki sc sedaj v Ljubljani silno težko dobe. Občni zbor Jugoslovanske Kmetske Zveze. Na dan shoda zaupnikov, 7 aprila popoldne ob i. uri bo v Unionovi dvorani občni zbor J ugoslovanskc Kmetske Zveze V smislu poslovnika se ga morajo udeležiti vse okrajne KZ po svojih odposlancih. Na dnevnem redu bo več za kmetski stan zelo važnih stvari. Zato je dolžnost vseh KZ (la bodo na občnem zboru zastopane Občnega zbora se udeležita tudi poljedelski minister Roškar in poverjenik za kmetijstvo p. Jan. Vabljeni so na obč. zbor tudi zastopniki KZ. ki se bodo udeležili shoda zaupnikov. Poziv KZ. KZ poživljamo, da javijo vsaj par dni prej tajništvu JKZ predlogo, o katerih žele, da jih obravnavamo na občnem zboru. tfUUttii.u.ltil. j Narodno predstavništvo. V narodnem predstavništvu je bila pretekli teden na dnevnem redu razprava o vladni izjavi. Ministrski predsednik l'rotič jc izjavil, da hoče delati s parlamentom, predložiti volilni zakon, da se čimprej vrse volitve, in dobiti odobrenje za začasni proračun. Liberalci pa, ki so šest mesecev vladali brez parlamenta in ljudske kontrole, so začeli z obstrukcijo. Govore dolge, brezplodno govore k poslovniku. Ne diši jim volilni zakon in tudi volitve ne. Mislili so, da sedanja vlada v parlamentu ne dobi večine in bo morala vsled tega odstopiti. Ko jih jc pa ta up varal, so segii po nasilnem razbijanju parlamenta in parlamentarnega dela. VLS jc v dunajskem parlamentu in tudi po posameznih deželnih zborih vihtelo rezko orožje obstrukcijo. Toda takrat je bila obstrukcija edino orožje zatirane manjšine, ki se jc borila za pravico ljudstva. V samoobrambi jo zgrabila za to zadnje orožje. Danes je položaj drugačen. Demokratje se bore proti osnovnim načelom ustavne države in proti parlamentu; ovirajo vsako res plodno delo za državo. Za kaj so bore? Ne morda za načelo demokracije, ki so ga sami ga- J žili celih sedem mesecev; ne zato, da bi popravili, kar so pri valutni rešitvi sami zagrešili; nc zato, da bi izpeljali volitve, za katero tokom svoje dolge vlade niso pripravili ničesar, razen papirnatega načrta, ki so ga hoteli vsiliti ljudstvu. Samo eno jim leži na srcu: Pomnožiti bi hoteli z vsemi mogočimi sredstvi, z moko, petrolejem, oblačilnico, obuvalnico, z žlahto in bankami, z izvoznicami in korupcijo svojo volilno armado. Danes tega nc morejo več. Zato so besni. Zato se borijo proti narodnemu predstavništvu in obstruirajo. Naša stranka je stala vedno na tem stališču, da se morajo v tem resnem času združiti vse sile, da zgradimo močno državo. Liberalci so to našo zahtevo odklonili in pograbili sami vso državno moč. Sedaj pa, ko je celemu svetu njihova onemoglost in brezpomembnost znana, pa silijo v koncentracijsko vlado, to jo v vlado, sestavljeno iz vseh strank. Da sc uvedejo pogajanja, so za ta teden prekinili sejo narodnega predstavništva. Liberalcem je samo za moč, ne pa za odkritosrčno sodelovanje. j Liberalci nadaljujejo svoje rnzJirabio delo. Liberalci so šest mesecev razsipava!! ljudski denar, z nogami so teptali ljudske pravice in po svoji samovoljnosti izdajali najdalekosežnejše naredbe. Naše ljudstvo spomnimo, kako so reševali in rešili našo denarno vprašanje, šc dolgo bo čutilo »državotvorno« dejanje liberalne stranke nn svojih Žepih in pri vsem svojem gospodarstvu. To čisto gospodarsko vprašanje je JDS rešila kot svojo politično zadevo. Vplivu in pritisku Jugoslovanskega l.t-iiia se je posrečilo doseči, da pride ta važna zadeva iz skritih ministrskih posv, -ovnl-nic na svetli dan — pred oči vsega naroda, v parlament. Demokratje obstruirajo: no- čejo, da hi ljudstvo videlo na lastno oft kdo drži svojo besedo in komu jo valuta vprašanje le bojna krilatica. Pnrlament naj sklepa tudi o volilnem zakonu. Volitve so potrebno, ne lc za našo stranko, ampak za vso državo. Demokrati razbijajo parlament in zavlačujejo volitve. Da imajo to vzroka dovolj, nam ltaežjo volitve na Hrvatskem. Naj omenimo med vrsto važnih odločb, ki bi jih parlament takoj m0. ral izvršiti, samo še eno, ki je za naše kmetsko in delavsko ljudstvo velikega j«, mena. V Avstriji jc znašal davku prosti najmanjši znesek 1(500 K letnih dohodkov. Vemo, kaj pomeni danes ta vsota, voma da ni mogoče s to vsoto živeti enemu sa inemu človeku, kaj šele družini, niti četrt leta. In vendar tvori ta vsota šc vedno te-molj pri odmeri dohodnine. Jugoslovanski klub jc hotel doseči, da se zviša eksistenčni minimum na 10.000 K. Ne gre. vse je zastonj. Finančni odsek, ki hi prvi mo-' ral odločati v tej zadevi, nc deluje. V njeni sedi večina demokratov in ker ti obstruirajo, ni mogoče skleniti v tej stvari ni česar. Kadi zlobne obstrukcije demokratov morajo tisoči malih kmetov in delavcev državi plačevati davek, četudi vise sami med življenjem in smrtjo. Liberalci nuda* ljujejo svoje za državo kvarno delovanje. j Nov mož. Dr. Smodlaka, dalmatinski poslanec in naš zastopnik na mirovni kot feicnci v Parizu, jc združil v parlamentu črnogorske in še nekatere druge poslance v poseben klub, kateremu načeluje on sam. Dr. Smodlaka izjavlja, da hočo delaven parlament. Zato sc udeležuje sej, glasuje pa proti vladi. Brez dvoma ga skrbi težki položaj državo in ji hoče odkrito pomagati. Zraven ima pa seveda tudi še pol srca za liberalne demokrate. On sam je zagrizen pristaš demokratov. Vidi, da »e liberalcem v celi državi majejo tla pod nogami. Hočo jim tudi s svojo namera pomagati do vlade, da vsaj na ta način še rešijo. Kar se rešiti da. Stopil je pred sedanjo vlado in zahteval, da sc sestavi nova vlada, v kateri naj bodo zastopane vse stranke, posebno seveda tudi demokrati Za liberalce jo sedaj, kakor so zdi, dr. Smodlaka rešilni mož, katerega flf oklepajo kakor potapljajoči se za sleherno bilko. Poprej so liberalci odklanjali tako vlado, sedaj bi bili z njo iz celega srca zadovoljni. Postajajo vedno mehkejši, scve da ne iz skrbi za državo, ampak v skrbi zase. Prihodnji dnevi bodo pokazali, ali bo dr. Smodlaka uspel. j Volitve na Hrvatskem. Bivša vlada socialnih in kapitalističnih demokratov jc hotela strnhovati celo državo. Uvajali so absolutizem, zapirali nedolžne ljudi, gospodarili z izvoznicami, bogateli na stroške drugih. Pri vsem tem gospodarstvu p» so so s ponosom trkali na prsi, da so edinn državo ohranjujoča stranka. Volitve na Hrvatskem pa so pokazale, kaj te bivše vladne stranke pomenijo. Demokrati in socialni demokrati so povsod strašno teponl. Po; vsod zmagujejo ali Ljudska stranka aH komunisti ali hrvatska zajcdnlca. Naravnost uničujoč poraz pa so demokrati doživeli s socialnimi demokrati vred v nedeljo v Zagrebu. Stranka, ki je vladala celo državo in hoče šc vedno slrahovati parla- ment, je vsega skupaj dobila v Zagrebu 6 mandatov idemokrati 5, soc. demokrati le enega). To se je zgodilo v Zagrebu, glavnem mostu Hrvatske, o katerem so trdili, da je ves v rokah demokratov, številke volilnih izidov na Hrvatskem so za demokrate in soc, demokrate mrliški duh. Ti dve stranki sta med ljudstvom mrtvi. Nobeno nasilje jih no oživi več. j Lep zastopnik zasedenega ozemlja. Lep zastopnik Primorcev v nasein parlamentu je poslanec dr. Puc. Misli, da jo njegova naloga, da napada, opravlja in ob-rekuje v državnem zboru zastopnico pro-težne večine slovenskega ljudstva, VLS. Najprvo se je obregnil ob našega poljedelskega ministra kmeta Kofekarja na način, ki ga mora vsak pošten človek obsojati. Nato jo začel opravljati in obrekovnti celo stranko. Namen jc imel, da bi ji vzel ugled pri Srbih. Najgrše jo pa to, da se je delal pri tem zlobnem delu šo lepega, kakor da stvarno govori. Nekoč so sj naši liberalci zvezali z najhujšimi Nemci, d.i bi očrnili našo ljudi, sedaj opravljajo to delo v Belgradu. j Papežev zastopnik v Belgradu. Iz Kima lavljajo, da je pretekli četrtek odpotoval iz Rima v Belgrad papežev odposlanec Cherubini, ki l>o ostal v Belgradu kot vatikanski diplomatski zastopnik pri naši vladi. AVSTRIJSKA REPUBLIKA. Pokret v Nemčiji ima velik vpliv tudi Te£ me.d drugim tudi v Preddvoru razširiti trirazredno ljudsko šolo, dasi je krajni šolski svet m občinski odbor celo dvakrat odločno ugovarjal proti tej nameri. Nekaterim ljudem, ki prav mč ne poznajo težav in potreb kmetskega ljudstva, se zdi, da je sedaj no vojski najbolj potrebno razširjati lludske šole v Sloveniji. Prehrana, zboljšanje žalostnih gospodarskih razmer fe Ie postranska potreba. Mi kmetfe nismo nasprotniki šol, dobro se zavedamo in čutimo, da mora dandanes kmetsko jfadstvo Imeti več splošne izobrazbe kot nekdaj, zlasti pa več gospodarske izobrazbe. Uprančene zahteve, naf se ljudska šola preuredi po potrebi ljudstva, na| se ustanovi na Gorenjskem gospodarska in gospodinjska šola, so na merodainih mestih našla menda le gluha ušesa, hiti se pa le z nepotrebnim razširjanjem ljudske šole. Nepotrebnim pravimo, ker je za 320 otrok vsakdanje Šole pri nas pač menda zadosti trirazrednica, kot je doslej in zlasti še sato. ker bo v nastopnih petih letih število šoloobveznih otrok stalno ia močno padalo. Vrhutega se otroci v štiri- ali petrazrednici ne bodo nič več naučili koi se sedal v triraz-rednici, le stroški bodo večji. Ali bodo v dobi neznosna splošne draginja novi razredi, nove učne moči kar zastonj? Seveda, nekateri go- nrediti ljudsko šolo, to bi bilo treba, seveda po pameti, da bi otroci pač dobili primerno splošno izobrazbo, a se ne obkladati tndi z nepotrebno navlako, ki je nikdar ne bodo rabili. Saj fe tudi drugod tako. — Živimo v demokratični državi, — vsaf tako se bere, — kjer ima ljudstvo odločevati po zastopnikih. Kako pridemo do tega, da se na zahtevo nekaterih gospodov nalagajo občini novi nepotrebni davki proti utemeljenemu n govoru občinskega odbora? Kdaj bo kmetski stan rešen gosposkega ferobstva smel sam odločevati o svojih potrebah 7 Vedno bolj očito se kaže, kako fe potrebno, da se kmetsko ljudstvo združi v močni organizaciji. Le potem smemo pričakovati, da ae ne bo več odločevalo o nas brez na« proti nam. Eden v imenu mnogih enakomislečib, SOSTRO. Kmetska zveza za občino Dobranje je priredila dne 22. svečana javen političen shod. Govoril je dr. Mohorič o političnem položaju, o delu strank, o solidarnosti stanov ter o občinskem volilnem reda, ki jemlfe volilno pravico kmetskim ženam in dekletom. Nato sta nastopili tudi dve ženski, ki sta zahtevali volilno pravico, s pripombo, če so nas potrebovali, da smo glasovale in pobirate podpise za Jogoslavifo ter skrbele doma, da se ie pridelalo zadosti živeža tudi za nepridelovafce in da so se ohranila gospodarstva propada, naj se nas tndi sedal upošteva, da dobimo tudi me volilno pravico. Od te zahteve ne odnehamo prej. da jo dobimo, (Resolacifa se |e poslala tndi brzojavno v Belgrad ministrskemu predsedniku.) Proti koncu se oglasi tudi neki samostojneži »Ker niste bile v fronti,« Sravi, »tndi volilne pravice vam ni treba.« ene se vzdignejo proti njemu in prav malo je manjkalo, da ga niso vrgle ven. Slišati je moral nekaf prav gorkih. Ta shod fe pokazal, da smo pri nas še zavedni katoličani, ki smo organizirani v Kmetski zvezi. Za samostof-neže pa pri nas ni ugoden kraj. IZ DOBRUNJSKE OBČINE. »Samostojna Kmetijska stranka« je že viretjič poskušala v naši občini zbrati toliko liberalnih kimovcev sknpaf, da bi odbor sestavila, pa |i je tudi to pot (spodletelo. Prvič so nameravali prirediti shod v neki gostilni v Sostrem, a jim gostilničar to ni dovolil, nato so zborovali kar na dveh krajih, povsod brez uspeha. Drugič so zahtevali prostor v stari šoli, tudi tu se fim ni dovolilo. V tretjič pa sklfcefo shod v neki samotni gostilni (pri Pečarju p, d.), češ, tu nas ne bo nobeden motil. Prišel je Marinko iz Dobrove in menda tudi Čeme iz Šiške. Rabili so stare puhlice, zabav« Kali so to pot tudi čez mesarje — Počeli ia Majcen (o pot nista bila zraven. P, d. Zna« menšek iz Sostrega le bil zraven. S svojo navzočnostjo fe počastil shodek tndi »visoki« gospod p, d. Dimnik iz Sostrega. Kržeta se«, veda tuai ni manjkalo. 4 Besničani, 4 Javor-1 Čani, nekaj sostršldh fantov in od drugod, ki so se pa smejali. Ni lili bilo toliko, da bi mogli sestaviti odbor. Zabavljali so čez župnike, kaplani so se jfm smilili, češ da imajo premalo plače. Med poslušalci pa so bili taki, ki kaplanu niti borih vinarjev bire nočejo plačati. Vprašali so tudi, ali ne bi kazalo še prirediti shod v Sostrem, a so fim odsvetovali, češ, zadnfič je eden na shoda K. Z. nekaj ugovarjal, pa so ga ženske skoro nabile. H koncu bodi omenjeno, da naša Kmet« ska zveza postaja vedno močnejša, šteje ie več sto članov. Samostojnih je pa Ie poldrugi ducat. Jasno se vidi, da pri nas niso ugodna tla za te plitve ljudi. Tudi omahlfivci se bodo morali kmalu nekam odločiti, upamo pa, da na samostojno stran gotovo ne. ST. RUPERT NA DOLENJSKEM. Shod je sklicala Kmetska zveza dne 14. decembra 1919 v društvene prostore. Dvorana je bila natlačeno polna. Poslušalci so z zanimanjem sledili izvajanjem govornika gospoda župnika L. Bafca. »Samostojni kmetje« so pa ogovarjali. Govornik pa si jih fe znal pridobiti skoraj za prijatelje. Pomicili so se in kot zid Uho poslušali težke, pa resnične očitke. Najsrčnejši si |e pa vendar še apal nazadnfe izreči sodbo, da so obe stranki za nič. Dva ari je že trafal shod, pa ljudstvo je še vedno hotelo od govornika novih pojasnil, šele ko jih je ob desetih zvon povabil v cerkev spolnili tndi versko dolžnost, so se navdušeni med ploskanjem razšli. Dne 29. iebraarja i. i. so pa »Samostojni« sklicali svo| shod. Boli tiho so se shc',:Ji sku- taj, ker so ravnokar slišali v cerkvi, da je koliiski list ostro obsodil tudi njihovo stranko. Shod je otvorfl g. Zupančič, gostilničar, trgovec z lesom in veleposestnik. Ugotovil je najprej, da so »Samostojni« od vseh odvisni, od glavarstva, ki iim ne pasti na prostem zborovati, od k rajne ga šolskega sveta, ki jim (e postavno zaprl vrata sa shode bolj pripravnega šolskega poslopja, od razmer, ki jim ša niso dopustile zidati lastnega doma, od gosp. župnika in kaplana itd Od jeze je udaril z nogo ob tla, da ga fe zbodel trn v peti, bivši kaplan Ivan Straihar, Nato fe dal besedo g, Remškarju is Brezovice. — Kdo plačaje tem ljudem vožnio? —■ Ta si je drznil trditi še več, da so namreč »Samostojni« preganjani kot Kristas radi resnice. Svojo živo vero fe dokazoval s trditvijo, da ie bil on kot fant načelnik Marijine dražbe. Hadomašni naši ljudje so mu svetovali, da naf pa zdaj kot mož pristopi v tretji red, bratci, njegovi so se pa resno bali, da se tem zgubijo enega svojih maloštevilnih članov. Besedo je dobil tudi g. Majcen, samostojen mesar iz St. Janža. Ponarejal fe Polia-kove milijone, obdelavel svojega župnika g. L. Bajca, obsodil par kaplanov. Izjavil se m končno tudi proti razporoki iz — dragfnjskm ozirov. G, Zupančič je nato shod zaključil, skoraf fe moral ukazati, da naj ploskajo, razšli so se pa radi, sa| fim fe bilo na shodu dolgčas. Samostojni niso odvisni samo od tega, kar je naštel g. Zupančič, ampak tndi od svojih voditeljev gostilničarfev, mesarjev, trgovcev, učiteljev, saj v šentruperski dolini je tako, zato bomo šli ob volitvah z od teh neodvisno Kmetsko zvezo. TREBELJEVO. t župnik Karol Jaklič. V ponde-ljek dne 8 marca smo položili k večnemu počitku na pokopališče na Prežganjem č. g, župnika Karol Jaklič-a. 21 let in 5 mesecev fe deloval za dušni fa telesni blagor svojih faranov. Bil je zgleden ia neumorno delaven duhovnik, ki fe versko življenje visoko povzdignil. Ustanovil je mlade-niško In dekliško Mar. družbo, skrbel za Marijin vrtec. Bil [e ljubitelf mladine, ter je za isto z veseljem deloval. Leta 1911 se je z me- 0' govo pomočjo ustanovil odsek »Orla«, ki pa je zal sedaj prenehal. , „ ... . i>,:]et vestnega izpolnjevanj svojih au-hovnopastirskih dolžnosti je ljubil tudi delo oa polju. L U je izredno velik prijateli kmetskega stanu, ter je za zatirani kmetski stan stal v prvih vrslah bojevnikov, zato ni čuda, da ga ic vse ljubilo. Eil je ustanovitelj podružnice Kmetijske diužbc in je posebno med vojno veliko clobrcita storil s pomocio podružnice Kmetijske diu^e. Bil je predsednik kramega Šol. sveta, predsednik posredovalnega urada, ki je poravravcl spere in tožbe. Bil ie ves cas fcivania ra Prežganjem občinski cdbormk občine Trcbe!(evo. Ko se je ustanovila Jugoslov. Kmet«k,i zveza, sc fe z vso odločnostjo odločil za usiccovitcv podružnice Kmetske zveze. Na občnem zboru ie bil izvoljen za odbornika in se je trar/jivo udeleževal cdborovih sej. Pa pravijo »samostojni«: »Farie v cerkev. v politiki nimajo nič opraviti!« Duhovnik, ki deluje nesebično in iz ljubezni do kmeta, ea sem veš L t. 'i kmetskemu stanu kot ce'a »Samostojna siren! a*i kajti delo iu razdiranje ne gre skupaj. Pfgreb navn jc dokazal kako visrko čisla liudslvo svr'e duhovnike, do 12C0 ljudi cd bli-ru in (Več je soremilo na zadnji poti poleg 18 duhovnikov svejr^a ljubljenca. Ki je v csrkvenom govoru č. g. dekm Flhrr i? .'tnnrica omenil samo ime pekojnika jc hi'0 ihienis !':idstva nepopisno. Ko so obč. r^berniki smilili krsti v grob in so se povesi > z?-'."ive: Sv. Peš. TVesa, dekliške. m'ade-niške r»"ar. družbe in Mar. vrtca ic bil prizor sicc nretremjoč. Po cbrcthih molitvah na po-korr'iirii ie mre^cvcri' Josip Gale v imenu Marrinlh drulib pokojniku v slovo naslednje besede* ■ \'a orezgGuniem gro.bu svojega u-jtanovi-te'?a in sbrbrcga vo'Iite'!a žsluje danes irladc-clška in delr'1'ka Mar. družbn. Skrb in b'ube-zen do m'ad:~e ie vodila »»okofnega g~snoda župnika, da nas je zbral v Marijino družbo. Ulogi naš v (trobu spe-i gosnod župniki S hva'cznim srccm se danes zfdn'ič poslavljamo od Vas. Vi sle bili naš budite'!, naš vodite!!, naš u"-ilc!i in sletbni dušni pastir. Vi ste vneli ▼ na"iii treih ljubezen do preblažene Device M»ri'e. Znali sle nam na srce polagati krasne psrke pi kaleriJi se nam bo ravnati, da dosežemo čili življerrn. da nem 78'ife lena zarja ve'"ne srcčel... Utihnila so V?sa usta, govoreča o kreposti, zanrli ste za vedno o "i, roka, ki ram je !e blagoslov deli'a ie ome^Ma. I.egli s!e_ k večnemu nočitku in tukai med nami, na naic™ pokopališču, med svojimi ljubimi iarani bcrle črkeli vstireria. Počivajte v miru! tipam za trdno, da Vaš duh se že raduje pri Bogu. Pror'*e za nas!... , Bratie in seitre po Mariji! Predno zapustimo grob svojega dobrotnika, budite"a in vo-dite'ia, obžaluimo, ker smo s svoio lahkomiselnosti in malobrižnostio de'ali skrbi in žalost, tu v grobu spečemu pokojniku! Bodimo zvesti sv. Cerkvi tudi v dnevih, ko sovrag nanada jo, čuvajmo sv. vero svetinjo dedno, ohranimo v srcih krepost, ost»nimo zve"'i sinovi, bodite zveste hčere Marijine!« Gospod župnik Jaklič bo živel v svojih deli'' med n^šim l:udstvom rcpreg'edno vrsto let. Eog mu bodi dobrotljiv plačnik! IZ RIBNIŠKE DOLINE. Odkar ie nastala Jugoslavija pa do danes prihajajo v našo dolino razni govorniki nasprotnih strank, pa vse brez uspeha. Od Ravnikarja pa do naivnega mešana Puclja vsi so odšli kot so prišli brez sledu in brez spomina Dck'er se tako pošteno in neumorno dela za naše liudstvo od strani VLS, bodo še mnogi pn!iB'ali in odhajali brez sadu. V zad-niem času se ie okraj od Dolenje vasi do Drage tako prepregla z organizacijami, da pač nič ne ostaia političnim lovcem, ki le lovi ljudi v svojo koriti. Kmetska zveza ie močna, so vasi, kje ie vsaka hiša zapisana. Dvignile so se v zadnfem času organizacije odličnega gospodarskega pomena. Kmetiisko-nabavne zadruge sta dve v dolini, ki pridobivata vedno širši krog članov, bodisi ona v Ribnici kot ona v Dolenji vasi Tudi sosednji Kočevarii želijo k nam. Organizirani so naši obrtniki-lončarji v lastni zadrugi, kovači v lastni zvezi, krojači 5' imajo svoj krog. Organizirani so bili prav vsi gozdni vozniki, ki so tvorili svoio zvezo. Za-Želo se ie bilo delo v gmotno korist voznikov prav lepo, pa ker eni ne poznajo discip ne, se cilj ni dosegel, četudi smo bili prav•g«. Zdaj se kesajo, ko uvidevajo, da kapitalist |e le za svoj nenasitni žep — a, prepozno za enkrat. Zdai pa stopa v živlienie ena naivaznef-ših organizacij, na katero se je leta in leta poskušalo, a nikoli izpelfalo, organizacna naših lesnih obrtnikov; rešetarfev, obodanev, škafarjev, brentariev in dr. ZedimU so se v Zvezo lesnih domačih obrti, ki danes šleie ze dokaj članov in se razteza od Dolenie vasi do Drage in Robe. Zadruga (e silnega pomena za ves okraj ne samo ribniški, ampak tudi ves kočevski. Dela sc na skupno dobavo lesa obedarjem, skalarjem in dr. in na skupno dobavo že'eznine. Zadruga že pričenja z nakupovanjem in prodajo lnstnih izdelkov, za katere se Srbi tako zanimajo, da je bil tu pred kratkim ministrski uradnik za obrt dr. Savic iz Belgrada in si ogiedal vse izdelovanje kot tudi naše lončarstvo. Zadrugi ni namen zbirali ka: pital, marveč zasigurati les po zmerni ceni iz velepesetniških gozdov skupna dobava že-Icznine in skupna prodaja, kae postala naša »Lesna zadruga«, ki jo je hotel dr. Žerjav ubiti na korist Veliki Gori, pa je mož prej izdihnil kot zadruga. Naštetemu gospodarskemu po-kretu je ustanovitelj in duša naš poslanec šknli; oclfub fe nasprotnikom, ki spuščajo nanj puščice in paragrafe, pa nič sc_ ga ne or'me, saj stepa vedno z večjo vnemo in z vedno novimi načrti med ljudstvo, ki mu zaupa in sledi v veliki večini. Uvidimo, da Ic organizacija edina pot do rešitve sedanjega bednega položaja CERKLJE NA DOLENJSKEM. Nepotreben strah. Vahčičev Hanzi v Cerkljah tarna, da se boji, c!a ga bo hotelo imeti ljudstvo za župana. Ta strah prihaja sko-ro gotovo od nervoznosti. Tc se ie pa nnlezel na okrajnem glavarstvu, kier imajo precej nervoznega uradnika, tako da vidi za vsakim vcglom in na vsaki ve i boljševika, Vahčič pa žunanrko čast. Hanzi, če bemo potrebovali pametnega in varčrega gospodarja. Vas bomo poslali na kako viš'e iresto. Vrši te'enti so za nršo občino prehudi. O tem bi v • lela preccj »vila Starko«, katero ste ra en mah snedlL »Samostojni« sc hvalijo, da so splefi IM-niku Marinčku vrv. Ta vrv ie zelo s'aba in se je utrgala. Dovolj ie pa še močna, dn obesijo na nio »Snmcstojnl« svojo pamet, ki ni težja od pamc'1 enega keštrura. TREENJE. V Trebnjem sc je septembra lanskega leta ustanovita nabavna zadruga: »Kmetijsko društvo za Trcbme in okolico«. Marsikaj je že to društvo pre-krbe'o svojim rlanom-kmetom: koruze, soli, galice, b'aga za cblcke itd. I jndie so zadruge veseli, a niso ie vcceli »samostojni« trgovci in gostilni čarii. čudni so ti »samostojni kmetfe«. Po shrdih kriče, da hočejo kmetom pomagati. Veseli bi morali biti zadruge, ki pomaga ljudem. Pa kaj delajo? Razne debele laži trosijo o zadrugi, in če več. Možem, ki so vmsani v zadrugi, nočejo prodalati svojega blaga. Posebno neki usnfar, hud »samostoj-nez«, se zadira nad kmetskimi gosnodarji ta-ko-ler »Za Zvezarje nimam nič urnia, k »lar-|em« ga pojdi iskat.« Možje! Sedaj lahko spo-znate, koliko je verieti »samosloinim«. Zabav-ltajo cez one, ki vam pomagajo blago, vas pa zmeriaio in vam nočejo prodajati. »Samostojni« in laž so veliki prijatelji. — Omenjenemu usniariu bo treba pogledati obrtjo dovoljenje, ce ga ima res samo za »samostojne«, IZ VELIKE RAČNE. Tukaj v naši dolini se je od zadnjega sho-aa K.metske zveze marsikaj spremenilo. Za-nimanie za Kmetsko zvezo raste od dne do dne Ljudie so sprevideli, kam vodi brezglava politika naših samostojnih liberalcev. Zato se pa tudi neče o cešatl med n|e. S studom se obračajo od kolovodje samostojne stranke — Jamnika, kateri je pri zadnfem našem »hodu pokazal vso svojo surovost. Samo zabavljanje in širokonstnost ga fe. — Pred mesecem U hotel ustanoviti samostojno stranko. Mož {« obletel vso vas in ljudi vabiL naj pridejo k ustanovnemu občnemu zboru. Toda glejte čudo — niti enega ni bilo... Za drugo nedeljo je z vso silo svojega velikega duha spravii skupaj par možakarjev. Niti toliko iih m bilo, da bi mogel odbor izpopolniti popolnoma. Za predsednika so izvolili A. B., kateri jim ie pa dal to čast nazajj ker se noče pečati z nji-mi. Sedaj mora biti Jamnik sam predsednik, dokler si ne poišče drugega. — Joškov stric, star pristaš samostojnih kmetov, so zlili svojo jezo na Antona Žitnika. Preteklo soboto eta bila moža v Ljubljani. Na dolenjskem kolodvoru, kjer sta čakala na vlak, ie napadel Joškovc Žitnika s palico, katerega je znatno Ecškcdoval po glavi in obrazu. Vzrok je ta, er je Žitnik član Kmetske zveze, Joškovc pa samostojne O stvari bodo razpravljali pri sod-niji. — Kmct'c, ne dajmo se begati od radenskih samostojnežev! Pristopite vsi k Kmetski z\c2i! S časom bo ostal Jamnik sam in bo vcdil svojo streuko po navodilih sina — !a-neza. X, IZ VRHPOLJA PRI MORAVČAH. Na več krajih so poskusili »Samostojni« s svojimi shodi srečo, a povsod so pogoreli. Zato so zbrali šc enkrat vse svoje moči sku-paj in so sklicali svoj shod na Vrhpolre na dan 7. marca. Ob sija ni udeležbi 30 svojih pristašev v gostilniških prnslorih g. Pož^rja so v obunncM položaju stikali po zadnii samopomoči, a niso mogli najti izhoda. Njihov ga-vcrn:k, kovač po pcklicu, ie sicer govoril kakor jezičen »dohtar«, seveda brez vsake enotne mis:i in zato ie biio njegovo be:edi-čenie bodisi vsled prevelike navdušeno"ti, bodisi vsled zedrege tako, kakor bi otrobe vezal. Ko pa mu je predsednik K. Z. g. Bcr-gant stopil na rrsie in zahteval jasnih^ doka-zcv, ledaj mu je zaprlo sapo in mislili smo skoraj, da ie za vedno izgubil svoj govorniški talent. Niti predsednik K. S. S. g. Lovrač, ki je zvesto prisluškoval gevornikovim besedam in mu ra tihem pritr cval kimaie z glavo, mu ni mogel od^.omoči. je žc nesreča hotela, da n'so imeli »Saniostoini« rri rekah nobenela »Kmetijskega lista« in »Domovine«, odkoder bi zajeli bogatih in 'eiih misli za svej zago-vcr. Evo, li vam je til shod, ki jc bil nov dokaz, da re ljudstvo nc da voditi za nos navadnim že davno poznanim liberalcem, ki pa se tega ia^e.is bojijo in brani o na vse prete 'e. Pobeljeni grobovi. CERKLJE PRI KRANJU. Samostojna godlja iz Šenčurja ie prircd;ja v nedeljo 7. t. m. rri ras velikanski smeh in zabavo, ali, kakor pravijo »samostojni«, javen shed pred sv. Družino. Ker so povabili tudi ntšc ljudi, je bila udeležba cbilna. Govorili so tri'e. Kuralt, nek kmet menda iz Kamnika in nnš Tomarek. To je bilo smeha^ Govornikom je beseda zastajala .ker so videli pred seboj stog avo množico mož, žena in deklet smehljajočih se obrazov, le najeti Šcnčurijanci in par naših ep.mostojnežev so z vso jezo poslušali govornike. Pcudarjali so vero in vero v srcu tisti ljudje, ki v svojem življenju ne kažejo nobene vere. Hinavci, mešajte drugod svojo godlio! Kakor nad pse ste prišli do malega vsi oboroženi s šibami, ži lunaJrinja iz Šfajra. Povest, Prevaja (Dalje.) Henriku jc postalo tesno pri srcu, grizej se je v ustne. Toliko, kar je bilo krivica pri Bogu. Res je, nihče tega bolje ne ve, nego on sam. Pa je vendarle njegov oče! In kljub temu je krasen mož! ln vendar je nasproti njegovemu očetu Adler le črv, grd črv, ki se plazi po tleh. »Tudi sam vem,« je počasi rekel, »da je moj oče parkrat preveč napel lok proti vam. Pa kljub temu je in ostane največji sodnik, kar jih je kdaj videl Štajer. To povem vsemu svetu, povem magari ludi cesariu, ka- i dar pridem predenj. Res je, moj oče se e zmotil, toda kdo se še nikdar ni zmotil v življenju, toda v njem prevladuje to, kar je dobro, veliko in božje.« Štefana je rekla tiho, bolj zase kakor zanj: »O ljudeh se ne sme reči, da je bo " je v njih.« Nato je žalostno nadaljevala: »Tore: boste ludi vi na Dunaju zabavljali na katoličane in prosili cesarja, naj nam ne bo milostiv. marveč trd in neizprosen in naj nam nikar ne usliši naših prošenj?« »Nikakor ne, Štefana!« je vzkliknil Henrik, ki mu je na mah skozi luteransko jezo prodrla topla ljubezen. »Kako bi mogel kaj takega storiti, ko pa je neka — ljuba pa lepa papeška deklica — moja edina ljubezen nu tem svetu??« Štefanina mati, ki je doslej potrpežljivo čak;:la v kolu, sc je vsa strerla od samega veselia. Moja edina ljubezen, jo rekel. 0 ljuba Gospa, daj, da bo res, darovala ti bom zlato srce in svetle drarfe kamene, če bi tudi morala prodati vse, kar premorem. »In še vedno ni nič radovedna, katpra je moja izvoljenka. Štefana?« O lilija, a da bi vsaj seda!, sedaj rožnato zardela! O sladka usta, da bi se vsaj sedaj nasmehljala! O, to bi bilo srečno znamenje za zaljubljenega mladeniča. Toda ni se ji izpremenila barva, nfti ni priplaval smehraj na njeno; ustne. »Kar mi ni nič mar, mi ni treba vedeti,« je odklanjala; »vsekako pn mora biti vaša izvoljenka zelo petična m plemenitega rodu, kakor vi!« Senca je legla Henriku na goste obrvi. £opet ga muči. Mi ni nič mar. O mar ti mora biti, mar! Tebi, pa samo tebi! »Ni plemenitega rodu!« ie rekel. »Saj tudi laz ne prihajam iz stare plemiške rodovine. Sele v novejšem času smo postali plemeniti, f™,, st° le« so bili naši predniki še Kmetje. Kar imamo, smo si pridobili s trudo.n in delom svojih rok, prav kakor vi. Lep obraz par milih, modrih oči in sladka usteca. — to ie'i kakor staro, od črvov razjedeno t .,talk5 p.Mmo' In denar - kai imam sam dosti!« »Zato vam pa manjka nekaj drugega, je hitro zavrnila Štefana, ki se je ljubico i» gibčno nagnila proli oknu. "» Sedaj je z veselim obrazom predenj 3tn pila Švertnerica: >.Plemeniti gospod, izkažite nam revnim ljudem čast, da izpijete pri nas kozarec vina« je prosila. ' »Hvala, mamica,« se je smehljal Henrik »No, Štefana, česa mi manjka?« Ona je od govorila: »Katoliške vere, brez katere ni zve" ličanja. Kaj vam pomaga vaš denar?,. Nat0 j," stopila k materi in je zašepetala: Kako je i Lukcem? Gori pojdem,« je rekla in je urno spela po stopnicah gori .»Otroka doli prinesili je mati vpila za njo. Štefana se ie obrnila in je z očmi prosila. 'Naj ostanem gori, raje sem gori! Toda mati je ponovila: Otroka doli prinesi! Štefana je skomignila z rameni in je izginila. Mati Švertnerica je z zgovorno besedo hvalila vino, ki da je iz najboljšega soda, da ga je pripeljala iz Admonta, toda Henrik se ni menil za njene besede, marveč je z vsemi čuti pazil, kdaj se.vrne Štefana. Stopnice so zaškripale pod lahkim korakom, in zopet je Štefana z majhnim otrokom v naročju stopila v sobo. Mati ji je zapovedala z odločnim glasom: »Tako. sedai ostani tu in pazi, čc pride kak gost, in postrezi gospodu stotniku, ako bo kai zahteval!. Ko jc vstopila Štefana, se je Henrik takoj vzravnal pokonci: »Aha, tega palčka pa že poznam iz vrta sem!« se je smehljal in je s prstom za-inigal semtertje pred noskom, prav tako, kakor je včasih doma ponagajal Liziki. Kako ti je pa ime?-< Otročiček ga je debelo gledal z drobnimi očesci in je s tankimi ročicami segal proti njegovi bradi. Štefana jc kakor v premišljevanje utopljena Marija upirala oči v malčka in ie tiho rekla: »I.ukec mu je ime. Kaj ne, Luk?c,« je ljubeznivo šepetala, »da ti je všeč ta-le gospod s petelinom. Mati, je rekla v skrbeh, » sedaj so ročice še bolj vrnče in čisto suhe. Primi ga.« »Moj Bog! je rekla mati, »kaj pa naj primem, saj ni ničesar prijeti, tr.k ubošček!« "Je-li bolan?« jc vprašal Henrik, ki jc še vedno stal poleg Štefane; Lukec je vedno boli odpiral svoja očesca in je neprenvC.no zrl v Henrika. Štefana je odgovorila: »Danes ie tako slab. Vročino ima. Pojdi, Lukec, hočeš li mlekca? Štefka ti bo dala mlekca.« Sedla ie na cempn-novo klop in je s skrbno roko dala otroku piti mleka. Henrik je vsled neprestanih materinih piošenj s'ednjič vendarle njej na ljubo napravil požirek, pa je takoj postavil čašo proč od sebe, naslonil se ie k mizi in ic molče in ves očaran opazoval, kako ie Štefana dete z mlekom napajala. Večerno solnce jc obsevalo njeno nohtno povešeno kodrasto t?me in ji ie vpletalo v lase škrlutaste rože. Iz daljave sem je prihajal glas pastirske piš?nlke in nek^o jc pel staro pesem o holi in ljubezni. Henrik je poslušal glas piščalke in zaljubljene pesmi in je ves prevzet, ljubezni plamteč, opazoval Štefano, ki ie t?ko tiho, tako nežno, tako ljubeče napajala drobnega, bolnega bratca. Sto ur bi lahko tukai slonel in gledal, ne utrudil bi se, marveč v.'^no bol) bi se opijanil ob tej sladki, čirti nodohi. Piščalka v daljavi je obmolknila. Štefana, Štefnna! O, če bi ti, bratec, ne bil samo bratec, ce bi stotnik ne bil samo stotnik, če bi mesto venca nosila na glavi biserno krono -p k*k0 rad bi ti jo vpletel v lnne —, oltar bi ti postavil tebi in tvojemu otroku, in ti, ti bi bila potem moja sveta Marija, devica, mati in kraljica obenem. Visoki, krasni mladenič se je globoko nagnil k njenemu temenu; fin vonj, kakor go za in sveže gozdne cvetice, je prihajal od njenin las in od njene obleke, to je bilo tako sladko. Štefana je rekla mali sestrici Mihaele': »Prižgi lučko pred podobo svetega Jozela!« Deklica je šla ven ter je prinesla iz kuhinje gorečo tresko. Kmalu je liki prijazna zvezdica v temneči sobi brlela rdeča lučka pred svetim Jožefom. . Nikdo ne gre skozi Vizerfeld, noben gost ne stopi čez prag, nihče ne nastavlja svoje8J obraza na steklo v okno. Angeli razprostirajo tvoja krila nad revno hišico, v kateri cvete sveta nedolžnost, katero snubi goreča ljubezen ... Mali hodi hitro seratertia; srce sc ji širi veselja, ko zre mladega viteza, ki stoji pole* njene hčerke in se niti za korak ne gane od pje _ tako je stal nekoč ob njej Luki, prav tako je stal in jo je snubil. Gospod je gospod, kmet je kmet, toda če je moški zaljubljen, sta oba enaka... O ljuba Gospa I Zlato srce ti prinesem *> zahvalol... »Ubogi otročiček,« je tiho rek'a Štefana, motreč malega črvička v svojem naročju, »najraje bi te dala ljubemu Bogu .,. Tako si bolan, ubošček. Tako si bled. Sestrica bi si rada vrela rdečico z lic, pa bi jo Lukcu dala, Č3 bi bilo mogoče!« Henrik pridržuje sapo in z močno udarja-jočini srcem prislušk'tje vsaki besedici, ki jo izpregovori, »Ti —■« ie rekel. »Veš kaj. Poslal vam bom našega zdravnika, ki ti bratca pozdravi. Smem li?« »Kaj morejo pomagati zdravniki,« je rekla deklica >Saj tudi ti ne vedo, kje izvira studenec življenja.« Henrik je kljuboval: »Zakaj bi ne vedeli, saj se vrndar uče. Saj niso prepovedana človeška sredstva, aha, zopet maješ z glavo, to ti je Albert vtepel v glavo, kaj: da telo ni zanič, o, saj vem.« »Saj ie tudi res,« ie rekla deklica s pritajenim glasom, ker ie malček zaspal. »Moj Bog. Kaj pa je telo7 Sneg, ki skopni, cvetica, ki ovene. On, kaj pa je časno življenje, gospod? Trenutek je, samo trenutek v primeri l neskončno, čudovito večnostjo, iskrica jc, ognjena iskrica nasproti zlati krasoti solnca. Kajne, srček,« je zašepetala malčku, »sestrica te noče iznustiti, da bi poletel v nebesa, in vendar ie Iako lepo gori.« »Na zemlji pa tuai?« ie rekel mladi stotnik. »Pusti ie vendar enkrat nebesa, poglej, kako lep je božji svet, in če je kdo tako mlad, tako lep, kakor si ti, potem je življenje tako lepo, tako krasno; stari ljudje, ki nič drugega več nimajo, ti naj mislijo na nebesa, ti naj apajo v nebesa, iz srra jim jih privoščim.« »Vsi, prav vai moramo upati v nebesa, gledati proti nebesom, »ga je resno zamišljena zavrnila Štefana. »Naj bo na svetu lepo in veselo, kakor hoče, vendar mine vse kakor senca. In če človek išče svojega veselja samo tu na tem minl|ivem svetu, ga mora biti strahu in groze konec, kadar pride angel,- »Kakšen angel?« ie vprašal Henrik. »Angel smrti.« Štefana je lahno zibajoč dete v naročju ttop:!a pred podobo svetega Jožefa, rdeči oa-svit se ii je liki svetniški vcnec tresel okoli glave. Uprla je oči v podobo in ie maiala z ustnami. Molila je. Stopil je k njej in ie rekel: »Štefana, zakaj govoriš o smrti in vedno misliš na tako žalostne stvari. O, saj vem, vsega tega kriv je samo ta nesrečni Albert.« »Vi ne marate ničesar slišati o smrti?« te je sočutno smehljala, »fn vendar pride po nas vse, nikomur ne bo prizanesla. — Pa gospod. poglejte, kako je vedno boli tema,« ie kazala proti oknu. »Pol osmih,« ie štela udarce ure, ki je bila v cerkvenem stolpu. »Gospod, čas je že, da greste domov?« Henrik se smeje; »Moje kljuse najde pot, če je še tako tema.« % Naj bije kolikor hoče. In vojak v orožarni nai trobi, kolikor hoče. Sedaj je enkrat pri Štefani. In tako lepo ie, tako krasno, kmalu ie ne bo imel več tako dolgo... Danes se je hoče enkrat nagledati, kolikor hoče in more. »Torej, štelana.« je zopet začel, »o čem sva že preje govorila?« Že vem, zdravnika za bratca vam bom poslal. — Rad bi vedel, kdo mi more to prepovedati. Albert ie ne. Toda •e vedno nisi rešila uganke, katera je moja nevesta,« Zlati gradovi matere Svertnerice so stali te čisto visoko na nebu, — Kmalu bo ura osem, in zunaj je že tema. Mati ie bila v kuhinji, in stotnik, ki se ni menil za vino, je še vedno stal poleg njene hčerke t nato je šla v "let. kjer je nekaj pozabila, potem je zopet Srišla v sobo, kjer sta še vedno stala pred po-obo svetega Jožefa, on tako krasan, Štefana pa tako ljubezniva, in sta govorila med seboj. Materi se ie smejalo srce, mnogo tednov se je mučila, žalovala in skrbela, pa sedaj... oj sedaj vstajajo zlati dnevi iznad gora ,.. »Nerodna sem, če ie treba reSlti uganko,« )e odgovorila Štefana. Kadar bo minula vaša poroka, se bo vaša nevesta pač imenovala gospa Hendel.« Zopet se je ves očaran nasmejal, ker je tako ljubeznivo poredna. »Gospa Hendel, praviš. Poroka, praviš, daj, reci še enkrat in povej, ti mala puščav-nica, li sploh veš, kaj je poroka, kaj ženit-nina?« ?ino ga je zavrnila: »Če bi bila puščav-njca, bi pač ne točila vina in pi/e. Kaj je že-nitnir.a, pač vem, nisem tako zabita, kakor vi mislite. Ženitmnaj bolje, zakon je podoba zaveze, ki je med Kristom in cerkvijo, torej, kakor Kristus ljubi cerkev, se morajo zakonski ma seboj ljubiti. Prava, zvesia ljubezen je v zakonu nebeški ključ. Kdor jo izgubi, izgubi rai, kakor sta ga izgubila Adam in Eva. Namreč pri nas katoličanih je tako, ker nam je zakon zakrament,« Henrik je sedaj slišal samo eno besedo: »Zvesta ljubezen je nebeški ključ,« in od sreče je ves piian Nc čuti finega, hladnega no-žička: samo pri katoličanih ie tako. Štefana, Štefana mu govori o zakonski ljubezni... Oj, vsi kerubi nc pojejo tako lepo, kakor kadar pravi Štefana: »Zvesta, prava ljubezen!« »Zvesta, prava ljubezen,« ie ponovil. Ona pravi: To je raj. Sedaj ne govorijo samo njegove ustnice, sedaj govori tudi njegovo srce: »Misliš da jo imam? In da bo moja izvoljenka pri meni imela raj, kakor praviš, in kakor bi laz rad?« »Veliko vprašujete, tega vam iaz ne morem povedati, vprašajte ljudi, ki Vas poznajo!« se je smehljala deklica. »Jaz mislim, ako se dva vzameta, če in kakor Bog hoče imata potem tako liubezen, ki jima ie potrebna, da v zakonu skupaj nosita veselje in gorje — pri nas katoličanih ie to svet stan.« »In če — imava pravo ljubezen — kaj potem?« ?'efpnn strmi vanj z zvezdnatimi očmi, v katerih se zrcali lučka pred svetim Jožefom. »Kahu? Koga misli gospod? — Toda gospod, pozno je žel« »Kako bo potem lepo in veselo v zakonu, kaj?« »Pojdite, pojdite, taka vprašanja,« se ie smehljala in je božala dete. »Zakon ni zato, da bi se ljudje veselili, marveč prinaša mnogo križev, kadar pridejo otroci. Kako lepo je, če jih starši vzgajajo za Boga.« (Dalje.) Ne morete spati? Niti delati7 Imate nervozne bo!ečine7 Občutek zadovolistva doprinese Vam Fellerjev pravi Elza fluld. 6 dvoj-natih ali 2 veliki špecijalni steklenici 36 K. Trpite na počasni prebavi? Zaprtju? To zlo se odstrani s pravimi Fellerievimi Elza-krogljicami. 6 Škatljic 18 K. — Želodec okrep-čujoča švedska tinktura 1 steklenica 15 K. — Omot in po*tn, Elza trg št. 16, Hrvatska. D Lepo hrvaško brraie se zope'. dobi po 5-50 K klg pri Ivrclki Mti.ael Oma.ien, Visn ngo a Podpisana izjavi am, da nisem plaftrca za dolgove, ki bi ji It na< edii moj mož Franc Rugelj, voznik v Šiški pri Ljubljani, Franca Ragelj, soposestnica v Pečicah, občina Mirna, Dolenjsko. kobila i stara 8 let, dobra za vožnjo in tek, dalje dobro , ohranjeno ko2Q, Karol Forte, posestnik. Stivalid-obrtnik se želi seznaniti v svrho tenttve z dobrosrčnim, ne čez 22 let starim dekletom z malim posestvom. Mlada udova brez ali z enim otrokom ni izključena. Pisma nasloviti pod ..Spomlad 1170« na upravništvo „Domoljuba". Razpisuje se služba cerkvenika in organista * Kotniku pri Kamniku. Pojasnila daie I up nI urad. Prvi in edini slovenski zavarovalni zavod VZAJEMNA ZAVAROVALNICA V LJUBLJANI, Dunajska cesta 17, je ustanovila oddelek za življenska zavarovanja. I Sprejema: V življenssom oddelka i zavarovanja na doživetje in smrt v vseh sestavah, zavarovanja na otroško doto, rentna in ljudska zavarovanja pod najugoduej dimi pogoji. V požarnem oddelka: zavarovanja vseh premakljivih in nepremaklj vth pred metov, k) se poškodujejo po ognju, streli in po eksploziji svetilnega pliua po znano nizkih cenah. Podrulnlcai CCUB, Breg, 33. Zopet ogromno pošiljatev inanufakture naravnost t« inozomstva je prejela tvrdka B Stermecki v Celju in sicer volne, ccfirjc, tiskanine, etamina. batlsta za ženske obleke, sukna kam-garna in hlačevine za moško obleke, belega in pisanega platna za perilo, klo-tu, cvilha, robcev, svile in šo mnogo raznega dtuzega bla gu, katero se prodaja, •zaradi nakupa v velikanskih množinah po čudovito nizkih cenah. Razentega vedno velika zaloga lastnega izdelka srajc, predpasnikov, bluz, kril, ženskih. moških In fantovskih obiek, po zelo nizkih cenah. Čevlji, lenski, mošKi in otroCii vedno v velikanski izbiri, pristno ročno delo od lastnih čo vi inrjev. Ilustr.ceuik zastonj 1 Nn debelo samo v I.nadstr. Veletrgovina D vlormOrli Celie 30a-razpošiljalna H. i)lCI UICLM, Slovenija. hočete itdiioli sveto lepoto? Itt iiHalf r^ahor baržun meh-ho uržo? Donele so uči pes, mozoljev*« ojreev? Uporabljajte Fcllcrcvo pravo Elza obrazno, kožo obvarujočo iiomado Občudovani bodote! Za-vidanil 1 lonček 9— K. No. III. močnejše vrste 12 K. K temu Fellerjevo najfinejšo lilijnomlefno milo 16 K. llcfoio imeli lopo, atom lase? Fellerjeva ji ava Elza Tnnnochinu pomada za rast las doseže bujno lase! Zapreti prhaj, pra-rano osi ven ie, Zsbiani plešo 1 1 lonček 9 K. No. III1 i K. K temu močno ^KBI r«u«r terovo milo za umivanja glave 8 K. Sampon II. Mazilo za brko 2 K 50 v &« in 8 K. a nm Ues \m cčesa ? Fellerjev pravi tunslov-skl obllž učinkuje brez boiefin, hitro in zanesljivo I Nobenih kurjih očes več! Nobenih žuljev I Nobene trde kože! Mala fka-tljica 4 K - v, votika škatlja 6 K - v. /Lisa ...... .. - Felbr cve Elza umijvalne pa- stilie (Kolonjska voda) 1 škatla 7-- K. 1 Lel!?[jer vU8JunI pra5ek Protl P°teni" 1 ška Ija G K. Fellerev mentolni Crtnik zo-P Lf!&V,0' zobobo1 1 Skatljtca 4 K - v. ..FeUerjav Elza fluid 6 dvojnatih ali 2 veliki steklenici špecijalnl 3G K. 8 Kain°ni! .zxP?i'inejšim duhom od 8 K naprej. Najfinejši Hega-puder Dr Klu-ger bol, roza m rumen. 1 vel. škatlja 12 K in 22 K* F^covka v stsklenlcah & 8 K U/ *? ii poštnina posebej a najceneje. - En0en V. Fetlsr, lekarnar, Stubtea Donja, Elzatrg »t. H, Hrvatska. ub 1920. PrinteiaJ krmi Mastln enkrat na teden eno pest. Ob pomanjkanju krme ko «e uporabljajo nadomostilna sredstva za krmila pa se primeša dvakrat na teden. Pra^k Mastln, dielotično sredstvo, za živino, jc dobil najvišjo kolajne na razstavah v Londonu, a i a-rizu, v nimu in na Dunn;u. Tisoči gospodarjev hvalijo Mastln, ko ga enkrat poizkusijo, in ga ponovno labijo. 5 zavojev praška Mastln zadostile zn 0 mesecev za enegn prašička ali vola Ako so Martin pri vas v lekarnah in trgovinah ne dobi, poleni ga nuročite po pošti. D zavojev Mastlna 20-50 poštnino prosto nn tlom. Mazičo zoper garje (nuftomazilo) untči pri ljudeh m živini, garje, li«aj srbečico, kožne bolezni, izpuščaje, Ne smrdi, neinažc perilo. 1 lonček (i kron. Po pošti kron 9'ott v. Lekarna Trnkčczjr LJubljana, Kranjsko, Ztaven io!ovža. Zaloga pohišti/a in tapet. delBtfttlttt B^flTA SEVEt* Ujubljena, Gosposi/etaka centa (Ko11b«ii prlpocoča v«ekouo»tno pohlštuo > > > pg »mefnlh »«neh. m » _ Vabimo no ogledi Vot;mo na oai„|, Kr^oli0 orehovih hlodo^ kakor tudi stoječe oreho, 2 —8 m dolge iu o^ ;<0 cm debeline naprej. — Ponudbe na Andr«| Ktegar, strojno mizarstvo, št. Vid n, Ljubljano Svilena m žimnata mlinska sita (pajtlji) vech vrat se dobe v trgovini A. čatlei Ljulaua, Kolodvorska ulica Stev. 35, nasproti „Staro Tišlarjeve gostilne". Tesači aii Žagarji zmožni voditi večja gozdna dela, ali prevzeti ista na akord, se iSčeJo proti dobri iilači; istočasno nrrlarioir »iMPtii«, več skupin UJJIUIJICV. Ljubljana, Krekov trg 10, I. nadstropjo. „ . 4 . t . . Učenec (močan) deske, trame, kostanjev les, ^ > gozdove in oglje iz mehkega --llPPflliP - in trdega lesa kupi po najvišji m WvCUI%d ceni vsako množino družba IM- so « P r e j m e t a v trgovino mešanega blaga v r»r-*r , , ... . , *« i zasedenem ozemlju. Ponudbe na upravo „Do- PbX V Ljubljani, Krekov trg 10. I moljuba" pod šifro .Mešana trgovina". kakor hlode, trame, deske, jamski les, drva in stoječe gozdove za posekati kupi in plača po najvišjih dnevnih cenah 1'egovc & Comp. Kolodvorska ul.ca 31. 849 rezane in mešane kupuje v vsaki množini po najvišji ceni Matija Podkrajšek brivec, Ljubljana, Sv. Patra cesta 32. najbolj trpežne vrste so dobi pri tvrdkl ioan JelaCIn, Llobliaca Emonska cesta 2. i m U(JD)5Kfi FOSOJILIIK/I v Ljubljani, v lastnem doma Miklošičeva cesta Si. 6 obrestuje hranilne vloge po čistih Ljudska posojilnica v Ljubljani je največja slovenska posojilnica in je »mela koncem marca 1919 nad 40 milijonov kron vlog in nad 1 milijon enstotisoč kron rezervnih zakladov. stoji pod neposrednim državnim nadzorstvom. Ljubljani. Tinka Jugoslovanska tiskarna