ho >a- ■Aje&aOM AND fU4tlCQ^ NO. 18 85“ Rie/1'lll '3vp,i;;•.; ■ ■‘ ;’5 . • v ■ • AM€RiCAN IN SPIRIT FOR€l©N IN LANGUAG€ ONLV iohnsoR in Miiis se gs|aia e zakonu o em zavarovanji' National and International Circulation CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, JANUARY 27, 1964 SLOVCNIAN MORNING N€WSPAP€S ŠTEV. LXII VOL. LXII Novi grobovi na 59eLr12“pst. ^ j zae« dosti rake! ^°ng. Mills, načelnik odbo-ra za pota in načine, lahko predlog spravi v tek ali Pa ga dalje drži v svojem odboru. Washington, d.c. — ni j^berta tajnost, da je usoda za-v0ina o bolniškem zavarovanju v rokah kongresnika Millsa, ki ^ ^na čelu odbora za “pota in racine”, kjer se trenutno naha-Ja Zakonski načrt. Mills je proti jonskemu načrtu, ni pa na-k 0° proti zavarovanju kot ta-Gllru. Johnson se je radi tega ^tal čisto tajno z njim, da e kongresnikovo mnenje. estanek ni mogel potekati , . °> kajti Johnson je naročil i" niku za sooijalno politiko Ce-. ^ rez.zu, naj skuša najti kom-^‘^roisni predlog, ki bo vpošte-^ Millsovo stališče. Mills no-in 11006116 zveze med starostnim 1 n i š kim zavarovanjem. Lillian Stich Na svojem domu Strumbley Drive, Richmond bil 61 let, rojen v Clevelandu, j Heights, Ohio, je umrla Lillian Umrli v družini so starši Jo- Združene države razpologa Stich, rojena Merhar, stara 44 seph in Mary in brat Henry.' jo trenutno z do 1200 ra-let. Zapušča soproga Josepha,'Tukaj zapušča brata Franka in otroka Kathleen in Ronalda, o-'Albina in sestro Bertho Bokar. četa Louisa, mater Ernestino' Bil ZNALA član Društva Kristusa V ketami, ki so sposobna u ničiti cilje v Sovjetski zve zi. WASHINGTON. D.C. — Se- (roj. Kerzic), brata Louisa in Kralja št. 226 KSKJ. Pogreb Alberta in več drugih sorodni-! bo v sredo zjutraj ob 8.30 iz' nator Goldwater je letalski ge-kov. Rojena je bila v .Clevelan- Zakrajskovega pogreb, zavoda'neral-major v rezervi in je vsa-du. Bila je članica Društva sv. |v cerkev sv. Vida ob devetih, | ko leto več časa v družbi letal-Cirila in Metoda št. 191 KSKJ.'nato na pokopališče Kalvarijo.!-kili generalov, ki ga seveda po-Pogreb je danes dopoldne ob Truplo bo; položeno na mrtvaški Šteno prepojijo s svojimi želja- nisko zavarovanje mora to-biti ZaVod, v rokah samostojnega bOffj V la s samostojnim proraču- Wj točki ne bo težko dose-, sporaz mi zuma. Nevarnejše je *sovo prepričanje, da je ad-Cenila prenizko }jjG — za bolniško zavarova-sr je prepričan, da prd- vsJek v zneskih letnih $13 na r,.j j0*1 $100 tedenskega zaslužka ka'V"3111 delodajalcev in deloje-bj ^'eV’ ne bo zadostoval. Ali H(f-a .bil° tre|ba zvišati, ali pa b0 ,l!tl bolniško zavarovanje, to sta ^to vprašanje, kjer se bo-te^ Nls in administracija naj-sporazumela. _t>ajanja se vršijo za zaprti-!,YOR!K- N.Y. — Med go-^hravnlmi dogovorh ki jih je v Moskvi StLCastro l,sti, le najbolj zanimiv n° šestJe Castru zagotovil ce-k°fja centov za funt slad-■ aniaaiVSe dobave do 1. 1970. ^ sicer , °vrzna cena za sladkor Casw, VlS?a’ toda lahko pade. eth, ^ . i® očividno več na 1)1 0dvisplrna stalno ceno in da ^cdtip61,1 0d vsakokratne med-SOclb0 borzne cene. S to po-^ravaj , 2ePu bo lahko tudi izi-S adkorjg US6 kuPce kubanskega ^astm • fr6 ^sdcJ6 dal-ie že navezal tes-Ncifc darste «ike z Anglijo, ČSe 2ahodno Nemčijo, i Jsk°- V +Pa tudi z rdečo Ki-r,6 l19 s rig(>vskih Pogajanjih f0ask0 ^panij0, itahjo in Ja- raCe^a. N -anad° trguJe Ž6 °d Jd SospodaS1 diPlomaciji se to-arskl bojkot Kube ni Wleta^’.kasneje pooblačitev in lj0ratUra* ;|o Snega’ Naivišja tem- 9.15 iz Jos. Žele in Sinovi pogreb. zavoda na 458 E. 152 St. v cerkev sv. Paskala Baylon-skega na Wilson Mills Rd. ob desetih, nato na All Souls pokopališče. Mary Gulič Po dolgi bolezni je preminula v Holiday House Nursing bolnici v Painesvillu Mary Gulič, rojena Bole, stara 78 let, stanujoča na 4241 So. Ridge Rd., Per-ry, Ohio. Poprej je družina živela dolgo let na 723 E. 162 St. Bila je vdova, soprog Anton je umrl leta 1955. Zapušča otroke Antonio Moore, Zoro Čeligoj in Stanleya, 7 vnukov in vnukinj, 2 pravnuka, sestro Antonio Bezek (v Argentini) in druge sorodnike. Sin Rudolph je umrl leta 1963. Rojena je bila blizu Trsta. V Ameriki je bila 54 let. Bila je članica Društva sv. Helene št. 193 KSKJ, Lunder-Adamič št. 18 SNPJ in Podr. št. 10 SŽZ. Pogreb je danes zjutraj ob 8.15 iz Jos. Žele in Sinovi pogreb, zavoda na 458 E. 152 St. v cerkev Marije Vnebo-vzete ob devetih, nato na pokopališče v Perry, Ohio. Angela Jeraj V petek zjutraj je nenadoma doma na 5809 Prosser Ave. u-mrla Mrs. Angela Jeraj, poprej poročena Lunder, stara 71 oder nocoj ob šestih. Rose Smerke Sinoči je umrla v Huron Road bolnici Rose Smerke, roj. Luzar, s 14501 Jean Ave. Zapustila je moža Johna, hčerke Roso Baer, Josephino Basar in Sylvio Del-Zoppo, sina Johna in osem vnukov in vnukinj. Pogreb bo iz Grdinovega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. Čas in kraj še nista določena. , Aldona Zambetti V Lakeside bolnici je umrla 48 let stara Aldona Zambetti s 32122 Willowick Drive v Wxlio-wicku. Zapustila je moža Johna, sina Ralpha Fross, sestri Bertho Zackarewicz in Stello Klishak ter brata Alberta Gibson in Johna Lexune. Pogreb bo jutri iz mi glede vojnega letalstva. Goldwater misli radi tega, da veliko ve, česar drugi ne vedo, in je zato pogumno trdil na nekem shodu, da ima naša narodna obramba premalo orožja za zračne napade. Državni tajnik ga je takoj zavrnil 2 nenavadno ostrimi besedami. Predsednik Johnson je povabil kongresne voditelje obeh strank in jim dal nekaj zaupnih podatkov o moči naše narodne obrambe. Nekaj teh podatkov so že izvrtali časnikarji, ki trdijo, da je čisto gotovo, da imamo sedaj okoli 1,200 medcelinskih raket, dočim jih imajo Rusi samo kakih 600. Ruske niso medcelinske, večina med njimi lahko leti samo na srednje daljave. Zato je Hruščev za- Grdinovega pogreb, zavoda na čel sedaj s tako vnemo graditi Lake Shore Blvd. ob desetih na pokopališče v Euclidu. Družina je svoj čas živela na 6024 Glass! srednje daljave. atomske podmornice, da bi nanje postavil svoje rakete na Avenue. Rockefeller zavrača predlog Goldwaterja o Johnson je dalje povedal kongresnim voditeljem, da naši strokovnjaški računajo, da bi ka-1 kih 600 naših raket zadelo svo- Danes je vlada francoske republike objavila, da je priznala vlado ljudske republike Kitajske v Peipingu in se z njo domenila, da si bosta v teku treh mesecev izmenjali poslanike. De Gaulle se ni oziral na nasvete Washingtona. PARIZ, Fr. — Priprave za priznanje vlade rdeče Kitajske v Peipingu so bile končane in francoska vlada je danes uradno objavila, da je bil med Parizom in Peipin-gom dosežen sporazum o priznanju vlade ljudske republike Kitajske. V smislu sporazuma si bosta obe vladi izmenjali poslanike v teku treh mesecev. Združene države so poskušale pripraviti Francijo do zadnjega, da bi priznanje rdeče Kitajske opustila ali pa vsaj odložila. De Gaulle je šel svojo pot in je Združene države dejansko le informiral o svojem sklepu ne pa se z njimi “posvetoval”. Poskusi posredovanja v Parizu niso uspeli, prav tako niso na De Gaulla vplivale besede predsednika Johnsona preteklo soboto, da bo priznanje rdeče Kitajske “povzročilo zaskrbljenost po vsem svetu”. j Iz Clevelanda j i in okolice De Gaulle, je še v času pred- spremenile in da so zagotovile sodnika Eisenhower j a predložil vlado nacionalne Kitajske na Washington u in Londonu, naj bi Formozi, da se bodo dalje trdno Amerika, Anglija in Francija držale dosedanje politike. Fran-tvorile nekako ožjo skupino v coski korak Združ. države sma-NATO in se skupno posvetovale trajo za ‘nesrečen’ radi tega, ker o vseh za svobodni svet važnih rdeča Kitajska še vedno kaže odločitvah. V Washingtonu so svojo bojevitost ne samo v Ko-De Gaullov predlog zavrnili, — reji, ampak prav tako v Laosu izstopu ZDA iz ZN P6 cd^e v RusiJi> ruskih pa sa-CONCORD, N.H. — Newyor- mo kaikih 20°- v obeh slučajih ški guverner N. Rockefeller, ki v bda katastrofa nepopisna, išče tod pristaše za svojo kan- iakete bi zdrobile vse,‘kar didaturo za predsednika ZDA, W na Ruskem važno za narod-je označil predlog svojega tek- 110 obrambo, ruske rakete bi pa let | meča sen. Goldwaterja, naj bi pri nas uničile vsa velika mein rojena v Velikih Laščah, od Združene države izstopile iz s^a’ vaiko bi zanemarile druge koder je prišla pred 53 leti.! Združenih narodov, če bo vanje voJaske cilje. Znana je bila kot kuharica. | sprejeta Kitajska, za “smešen”.* ------°------ Tukaj zapušča hčeri Angelo; Rockefeller je prav tako za-! G. Humphrey V Ohiu prav tako tudi v Londonu, kjer so upali, da bo njihov “posebni odnos” do Washingtonua obstal dalje v veljavi. — Predsednika francoske republike je to vedno jezilo. Svojo nejevoljo je pokazal lani, ko je preprečil vstop Velike Britanije v Skupni trg, nato pa ponovno s svojimi načrti v Afriki in Aziji. Na neugoden odmev je naletel zlasti njegov predlog o nevtralizaciji Vietnama in njegovi morebitni združitvi. Priznanje vlade rdeče Kitajske in razlike med Parizom in Washingtonom le še povečalo. Amerika svojega stališča ne bo spremenila WASHINGTON, D.C. — Predsednik L. B. Johnson je v soboto hčeri Angelo | _ ^ ______ Schwartz in Dorothy Howard, vrnil stališče sen. Goldwaterja j podoira Goldwaterja sina Josepha Lunder, vnuke in o Social Security sistemu, ki! CLEVELAND, O. — George dejal, da bo priznanje rdeče Ki-pr a vnuke, pastorka Ingatiusa naj bi po senatorjevem mišlje- H u m p h r e y , zakladni tajnik ta.Dke od strani Francije povzro-in Williama Jeraj. Bila je čla- nju dajal več možnosti prosto-' predsednika Eisenhowerja in čilo zaskrbljenost po vsem sve-nica Društva Danica. Pogreb je voljne udeležbe ali pa njene eden gospodarskih mogočnikov tu> ni Pa hotel o tem razprav-danes zjutraj iz Zakrajskovega pogreb, zavoda v cerkev sv. Vida ob devetih dopoldne, nato na pokopališče Kalvarija. Joseph Kreitz (Krajc) Včeraj je v Charity bolnišni- odklonitve. dežele, je bil imenovan za fi-1 Fiati dalje. Ko je bilo objavljeno ------..----- !nančnega načelnika kampanje danes, da je Francija rdečo Ki- — V prvi svetovni vojni je za imenovanje sen. Goldwater- tajsko priznala, je zastopnik dr-služilo na bojišču preko 8,000 ja za republikanskega predsed- žavnega tajništva izjavil, da Indijancev, v oboroženih silah niškega kandidata na Srednjem Združene države svojega stali-Združenih držav. zahodu. j šča do rdeče Kitajske ne bodo Baker, senat, škandali in politika CLEArELAND, O. — še vsak simpatije do njega. Pripomniti imel tudi rad veselo žensko mer Smathers iz Floride, ki je povojni predsednik je imel sit- moramo, da je Johnson zmeraj družbo v primernih okoliščinah, vzel Baker j a v tovarišijo pri nosti z raznimi škandali, ki so rad podpiral mladino, ki se mu Prvi posrečeni ikoraki v poslih nekem poslu s stavbnimi parce-mu delali politično1 škodo, ako- je zdela podpiranja vredna. Ba- so Bakerja hitro zapeljali pre- lami, kjer je Baker mastno za-ravno ga ni nihče dolžil, da je ker ni torej nobena izjema. j daleč. Svoje stike na Kapitolu služil. pri vsem tem imel želje po o-' Baker je čisto opravičil John- je prehitro “kapitaliziral” in to To so sami po sebi manj posebnih koristih. Truman se je sonova pričakovanja, žal je pa ga je tudi pokopalo. Zapletel se membni slučaji, v korupcijskih moral otepati radi afere z žen- svoje sposobnosti usmeril na je v razne tvegane in recimo aferah smo navajeni, da izvemo skim kožuhom, ki je njegovi (napačna pota. Primeroma mlad i nenormalne kupčije, ki so dale o veliko hujših zadevah. Kar je stranki dosti škodovala v voli v- je postal upravni tajnik senat-! povod za sedanjo “afero Baker” pri tem nerodno, je stališče senena boju v letu 1952. Eisenho^ne večine in kot tak bil v dnev- 'in tvorijo tudi njeno vsebino, 'natorjev, da senatni odbor pre-werju je delala sitnosti afera z nih stikih z vsemi demokratski- Kako daleč so segale njegove islkuje afere Bakerja, ne pa se-njegovim glavnim sotrudnikom; mi senatorji. Vsakemu je sku-'niti, priča ravno mešanje'John- natorjev. To je že dalo povod, Shermanom Adamsom, ki je sal ugoditi, za vsakega je rad sonove družine v posle 'Baker- za razna sumničenja, češ, da se-prejemal darove v obliki pre- opravljal male upravne posle, jevih prijateljev. Neki zavaro- natorji hočejo nekaj prikritij prog itd. Kennedy se je ognil ki jih imajo senatorji čez gla- valni agent je prodal polico za Ako bodo ta sumničenja potr-1 podobnim težavam. Postal je vo. Seveda so mu tudi senator- življenjsko zavarovanje, menda jena le z enim slučajem, bo u-' žrtey atentata, še predno se je ji delali male usluge, kar samo za znesek $200,000, predsedni- gled našega senata zelo trpel in sedanja afera Baker razboho- po sebi ni nič napačnega. Vsak|kovi družini. V zameno je men- s tem tudi ugled naše dežele, j gospodar rad pomaga svojim u- da podaril Johnsonu, ko je bil Republikanski senatorji so v službencem, ako vidi, da so pri- še v senatu, stereo aparat. Be- težkem položaju: ako gonijo za-' vezani nanj. Baker je imel pla-jla hiša sedaj trdi, da je bil apa- ’ devo predaleč, bodo delali te- čo nad $18,000 na leto. Bil je rat darilo tajnika Bakerja in ne žave svojim prijateljem v de-' torej dobro preskrbljen. j zavarovalnega agenta. Isti a- mokratski stranki, ako bodo Morda ga je ravno to zapeljan (gent trdi tudi, da je kupil od molčali, jih bo javnost dolžila, lo, da se je spustil v tvegane (televizijske postaje, ki je last- da nekaj prikrivajo. in v Južnem Vietnamu, pa tudi drugod. fksk ods¥e»ovaI Formozi prekmifev s Francije WASHINGTON, D.C. — Državni tajnik Dean Rusk je pred svojim odletom na Japonsko pretekli petek sprejel poslanika nacionalne Kitajske dr. T. F. Tsianga in mu svetoval, naj se Cangkajškova vlada na Formozi ne prenagli in naj ne pretrga diplomatskih odnosov s Francijo, ko bo ta teden priznala rdečo Kitajsko in vzpostavila z njo diplomatske odnose. De Gaulle je izjavil, da Francija ne misli prekiniti odnosov z vlado nacionalne Kitajske na Formozi, čeprav je znano, da so bili doslej v Peipingu vedno na stališču, da kdor vzdržuje odnose z njihovo vlado, ne more biti istočasno v rednih odnosih z nacionalno kitajsko vlado. Zadnje vesti Žalostna vest— Anton Koren, 175 E. 196 St., je dobil sporočilo od nečakinje Francke Kandare, “Jakobceve” iz Dan pri Lcžu, da je nesreča povzročila žalostno smrt njenih dveh hčera starih 3 in 5 let. Zadušili sta se od iz peči uhajajočega plina 8. januarja. Nesreča je globdko pretresla vso ložko dolino. Zadušnica— Jutri, v torek, ob 7.30 bo v cerkvi sv. Vida, ob osmih pa v cerkvi sv. Jurija na E. 69 St. in Superior Ave. sv. maša za poik. Mary Str umbel ob 1. obletnici smrti. Mestni proračun dosegel nov rekord— Mestni proračun za novo finančno leto, ki ga bo župan predložil mestnemu svetu, predvideva 60.4 milijone dolarjev izdatkov, 4.8 milijonov več kot za preteklo leto. Glavni porast izdatkov za mestno upravo predstavlja povišanje plač mestnim uslužbencem. Novi odbori— Oltarno društvo fare sv. Vida ima za 1. 1964 sledeči odbor: duh. vod. msgr. L. Baznik, predsed. Mary Marinko, podpred-sed. Mary Sajovic, taj. in blag. Mary Otoničar, 1110 E. 66 St., tel. HE 1-6933, zapis. Mary Farčnik, redit. Anna Marinček, nadzor. Dorothy Strniša, Jennie Finec, Cecilija Žnidaršič. Skupno obhajilo je vsako 1. nedeljo v mesecu pri osmi sv. maši, seja pa vsako 2. nedeljo v mesecu ob 1.30 popoldne. Balincarski klub SDD na Wra-terloo Rd. ima za 1. 1964 sledeči odbor: predsed. Milan Jager, podpredsed. George Marolt, taj. John Korošec, tel. IV 1-3794, blag. Jože Lipec, zapis. Mike Jakin, nadzor J. Ferra, J. Videtič in V. Bergoč, ravnatelj tekmovanj A. Božič, kuharica Jennie Perko, točaj P. Markič. Seje so vsako 1. soboto v mesecu. Policija posredovala pri Srbih— Včeraj je prišlo znova do ostrega nastopa med obema skupinama v srbski cerkvi sv. Save na 1160 Ridgewood Drive, Parma. Policija je prijela Anno Lubin- NAIROBI, Ken. — Angleški vojaki preiskujejo, če ni bilo med vojaškimi upori v Tanganjiki, Keniji in Ugandi kake zveze.! Lovich in Dragoljuba Radokovi-V vseli treh državah vzhodne! ca> ker sta skušala s silo v dvo-Afrikc so angleški vojaki, ki rano na letno zborovanje cer- kvene občine, kamor ju niso pustili, ker nista plačala nove zvišane pristojbine. Za red med okoli 1200 Srbi je skrbelo okoli 70 policajev. Cerkveno občino imajo v rokah oni, ki drže s patriarhom Germanom v Belgra-du, večina članov z duhovnikom Kusonjichem pa je na strani od Beograda odstavljenega škofa Dionizija. Policija je oba prijeta izpustila, ko sta plačala malo varščino, da bosta res prišla pred j sodnijo na razpravo 11. febru- tila. Ako bi bil živ, bi danes letela polena na njegov režim, a-koravno ni Bela hiša zaenkrat nič prizadeta. Zato je pa njegov naslednik Johnson prišel v tem nerodnejši položaj. Johnson je namreč že pred davnim časom opazil v Kapitolu mladega slugo, ki se mu je zdel odprte glave in bistrega razuma. Ni skrival svojih simpatij do njega. Tako je njegov varovanec Bobby Baker začel svojo kari j ero, oprt na Johnsonove so jih poklicale na pomoč domače vlade, domače uporno vojaštvo razorožili. Trdijo, da doslej niso mogli ugotoviti nobene zveze med uporniki v treh državah. Vsi so zahtevali odstop britanskih oficirjev in povišanje plač. LEOPOLDVILLE, Kongo. — Zvezna vlada je oklicala obsedno stanje v pokrajini Kwi-lu, kjer so prokomunistične tolpe umorile tri belgijske katoliške misijonarje in eno a-meriško misijonarko, drugo pa arla-ranile. Kongeške oblasti trdijo, da podpirajo te tolpe rdeči Kitajci. Vodi jih neki pristaš j AKRA< Gan. - V petek se je izenge, ki je do leta 19611 zaQej0 v Gani ljudsko glasova- Afriška demokracija vzdrževal levičarsko vlado v Stanleyvillu in so ga komunistične vlade priznavale za zakonitega predstavnika Konga kot naslednika umorjenega Lumumbe. trgovske in finančne posle, kjer nina Johnsonove družine, “o- Vse to bo seveda kot nalašč ni uporabljal samo svojih spo- glasni čas” za $1,200, da ga je tvarina za volivno kampanjo, sobnosti, ampak tudi svoje zve- petem prodal naprej za $160. Afera se ravno radi tega ne bo ze na Kapitolu. To so razni pod- Stvar še ni pojasnjena, ker hitro polegla, akoravno so na jetni tipi hi i o zvohali in vabili manjka odgovor iz Bele hiše. j takem postopku za kulisami za-Bakerja v svoje tovarišije, kar. Po aferi Baker je prizadetih interesirane močne politične jim ni bilo težko, ker je Baker tudi nekaj senatorjev, na pri-'sile. nje o predlogu, naj bo v državi dovoljena le ena stranka ter da naj predsednik republike dobi pravico odstavljati po svoji volji člane najvišjega in ostalih j sodišč v deželi. ATLANTA, Ga. — Sinoči je pri-j Vlada je pozvala vse, naj gre-šlo tu do precej ostrih izgre-jdo sigurno na volišče in naj dov, ko so črnci skušali doseči prav tako gotovo glasujejo za vstop in postrežbo v dotlej iz- predlog, ker oblasti imajo “mež-ključno “beli” restavraciji. — nost dognati, kako bo kdo gla-Policija je prijela 86 oseb, med soval”. Glasovanje bo končano njimi znanega črnega igralca ta teden. Nihče ne dvomi, da bo Dicka Gregoryja. ' predlog dobil veliko večino. 2 SMEKIŠKA DOMOVINA, JANUARY 27, 1964 6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Ohio National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of Julv Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Za Združene države: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav: $16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: .United States: $14-00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio 83 No. 18 Mon., Jan. 27, 1964 Gospodarsko stanje naše dežele Da zadosti zahtevi zakona, je predsednik Johnson poslal pretekli teden na Kapitol svoje običajno letno poročilo o gospodarskem stanju dežele. Kako ga razume in za kaj ga hoče porabiti, je razložil v dolgem spremnem pismu. To formalnost doživimo vsako leto, zato tudi ne postane nikoli predmet posebnega zanimanja naše politične javnosti. Nekaj več zanimanja za poročilo je samo vsako četrto leto, to je volivno leto. Vsak predsednik porabi namreč poročilo, da razvije program za svojo gospodarsko in socijalno politiko. Vsako četrto leto ima ta program izrazito političen namen: služi naj stranki in njemu kot del volivne propagande. Kot tak, je program strankarsko pobarvan: hvalijo ga predsednikovi pristaši, grajajo pa pristaši stranke, ki je v opoziciji. Tako usodo je doživel Johnsonov program že prvi dan, ko je bil objavljen. Demokratje ga hvalijo in se obenem bahajo, kaj vse so dosegli zadnja tri leta. Poročilo namreč rado poudarja napredek ameriškega gospodarstva zadnja tri in ne samo za preteklo leto, torej za dobo Kennedy-Johnsonovega režima. Nočemo navajati številk iz poročila, kajti vsaka se da razlagati, kot kdo hoče. Številke so pač kot kavčuk: se dajo zviti, stisniti in raztegniti, kot je kdo pri volji. Vzemimo na primer samo letno naraščanje vrednosti narodne proizvodnje. Poročilo rado poudarja, da je ta vrednost narastla tekom zadnjih treh let za celih $100 bilijonov, to je za dobrih 6% na leto. To se lepo sliši, toda služi lahko tudi za pikre pripombe. Federalna administracija še ni nikoli razložila, kako računa take številke, strokovnjaki pa trdijo, da so v računih lahko velike napake. Česar ni treba posebej razlagati, je razlika v kupni moči našega dolarja. Pred tremi leti je vsaka gospodinja kupila precej več blaga za recimo $10 kot ga danes. Ali je razlika v kupni moči zadostno vpošte-vana v gornjih odstotkih? Administracija se tudi rada postavlja, da naš gospodarski napredek znaša okoli 6% na leto, dočim trdi naša CIA, da znaša ruski Je okoli 3%. Rusko gospodarstvo napreduje torej zelo počasi v primeri z našim. To seveda zanika Moskva, kar je razumljivo, njenemu stališču pa pritrjuje London, kar je vsaj pikantno, če ne kaj več. Vzemimo še drugo številko. Poročilo predvideva, da bomo imeli tudi letos konjunkturo, kot smo jo imeli lani. To naj dokazuje ocena narodne proizvodnje za 1. 1964, ki da bo dosegla $623 bilijonov. Toda poročilo trdi, da je to prerokovanje navezano na pogoj: davki morajo biti zmanjšani! Ako ne bodo, bo konjunktura v nevarnosti. Nasprotniki administracije ugovarjajo, da ta trditev ni ravno preveč prepričljiva. Tudi lani nam je Kennedyjeva administracija v prvem polletju stalno trdila, da bo gospodarstvo prišlo na rob krize, ako ne dočakamo znižanih davkov. Dočakali jih nismo, toda gospodarstvo je vseeno cvetelo kot že dolga leta ni. Zakaj ne bi moglo letos ponoviti kaj takega? Precej očitno je namreč, da je naša konjunktura v mnogih povojnih letih našla svojo glavno oporo v tihi inflaciji, ki jo čuti vsakdo. Pomisliti mu je samo treba, koliko več potrebuje vsako leto za življenjski standard, ki je nanj navajen. Ta dokaz zadostuje. Inflacija žal ne bo letos umrla, verjetno se bo kar krepko razvijala, konjunktura torej ne bo ob svojo glavno oporo. Znižanje davkov ji bo gotovo koristilo; ne bo se pa spremenila v gospodarski zastoj, ako znižanih davkov ne bomo doživeli. Na gospodarsko poročilo je navezana tudi cela vrsta predlogov, ki imajo očitno značaj politične propagande v volivnem letu, akoravno so pri tem gospodarsko in socijalno popolnoma upravičeni Naj omenimo samo glavne: Odškodnine za nadure naj bodo višje, da bodo podjetja rajše zaposlila novo delavno silo, ker jim bo gospodarski račun tako svetoval. Gospodarstvo je dalje tako močno, da lahko prenese nove izdatke za prosvetno in socijalno politiko: podpiranje šol vseh vrst, podpiranje dijakov, bolniško zavarovanje, podpora mestnim upravam, ako hočejo zboljšati lokalni promet, posebno pa cestno mrežo; več cenenih, toda dostojnih stanovanj za revne sloje; minimalna delavska plača v znesku $1.25 na uro tudi za tiste delavce in uslužbence, ki sedaj še ne uživajo te dobrote; zboljšanje brezposelnega zavarovanja in končno še “boj proti revščini”. Ta zadnja točka bo morda igrala največjo vlogo v volivni agitaciji. Nad 35 milijonov"Amerikancev živi pod dostojnim življenjskim standardom, manjka jim letno okoli $600 za skromno, toda dostojno življenje. To nanese okoli $20 bilijonov. Le odkod naj jih Johnson vzame, tako ga sprašuje republikanska opozicija. Končno opozarja poročilo tudi na 5.5 milijona brezposelnih, številka, ki se dosti ne premakne ne v krizi ne v konjunkturi. Ne predlaga posebnih korakov proti brezposelnosti, kar tudi ni treba, saj jih že dobro poznamo nekaj let. Poročilo daje tudi precej rožnato sliko o federalnih financah. Federalni proračun bo sicer še zmeraj izkazoval primanjkljaj, toda ta bo za polovico manjši od tistega, ki so ga proračunski proroki napovedovali lansko leto. Čez 3-4 leta ga pa sploh ne bo več, tako zelo bodo narastli proračunski dohodki. Drugačnega stališča poročilo tudi ne more zagovarjati. Ako imamo konjunkturo, pomeni to višje cene, več dobička za podjetja, ugodnejše davčne podlage in več davkov. Seveda pa s tem še ni dan odgovor na vprašanje, ali ne bodo vzporedno z večjimi dohodki rastli tudi federalni stroški. Kdo naj prevzame jamstvo, da ne bodo? Omenili smo samo nekaj značilnih podatkov iz poročila o gospodarskem stanju dežele. Poročilo bodo sedaj dobili v roke strokovnjaki obeh taborov, senatnega in predstavniškega doma. Oba odbora ga bosta rešetala tja do poletja. Ker se demokratje in republikanci ne bodo strinjali v oceni poročila, bodo demokratje izdelali večinsko oceno, republikanci pa manjšinsko. Demokratska ocena bo poročilo hvalila, republikanska ga bo kritizirala. Brali bodo pa ta poročila samo agitatorji, ki bodo rabili podatke za volivno kampanjo. Do volivcev pa ocene ne dobo prišle. Tako je bilo vsako četrto leto, tako bo tudi letos. Vsaj za to prerokovanje lahko prevzamemo odgovornost. Lasallski glasovi in odmevi (Piše Matevž iz “Sunny Spot City-a”) La Salle, Illinois. — Ladja narodno* obrambo. V tega so našega ameriškega gospodar-J vključeni zlasti visoki stroški skega in političnega življenja za razne raizsikave in preizku-jadra po valovih časa dni nove- sanja atomskega orožja in za ga leta 1964. Gibi valov novih razne poizkusne polete in prodi-časov jo nagibajo sem in tja. Na ran j a v vesoljstvo. Zadnji poži-krmilu je nov krmar Lyndon‘rajo bilijone in bilijone vsako Baines Johnson (LBJ), ki ni leto — a jenjati z njimi je neravno novinec v političnem živ-j mogoče, razen če hočemo žaljenju — je pa novinec pred ostati za napredkom drugih, ki marsikaterim točasnim proible- z nami v teh ozirih tekmujejo, mom, nekaterim zelo sitnim in Narodna obramba je eno žrelo, težkim, ki jih srečuje z ladjo, ki vedno samo požira in to več katero krmari in vodi. Skuša1 in več in ni nikdar sito. Temu po svoji najboljši volji krmari- podobnih žrel je še nepregled-ti najbolje — o tem ni dvoma, na vrsta. Kafko bo uspel, kakšni bodo Uprava države z vsemi svoji-njegovi končni uspehi, je pri mi oddelki zaposluje zdaj o-vsem nekaj drugega. Uspehi | gromne množice uredništva. Ba- bodo odvisni od njegovih političnih in drugih sposobnosti in pa od sodelovanja javnosti z njim. General ima lahko še ta- je je samo v zveznih službah okrog 3 milijone ljudi. Koliko jih zaposlujejo poleg tega še posamezne države, njih okraji, ke naslove in sarže — pa če mu’ občine, mesta in vasi. Nekdo je vojaštvo, ki ga komandira in!pred kratkim objavil nekaj sta-vodi, ne sledi in ne sodeluje, je1 tistike o tem, je li točna ali ne, zapisan slabi sreči. Tako je s'je težko dognati. Pravi pa, da predsedniki in drugimi pred-j če vzamemo v poštev 180 mili-stavniki dežel in narodov vse- jonov prebivalcev Z.D. Uradno povsod. Upajmo, da L. B. Johnson bo imel dobro srečo in da bo kos vsem problemom, ki jih bo srečaval v njegovem težkem in odgovornem položaju ali službi. V svojem> prvem govoru, ko je prevzel vodstvo vlade, je po-vdaril težke resnosti vlade in njenih dolžnosti, da bo mogel vztrajati in nadaljevati razne naloge in obveznosti, je povda-ril najprej načelnikom vseh raznih vladnih oddelkov, da1 potrebuje njihovega sodelovanja, dobre volje in njihovih src. Isti poročilo menda navaja okrog 184 milijonov. To je z odraslimi in otroci. Po tem skupnem številu je vsak sedmi prebivalec v nekaki zvezni ali lokalni vladni službi. Če pa zavzemajo mladoletni le eno četrtino in vpoštevamo le odrasle, potem je vsak četrti ali peti v nekaki vladni službi. To je skupaj o-gromen uradniški kader sesto-ječ iz vseh raznih poklicev in profesij. Eni v našem imenu glorijo nosijo na svojih glavah, eni polnijo naše glave v mladih letih in še pozneje z raznimi ve- apel je ponovil na vsakega dr-1 dami, če iste pristojajo v naše žavljana izmed nas. ! glave, drugi nas nadzirajo, da Dolžnost nas vseh je, da mu nudimo kot dobri, zvesti državljani vse mogoče sodelovanje. Naj mu Bog da obilo modrosti in vso pomoč — naj bo naša prošnja Bogu, da jo bo kot predstavnik Amerike vodil po najboljših potih v vseh ozirih — da bi Amerika še naprej o-stala blagoslovljena dežela, demokratična in svobodna! Pomagaj Bog njemu in nam! * KAKO BO Z GOSPODARSTVOM? — Vprašanje za bogove je to — ne za navadne plebejce. Na prvi pogled izgleda, da gospodarsko vozimo kar lepo. Finančna poročila raznih industrijskih in drugih korporacij izkazujejo mastne dobičke. nismo razposajeni talko ali tako in če smo, nas vtaknejo v tak kraj, kjer lahko na nas pazijo, drugi nas sodijo, zopet drugi računajo, koliko rodi nam vrt naše produktivnosti take ali take in izračunajo, koliko gre domovini in koliko nam. Končno vse račune moramo plačati državljani. Tako je s temi žreli, ki niso nikdar sita. Dokler hruške dobro rodijo na poljih in vrtovih našega narodnega gospodarstva, je vse dobro in srečno, Kadar pa ne, tedaj začno briti in pihati druge sape. Take burje in sape so nastale že večkrat v zgodovini narodnega gospodarstva naše Korporacije izplačujejo visoke!Amerike. Nekatere so bile zelo dividende. Tako hranilnice in “-'tre in hude. Saj jih ni treba posojilnice. Brezposelnosti je podrobno opisavati. Nekatere nekaj, a ne toliko, da bi ogro-lzadnje srno čutili še mi, prejš-žala narodno gospodarstvo. Za- nje so čutili drugi. Vse so po- posleni dobro služijo, kar seveda morajo, ker življenje je drago. A vendar vse nekako kroži in vozi, da se izhaja in velika večina dobro izhaja. Tako na prvi pogled. Kako izgleda vse pod bolj natančnim drobnogledom? Ta seveda pokaže, da na telesu našega narodnega gospodarstva je žrle in odnesle in vse je bilo treba začeti na novo. Ali smo zdaj zavarovani proti takim krizam, da se ne bodo ponovile več? Naivno je misliti, da kaj takega ni mogoče več. Mednarodno življenje in njegovo gospodarstvo je nekak svet sam zase ali bolje nekako polje in nekak vrt, z vedno spremi- nekaj nevarnih znakov, ki opo-j njajočim se podnebjem nad zarjajo na mogoče nevarnosti v, njim. Je nekaj časa v objemu našem gospodarstvu. Nekaj teh! plodovitosti in rodovitnosti, pa znakov je bolj vidnih. Eden je, zopet od nekod in nekako pri-vedno višji in višji potrošek za dejo suha leta, ko vse jenja in narodom ne ostane drugega, kot prazni žepi. Zakaj tako, odkod j tako, ve le On nad nami. Ta “samosvoj svet”, ki sem ga ravnokar omenil, je otrok ljudi, ali če hočete narodov, prejšnjih in sedanjih časov. To je nekak nikdar “sit otrok” v gospodarskih ozirih. Naj mu u-spevajo njegova podvzetja še tako dobro — njegov tek po “več in več” nikdar ne jenja. In nekaj tega “teka” je v vsakem človeku in to pove, da je več ali manj ves svet ena sama obsežna napolnjena trata med seboj tekmujočih ljudi, kakor je dolg, okrogel in širok svet, na katerem biva človeštvo. V tem so tisti problematični razlogi, ki nam pokažejo tiste sitnosti, ki vsem ljudem naprej in naprej prevračajo in postavljajo na glavo račune, kako priti do neke stalnosti ali nekega stalnega reda v mednarodnem gospodarstvu. Podlaga stalnosti v gospodarstvu stoji na zadovoljnosti in kjer te ni, ni reda. Nebrzdano tekmovanje ustvarja nezadovoljnost in zavist med ljudmi in čut, da so zapostavljeni. To že med navadnimi ljudmi, še toliko bolj med onimi, ki so pri lovu za srečo in bogastvom. Tekmovanj, največkrat prav škodljivih, pa ni nikjer toliko kakor na poljih tr-govinstva in drugih takih sorodnih “loviščih” za profitom in bogastvom. Evo, v takem in na takem svetu smo. Gor in dol gre naše življenje — vstajamo in padamo. Gradimo in zidamo — pa zopet podiramo. Smo nekaki večni Babilonci. Gospodarstvo je tisti stolp, ob katerem plešemo in rajamo vsak po svoje. Včasih nekaj let zidamo, pa se naveličamo in zopet podiramo. Po zadnji svetovni vojni se je svet gospodarsko divignil. Ne sedijo sicer vsi ljudje po svetu pri polnih mizah — je še dosti revščine, ki bi jo lahko ne bilo, če bi bilo med narodi malo več bratstva. Toda glavno je, da do-sedaj zadnjih par let so vodilne glave vsaj nekoliko ohranjevale mir — da se ni prelivala naprej in naprej kri. Mir je dragocenost, za katero je treba žrtvovati vse, da bi se le tega zavedali vsi — posebno vodilne glave. Naša Amerika je pomagala narodom po vsem svetu in še pomaga. Če je povsod prav pomagala, je druga zadeva. Zdaj po smrti človekoljubnega voditelja J. F. Kennedy j a, se skuša naše gospodarstvo, nekako preurediti na podlagi uravnovešenih proračunov. Praktično računstvo res zahteva tak red. Težko ga je izjavati, kakor dobri materi, ki ima le gotovo količino kruha — otrok pa devetkrat več. Če postane trda, neusmiljena — za kakšno jo bodo imeli oni, ki od nje pričakujejo to in ono? Če vse razda — zna zmanjkati še za njo. Dobra mati da vse. In njo — kdo jo vidi, če nima nič?! Zdi se, da Amerika stoji pred nekimi takimi problemi. Raču-pa, da je nastal čas, da mora nekoliko poskrbeti zase. Do-zdaj je bila dobra ■— mnogokje predobra. Preveč darežljiva je bila. Vsako leto je vse razdala, da je bila pri svojih proračunih za več bilijonov prekratka. Njene zlate rezerve, ki so se znižale prav v zadnjih par letih od 25 bilijonov na 15 bilijonov, tudi to povedo. Amerika je pred odločitvijo. VESTI •: ■■ "ti .. M “Novice” in “Dolenjski list” družinam, da bi v njih razvija-se združila le lovski turizem. ■ SL Ritaii“LIso Kaj piše dopisnik imeli od leta 1956 svoj list No- N Y Times-a vice^. Ta^ je imel ves čas fi-. Najuglednejši dnevnik v na-nančne težave. Primanjkljaj sta gj ^ežetli The New York Times krili obe občini. Ko bi ta po jma v Beogradu svojega stalne-proračunu za prihodnje poslov-.ga dopisnika, sedaj Davida Bin-no leto naraste! na 13 milijo-1 der_ja Ta je 10_ t m_ napisal o nov dinarjev, so se odločili No- položaju v Jugoslaviji daljše vice združiti z Dolenjskim li- poročilo, ki brez dvoma temelji stom’. ‘Novice so s preteklim^na uradnih podatkih, pa delno decembrom prenehale izhajati, .^di na dopisnikovih lastnih Gradbinci med slabše I opazovanjih. Takole piše: plačanimi ! strahovit potres v Skoplju V Ameriki so gradbeni de- 26. julija lani ni povzročil veli-lavci sorazmerno1 med najbolj- ke nesreče samo glavnemu me-še plačanimi, to velja tudi za' stu Macedonije, ampak je pri-večji del ostalega svobodnega | zadel veliko škodo vsej deželi, sveta. V Jugoslaviji so bolj pri Po uradnem poročilu je narod-dnu plačilne lestvice, zato je no gospodarstvo kljub temu la-tudi v tej stroki občutno po- ■ ni napredovalo za 15 odstotkov, manjkanje strokovne delovne * največ po zaslugi ladjedelni-sile. Po poročilu ljubljanskega1 štva, kemične industrije, indu-“Dela” še vedno okrog polovico ! strije električnih gospodinjskih gradbincev zasluži izpod 19,000 dinarjev (ca. $26) na mesec. “Ljubljana” bo plula okoli naprav, turizma in obilne leti- ne pšenice... Cesta “Bratstva in edinosti” Sveta J6 zgrajena z izjemo 20 milj do Splošna plovba iz Pirana je Šrške meie- Tudi dru!ge ceste dobila novo ladjo “Ljubljana”, | dhbAajo postopno trdo cesti-ki jo je izdelala ladjedelnica šče... Dobre avtomobilske ce- JO' je Uljanik v Pulju. Nova motorna ladja je dolga 148, široka 19.60, njen grez pa znaša 7.93 metrov. Obsega 8,500 b. r. ton in bo plula s hitrostjo 18.3 vozle na uro. Uvrstili jo bodo v redno progo AD.) ste vzhod-zahod do morja še vedno ni.. . (Še vedno tudi ni ceste “Bratstva in edinstva” od Ljubljane do avstrijske meje skozi Gorenjsko. — Op. ured. okrog sveta ter bo vzdrževala Turizem je imel sijajno leto. redne zveze z deželami ob Rde-1 Jugoslavijo je obiskalo lani čem morju, Indijskem oceanu! 1,581,000 tujcev, 409f več kot le-ter južnem in vzhodnem Pači- ta 1962. Med njimi je bilo 51,000 fiku. “Ljubljana” je prva izmed. Amerikancev. Tujci so povpreč-šestih enako velikih ladij, ki jih : no trošili po $9 na dan, kar je je Splošna plovba, edino večje |vehko več, kot prejšnja leta. O-brodarsko podjetje v Sloveniji,' stajah so tudi veliko dalj v zna-naročila. Divjadi v Sloveniji manj Na občnem zboru 428 lovskih nih tuj skoprometnih središčih, kot v Dubrovniku, Opatiji in Poreču. jv.,..., , ., Jugoslavija trdi, da je na 12. družin, ki imajo skupno skoraj * T j i •*, 10 An„ v, . , ' .mestu v ladjedelništvu na vsem 12,000 elanov, je bulo ugotov- ! ,r , , j j .. , svetu m da dela to do 90% za Ijeno, da so pogoji za divjad ” Sloveniji, zlasti na poljih, T. <“J“ Gr' *, kot to bili. Zato je občutno Thnf r J ‘T manj fazanov zajcev m jerebic. tem 33 miiijonov do. Krivdo je treba po mnenju lovcev pripisati predvsem zaokro-1 zevanju posestev in strupenih kemijskih sredstev v kmetijstvu. Občni zbor je gra- se razvljajo{ih gospodarstvih. jal tud, primere, ko so nekate-:v tem 5lužaju je „,avna težava larjev ... Kot druge industrije v Jugoslaviji, trpi tudi ladje-upora 1 deklištvo zaradi težav, ki se pojavljajo običajno v vseh naglo Seja “lase ivezde” gospodarske organizacije p0manjkanje ,doma izdelanih je-skusale odvzeti lowsca lovskim Menih plošč_ Doma^e jeklarJne morejo kriti komaj polovico potreb. Vlada je nakazala velike vsote za povečanje jeklarn. EUCLID, O. — Dramatsko , ,Za P°'v'Prečnega delavca je društvo Naša zvezda ima v sre-l*3^0 ^63 dobro leto. Njegov do, 29. januarja, ob osmih zve-1 za“^u^ek -i6 Poraste|l za nekako čer redno sejo v Slov. društve-; ^ odstotkov in dosegel okoli nem domu na Recher Ave. Po- ^ $^5 na mesec, med tem ko so dana bodo poročila, in razprav- j žAljenjski stroški porasli za 7 Ijali bomo o vseh društvenih: odstotkov • (Po pisanju Ijub-zadevah. Po končanem dnevnem redu Ijanskega “Dela” iz novembra so življenjski stroški lani pora- seje bo na razpolago malo pri-|S^ Za okcdi 14T povprečno, pri grizka, pa tudi zaplesali in za-i^m ^atenh drugih vsak' pedi bomo, če se nam bo ljubilo. I dan,phP°trebsc*nah P* tudi 23 Vsi člani in članice ter prijate-! 1j1^t ° /f' . ;p' ured AD.) Iji društva iskreno vabljeni! ! Vsekakor, je to se vedno rev-Jakob Strekal, taj. i na .de2ela m ^Ijenjska raven ________________ j je izpod one v državah zahodne Evrope. To je dežela nasprotij, v kateri kažejo višje razvite pokrajine Slovenije in Hrvaške znake Onsžliisko s!awj@ Med slovenski- v tej deželi pre-' elegance, gorski predeli Bosne, alko bo odločila? Nekaj bo mo-jhan in Mary Škulj z 3946 St. gla odločiti. Razmere jo silijo,, j Ciair Avenue v Clevelandu, da mora začeti štediti doma in j Že lani'29. novembra sta sla-po svetu. Kako bo ostali svet to,vila 50-letn,ico svoje poroke Perry, O. — mi naseljenci vladuje stari rod, saj nas je ve-; Macedonije in Kosmeta pa so še čina prišla sem še pred prvo j zmeraj obsojeni na strahovit0 svetovno vojno, od katere za- revščino. četka bo letos minulo 50 let.; Tovarniški direktor v Beogi-3' Med te rojake spadata tudi Jo-‘du se vozi v novem malem avtomobilu Zastava, ki ga izdelu- jejo po Fiatovi licenci, toda 'njegov tovariš v osrednji Srbij’-hodi še vedno peš. Zdravnik 23' služi po $55 na mesec in živi Z ženo in otrokom v stanovaju Z eno sobo in pol. Uslužbenec hotela v Nišu P°' sprejel, je treba seveda vpošte-1 zlato poroko. Slavje so jima privali. Bo li Ameriki hvaležen redili hčerka Mary, por. Fur-(?), ali ji bo pokazal nehva-!mont, in sinova John in Joseph, ležni obraz? j Zbralo se je veliko število so-| Od tega in v glavnem od na-.rodnikov, pa tudi prijateljev in |roča, da zasluži na mesec 18,OO^ šega lastnega samozatajevanja starih znancev zlatoporočencev. | dinarjev — $25. Od tega g're v vrstah vseh slojev in stanov,Med gosti je bil tudi Jožef 3,000 dinarjev za stanovanj6’ bo odvisna gospodarska bodoč-, Škulj, ki je nalašč .za to prišel'6,000 za mleko za štiri otrok6’ nost naše Amerike. V glavnem na obisk iz starega kraja, da če-12,000 za kruh in 1,000 za elektP' bo taka, kakršni bomo mi do'stita bratu in njegovi ženi. ko... Mož je nesel peš 30 nje. ! Zlatoporočencema želi še en- daleč vrečo krompirja s kmeti' Pomagaj ji Bog! - * krat vso srečo in zdravje sestra1 je svojih staršev, da bi do,pok Matevž ! Ani Gustinčič j nil prehrano svoje družine-'' XmEEIška DOMOVINA, Novo življenje Povest. — Spisal dr. Fr. Detela. . 'In jaz s teboj, Tonček. . a^ra, glej doma, da bodo laieH sedmine! dosti jedi in ^i&Če; kadar pa začno fantke peti, jih odpravi.” Ka-ra je šla in Tonček in Blaž Počasi stopala proti vasi. Tonček,” razlagal je J az> ‘‘jaz nisem več tako i'eUftien, kakor sem bil. človek Wde v leta, postane sam svoj, °ženi in to ga spametuje, ‘še nisi oženjen; to se ti . A rečem ti, da zakon ^Premeni človeka in ga nava-boškega vedenja. No, in to Pravim: Katra gospodinji or°; vse zna prav obrniti in ^Se 2 dobičkom prodati. Ka-r Pa se treba postaviti zu- i. \ hiše, stopim jaz na noge, , 'Mam v vasi veljavo, če se ,ceŠ pri nas naseliti, meni se sporoči!” ko^a’nek smeh je silil Tončka, ■ Poslušal imenitno govor-,^e Blaževo, tako nasprotno j111 P0clobi, ki mu je bilo sta-sPominu o tem možu. Ču-, Pa se je velikim izpremem- a!lv. Marjeti. _ ,ai pa tod tako kislo s. 1 ‘•i'” je vprašal in vlekel a?.° *»2 nos. j, 0 je naša mlekarna,” je 1U’Z ^^a2- “Jaz sem pod-gee ^dnik mlekarske zadru-jjl'. n vidiš, tam je naša poso-ni^a- Ali zbereš: “Posojil- Jgj.v.l r6Sistrovana zadruga.” ^ . s ’ Begistrovana zadruga, j,A? sern jaz predsednik. Od Le^e^a nam je šla trda; a po-smo uredili finance.” °ncek ga je začuden po-p*6 . 1: “Vraga, Blaž, odkod (Jemlješ ti take besede?" Baj ne, Tonček? Napredo- Si Albin Alb'Sm°' A-dolf govori tako in j bre-*11 ?irt meni ugaja. Ampak ^°biš ' ^'Ta moi° DeseB° ŽiV* lram menico, jaz sem ti ti .;;\na Posodo denarja; jaz žirant.’ 2avKak° vendar govoriš!” “ja^ se je zopet Tonček. «p^e ne razumem.” tj p ?l0k> Tonček, porok, ki tj ^ zadolžnico. Kako si dii a®si;al! Kod si vendar ho-Sbra p^k° let! Vidiš, tam kerClnba gasilnega orodja, br^pp^010 osnovali požarno Sbvoj °’ katere član sem jaz ’ eda tudi drn?ra Pudi. Izobraževalni ip i ,Vl. ^rnamo dve, liberalno ti° j ^kalno. Kaj je liberal-, kaj klerikalno, to veš? ozdeva se mi. t e rn C °1 drzr z duhovščino, kdor U Pnavimo klerikalec; ‘‘lr^a ne’ Pa liberalec.” UjzK;k.^. pa je ce še živi? u še. Zidarjev kierikaf’ 1)0 zadnJega je bil Brtin V nedeljo ga je pa Ven v - ° 1)6 klerikalna krčma, Zdaj |kol. ker je zabavljal, in he Ve.grfV\da J® liberalec. Ti Posejjj’ aksne prepire imamo, ZinajJ0 °b volitvah. Enkrat drng.-.JO ‘n kriče eni, enkrat ŽUPPiščemkrat1je Vpitje pr'ed iharje 1’ enkrat pred Kra- t’ansl- ^daj snujemo vete-,1 ^0 drnšK,^ n...- , dr^tv. 1U^V0, Eri dveh, treh A 1 vl'e vsak šmarjetčan. Unesia861 ze nekoliko bi u -, ’ loda pred tremi leti SlTl0 im11!^1"8^ ^ Priti; takrat štev jv, ° 1 ,še Pot drugih dru-bil .• Prl vseh peterih sem <3jaZž Predsednik.” odkriVat-'>aZ 86 ^ bom moral “Kaj 1’ društe r ne da! A vseh teh pet he Srr ^ Je .kitro pozeblo in ti jaz mlsHti, da sem jih bil brigal 0Va! ali da bi se bil kaj Brišej Zanje' ^o jo bilo tako. §0sportJn 1^ nam za dacarja ‘oa Bobnar.” hm j0!uiar! Dolinar!” segel bie p besedo Tonček. “Davi hia j2 slečalo dekle, popolno-Urna, kakor sem precej spoznal, in me vprašalo, kje da je gospod Dolinar, ki je njen ženin.” “Ah, Cenetova Metka, ki zopet tava po vasi. To je pa žalostna zgodba, kjer je Adolf precej prizadet. O priliki ti povem vse natanko. — Ta da-car je ves gorel za take stvari. Sedem odločnih mož, je dejal, in vse bomo prepregli z društvi. — Gospod Dolinar, sem dejal jaz, kjer ste Vi, tam sem jaz. — Bog in sreča junaška! je dejal on in še pet mož sva pridobila in ustanovili smo hmeljarsko zadrugo, slamni-karsko zadrugo —” “čemu pa to?” “Par bab je po zimi slamo pletlo. — Domača obrt se mora podpreti in povzdigniti, smo rekli. Potem košarsko društvo, ker imamo ob potoku veliko vrbovja, iz katerega bi se dali spletati koši; opekarsko društvo —< saj veš, koliko je ilovice nad lazom — in premogosledno društvo, ker naša tla pokrivajo za milijone kron dobrega premoga. Mi bi kopali, železnice in fabrike pa bi ga morale kupovati za drag denar; za to bi skrbeli poslanci. Denar leži na cesti, samo pripogniti se treba in pobrati, tako smo rekli. Gospod Dolinar je oskrbel vse, pisal na vse strani, izposloval potrdila in podpor in po novi-nah se je stavila naša občina za zgled vsem drugim. — Ti ne veš, kako lepo so pisale novine o meni. štiri liste sem kupil in ti jih pokažem doma, kjer jih imam shranjene v omarici. Kadar me hoče Katra sukati in mi pravi tako pa tako, pokažem na omarico: Drugje pa govore drugače. Ti listi ostanejo spomin otrokom, da se bodo ponašali s svojim očetom.” “Ali ste pa dobili udov za toliko društev?” “Nas šest in gospod Dolinar, mi edini smo bili pri vseh peterih. Pa glej spaka! Komaj smo bili volili vseh pet odborov, izgubi dacar službo, in tukaj je zopet Adolf prizadet. Oh, ti milijonska reč, sem dejal, kam sem pa zdaj stopil!” “Ker nisi nič razumel o teh rečeh!” “Kaj pa! Jaz nič, drugi odborniki pa še manj. Kar potuhnili smo se vsi skupaj; na tihem smo sneli table s hiš in rekli: Hvala Bogu! zdaj je vse pri kraju. Živa duša se celo leto ni zmenila za nas in mi smo bili že skoro pozabili, da smo imeli toliko društev. Kar pride od sodišča name kot predsednika ukaz, da naj poročam, kaj je z društvi, kdaj je bilo glavno zborovanje in kaj vem, kaj še vse. Jaz kupim pet dopisnic naenkrat, pišem na vsako v imenu teh društev, da teh društev ni več, odkar je odšel gospod Dolinar, da ni bilo nikoli nobenega zborovanja, da so se društva lepo mirno razšla. Ali meniš, da je bilo to sodišču zadosti? Kakšne sitnosti so nam delali birokratje — tako imenujemo sedaj škrice —da se mora sklicati glavni zbor, da se mora skleniti z dvotretjinsko večino, da se društvo razide, da se mora po pravilih izročiti premoženje, katerega nič bilo ni. Naprosil sem gospoda župnika, da naj mi pomaga, da spraviva teh petero društev s tega sveta. Z njegovo pomočjo smo jih črez pol leta srečno, pokopali.” “Zdaj si še posojilnici predsednik.” (Dalje prihodnjič) JANUAR [^fe[^iweisfc,yg& n rtifursk 51! [mLiMi] 14il5!!l6ll7ilS 115120 mzh rmmw: KOLEDAR društvenih prireditev *«•*»*'■ FEBRUAR 8.—Predpustna zabava fare sv. Vida v novi dvorani. 8.—Dramatsko društvo LILIJA j priredi v Slov. domu na Holmes Ave. “Nagradno maškerado”. 8, —Pevski zbor “Triglav” priredi maškeradno veselico v Slov. nar. domu na 6818 Denison Avenue. 9. —Klub upokojencev na Waterloo Rd. priredi večerjo s plesom v SDD na Waterloo Rd. Začetek ob petih. 16.—Klub upokojencev v Eucli-du priredi večerjo in maške-radni ples v Slov. društvenem domu na Recher Ave. Večerja od 5. do 7. zv. Igral bo Grabnarjev orkester. MAREC 1.—Društvo Najsv. Imena fare sv. Vida servira zajtrk, omlete in klobase (Pancakes and Sausages), v šolski dvorani od 8. ure zjutraj do 1. ure pop. L—Balincarski klub SDD na Waterloo Rd. prireja tekmovanje v SDD na Waterloo Rd. APRIL 5.—Pevski zbor Slovan priredi svoj pomladanski koncert v SDD na Recher Ave. Začetek ob štirih popoldne. 5.—Prosveta Baragovega doma organizira Slovanski festival v farni dvorani pri Sv. Vidu. 12.—Pevski zbor JADRAN poda v SDD na Waterloo Rd. svoj koncert. Začetek ob 3.30. 18. —Društvo Danica št. 34 SDZ priredi večerjo in ples v Slovenski delavski dvorani na 10814 Prince Ave. Začetek ob 6. uri. — 19. — Glasbena matica poda v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. pomladanski koncert. 26.—Pevski zbor PLANINA priredi v Slov. nar. domu na Maple Heights koncert. Začetek ob štirih popoldne. MAJ 3.—Pevski zbor “Triglav” priredi svoj letni koncert in prizor v petju “Rokovnjači v Črnem grabnu” v Sachsenheimu na 7001 Denison Ave. Po koncertu bo domača zabava v’ Slov, nar. domu na 6818 Denison Avenue. NOVEMBER 1. — Glasbena matica poda v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. jesenski koncert. DECEMBER 6.—Pevski zbor Slovan priredi svoj jesenski koncert v SDD na Recher Ave. Začetek ob štirih popoldne. iawaii Ra fefe US!! Imenovanje poslanika Ro-wana za novega direktorja Informacijske agencije je sprožilo vrsto vprašanj med zbiralci novic in njihovimi poročevalci. WASHINGTON, D.C. — USIA je tista federalna agencija, ki nabira, prireja in razdeljuje novice doma in na tujem. Pod njeno pristojnost spada tudi “Glas Amerike” s svojimi radij o postajami po vsem svetu. Nabiranje novic ni lahek posel za tistega, ki loči domišljijo od resnice, še težji posel je izbiranje novic, ki naj pridejo v javnost. Do prirejanja novic, to se pravi pačenja njihove vsebine v ta ali oni namen, bi pa sploh ne smelo priti. USIA ni imela pri izvrševanju svojega posla zmeraj sreče, zato pa tudi ne potrebnega ugleda. Šele zadnji direktor E. Mur-row je s svojo osebnostjo in u-gledom spravil agencijo na za-vidno višino. Dokler je bil on na čelu te-ustanove, se javnost, to je prizadeti časnikarji, niso dosti zaletavali vanjo. Johnson je nastavil za novega ravnatelja bivšega poslanika, črnca Rowana. Predsednik in Rowan se že dolgo časa poznata. Rowan je namreč od časa do časa tudi pomagal Johnsonu kot podpredsedniku pri izvrševanju njegovih poslov. Johnson ima torej zaupanje vanj. Vsi časnikarji -ga pa nimajo. Trdijo, da je Rowan v Južnem Vietnamu, kjer je bil v službi, zadržaval novice in da ni časnikarjem dovoljeval, da bi hodili povsod, kot bi se jim zljubilo. Bojijo se zato, da se Rowan ne bo omejil samo na nabiranje novic, ampak da bo pri objavljanju novic preveč močno vpošteval politične interese federalne agencije. To bo gotovo dalo povod za prepiranje in trenja. Kako važno je Rowanovo mesto, se vidi po tem, da bo Rowan po službenem položaju stalen -član narodnega obrambnega sveta, kar je največ, kar more federalni uradnik doseči. Rowan bo prvi črni uradnik, ki bo sedel v tem svetu. iekoisiiizaiifa psueni za Anglijo nore težavo LONDON, Vel. Brit. — Anglija je dala neodvisnost in svobodo skoraj vsem svojim pomembnejšim kolonijam, ki so pvečini še ostale v britanski •Skupnosti narodov. Skupnost je pravo dete angleške miselnosti. Za podlago nima nobenega zakona in nobene pogodbe, temelji na medsebojni povezanosti, ki so jo ustvarile zgodovina angleškega imperija, skupna kultura in skupni politični in gospodarski interesi. Dokler vlada mir, ne pomeni veliko, ko pride do vojne, se pa sijajno obnese. Zadnja revolucija v Zanzibarju je opozorila Angleže, da je te idealnosti konec. Med sedanjimi 17 člani Skupnosti se nahaja tudi Zanzibar, ki naravnost uživa v tem, da u-ničuje vse angleške pojme o kulturi, dostojnosti, demokraciji itd. Ali naj angleška vlada še smatra Zanzibar za člana Skupnosti? Ali ga še smatrajo za kaj takega ostale članice Skupnosti? Na ta vprašanja bo treba najti prav kmalu potreben odgovor, kajti v Afriki bo kmalu dobilo neodvisnost še nekaj manjših angleških kolonij, 'ki bodo po tradiciji imele pravico, da se smatrajo za članice Skupnosti, četudi imajo drugače bore malo kvalifikacije za ta položaj. O vsem tem sedaj premišljuje angleška vlada, kmalu bo pa moral o tem govoriti tudi angleški parlament. lahko najdemo kaj takega. Pro- verjetno- tudi, dasiravno tega račun radi tega ne pomeni nobene stagnacije v oboroževanju, je sestavljen v znamenju modernizacije orožja in rekonstrukcije obrambnega sistema. Najbolj pade seveda v oči modernizacija orožja. Iz vojaških zalog bo na primer izginilo 30 raket Atlas, ki so bile postavljene na oporišča v 1. 1958-1960. Bodo demontirane, ker so zastarele in to že po 3-5 letih! Odzvonilo je tudi raketam Mdnuteman L, ki jih ima narodna obramba 950 na o-perativnih pozicijah. Počasi bodo dobile naslednice v raketah Minuteman II., ki letijo veliko dalj, zadenejo veliko bolj točno svoje cilje in se dajo lažje prepeljevati od enega oporišča do drugega. Tako bodo nekatere rakete Minuteman na oporiščih komaj po 1-2 leti. Prvi Minuteman II. bodo prišli na o-perativne položaje še tekom tega leta. Število strateških bombnikov ho padlo od 1,300 na 925, izpadli -bodo največ bombniki B47, ki imajo že vse znake zastarelosti. Armada bo ohranila svojih 16 divizij, toda bodo tudi deležne obsežnih reform. Vojna mornarica ob ohranila 840 vojnih ladij in podmornic, ne bo pa imela prirastka. Pač bo nekaj pomožnega ladjevja zamenjanega z novim, modernim. V Pentagonu upajo, da jim Kongres ne bo zmešal načrtov za modernizacijo. noče povedati. Oba sta že začela hujskati proti predsedniku Chi-: ariju, Iki proti njemu bivši predsednik Arias skoraj očitno1 pripravlja revolucijo, seveda od; druge nasprotne, to je desničarske strani. V Panami lahko doživimo še nove senzacije. Naša administracija je menda po svojih kanalih že dala razumeti vsem nasprotnikom sedanjega predsednika Chiarija, da v Panami ne bo pod nobenim pogojem trpela režima, ki bi se navduševal za Castra. Ženske dobijo delo Delo za žensko Iščem žensko, da bi skrbela za otroka. Lahko stanuje tukaj. Kličite 431-3274. (18) MALI OGLASI Itnigia skamba v Im feltraliisga proračusia j WASHINGTON, D.C. — Načrt za federalni proračun sicer predvideva zmanjšanje izdatkov za dober bilijon, toda to generalov in admiralov v Pentagonu ne moti. Vedo, da Kongres lahko izglasuje čisto druge številke, če ne v sedanjem pooblastilnem zakonu, pa v poznejših nakazilnih. To se je že večkrat zgodilo, zakaj se ne bi i letos ponovilo? Vkljub temu je proračun za narodno obrambo zanimiv po tem, da je končal dobo, ko so izdatki za narodno obrambo stalno rastli, in prešel v trenutek, ko je naraščanje zaustavljeno. Moramo iti nazaj v leta j Bisenhcwerjevega režima, da ¥ ssnafu omejil! razvaio iiapofrebitegg govorjenja WASHINGTON, D.C. — Do-čim morajo kongresniki v plenumu govoriti zmeraj o predmetu, ki je v debati, senatorji niso poznali te obveze in zato svobodo porabili, da so tekom debate v plenumu govorili o vseh mogočih zadevah. V debato ^o civilnih pravicah so lahko vmešali recimo napovedovanje vremena. Sedaj je pa senat sklenil na pobudo senator.ja. - Pastore, da naj velja na vsaki seji pravilo, da smejo senatorji govoriti' prvo uro, -kar hočejo, potem sei morajo držati tri ure strogo; predmeta, ki je v debati, potem! pa dobijo zopet svobodo, da govorijo, kar želijo. Južni konservativni senatorji so samo s težkim srcem pristali na novo pravilo, pa so morali, ker so čutili, kako pada ugled senata v naši politični javnosti. Sicer se pa mora -med južnimi senatorji nekaj kuhati. Pretekli teden sta na primer dva senatorja, Smathers in Russell, začela nepričakovano hvaliti predsednika Johnsona. Rekla sta, da je Johnson, postal odličen predsednik, da pa ima smolo, da je “od Kennedyjev” podedoval zakonski načrt o civilnih pravicah, ki ga mora braniti iz solidarnosti z bivšim predsednikom. Mnogi politični opazovalci mislijo, da južni senatorji že iščejo pota, kako bi se pobotali s Johnsonom, da ne bi bilo treba predolgo oibstruirati zakon v plenarni debati. Južni senatorji so do sedaj gledali Johnsona postrani, sedaj ga imajo pa vsaj deloma “za svojega” človeka. V najem Oddamo 5-sobno stanovanje. Kličite RE 1-5513. _____________ (20) V najem Oddamo 3 sobe in kopalnico, vse na novo dekorirano, na 1128 E. 67 St. Kličite po 6. uri EN 1-0805. (19) IZDELUJEMO in popravljamo strehe, žlebove, dimnike, ve-randne zastore, furneze, itd. FRANK KURE R.F.D. lf Rt. 44, Newbury, Ohio tel. JOrdan 4-5503 FrijaieFs Pharmacjr IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHK ZA OSTARELE AID FOR AGED PRESCRIPTION; St. CJafr Ave. & 68tb St.. EN 1-4 CE HOČETE . . . prodati ali kupiti posestvo ali trgovino, obrnite se do nas JOS. 8L0B6KAR 986 E. 74th SL ' HE 1-6607 V blag spomin PETE OBLETNICE, ODKAR JE . UMRLA NAŠA LJUBLJENA MAMICA IN STARA MAMICA Gertrude Pižmoht ki je zatisnila svoje mile oči dne 26. januarja 1959. Z ljubeznijo mislimo na Tebe, ker tako rada imela si nas vse, kako želimo, da bi prišla med nas, da bi zopet gledali Tvoj ljubljeni obraz. Počivaj v miru, ljubljena mamica. Spomin na Tebe živi in bo živel do konca naših dni. Tvoji žalujoči: MARY, hčerka LOUIS, JAMES, ANTHONY, sinovi Cleveland, O., 27. jan. 1964. V" • čV- c . A-J,. ~ Pesimisti $g Ssojijo refoigggije ¥ Panami WASHINGTON, D.C. — Politični opazovalci, ki nikoli ne pozabijo, da v Latinski Ameriki revolucija pomaga iz zadrega vsem -zavoženim političnim položajem, se bojijo, da bi u-tegnilo tudi v Panami nastopiti kaj takega. Sedanji režim predsednika Chiarija se je očitno preveč zaletel v svojem hujskanju z,besedami in -dejanji proti naši deželi. Lastni interesi mu svetujejo, da začne vsaj za kulisami popuščati. To je pa voda na mlin panamskim levičarjem, ki jih vodita Benedetti in Palma. Benedetti se kar naravnost prizna za komunista. Palma je NAZNANILO IN ZAHVALA V globoki žalosti naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem, da jc dne 26. decembra 1963 izdihnil svojo plemenito dušo naš ljubljeni soprog, oče in stari oče Vincent Kavčič Pokojni je bil rojen dne 17. septembra 1888 v vasi Zagorje pri št. Petru na Krasu. Tam žaluje za njim več daljnih sorodnikov. Pokopali smo ga dne 30. decembra 1963. Iz želetovega pogrebnega zavoda na St. Clair Ave. smo ga v pogrebnem sprevodu prepeljali najprej v župno cerkev sv. Vida, nato pa na pokopališče Kalvarija. V cerkvi sv. Vida je Rev. Jošt Martelanc daroval slovesno pogrebno sv. mašo in opravil cerkvene pogrebne slovesnosti in molitve. Iskreno se zahvalimo Rev. Joštu Martelancu za vso naklonjenost in duhovno tolažbo. Naso posebno zahvalo naj prejme društvo sv. Janeza Krstnika št. 37 A.B.Z., ki je počastilo pokojnega sočlana z lepim vencem in s tem, da so mnogi člani spremljali našega ljubega očeta pri pogrebnih slovesnostih, na predvečer pogreba pa se je zastopnik društva ganljivo poslovil v pogrebnem zavodu. Prisrčna hvala dobrim sosedom, ki so zbrali sklad za sv. maše in cvetje, ter tistim, ki so pripravili okrepčilo po pogrebu. Razposlali smo zahvalne kartice in spominske podobice vsem, kolikor smo imeli naslove, če bi po pomoti kdo ne bil dobil posebne naše zahvale, lepo prosirrio, naj sprejme to skupno zahvalo, ki jo želimo izreči prav vsem, ki so pokojnega očeta kakorkoli počastili, nam v težki uri slovesa pomagali in nam pismeno ali osebno izrazili svoje sožalje. Dobri Bog poxuni vsem, ki so darovali za sv. maše in druge dobre namene v počastitev pokojnika. Iskrena hvala vsem, ki so poklonili cvetje in vsem, ki so dali na razpolago avtomobile za pogrebni sprevod. Posebej hvala dobrim možem, ki so nosili krsto. Hvaležni smo iz vseh naših src vsem, ki so očeta prišli kropit, se udeležili pogrebne sv. maše in ga spremljali na njegovi poslednji zemeljski poti do groba. Pogrebnemu zavodu Žele in Sinovi se najtopleje zahvaljujemo za ljubeznivo in skrbno postrežbo in pomoč. Zavod nam je uredil vse pogrebne priprave in odlično vodil pogrebni sprevod. Ti v zborih nebeških prepevaj zdaj slavo mi v sveti ljubezni s Teboj smo vsak čas, kjer Stvarnik je Tvoje neskončno plačilo tja s svojo priprošnjo pripelji še nas. žalujoči: soproga FRANCES, roj. JERŠAN sin STANLEY, hči MRS. MARY KOENIG EDWARD KOENIG, zet vnukinja GALE in OSTALI SORODNIKI. Cleveland, 27. januarja 1964. ::-w. w. AMERIŠKA DOMOVINA, i HENRIK SIENKIEWICZ: s KRIŽARJI § S “Seveda bi ga hotela,” je odgovorila Jagienka. “No, saj ga tudi zagleda,š kakor kralja Cveka.” “Ali je potoval kam dalje?” “Seveda je potoval. Ali ne slišiš, da zvone?” “Ali je umrl?” je zaklicala Jagienka. “Moli za njegov večni mir in pokoj!” Obe s šečehovno sta takoj padli na kolena in začeli z zvonkimi glasovi kakor zvon- sramote.” Matko, ki ni dosti pričakoval, je bil zadovoljen tudi s temi gozdovi, škof pa ni opazil, da je eden izmed dečkov starega viteza, ko je omenil Jagienko iz Zgoželic, dvignil svoje kakor plavica rosne oči kvišku in rekel: “Bog mu povrni, toda ljubše bi mi bilo, da bi še živel.” Matko pa se je obrnil in jezno rekel: Tiho, da si ne napraviš ček moliti za večni počitek njegovi duši. Potem so se Ja-gienki ulile solze po obrazu, ker je zelo ljubila opata, ki je bil sicer vročekrven z ljudmi, a krivice ni storil nikomur, temveč delil dobrote z obema rokama, njo, ki mu je bila krstni otrok, je pa ljubil kakor lastnega otroka. Matko se je spomnil, da je bil tudi njegov in Zbiškov sorodnik, pa je bil tudi ganjen in se je nekoliko zjokal; a šele ko je vsem del bolesti splaval s sol zami, se je s Čehom in obema deklicama odpravil v cerkev na pogreb. Pogreb je bil veličasten. Sprevod je vodil sam škof Jakob iz Kurdvanova, bili so vsi duhovniki in vsi menihi, ki so imeli v Plocku svoje samostane, zvonili so z vsemi zvonovi, imeli so govore, ki jih ni nihče razumel razen duhovnikov, ker so jih govorili po latinsko, potem pa so se vrnili duhovniki in posvetni gospod je na bogato gostijo k škofu. Šel je tudi Matko, vzemši s seboj dva dečka, ker je kot sorodnik rajnkega opata in škofov znanec imel vso pravico. škof ga je kot sorodnika rajnkega tudi z veseljem in odlikovanjem sprejel, toda takoj po pozdravu mu je rekel: “Zapustil je Točarjem iz Bogdan jca nekaj gozdov, ostalo, česar ne dobe samostani in opatija, dobi njegova hči po krstu, neka Jagienka iz 2Jgoželic.” CHICAGO, ILL. APARTMENTS FOR RENT PALATINE — EXECUTIVE TOWN HOUSES for rent. \Vz baths, 2 bedrooms, Ige. family rm. Hotpoint daylight kitchen, end. patio, 1 blk. to train & shopping. 206 N. Brockway Open house Sat. & Sun. 1—5 or call FR 2-6933 for appt. (22) 5 ROOM 3RD FLOOR APT. Stove and refrigerator. Tiled bath, Heated. Adults preferred. Irving Park and Kedzie. Call IN 3-2549. (19) CEMETERY LOTS FOR SALE 4 Bdrm. Dutch Colonial with Carpeting, 1% baths, natural firepl. Lge. wooded lot, 2% car gar. 1 blk. to shopping & trans. $21,900. For appt. GI 8-2841. (20) BUSINESS OPPORTUNITY TAVERN — Well Est. Business. By Owner. 5 Rm. Apt. 2 car gar. Priced for quick sale. — 422-9757. (18) COLD STORAGE and FREEZER PLANT Chicago loop area. Write Box 278, Chicago Heights, or call Art Jacobs. YA 7-6020. (20) Nato pa je naglo obstal, v očeh se mu je zabliskala osuplost, obraz mu je bil divji in volčji, kajti nedaleč od sebe poleg vrat, ki je skozi nje pravkar vstopila kneginja Aleksandra, je uzrl sklonjenega v sijajni dvorski opravi Ku-nona Lichtensteina, tistega zaradi katerega bi bil Zbiško skoraj poginil v Krakovu. Jagienka še ni nikdar v svojem življenju videla Matka takega: obličje je imel spačeno, izpod brkov so mu zagleščali zobje, v hipu je zaobrnil pas in planil k osovraženemu križarju. Toda na pol poti se je usta- CHICAGO, ILL. vil in si začel s široko dlanjo gladiti lase. Pravočasno se je spomnil, da utegne biti Lich-enstein na plockem dvoru gost ali, kar je bilo verjetneje, poslanec in da bi ravnal kakor Zbiško na poti iz Tinjca, ako bi meni nič tebi nič hotel navaliti nanj. Ker pa je imel več pameti in izkušenj kakor Zbiško, se je pomiril, zopet zaobrnil pas, ublažil obraz, počakal, a potem, ko je kneginja odslovila Lichensteina in se začela raz-govarjati s škofom Jakobom iz Kurdvanova, se ji je približal, se globoko priklonil, ji povedal, kdo je in da jo šteje med dobrotnice zaradi tistega pisma, ki mu ga je nekoč dala. Kneginja se je komaj spomnila njegovega obraza, a se je kaj lahko spomnila pisma in tiste stvari. Vedela je tudi, kaj se je bilo zgodilo na sosednem mazovskem dvoru: slišala je o Jurandu, o ugrabitvi njegove hčerke, o Zbi-škovi poroki in o njegovem uspešnem dvoboju z Rotgie-rom. Vse to jo je neizmerno zanimalo kakor vsaka viteška povest ali pa pesem, kakršne so pri Nemcih prepevali min-streli ali na Mazovju narodni pevci. Križarjev ona nikakor ni tako sovražila kakor Janu-ševa žena Ana Danuta, zlasti ne, ker so si jo hoteli pridobiti, tekmovali v češčenju in laskanju in jo obsipali z bogatimi darovi: toda sedaj je bilo njeno srce na strani obeh ljubečih. Bila je pripravljena, da jima pomore •—in pri tem jo je veselilo, da je imela pred seboj človeka, ki bi ji moge najbolj natančno pripovedovati, kako se je vse dogodilo A Matko, ki se je bil že prej odločil, da si na kak na' čin pridobi pomoč in pokroviteljstvo vplivne kneginje, je videč, s kakšnim zanimanjem posluša vse, drage volje pravi o nesrečni Zbiškovi in Daniv šini usodi in jo je do solz ga nil, a to tembolj, ker je nečakovo nesrečo občutil bolj kakor vsak drug in jo iz dna duše pomiloval. “Nikoli v življenju nisem slišala bolj ganljive zgodbe, je rekla naposled kneginja “A največja žalost me objema, ako pomislim, da se je on že poročil s tem dekletom, da je bila že njegova, a še ni oku sil z njo nobene sreče. Vendar, ali ste prepričani, da je ni okusil?” “Hej! Mogočni Bog!” je odgovoril Matko, “kako bi jo bil okusil, ko se je bil poročil z njo v hudi bolezni zvečer, a ob svitanju so mu jo že vzeli! “In mislite, da so jo kri žarji? Pri nas so namreč pra vili o razbojnikih, ki so prevarali križarje s tem, da so jim oddali drugo deklico. Go vorili so tudi o Jurandovem pismu . . .” “O tem ni razsodila človeška, ampak božja sodba. Pravijo, da je bil oni Rotgier velik vitez, ki je premagal naj večje viteze, pa je vendar padel pod dečkovo roko.” (Dalje prihodnjič) MALE HELP TOOL AND DIE MAKER MOLD MAKER Must have at least 5 years experience. Steady work. Good pay. Many company benefits. Apply in person. F.&B. MANUFACTURING CO. 4248 West Chicago Avenue (22) IMENIK RAZNIH DRUŠTEV Ameriška Slovenska Katoliška Jednota DRUŠTVO SV. VIDA ŠT. 25 KSKJ REAL ESTATE FOR SALE GLENVIEW — OWNER IN TOWN til? Monday. MUST SELL de luxe modern, spacious 4 bdrm. Lge. land-scpd. lot. Air cond., electronic pollen, filter — ideal for entertaining gracious living at its finest. 3 firepl cs patio BBQ, rail fence. Family rm addition complete except paneling. You select. 800 sq. ft. game or hobby shop rm. Cost high $80’s. Will sacrifice for quick sale. Phone 724-4959 or 675-1888. (19) dja Msgr. Louis Baznik, preds. Mar janca Kuhar, podpredsed. Louise Mlakar; taj. Maria Hochevar, 21241 Miller Ave., tel. IV 1-0728; blagajn. . „ -------- — ----- Frances Macerol. Zapisnikarica Pa- Duhovni vodya Mggr. Louis B. uline stampfel. Nadzornice: Fran. Baznik, preasedmk Frank A. Tu-, ^ovak Josephine Ambrosic in Do-rek; podpreds. Ernest Racic; tajnik ,othy Strnisa. Rcdrteljica Jenme 18144 S1j- B1vd., j-'emc. Zastop. za ženske in mladin. hincrp- il jo ZaPn ° f eC’I aktivnosti: Frances Nemanich. Za- blagajnik Janez Ovsenik. Nadzor- . . niki: Anthony J. Fortuna, Jo- st0pnl^ f 0i?f KSKJ Dan: Mar- seph J. Nemanich, Rudolf Drmoia;' lanca Kuhar, Dorothy Strniša, Ma- vratar A. J. Fortuna. Vodja atle-i^, 0t“\ V ^ £ i o .i i „ o i,. i, ' Ldra vmki: Vsi slovenski zdravniki, tike m mladinskih aktivnosti John c,eje se vršij0 vsak prvi ponedeljek ITASCA — Custom built expandable home, 5 large rms., full bath, lot 90 x 192, tastefully decorated. — ■ Shopping, freeways convenient, schools. $ 16,500. — Also vacant adjacent cor. lot. 80x192, $5,500. 515 S. Lombard Rd., 773-1275. PALATINE—YOUR OWN GARAGE and apartmnt. Drive to your front door. New modern building, two bedrooms. Large living room, tiled bath, patio, front and rear porch. Laundry and storage space. Drive in garage. — Walking distance to trains, stores, schools, churches. — 169 E. Chicago, 825-2193. 3 BEDROOM RANCH, dishwasher, Air conditioner, Oak floors, water softener, 2% car garage, concrete drive, fenced yard, wooded lot, FHA VA appraised, immediate possession. $14,500. 742-8123. (20) PARK FOREST. Must sacrifice. 3 bdrm. ranch. Ideal location. Excellent condition. Carport. Many extras. Will sell to anyone that qualifies. $13,950. — PI 8-1968. (21) J. Polž. Za pregledovanje novega članstva vsi slovenski zdravniki. Društvo zboruje vsak prvi torek v mesecu v šoli sv. Vida ob 7:30 zvečer. Mesečni asesment se prične pobirati ob 6:30 pred sejo in 25. v mesecu od 6. do 8. ure zvečer v društveni dvorani. V slučaju bolezni naj se bolnik javi pri tajniku, da dobi zdravniški list in karto. DR. SV. LOVRENCA ŠT. «3 KSKJ Duhovni vodja Rev. F. M. Baraga, predsednik Louis Simončič, podpredsed. Ant. Zidar, tajnik Ralph Godec, 3559 E. 80 St., tel. VU 3-6324; zapisn. Jacob Resnik, blag. Josip W. Kovach: nadzorniki: Louis Shuster, Silvester Urbančič in Emeric Kordam Zastavonoša Joseph W. Kovach. Zastopnika za SND na 80. St. Jos. W. Kovach in John Krofi, za-stopnik za SND Maple Hgts., Louis v mesecu v spodnjih prostorih šole sv. Vida ob 7:00 zv. Asesment se pobira vsak tretji ponedeljek od 6. do 7. ure in vsakega 25. v mesecu od 6. do 8. ure v ravno istem pro' stom. 169 DRUŠTVO SV. JOŽEFA ŠT. KSKJ Duhovni vodja Rev. Matt Jagei, predsednik John Habat, podpredsednik Eugene Kogovšek, fin. taj niča Dorothy Ferra, 444 E. 152 St, tel. KE 1-7131; pomožni tajnik Jos Ferra; bol. taj. Mary Korošec PO 1-1642; zapisnikarica Anna Kožel, blagajnik Louis Jarem; nadzorniki: Frances Somrak, Louis Mervar in Stephanie Osredkar. Vratar James Kastelic. — Zdravniki: Dr. C. Opa-skar, Dr. Louis Perme, Dr. Raymond Stasny in Dr. Max Rak. * m • l8.l,s'!.,lj0U.1!s Seje se vršijo vsak tretji četrtek v •umoncic^ zastopniki za atletiko m mesecu ob 8;00 zvečer v slovenskem domu na Holmes Ave. booster Club: Joseph W. Kovach in Ralph Godec; zdravniki: dr. Anthony J. Perko, dr. A. Skur, dr. J. Folin, dr. Val. Meršol in dr. F. Jelercic. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob eni popoldne v SND na 80. cesti. Sprejema članstvo od rojstva do 60 let ' starosti. Bolniški asesment 65c na mesec in plačuje $7.00 bolniške podpore na teden, če je član bolan set dni ali več. Rojaki v Newbur-?hu, pristopite v društvo sv. Lovrenca. DRUŠTVO SV. ANE ŠT. 150 KSKJ Duhovni vodja Rev. Francis Baraga, predsednica Josephine Mulh, odpredsednica Frances Lindič, tajnica Josephine Winter, 3555 E. 80 t.; blagajničarka Antonija Debelak, zapisnikarica Agnes Žagar. — Nadzornice: Frances Lindich, Helen Krofi in Anna Zbikowski; zastop-’i za SND na 80. St., Frances Lindich in Mary Filipovič; za SND na Maple Heights, Anna Kresevic, astopnici za Ohio KSKJ Boosters n mladinsko dejavnost Josephine Asesment se pobira pred sejo. od 7. do 8. ure ter 24. in 25. v mesecu v Slov. domu na Holmes Ave. od 6. do 8. ure zvečer. Društvo spre jema otroke od rojstva do 16. leta brez zdravniške preiskave ter od rasle od 16. do 60. leta za zavarovalnino od $500 do $15,000 in do $2.00 bolniške podpore na dan. DRUŠTVO PRESVETEGA SRCA JEZUSOVEGA ŠT. 172 KSKJ Predsednica Theresa Lach, pod predsed. Josephine Weiss, finančni in bolniški tajnik Joseph Grdina, 1133 Addison Rd., Tel. UT 1-4349; blagajnik Joseph Ovsenek, zapisnikarica Josenhine Ovsenek. Nadzorniki: Josephine Weiss, Anna Palčič, Joseph Lach. — Za preiskavo vsi slovenski zdravniki. Društveni Zdravnik Valentin Meršol, 1031 E. 62 St. Seje vsako tretjo sredo v mesecu ob 7. uri zvečer v J. D. Narodnem domu na 4533 W. 130 St. Društvo spada v Centralni bolniški oddelek K. S. K. Jednote, ter ima poleg tega svojo društveno bol- /inter in Alice Arko; za Federacijo Frances Lindich in Josenhine niško blagajno. Zavarujete se lah-Winter. — Zdravnika dr. Perko in ko za $1.00, $2.00 ali $3.00 dolarje dr J. Folin. — Seje so vsako 3. nedeljo v mesecu ob eni uri popoldne v SND na 80. cesti. DRUŠTVO SV. MARIJE MAGDALENE, ŠT. 162 KSKJ Sprejema članice od 16 do 60 leta, Niidi naj novejše smrtninske certifikate od $250 do $5,000; bolniška podpora je $7 ali $14 tedensko. V mladinski oddelek se sprejema otroke od rojstva pa po 16 leta. Odbor za letos je sledeč: Duhovni vo- na dan bolniške podpore. Sprejema se člane: V mladinski oddelek od 1 do 16 leta; v odrasli oddelek pa od 16 do 60 leta. Zavarujete se lahko od $250.00 do $5,000.00. Najnovejši moderni certifikati; plačljivi 20 let. S tem si prihranite denar za stara leta; kakor bi ga nosili v banko in pri tem ste še živ-Ijensko zavarovani. Za pojasnila se obrnite do uradnikov društva. V društvo se sprejema člane brez zdravniške preiskave od 1 do 45 leta starosti. Poslužite se prilike ter se zavarujte pri tem solidnem društvu, za slučaj bolezni, poškodb, operacij in smrti. Asesment se pobira na vsaki seji tretjo sredo, v JDN Domu, vsako četrto nedeljo v mesecu pa v Baragovem Domu na 6304 St. Clair Ave. ob 10. uri dopoldne. DRUŠTVO SV. KRISTINE ŠT. 219 KSKJ Duhovni vodja: Rev. J. Celesnik; predsednik: Anton Tekavec; podpredsednik: Frank Drobnič; tajnica: Jennie Gustinčič, 18800 Abby Ave., tel. KE 1-8325; blagajnik: Matt Tekavec; zapisnikarica .Ana Debeljak; nadzorniki: John Bradač, Jakob Gustinčič, Helen Troha; poročevalka Helen Troha. Zastopnika za KSKJ dan Frank Drobnič in Ana Debeljak. Zdravniki: Dr. Max Rak ir. vsi slovenski zdravniki. — Seje sc vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v šolski sobi sv. Kristine. DRUŠTVO KRISTUSA KRALJA ŠT. 226 KSKJ Duh. vodja Msgr. L. B. Baznik, predsednik Ulrich Lube, podpreds. Mary Wolf Naggy, tajnica Mary Zupančič, 29006 Eddy Rd., Wick-liffe, O., tel. 944-6718; blag. Jean Grcar, 639 E. 102 St., PO 1-9553; blagajničarka bolniške podpore Mary Zupančič; zapisnikarica Maty Semen. Slovenska poročevalka v Glasilu Mary Zupančič. Angleška poročevalka Angela Lube. Nadzorni odbor: Frank Šega, Louis Hribar in Ivan Rigler. Zastop. za klub SND in delniških sej: U. Lube in Raymond Zakrajšek. — Zastopnika za predkonvenčne priprave za 1966: Ulrich Lube in Mary Zupančič. — Vsi slovenski zdravniki. — Seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v “Sodality” sdoi šole sv. Vida. Slovenska ženska zveza SKUPNE PODRUŽNICE S. Ž. Z. V OHIO Predsednica Ella Starin, podpredsednica Pauline Stampfel, tajnica in blagajničarka Frances Novak, 3552 East 80 St., tel. Dl 1-3515; zapisnikarica Dorothy Strniša, nadzornice: Millie Novak, Nettie Štrukel in Rose Zbasnik. Seje vsako drugo sredo v mesecu v St. Clair Recreation Center, 6250 St. Clair Ave. ob 1. uri popoldne. PODRUŽNICA ŠT. 10 SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE Duhovni vodja Rev. Matija Jager, predsednica Anna Markovich, 15705 Holmes Ave., MU 1-7378; podpreds. Phillis Cermely, taj. in blag. Mary Camloh, 15726 Holmes Ave., LI 1-6245; zapisnikarica Sbphia Magajna; nadzornici: Amalia Novak in Louise Čebular; vratarica Jennie Koren. — Seje se vršijo vsak drugi torek v mesecu ob 7. uri zvečer v Slov. domu na Holmes Ave. PODRUŽNICA št. 14 SŽZ Duh. vodja Rev. Joseph Celesnik, predsednica Tillie Špehar, podpredsednica Mary Stražišar, (tajnica Molly Sodja, 176 Richmond Road, Richmond Hts 24, O., tel. 261-2337, blag. Mary Iskra; zapisnikarica Antonia Šuštar; nadzornice: Frances Globokar, Antonia Kostrevec, Caroline Turk. Zastop. za Klub društev AJC: Josie Cebuly, Josephine Blatnik, Mary Stražišar. — Seje se vršijo vsak prvi torek v mesecu v AJC na Recher Ave. ob 7:30 zv PODRUŽNICA ŠT. 32 SŽZ Duhovni vodja Rev. J. Celesnik, predsednica Terezija Potokar, podpredsednica Frances Perme, tajnica Lillian Vehovec, 20631 Naumann Ave., KE 1-0571; blagajnič. Molly Gregorc. Zapisnikarica Ann Tekavec (Mrs. Math). Poročevalka: Frances Perme (slovensko), Ann Tekavec (angl.). Redit. Frances Sokach. Nadzor, odbor: Anna Godlar, Anna Chinchar. Seje se vršijo prvi torek v mesecu v dvorani sv. Kristine razen v juiiju in avgustu. PODRUŽNICA ŠT. 41 SŽZ Duhovni vodja Rev. Matija Jager, predsednica Mary Debevec, podpredsednica Mary Markel, tajnica Ella Starin, 17814 Dillewood Rd., tel. IV 1-6248; blagajničarka M. Debevec, zapisnikarica Anna Rebel. Nadzornici: Mary Cerjak, Anna Videnšek. Zastopnica za SDD Mary Markel. Seje se vršijo vsak prvi torek v mesecu v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. soba št. 3. PODRUŽNICA ŠT. 47 SŽZ Duh. vodja Rev. Francis Baragu Častna prednica Terezija Bizjak, predsednica Roselyn Shuster, podpreds. Jennie Cvelbar, tajnica Jennie Pugely, 10724 Plymouth Ave., Garfield Hts., O., LU 1-4230; blaga, ničarka Antonija Dolinar, zapisnikarica Jennie Praznik, nadzornice: Anne Kresevic, Carolire Šušteršič in Stefania Mahnich; zastopnici za SND na E. 80th St.: Anna Kresevic in Jennie Pugelj. Za SND v Maple Heights, Stanley Ave. in za SDD na Prince Ave.: Anna Kresevic. Za skupne podružnice: Jennie Pugely. — Seje so vsak drugi mesec začenši v februarju na drugo nedeljo v mesecu ob 2:00 uri pop v SDD, 10814 Prince Ave. Slovenska Dobrodelna Zveza »rttštvo sv. im * sn? Predsed. Jennie Stanonik, podpredsednica Angela Kofol, tajnica Jennie Suvak, 4208 Bluestpne Rd., So. Euclid 21, O., tel. EV 2-5277, blagajničarka Josephine Oražem -Ambrožič, zapisnikarica Rose Erste. Nadzornice: Frances Novak, Frances Okorn in Marie Telic. Redi-teijica Antonija Mihevc. Mladinske aktivnosti: Angela Kofol. — Seje se vrše vsako drugo sredo v mesecu. — Za preiskavo novega članstva vsi slovenski zdravniki. DRUŠTVO NAPREDNI SLOVENCI ŠT. 5 SDZ Predsednik Thomas Kraich, taj. Matt Debevec, 24151 Yosemite Dr., IV 1-2043; blag. Thomas Kraič, zapisnikar Frank A. Turek. Nadzorni odbor: Laddie Debevec, .Frank Šte-fe in Srečko Eržen. Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9 uri zjutraj v SND, soba št. 3 (staro poslopje) na St. Clair Ave. Homovec. Društveni zdravniki vsi slovenski. — Seje se vršijo vsak drugi torek v mesecu ob 7:30 zvečer v Slovenskem narodnem domu, staro poslopje št, 1. DR. RIBNICA ŠT. 12 SDZ Predsednik William Vidmar, podpredsednik Frank Virant, tajnik Joseph Ban, 1201 E. 168 St, IV L 2246, zapisnikar Anton Tavžel, blagajnik Anton Debelak, nadzorni odbor: Joseph Champa, Frank Lunder in Ivan Cendol. — Za pregled vsi slovenski zdravniki. Zastopnik za Klub društev SND in za konferenco Frank Wirant, za Slov. nar. čitalnico Anton Tavzel, zastopnik za AJC v Euclid, O., Louis Lujtig in Joseph Post. Seje so vsaki drugi petek v mesecu ob pol osmih v sobi št. 4 SND na St. Clair Ave. DR. FRANCE PREŠEREN ŠT. 17 SDZ Predsednik Anton Žnidaršič; podpredsednik Anton Logar; tajnik in blagajnik John Centa, 13417 Kuhl-man Ave., Cleveland 10, Ohio, MU 1-0811; zapisnikar Mike Krainz; nadzorni odbor: predsednik Cyril Rovanšek, Anton Majcen, Karol Puc. Vsi slovenski zdravniki. Seje so vsako drugo nedeljo ob 10. uri dop. v SND na St. Clair Ave., soba št. 4, staro poslopje. DRUŠTVO SV. CIRILA IN METODA, ŠT. 18 SDZ Predsednik Joseph Kalčič, podpredsednik John Zagorc: tajnik in blag. Frank Merhar, 20550 Trebeč Avenue, 481-1334; zapisnikar Anton Strniša, 1273 Norwood Road; nadzorniki Marie Jean Golder, Anton Levstik in D. Germanovic; Vratar John Adamic, zastopnik SND Ignac Verbič; društveni zdravniki so vsi slovenski zdravniki stanujoči v Clevelandu. Seje se vrše vsak tretji petek v mesecu ob 7:30 zvečer v SND staro poslopje št. 4. COLLINWOODSKE SLOVENKE ŠT. 22 SDZ Predsednica Mrs. Stefi Koncilja, podpredsednica Mrs. Rose Šimenc, finančna tajnica in blagajničarka Rose Mickovic 19612 Cherokee Ave., IV 6-0462; zapisnikarica Mrs-Mary Černigoj, nadzorniki: Alice Grosel, Jack Šimenc in Gertrude Bokal. Zastovonošinja Mrs. MarJ Malovrh. Zdravniki: vsi slovenski zdravniki. — Seje so vsako drugo sredo v mesecu ob 7:30 zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave-v spod. dvorani. PODRUŽNICA ŠT. 15 SŽZ Duhovni vodja Rev. F. M. Baraga, predsednica Frances Lindič; podpredsednica Helen Mirtel, taj. Frances Novak, 3552 E. 80 St., Dl 1-3515; blagajničarka Theresa UR. KRALJICA MIRU ŠT. 24 SDZ Predsednica Agnes Žagar, podpredsednica Marv Filipovič, lajn' ca Alice Arko, 3562 E. 80 St., Dl 1-7540, blagajničarka Agnes Žagar, zapisnikarica Mary Filipovič, nadzornice: Josephine Winter, Angela Gregorčič, Veronica Škufca. Seje so vsak tretjo sredo v mesecu ob 7:30 v Slov. nar. domu na E. 80 St DRUŠTVO DANICA ŠT. 34 SLOVENSKI DOM, ŠT. fi SDZ Predsednica Mary Rožanc, podpredsednica Molly Legat, pod- predsednik Frank Stare, tajnica in predsednik John Gerl, tajnica Syi- blagajničarka Rose Vatovec. 10301 via^ Banko, 877 E. 185 St., tel. IV Prince Ave., BR 1-4582, zapisni-1-7554; blagajničar John Barko- karica Mary Bubnič. Nadzorniki: vič. Zapisnikarica: Anne Cecelic. Nadzorni odbor: predsednica Mary Koljat, Eva Trškan, Frances Medved. Zastopniki za klub društev: John Barkovic. Martin Vogrin, Angela Barkovicb. — Zdravniki: vsi slovenski. —- Seje se vršijo vsak tretji petek v mesecu v Slovenskem društvenem domu, 20713 Recher Ave., ob 8. uri zvečer. DR. GLAS CLEVELANDSKIH DELAVCEV ŠT. 9 SDZ Predsednik Louis Erste, podpredsednik Joseph Lausin, tajnik Andrew Champa. 245 E. 246 St., RE 1-7458, blagajnik John Borsd, za- Jeric, zapisnikar. Mary Filipovič pisnikar John Sever, nadzorniki: Nadzornice: Helen Mirtel, Antonia Frank Ahlin, John Pestotnik, Joe Stokar in Angela Stražar. Za-stavonošinja Angela Stražar. Redi-teljica Jennie Barle. Zastopnici za SND Rose Vatovec in Mary Rožanc. Poročevalka Frances Lindič. Zastopnici za Ohio zvezo: Mary Filipovič in Frances Novak. — Seje so vsak drugi torek v mesecu ob 7.30 zvečer v SND na 80. cesti. PODRUŽNICA ŠT. 25 SŽZ Duhovni vodja Msgr. Louis B. Baznik nreds. Paulino Stampfel podpredsednica Mary Kolegar, tajnica Josephine Golinski, 1036 E. 68 St., tel. HE 1-6997; blag. Mary Otoničar; zapisnikarica Dorothy Strniša; roditeljica Molly Deželan. Nadzorni odbor: Jennie Femec, Antonia Mihevc in Annie Brancel. Seje se vrše vsak 2. ponedeljek v mesecu v šoli sv. Vida. članice sprejemamo v mladinski oddelek takoj od rojstva, v odrasli oddelek pa 14 do 55 leta starosti. Asesment se pobira na vsaki seji in 25. v mesecu. Peterlin; vratar A. Škerl. Zastopnik za klub društev SND: Frank Cesnik. Za mladinske dejavnosti; Joseph Lausin, John Pestotnik. — Zdravniki: vsi slovenski. Seje so vsako 1. nedeljo v mesecu v sobi št. 3 starega poslopja SND na St. Clair Ave. ob 9 dop. DANICA ŠT. 11 SDZ Predhodnica !'-,Sepfune Cent.' podpredsednica Pauline Stampfel, tajnica in blagajničarka Frances Kodrich, 6522 Schaefer Ave., UT 1-4679; zapisnikarica Frances Zakrajšek, nadzornice: Lillian M. Marinček, Pauline Stampfel, Frances 1 ob 2:00 pop. na 8601 Vineyard Av£' Jchn Samsa, Joseph Rolih in John Laurencic. — Seje so vsako drugo nedeljo v mesecu ob 10. uri dopoldne v SDD na 10314 Prince Ave-Zdravniki: Dr. Anthony Perko, Dr-Folin, Dr. Jelarcic, Dr. Volk in vsi slovenski zdravniki. DRUŠTVO SV. CECILIJE ST. 37 SDZ rd-easednica Nettie Zarnick. pod-predsednica Anna Zalar, tajnici« Mary Jeraj, 5150 Thornburv Rd« HI 2-8036, blagajn. Cecilia Žnidaršič, zapisnikarica Fanny Majer-Nadzorni odbor: Mary Otomčari Emma Tofant in Dorothy Strniša-Vsi slovenski zdravniki. Seja se vrši vsaki drugi četrtek v mesecu oo 7:30 zvečer v šoli sv. Vida. UR. NAš DOM ST. 50 SDZ Predsed. Stanley Pervanje, podpredsednik Theodore Szendel, tajnica in zapisnikarica Jennie Pugeiy-10724 Plymouth Ave., Garfield Hts-44125, LU 1-4230; blag. Antonia Dolinar. Nadzorni odbori predsednica Helen Tomažič, Henry Pervanj3; Terezija Bizjak. — Zdravniki: vsi priznani zdravniki. Zastopniki za SND na 80 St. Stanley Pervanje id Theodore Szendel; za SDD n® Prince Ave. Frank Skrl: za SND ^ Maple Hts. Henry Pervanje. — Sej® se vršijo vsako 3. nedeljo v mesecd DR. ŽUPNIK ZOBOZDRAVNIK 6131 St. Clair Avenue vhod na E. 62 St. Uradne ure: 9.30 zjutraj do 7 zvečer. — Prijave nepotrebne. inGMnflBHBBiiHDBanaBBHHnHBanBUHiaaiiiB&HHaBnsaiBaiB*,! 'Gremo na Štajersko, Kranjsko, Dolenjsko, Primorsko Slovensko" l KDAJ? KAKO? 0 22. maja z ladjo United States, New York — Le Havre O 5. junija z ladjo United States, New York — Le Havre O 3. julija z ladjo United States, New York — Le Havre Cena $500.00, železnica posebej, samo 4 in pol dni na morju, — vračate se lahko z moderno ALI PA PO ZRAKU: ladj’° SS France- ® 25. maja z Jet letalom, Cleveland — N ew York — Zagreb — Ljubljana • 28. maja z Jet letalom, Cleveland — N ew York — Vienna — Graz (Štajerci) • 2. in 15. in 22. junija z Jet letalom, Cl eveland — New York — Zagreb — Ljubljana • 20. julija z Jet letalom, Cleveland •—New York — Zagreb — Ljubljana S KOM? — Vse Vam bo najugodneje uredil j. - v n fl ir ir G nrnifinC * slovenski rojak MIRKO ANTLOGA, lastnik ln«H> TnAWtL ScRVIljC; , 6516 St. Clair Ave., Cleveland, O. 44103 — Telefon: HE 1-3500 S ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■»■.»»».».»■a* B 0 0 0 ! 0 0 0 0 0 0 : 0 0 0 0 0 I 0 0