SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LIH (47) Štev. (Na) 41
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES 27 de octubre - 27. oktobra 1994
Tretji kongres SKD
DR. MARKO KREMŽAR
Utrdimo svoje vrste
POZDRAVNE BESEDE NA KONGRESU SKD
Prinašam vam pozdrave iz Argentine, kjer slovenska demokratična skupnost zvesto spremlja dogodke v domovini.
Pozdravljam vse slovenske krščanske demokrate v imenu več kot 700 članov povezanih v območju za Argentino in južno Ameriko pod predsedstvom inž. Jerneja Dobovška. Vsi ti se zavedajo, da so v skladu s Statuti naše stranke za njeno delovanje soodgovorni.
Zavest o naši soodgovornosti pri vsem, kar je slovenskega, izvira iz globokega spoznanja, da stvarnost narodnega občestva presega vsako mejo in ni vezana na geografsko utesnjenost.
Slovenska država — naš tisočletni sen — je osrednji vozel nevidne kulturne, gospodarske in politične mreže, ki naj sega po vsej zemski obli. Ves svet postane slovensko tržišče, po vseh deželah naj odmeva in se oplaja slovenska kultura, povsod naj bo ocenjena naša prisotnost.
To je pogled na novo — živo — univerzalno slovenstvo, ki je lahko toliko bolj univerzalno, kolikor je prisotnejše in kolikor globlje je zasidrano v našo narodno identiteto. Republika Slovenija, zamejska Slovenija in Slovenija v svetu so sestavni deli našega narodnega občestva, v katerem smo vsi odgovorni za vse.
In prav zato spremljajo slovenski krščanski demokrati iz zdomstva dogajanja v naši državi in stranki z upanjem, pa tudi z zaskrbljenostjo. Demokratična ureditev samostojne slovenske države jih polni z upanjem, zloraba demokracije, s katero poskušajo nekdanji nosilci totalitarizma ohranjati svoje privilegije in nadzor nad družbo, pa so upravičen razlog za zaskr-bljenje.
Ob branju programskih definicij SKD rojaki upajo, a so zaskrbljeni, ko slišijo naj bi bila politična sredina pragmatično vodilo stranke. Ni mogoče govoriti o geometrični sredini med strankami, kjer so ene neprikrita kontinuiteta komunističnega režima, druge pa so, čeprav od nas različne, resnično demokratske. Tako pojmovanje sredine lahko povzroči, da volilci izgube orientacijo in postanejo žrtev demagogov. Pri iskanju uravnovešene politične smeri pa nam ne morejo pomagati krščanske demokracije sosednjih držav. One imajo za seboj pol stoletja demokracije, medtem ko se nam pričenja šteti povojni in porevolu-cijski čas — na začetku tega desetletja.
Člani SKD upajo, ko gledajo prizadevanje svoje stranke na polju gospodarstva, a so zaskrbljeni, ker se ta glasneje zavzema za položaje na ekonomskem področju kakor na področju šolstva in kulture, kjer morda ni neposrednih volilnih glasov, a je prihodnost slovenskega naroda.
Upajo, da zahteva po popravi krivic komunistične revolucije, ki je del strankinega programa, ni prazna beseda; skrbi pa jih, kadar vidijo, da poslanci njihove stranke ne dosežejo, da bi na primer, z zakonom preprečili zastaranje komunističnih zločinov. Kdor se pri tem sklicuje na evropske standarde, naj se spomni, kako je Nemčija obžalovala zgodovinsko krivdo nacistov, to izločila iz državne uprave, njihovo ideologijo pa izbrisala iz šolstva in kulture. Mi na
pravno obsodbo komunističnega totalitarizma še čakamo.
Upajo tudi, da bo postala Slovenija kmalu pravna država, a se zaskrbljeni sprašujejo, kako se bo to zgodilo, če za množico nepokopanih žrtev komunizma po vsej deželt ni odgovoren nihče in če se stare pa tudi nove afere vztrajno pometajo pod preprogo.
Z upanjem zro rast stoletnega drevesa slovenske krščanske demokracije, a čutijo težo odgovornosti ob pogledu na politično razcepljenost katoliškega občestva, ki presega politični okvir in sega že na moralno področje.
Vendar naj nam bo jasno, da smo slovenski krščanski demokrati, kljub vsem pomanjkljivostim, edina stranka, ki more doseči v teh prelomnih razmerah pravo ravnovesje pravilnih in odgovornih rešitev.
In zato rojaki upajo, ko slišijo odločno besedo svojega predsednika, ki zna reči „bobu bob", a so zaskrbljeni, ker vidijo, da mu nekateri slede z navdušenjem kadar (Nad. na 2. str.)
Tržaški dnevnik II Piccolo 21. oktobra na celotni 10. strani omenja odnose med Slovenijo in Italijo glede na dogovor, ki sta ga v Ogleju sklenila zunanja ministra Italije Martini in Slovenije Peterle.
Osrednji komentar pod naslovom „Ljubljana zavrača sporazum" je namenjen četrtkovi (20. oktobra) seji slovenske vlade, na kateri je vlada med drugim obravnavala deklaracijo iz Ogleja in v njej ugotovila več nesprejemljivih določb, zlasti v zvezi s prednostno pravico italijanskih ezulov pri nakupu nepremičnin v Sloveniji.
To odločitev, ki je ponovno ohladila odnose med Ljubljano in Rimom, je italijansko zunanje ministrstvo prejelo z začudenjem. Ne razumejo zaostrovanja iz Ljubljane, zlasti zato, ker je dogovor potreben za ureditev vseh formalnosti glede pridobitve pridruženega članstva Slovenije v Evropski uniji. Avtor opozarja, da je „ne" Ljubljane razumeti tudi kot posledico notranjepolitičnih razmer v Sloveniji. Zavrnitev deklaracije bo namreč zunanjemu ministru Peterletu nakopala težave. Njegova stranka se namreč prav te dni odloča o tem, ali bo še ostala v vladni koaliciji ali ne.
II Piccolo objavlja tudi osem točk deklaracije iz Ogleja. Deklaracija v uvodu poudarja odločenost za razvoj dobrih odnosov med Slovenijo in Italijo. V prvi točki izraža zadovoljstvo italijanske vlade zaradi odločitve slovenske vlade, da spremeni tiste dele ustave, ki govorijo o možnosti tujcev za posedovanje nepremičnin, in sicer v skladu z merili EU na tem področju. Druga točka govori, da Ljubljana ne bi smela dopuščati kakšnih teritorialnih izjem oz. območij, kjer bi bila lastnina tujcev nad nepremičninami izključena. Tretja točka
Tretji kongres slovenskih krščanskih demokratov v Ljubljani je bil 22. in 23. oktobra v dvorani hotela Lev. Prisotnih je bilo 244 delegatov in volilnih upravičencev, pa tudi gostje iz tujine, ki so zastopali sorodne stranke iz Avstrije, Italije, Madžarske, Slovaške in Hrvaške. Iz zamejstva so prišli podpredsednik NSKS Marjan Pipp in bivši državni poslanec Karel Smolle; iz Trsta pa predsednik Slovenske skupnosti Marjan Terpin in tajnik Martin Brecelj.
Iz zdomstva so bili prisotni vsi delegati, kolikor jih določa statut. Tako so poslala po enega delegata območja iz Anglije, Francije, Kanade in ZDA, iz Argentine pa 5 delegatov (pooblaščencev) in enega člana IO. Na ta način so imeli slovenski SKD iz zdomstva na kongresu 10 glasov, ki so jih pridno uporabljali.
Predsednik Lojze Peterle je imel prvi dan daljši govor, v katerem je poročal o strankinem delovanju v preteklem letu. Podpredsednik iz Argentine pa je imel pozdravni nagovor, ki ga prilagamo. Debata o spremembah statuta in programa ter volitve vseh strankinih organov so trajale vso soboto popoldne in se zavlekle preko nedelje do zgodnjih ponedeljkovih ur.
zadeva Italijo, ki si bo prizadevala za približevanje Slovenije EU in Atlantski zavezi, četrta zavezuje Slovenijo, da pripravi seznam nepremičnin, ki so v lasti ezulov in tistih, ki so podržavljene, ter da sprejme moratorij za njihovo prodajo do spremembe ustave. Peta in šesta točka zadevata slovensko manjšino v Italiji in zavezujeta italijansko stran, da sprejme globalni zaščitni zakon in manjšini da pravice, ki ji pripadajo po mednarodnih sporazumih. Sedma točka zadeva italijansko manjšino v Istri, ki zaradi razdelitve v dve državi ne sme trpeti posledic, osma točka obe strani zavezuje, da razvijata višje oblike sodelovanja.
Slovensko zunanje ministrstvo je odločno zanikalo, da bi oglejski sporazum pricurljal v II Piccolo iz njenih pisarn, kot trdi italijanski časopis. Prav tako bi bilo možno, da bi bila informatorka italijanska stran. Velika verjetnost je, da Peterle v Oglej ni odpotoval z natančnimi vladnimi oziroma Drnovškovimi navodili, kaj se sme dogovoriti. Možna pa je še ena razlaga: da bi namreč vlada ali Drnovšek Peterletu nastavila past in da bi bil kot zunanji minister zaradi italijanskih reakcij dokončno diskreditiran in torej kot pogajalec SKD v koaliciji krepko oslabljen.
Kučanov dnevnik Republika je v soboto objavil komentar, kjer pravi, da je vlada Lojzeta Peterleta spravila v položaj, da mora potem, ko je že odstopil še enkrat oziroma odstopiti dokončno. Ministrov oglejski napor je dezavtorizirala do te mere, da zdaj za dolgo časa ne bo več mogel nastopati kot verodostojen pogajalec, pa ne samo v odnosih z Italijo. Ker najnovejši zaplet z Italijo še zdaleč ni nedolžen, potrebuje Slovenija novega in neobremenjenega zunanjega ministra, pravi Republika.
Pomembni sklepi so bili med drugimi, da stranka ohrani v svoji organizaciji programska krila; da se bo zavzemala, da država uspešneje sodeluje pri obnavljanju cerkva in drugih verskih objektov, ki so bili porušeni med revolucijo in po njej; da voli člane v IO kongres stranke iz odprte liste; da se skrči število podpredsednikov na tri, od katerih bo eden zadolžen za organizacijo in gospodarstvo, drugi za mednarodne stike in tretji za zdomstvo. To je edini član IO, ki ga ne voli kongres stranke, temveč ga bomo izvolili direktno vsi člani SKD v zdomstvu in sicer v roku šestih mesecev na podlagi liste, kjer bodo kandidati iz vseh območij. Več o tem drugič. Posebno pomemben dokument je 110. člen programa, ki je bil sprejet kljub nasprotovanju nekaterih z veliko večino in ki ga zaradi pomembnosti prilagam. Na kongresu je odstopil glavni tajnik stranke Evdard Stanič, ki se bo zdaj posvečal tehničnemu us-posabljaju članov SKD za javno delo. Predsednik Lojze Peterle je bil na volitvah ponovno izvoljen z veliko večino. O ostalih spremembah v vodstvu SKD drugič.
M. K.
IZ POPRAVLJENEGA PROGRAMA SKD
Narodna sprava — poprava krivic
Člen 110. Slovenski narod je bil grobo prizadet tako z nacističnim in fašističnim kot tudi komunističnim totalitarnim sistemom. Še posebno je komunistična partija pod vodstvom Kominterne začela v najtežjem času fašistične okupacije krvavo revolucijo v letih 1941/45 in s tem povzročila med nami bratomorno vojno, ki se je končala z množičnim pobojem tistega dela Slovencev, ki se je komunistični ideologiji in revoluciji uprl.
V slovenskem narodu je zato potrebna sprava, do katere bo mogoče priti po poti iskanja in ugotovitve resnice in na podlagi krščanskih vrednot priznanja in obžalovanja, dopolnjenega s popravo storjenih krivic. Poprava krivic mora obsegati vse žrtve revolucije in z njo povzročene bratomorne vojne od leta 1941 dalje in vse žrtve totalitarne oblasti do demokratičnih volitev leta 1990, obsegati mora vso škodo, tako osebno, na časti in dobrem imenu, kot moralno in premoženjsko zaradi izgube življenja, zdravja ali premoženja, obsegati mora tudi uradno odpravo vseh sodb in drugih pravnih odločb, izdanih na podlagi revolucionarnih predpisov, ki so bili že tedaj v nasprotju s pravnimi načeli, priznanimi v mednarodni skupnosti, ali so sedaj v nasprotju z ustavnimi določbami o temeljnih človekovih pravicah in svoboščinah. Poprava krivic pomeni tudi odpravo privilegijev, ki so jih na podlagi revolucionarnih predpisov in dejanskih prednosti nelegitimno pridobili posamezniki ali organizacije, na drugi strani pa uradno priznanje, da sta bila medvojni protikomunistični odpor in povojno nasprotovanje nedemokratični oblasti legitimno in legalno ter častno dejanje, izhajajoče iz splošno priznane pravice do samoobrambe in iz naravne pravice do upora proti totalitarnemu režimu.
Ljubljana zavrača sporazum z Italijo
Minister za kulturo Sergij Pelhan na obisku v Argentini
Letos praznujemo Slovenci 150-letnico rojstva Simona Gregorčiča, imenovanega tudi „goriški slavček". Posebej je ljub Primorcem, ki ga imajo za „svojega pesnika".
Tudi predvojni slovenski naseljenci, zbrani v društvu Triglav, so počastili te dni njegov spomin. Na to slavnost je poleg zbora Srečko Kosovel iz Ajdovščine prišel tudi slovenski minister za kulturo Sergij Pelhan s svojim pomočnikom Markom Jenšterlom.
Najprej je bil slavnostni govornik na Gregorčičevi proslavi v Triglavu, nato pa je še odprl razstavo slovenskih umetnikov pod naslovom En lo sublime y lo material, ki je bila na razstavišču Recoleta. O teh prireditvah bomo še poročali.
Obiskal je razne argentinske funkcionarje, ki imajo na skrbi kulturo, državne tajnike in odgovorne faktorje mesta Buenos Airesa, kjer se je pogovarjal o kulturni izmenjavi med Slovenijo in Argentino, obiskih, štipendijah ali prevajanju knjig.
Prisostvoval je tudi koncertu zbora Srečko Kosovel v naših domovih v San Martinu in v Našem domu San Justo, kjer se je sestal z odborom in pozdravil rojake. Obiskal je še Slovensko hišo, kjer je pri
vstopu položil rože pred spomenik naših junakov. Sprejela sta ga župnik Jože Šker-bec in predsednik Slovenske kulturne akcije arh. Marjan Eiletz, ki je z njim in z odborniki SKA imel nato kratek pogovor o delu te organizacije.
Pozneje se je sestal še s prof. Tinetom Vivodom in odborniki Zedinjene Slovenije in se pomenil z njimi o sodelovanju njegovega ministrstva z našo krovno organizacijo.
Obiskal je še častnega konzula v Argentini Hermana Zupana ter za nekaj ur odšel v Urugvaj, kjer se je sestal s tamkajšnjimi oblastmi in kulturnimi dejavniki.
Odpravnik poslov slovenskega veleposlaništva v Argentini prof. Matjaž Puc mu je priredil uraden sprejem, na katerega so bili povabljeni predstavniki argentinskih oblasti, nekateri argentinski kulturniki ter predstavniki slovenskih Domov in organizacij predvojne in povojne emigracije.
Po prijaznem pozdravu so se ti predstavniki še dalj časa zadržali v pogovoru z ministrom v prijetnem okviru sprejema.
Minister Sergij Pelhan je spoznal naše življenje, mišljenje ter potrebe in Slovencem v Argentini obljubil vso pomoč kulturnega ministrstva.
Govor dr. Marko Kremžarja
(Nad. s 1. str.)
taktizira, pa gledajo stran, kadar spregovori načelno.
Člani SKD upravičeno upajo, ko vidijo, kako njihov predsednik brez hrupa sledi naročilu papeža Janeza Pavla II. „naj Slovenci varujemo mir, ki vlada v naši domovini"; vsi pa vemo, da je trajen mir lahko le sad resnice in pravice pa strpnega razumevanja najprej med tistimi, ki smo si najbližji. Včasih se zdi človeku, ki gleda iz daljave, da je naša stranka tako zaposlena s krovnim političnim delom, da ne opazi, kaj se dogaja na tleh pod streho, katero pomaga graditi, pa tudi, da gradnja marsikdaj ne odgovarja prvotnemu načrtu. Nobena državna streha ni nikdar dokončno zgrajena, vsaka država prehaja iz krize v krizo. Če bi čakali, da bo naše delo v vladi opravljeno, da država na enem ali drugem področju ne bo v kriznem položaju se bi krščanski demokrati izčrpali na državni strehi v družbi strank, ki so zgodovinsko obremenjene in ki delujejo brez moralnih smernic, katere predstavljajo bistvo našega družbenega programa.
Vprašam se, ali ni potem, ko je slovenska krščanska demokracija uspešno opravila velik del svoje državotvorne naloge, nastopil čas, ko bo morala pomagati brezbrižni množici pri iskanju poti do kvalitete življenja, katera sloni le na moralnih vrednotah? Gre namreč za globoko preobrazbo slovenske družbe in ne za golo upravljanje države. Pommembnejše kot to, če smo v vladi je, kaj storimo za slovensko ljudstvo, bodisi v vladi ali mimo nje.
Delo v stranki, četudi le preprosto članstvo v njej, ni pasivno opazovanje dogajanj, ki jih usmerjajo drugi. Smisel sodelovanja v stranki je prav to — sodelovanje. Pritisnimo uho k tlom in slišali bomo dih ljudstva, ki si želi jasnih besed in globokih sprememb, a ne ve, kako in kaj, ker je bilo predolga desetletja zavajano v megleno neodgovornost.
Pogumno moramo začrtati slovenski narodni program, ki naj postane vodilo vsem delom našega narodnega občestva, katero išče potem, ko je doseglo za svojo državo novih ciljev in smislov. Ne bojmo se
originalnih slovenskih poti! Brez pogumne samozavesti, ki jo uravnavajo visoki cilji, in brez tesnega sodelovanja strankinih temeljev z njenim vrhom, se lahko zgodi, da bomo pod krščanskim imenom počasi kos-teneli v centralizirano strukturo brez življenja. Stranka mora biti šola vzajemnega dela, v kateri je dana možnost vsakemu članu, da vidi ne le, kaj delamo, temveč tudi, kaj bi hoteli narediti pa zaradi okoliščin ne moremo; kje smo se zmotili in kje uspeli, pa tudi zakaj hočemo — kar hočemo.
Poleg poti do neposrednih koristi smo dolžni kazati ljudstvu, za katerega smo odgovorni, tudi v smer velikih vrednot, ki so edina zanesljiva vez celotnega narodnega občestva. In na čelu teh vrednot stoje: življenje, resnica, pravica in dobrota, brez katerih ni ne osebnih, ne družbenih — človeka vrednih — rešitev.
Smo sredi težav, a ni razloga za malodušnost. To je čas preskušenj, ki kličejo po razsodnem pogumu in notranji poglobitvi. Utrdimo svoje vrste s tem, da sežemo do temeljev svojih krščanskih načel, da posvetimo delo in skrb tehnični in idejni formaciji, pa osebni in družbeni vzgoji mladih. To ni defenziva, dragi moji, to je priprava na veliko ofenzivo, ki nas slovenske demokrate še čaka.
I
Tone Mizerii
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
Če se oziramo na prihodnje predsedniške volitve, ki bodo maja 1995, moramo priznati, da ima opozicija naravno prednost pred vlado. Medtem ko mora vlada voditi boj na dveh frontah (upravljati državo in voditi volilno kampanjo), se opozicija lahko posveča izključno pridobivanju glasov in simpatij. In čeprav je res, da ima vlada neko prednost, ki ji jo daje npr. trajajoča gopodarska stabilnost, ima mnogo spotikov ob rastoči brezposelnosti in še drugih problemih kot je zadnje čase stanje sodnih postopkov upokojencev. Z ozirom na to je skoraj primorana, da sega po sredstvih, ki so včasih kaj pestra kot je zadeva praznih glasovnic.
BELO JE ČRNO
Te dni je namreč vlada pripravila osnutek, ki ga bo poslala v parlament, po katerem naj na prihodnjih predsedniških volitvah pri računanju procentov ne pridejo v poštev „beli" glasovi. Argentinci smatrajo za „bel" glas prazno glasovnico. Belih glasov je včasih več včasih manj, a strokovnjaki smatrajo, da mirno lahko doseže 4 procente volilnih upravičencev. Dejansko je na zadnjih volitvah aprila letošnjega leta, odstotek belih glasov dosegel 4,5 %.
Kaj ima to opraviti z vladnimi težavami in z bodočo usodo predsednika Mene-ma? Doslej to ni prišlo v poštev, ker je procent belih glasov prizadel tako vladne stranke kot opozicionalne. A odkar je v veljavi nova ustava, ki predvideva za volitev predsednika drugi volilni krog ali „ballotage", je lahko vsak procent usoden. Da se izogne drugemu krogu, mora kandidat preseči 45% glasov ali pa več kot 40% in vsaj 10% več kot drugi kandidat.
Vladni računi so jasni: aprila je pero-nizem dosegel 38,8%, drugi pa so bili radikali z 20,5%. Če bi šlo za predsedniške volitve, bi morali iti na ponovne volitve. A belih glasov je bilo 4,5%. Če pa bi teh glasov ne upoštevali za račun procentov, bi peronisti prejeli 40,6% in radikali 21,5%. Tako bi avtomatično peronistični kandidat bil potrjen za predsednika in bi ne bilo treba drugega kroga.
A da bo to mogoče, mora postopek potrditi parlament s posebnim zakonom. Tu pa pride na dan nov zaplet. Po novi ustavi je za katerokoli spremembo politič-no-volilnih pogojev treba dve tretjini glasov v kongresu. A prav dotični člen ustave, ki zahteva ti dve tretjini, je bil izpuščen, ko so ustavo tiskali in objavili, in legalno ni veljaven, dokler ni objavljen. Čeprav so peronisti in radikali sklenili, da bodo popravili to „pozabo", doslej člen še ni legalno v veljavi. Kar se tiče možnih glasov, je Alfonsfn že napovedal, da bo podprl vladni osnutek. Vprašanje je, koliko ra-
Zgodba o nezadovoljstvu
Ivan Puc v komentarju v Slovencu v ponedeljek, 24. oktobra, govori o SKD in o njihovem položaju v koaliciji.
Davek temu, da ni prišlo do združitve desnih strank niti do dvostranske koalicije, je plačal Edvard Stanič. Stranko čakajo trda pogajanja o sklenitvi nove koalicijske pogodbe. Ideologi Liberalne demokracije že javno pozivajo, naj bo LDS malo popustljivejša; Edvard Stanič pa je na kongresu dejal, da so premiki na pogajalski ravni vidni. Toda nastopila so že nova „dejstva", ki kažejo, da je „totalitarizem" Liberalne demokracije (in njenih starejših tovarišev) še vendo vodilo pri odnosih s SKD. Zakaj je
šla vlada s tako neznosno lahkotnostjo čez oglejsko deklaracijo; komentator meni, da njeni temelji niso šli mimo premiera, čeprav je bil takrat v ZDA in da se ta resor preprosto jemlje krščanskim demokratom. LDS in Združena lista bi tako zasedli še enega od ključnih položajev — poleg obrambnega ministrstva —, ki zanima Milana Kučana. Moč slednjega je v pomanjkanju pristojnosti predsednika republike, odvisna tudi od tega, koliko obvladuje zunanjega ministra. Kaj meni o tem dr. Janez Drnovšek, ko molče spremlja „totalli-beralistično" prisvajanje moči imali njegov molk kaže na to, da vlade ne obvladuje?
dikalnih poslancev bo poslušno odločitvi stranke, koliko pa jih bo sledilo notranji opoziciji, ki noče ničesar slišati o sodelovanju z menemizmom.
NA POTI OPOZICIJE
V zvezi s tem omenimo, da je te dni imela radikalna stranka svojo konvencijo. Tu je mimo osebnih razlik in trenja možni! predsedniških kandidatur prevladala opozicijska struja. Tako zaključki konvencije kot splošno vzdušje je bilo ostro protivladno, zlasti opozicionalno do sedanjega gospodarskega modela, katerega socialne posledice so vedno bolj vidne in zaskrbljujoče.
Ni jasno, zakaj se je nenadoma večina radikalizma tako ostro postavila proti vladi, ko je doslej marsikatera izstopajoča osebnost hvalila in soglašala z gospodarskim planom. Očividno so radikali spoznali, da jim ljubimkanje z vlado nikakor ne koristi, ko to gledajo z volilnega zornega kota. Poleg glasov iz radikalizma v Veliko fronto ima to jasen značaj.
Če gledamo radikalizem z druge strani, pa moramo ta teden zabeležiti napore, ki jih uprizarja senator De la Rua. Ta bo kandidiral za prestolniško županstvo, ko bodo prihodnje leto prve ljudske volitve za bue-nosaireškega župana. To mesto bo po nekem smislu podobno guvemerstvu. In če ji provinca Buenos Aires prva in največja v državi, je mesto Buenos Aires, po prebivalstvu in politični važnosti, gotovo druga argentinska provinca.
Ni mu bilo torej težko izbirati ali naj se poteguje za dvomljivo predsedniško kandidaturo ali za vredno mestno županstvo-guvemerstvo. A da ta „vrednost" postane še večja, De la Rua organizira opozicionalno zvezo, v katero vabi tako demokratske socialiste kot sredino liberalcev, avtonomistov in demokratov. Ve, da bo borba huda, kajti izglede imajo tako radikali kot peronisti it tudi Velika fronta, ki je preteklega aprila prepričljivo zmagala v prestolnici. Ti meseci do volitev bodo s tega vidika izredno zanimivi.
Zanimiv pa je tudi način, kako Duhalde čeprav manjka še skoraj pet let do trenutka, ko hoče kandidrati za predsednika, uporabi vsako priložnost, da utrdi svoj položaj in pokaže lastno politično moč. Sedaj je dosegel, da so mu v zahtevah za izboljšanje položaja kmetijstva sledili vsi najmočnejši guvernerji, tako peronisti kot radikali. Rodila se je tako povezava med Buenos Airesom, Čordobo, Santa Fe, Rio Negro in La Pampo: z Duhaldejem na čelu se pogajajo s centralno vlado.
PROTI KONCU RAZLIK
Te dni je Latinskoameriško mednarodno razsodišče pripisalo Argentini del ozemlja, ki ga je zase zahteval tudi Čile, in ki je poznan kot Laguna del Desierto. Je to eden izmed redkih primerov, da se je Argentina v svojih zahtevah nasproti sosedu okoristila z mednarodno razsodbo. S tem je zaključe no še eno poglavje stoletnih sporov, ki so bratska naroda večkrat pripeljali na rob vojnega stanja. Ostane tako samo še ena sporna točka: ozemlje kontinentalnega ledu O njem sta leta 1992 oba predsednika že podpisala sporazum, a ga še nista obojna parlamenta odobrila. Če se to stanje zavlačevanja nadaljuje, lahko tudi ta spor pride pred mednarodno sodišče. Vsekakor, ko bo še ta točka rešena, si bomo lahko oddahnili.
Gospodarsko sodelovanje med obema državama, ki je v polnem teku, tako ne bo imelo več kamnov spotike.
Zgodilo se je v Sloveniji
Stari sodniki
Pred državni zboro je prišla lista 53 imenovanj za sodnike. Opozicija je protestirala, ker jih je bilo veliko še tistih, ki so sodili in obsojali ljudi po ukazih od zgoraj. A zbor ni hotel podaljšati seje za preiskavo o posameznih primerih, zato je opozicija odšla pri volitvah iz parlamenta. Glasovali so le člani pozicije in so končno bili potrjeni vsi sodniki, čeprav nekateri s precejšnjim številom protivnih glasov (SKD).
Škofova izjava
Predsednik slovenske škofovske konference dr. Alojzij Šuštar je v posebni izjavi za javnost zahteval, da predlog nove šolske zakonodaje temeljito presodijo svetovnonazorsko različno usmerjeni strokovnjaki. Gre predvsem za problem učenja verouka — neobveznega — v šolah, ki se mu veliko ljudi upira.
Sveta LDS in SKD nesklepčna
Svet Liberalne demokracije Slovenije (LDS) je v sredo razpravljal o posameznih delih programa nove koalicijske pogodbe s Slovenskimi krščanskimi demokrati (SKD), zaradi nesklepčenosti pa je sejo prekinil in jo bo nadaljeval prihodnji teden. Člani sveta LDS so razpravljali le o posameznih delih koalicijske pogodbe. Dan potem se je sestal tudi Svet SKD, ki naj bi tudi razpravljal in odločal o morebitnem podpisu nove koalicijske pogodbe z LDS. Tudi ta je bil nes-
klepčen, zaradi bolezni pa se seje ni mogel udeležiti predsednik stranke Lojze Peterle.
Ribičič ne ve nič
Končno je 20. oktobra pred Pučnikovo preiskovalno parlamentarno komisijo za povojne pokole pričal Mitja Ribičič, tedanji visok poveljnik OZNE. Kot je to že običajno, ni vedel nič, se ni spominjal ničesar, le to je izjavil, da so poboji bili delo jugoslovanske vojske in OZNA ni bila pri njih udeležena. To je popolnoma v nasprotju z nekaterimi izjavami prič, ki so že pričale pred komisijo.
Nepreklicni odstop
Ko je meseca septembra odstopil zunanji minister Peterle, je poudaril, da začne ta veljati od 1. oktobra dalje. Ker pa parlament še ni govoril o novem zunanjem ministru (oziroma ker vsi čakajo, kaj bodo sklenili pri SKD na kongresu), se je njegovo ministrovanje „v odstopu" podaljševalo. Predsednik vlade Drnovšek je 14. oktobra sklenil, da opravlja Peterle funkcijo zunanjega ministra do 1. novembr
Konec afere
Velika afera, ki je pretresla Slovenijo, je bila v povezavi z odkritjem ton orožja na mariborskem letališču. Kot je kazalo, vodijo niti do najvišjih oblasti in bivših komunistov. Sedaj je afera končana brez rešitve: z umikom obtožbe je zadeva pokopanaa.
PREJELI SMO
Izjava za javnost
Svet Narodnih demokratov je dne 15. oktobra 1994 sklenil opozoriti javnost na sistematične poskuse vladajoče koalicije, da bi na protiustaven način otežile oziroma preprečila legitimno in legalno nastalim demokratičnim političnim strankam nastop na volitvah v organe lokalne samouprave v decembru letos.
Sprejetje nekonsistentne volilne zakonodaje, prepozne priprave nujnih podzakonskih aktov in navodil volilnim komisijam in predlaganjem kandidatov, zlasti pa nedemokratični in protiustavni zakon o političnih strankah, uveljavljen z 8. oktobrom letos, zahtevajo od trenutno neparlamentarnih strank še v času pred zadnjim rokom za prijavo kandidatov (9. november t. 1.) ponovno registracijo. Pogoj zanjo je med drugim dvesto uradnih overjenih podpisov ustanoviteljev. Formularjev in navodil za zbiranje ustavodajnih izjav pa vlada do zdaj še ni izdala. Ustanovnih izjav, ki niso napisane na od vlade predpisanem formularju, pa kljub temu, da je njihova vsebina v zakonu točno določena, pristojne službe nočejo sprejeti. Tako so vladajoči oblastniki povzročili demokratičnim strankam, ki na državnozborskih volitvah leta 1992 niso prišle v parlament, imajo pa svoje predstavnike v sedanjih organih občinskih skupščin, torej v organih lokalne oblasti, za katere se pripravljajo letošnje volitve (!), ali pa so nastale po volitvah leta 1992, neupravičene ovire in časovno stisko. To jim otežuje ali pa celo onemogoča normalne volilne priprave v zakonsko določenem roku ter ogroža volilni nastop in posledično njihov obstoj. Te stranke, ki so nastale v procesu odpora proti nekdanjemu komunističnemu totalitarnemu sistemu, so pahnjene v neenakopraven položaj v primerjavi z drugimi, kar pomeni grobo kršitev ustavne pravice do političnega zdru-
ževanja državljanov Slovenije. Še posebej je treba poudariti dejstvo, da je število za registracijo stranke zahtevanih ustanoviteljev — 200 — nesmiselno visoko, najvišje v Evropi! Pogoji za udeležbo na volitvah so bistveno manj enakopravni, kot so bili na volitvah leta 1990.
Narodnim demokratom ni vseeno, kakšna bo prihodnost slovenskega naroda. Če te nedemokratične ovire ne bodo takoj odstranjene in se bodo ti, po svoji naravi totalitarni pritiski nadaljevali, bo svet Narod demokratov čutil za svojo dolžnost, da o kratenju osnovnih demokratičnih pravic do političnega združevanja v Sloveniji obvesti organe in ustanove Sveta Evrope.
Svet narodnih demokratov Florijan Bulovec, predsednik sveta ND
NOVICE S KOROŠKE
SOSVET: DR. JOŽE MARKETZ BO NASLEDIL DR. VALENTINA 1NZKA: V sosvetu za koroške Slovence pride do personalne spremembe: dv. sv. dr. Inzko ne bo več zastopal Cerkve; ordinariat krške škofije je kot njegovega naslednika imenoval dr. Jožeta Marketza, vodjo slovenskega oddelka Dušnopastirskega urada.
ŠMIHEL: Lansko leto so v Šmihelu obnovili ljudsko šolo, letos pa je začela gradnja novega otroškega vrtca. Stroške za projekt je uspelo dobiti v Celovcu pri deželni vladi. Mandatarji so zahtevali, da stroški ne smejo preseči 10 milijonov šilingov. Zgrajen bo poleg ljudske šole in bo prostor za dve skupini, možno pa bo zgraditi tudi za tretjo.

£ GOSPODARSKI VESTNIK
Slovenske Latinskoameriške Trgovske Zbornice
SLOVENSKO-LATINSKOAMERIŠKA TRGOVSKA ZBORNICA vabi na predavanje, ki ga bo imel ing. Alberto César Lafranconi
CALIDAD TOTAL
v četrtek, 10. novembra ob 20. uri v Slomškovem domu, Castelli 28 - Ramos Mejia.
TRGOVSKA IZMENJAVA MED REPUBLIKO SLOVENIJO IN ARGENTINO SE POVEČUJE iz leta v leto. Tako so v lanskem letu argentinski izvozi narasli za 120 procentov v sorazmerju s prejšnjim letom 1992, uvozi iz Slovenije v Argentino pa so se povečali za 56,9 procentov. V letošnjih prvih šestih mesecih se je slika precej spremenila: Slovenija je izvozila skoraj za tri milijone dolarjev, dvakrat več kot lani v enakem času, uvozila iz Argentine pa za štiri milijone dolarjev blaga, kar je bilo več kot za polovico manj. Glavni uvozni proizvodi iz Argetine so jedi, najpomembnejši izvozni izdelki iz Slovenije pa kemični proizvodi. Po podatkih, ki jih je posredoval argentinski poslanik v Avstriji, Sloveniji in Hrvaški, Andrés Pesci Bourel, živi danes v Argentini okoli 10.000 Slovencev.
TURISTIČNA ZNAMENITOST NA DRAVI. Nekoč je bilo splavarjenje na Dravi donosen posel, danes pa turistična znamenitost, saj ga ni gosta, ki ne bi naredil kratkega sprehoda po starem Lentu v Mariboru. Letos je bilo na poletnih prireditvah več kot 200.000 ljudi na ok. 200 različnih nastopih. Med sprehodi po Lentu lahko vidimo židovski stolp, ki je najstarejši sakralni židovski objekt v Evropi. Tam lahko občudujemo najstarejšo trto na svetu, pa 500 let stari sodni stolp in minoritsko cerkev in samostan .
250 GOLOBOV bodo spustili s ploščadi sejmišča. Letos bo prvič sodelovala na razstavi Narava - Zdravje tudi Zveza rejcev malih živali, ki bo razstavila do 300 živali in pokazala kako ravnati z živalmi v bivalnem prostoru.
SODOBEN TELEKOMUNIKACIJSKI CENTER so odprli v Celju. Vrednost centra presega 5 milijonov mark.
DOBRA PRILOŽNOST za predstavitev malega gospodarstva se je ponudila na tridnevni mednarodni konferenci, ki je bila od 21.—23. septembra na Bledu.
2,5	MILIJARDE DOLARJEV REZERV. Slovenske devizne rezerve so po podatkih Banke Slovenije julija dosegle že dve milijardi in 208 milijonov dolarjev rezerv.
ČAROBNE PALČKE NI. Na zasedanju poslovnežev na Bledu se je zaznalo veliko stvari, ki žagajo vejo slovenskega gospodarstva. Vsi ukrepi so večidel le kozmetični popravki s kratkim dahom. Veliko je izgovorov za sedanje stanje. Vladni možje zanje niso prejeli vidnejše podpore. Sicer pa je znano, da nobena levičarska vlada na svetu še ni vodila resne, konstruktivne gospodarske politike.
USPEŠNA MEDNARODNA KONFERENCA NA BLEDU. Udeležilo se je več kot 200 strokovnjakov iz 34 držav in ti so predstavili več kot 40 referatov. Predmet razprav je bil usmerjen v razvoj malih in srednjih podjetij v evropskih državah. Doseženi so bili številni neformalni stiki. Konferenca pomeni začetek boljšega sodelovanja med podjetniki.
TRGATEV SE JE ZE PRIČELA. Te dni so v okolici Ljutomerja začeli trgati razne sorte grozdja. Pridelek je zadovoljiv in se giblje okrog 18 odstotkov. Če bo vreme v oktobru dovolj suho in toplo, bo lahko tudi
letošnji letnik poznejših sort odličen.
150 MILIJONOV DOLARJEV osemmesečnega izkupička so imeli v tovarni zdravil Krka. Podjetje je z načrtnim iskanjem novih trgov že lani povečalo prodajo za 14,5 odstotka.
RADENSKA NAPREDUJE. Meseca avgusta so izvozili v 16 držav 1,7 milijona enot mineralne vode. Zlasti so izvozili v Italijo, Nemčijo in Avstrijo, letos pa so začeli prodirati še v države nekdanje Sovjetske zveze in na Češko.
NAJVEČJO ZLATARNO NA SVETU so zgradili Slovenci. Pretekle tedne je slovensko podjetje Metalka v osrednji Sibiriji v določenem roku predala ogromno poslopje za tovarno barvnih kovin (Krasnojarsk). Vrednost posla je bila 56 milijonov dolarjev, od česa je približno 30 milijonov ostalo Sloveniji. Gre vsekakor za največjo zlatarno na svetu, ki bo imela letni promet okrog 1,5 milijard dolarjev.
PRIPRAVE NA KOLINE. Sejmišča živine kar živahno delujejo. Zlasti gre dobro prodaja pujskov poleg že bolj zrejenih prašičev. Očitno se že pričenja doba, ko se zlasti na deželi pripravljajo na sezono kolin.
POVEZANOST V PRIHODNOSTI bo pomenila sočasen prenos govorov, teksta, podatkov in slike po telefonskem omrežju. Medtem ko se bomo pogovarjali z osebo na drugem koncu sveta, bomo lahko občudovali njegov nasmeh. To napoveduje Iskratel s svojimi najsodobnejšimi centralami.
MEDNARODNO ODLIČJE, veliko zlato medaljo „črni bron" je v Parizu dobila Pivovarna Union.
POSOJILA MLADIM DRUŽINAM. 571 mladih družin bo dobilo posojila za individualne stanovanjske hiše. Skupno je predvideno, da bodo razdelili 1,1 milijarde posojil.
TRGATEV STARE TRTE. 2. oktobra so obirali na Lentu najstarejšo trto v Evropi. Ob tej priložnosti je v Mariboru zelo živahno. Na trgatev, ki jo opravijo trgači iz Malečnika, so povabljeni „vsi vladni možje", celo zbor veleposlanikov. Seveda je trgatev spremljal program z zgodbami in običaji.
GOSPODARSTVO NE MORE ČAKATI. Gospodarsko sodelovanje med Slovenijo in Hrvaško je upadlo. Temeljni problem so lastninska razmerja in premoženjsko pravni položaj podjetij. Seveda za obe državi ni normalno tako stanje, a vzroki so politični.
ZA ZDA JE SLOVENIJA V SREDNJI EVROPI je izjavil ameriški veleposlanik v Sloveniji Allan Wendt. O gospodarskem gledanju na Slovenijo pa je med drugim dejal: „Pred kratkim se je v Portorožu končala ameriška-slovenska poslovna konferenca. Vsi so bili navdušeni nad razvojem gospodarstva v Sloveniji, o ferner govorijo številni kazalci. Dosegli ste pozitivne številke v gospodarski rasti..."
VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI	
	30. septembra
iiiiill!	124,37 SIT tolarjev
1 marka	80,30 SIT tolarjev
TOD lir	7,99 SIT tolarjev
TEDEN
JANEZ JANŠA
Slovenija danes
Veseli me, da sem z vami. Ko sem odhajal na to pot, so mi rekli, da se bom dobro počutil; in to je res. Nimam občutka, da sem
v	Argentini, kajti pokrajina je res malo drugačna kot v Sloveniji, spremljajo pa me ljudje, ki jih razumem, ki govorijo isti jezik in ki razmišljajo enako.
Prvo, kar bi želel povedati na začetku tega pogovora, je zahvala za dve stvari: najprej za to, ker ste ohranili slovenstvo, v zelo težkih pogojih in tako ohranili nekaj, kar bi bilo drugače zaradi razmer, ki so bile desetletja v domovini, izbrisano iz nacionalne zavesti; in drugič zahvala za tisto, kar ste storili v času največje in najnovejše slovenske preizkušnje poleti leta 1991, ko so prve vzpodbude in telefaksi, v katerih so nekateri od vas argentinskih Slovencev ponujali pomoč Sloveniji, ki se je takrat borila za svojo svobodo, celo v tem smislu, da bi prišli in se borili z nami. Ko ste to napisali, morda niste vedeli, kaj to v tistih trenutkih pomeni. Mi pa smo tedaj vedeli, da se za samostojno Slovenijo ne bori samo nekaj politikov ali članov vlade in tistih, ki so mobilizirani, ampak da je to nacionalni projekt, in kot takega smo ga začutili dejansko šele potem, ko so v dneh preizkušnje prišli glasovi o podpori iz celega sveta. In najbrž je tudi to prispevalo, da smo vztrajali in dosegli svoje. Verjetno ne pričakujete od mene, da bi govoril o zadevah, ki so nekako za nami, ampak o zadevah, ki se še dogajajo, ki so pred nami, ki jih tudi vi, kljub temu, da ste oddaljeni po kilometrih bolj kot po drugem od matične domovine, kar dobro poznate. Videl sem, da dogodke spremljate mnogo bolje kot pa marsikdo v Sloveniji in da tudi razmišljate globlje.
Slika v domovini ni črno bela. Doma se dogajajo stvari, ki so dobre, optimistične, boljše kot pa smo si še pred leti mislili, da bodo v kratkem času. So pa tudi stvari, o katerih smo pred leti mislili, da se bodo hitro spremenile, obrnile na boljše, pa se niso. Slika je zelo mešana. Leta 1990, ko je upanje, da bo v Sloveniji prišlo do dejavnih sprememb, postalo realno in ko so bile že razpisane prve relativno svobodne volitve, sta bila pred nami dva zelo jasna cilja. Prvi je bil nacionalna osamosvojitev Slovenije, pridobitev samostojnosti, državnosti in mednarodnega priznanja; drugi pa je bil demokratizacija, odprava prejšnjega sistema, poprava krivic in zagotovitev pogojev za normalno življenje ob normalnem demokratičnem političnem in seveda gospodarskem sistemu.
Danes po štirih letih in nekaj mesecih lahko rečemo, da je prvi cilj uspel: Slovenci imamo samostojno državo, do nje smo prišli za relativno nizko ceno. V tem finalu smo imeli dovolj znanja, poguma, sreče in tudi božje pomoči, da je to uspelo. Lahko rečemo, da smo s tem doseženim ciljem lahko zadovoljni. Ko vidimo, kaj se dogaja na ozemlju bivše Jugoslavije, pa dalje na ozemlju bivše Sovjetske zveze, ko še vedno govori orožje, lahko rečemo: dobro se je končalo. Bilo bi krivično, ne videti zelo velike enotnosti naroda, ki je prišla do izraza pri plebiscitu, potem pa v tistih najtežjih dneh preizkušnje do mednarodnega priznanja. Natančno se je videlo, kje so tiste energije doma in po svetu, ki so delale v tej smeri. Tudi Argentina je bila med prvimi, ki so priznale Slovenijo, zagotovo ne zaradi tega, ker bi večina Argentincev natančno vedela, kje je Slovenija, ampak zato, ker ste
vi	prispevali k temu, da so tisti, ki o tem
odločajo, to spoznali.
Ta del zgodbe je optimističen, pozitiven, in to je dobro. Lahko bi danes imeli marsikaj drugega, pa ne bi imeli samostojne države in bi bila ta še pred nami, bi najbrž morali reči, da je slabše. Pa vendarle vse to ne skriva razočaranja, ki je prisotno v Sloveniji zelo jasno posebno v zadnjih mesecih: da je naš drugi cilj — demokratizacija, vzpostavitev normalnega gospodarskega in političnega sistema, poprava krivic — ne samo upočasnjeno, ampak je v nekaterih primerih hoja v nasprotno smer. Rekli
boste, kako je to mogoče: Demos je imel leta 1990 vendarle večino v parlamentu, imel je čas, imel je priložnost, lahko bi to tedaj storil. Nekaj stvari je sicer Demos naredil. Parlament je bil pripravljen sprejeti zakon o denacionalizaciji, ki je pomemben del projekta za popravo krivic, vendar pa se kljub temu, da zakon velja, uresničuje čedalje počasneje, mnogi postopki stojijo, v organizaciji nekaterih starih političnih strank celo zbirajo podpise za spremembo zakona.
Bil je predlagan zakon o privatizaciji, a je bil blokiran in končno sprejet v takih kompromisih, da to, kar danes poteka v Sloveniji, ni privatizacija, ampak kot je rekel slovenski pisatelj Drago Jančar pred dnevi: „prihvatizacija"! („hvati" pomeni po srbsko „zagrabi" - op. ur.), ker tisti, ki so imeli prej pri socialističnem koritu glavno besedo, vodijo tudi ta proces. A se ne konča samo pri tem. Večji deli nekdanje skupne tako imenovane družbene lastnine pridejo zapisane v sodne registre in zemljiške knjige kot privatna lastnina, kar pomeni neko trajno razdelitev ekonomske in družbene moči na podlagi tega.
Demos je pripravil nekatere druge zakone, ki so šli v proceduro, a iz nje nikoli prišli. Res pa je, da je bila v istem času leta in pol, ko je Demos imel večino v parlamentu (izgubil jo je jeseni leta 1991), vlada manjšinska in ni mogla spraviti skozi parlament nobene pomembne rešitve razen ustave, ki se je niso upali blokirati.
Glede na to, da je pomemben korpus zakonodaje ostal v proceduri in je bil potem z novimi vladami spremenjen, so se tu procesi demokratizacije na različnih področjih ustavili na različnih točkah.
Od pomladi letos pa gre ta krivulja navzdol. Zdaj ne samo da bi se.ti procesi
izvajali počasi ali pa da bi se blokirali, ampak se celo odvijajo obratni procesi. V tem času od pomladi letos je bila sprejeta zakonodaja, ki je potrdila kontrolo institucije v vladi, tako da ta proces „prihvatiza-cije" poteka, ne da bi se sploh zvedelo za razne nepravilnosti. Prejšnji mesec je bila sprejeta zakonodaja s področja pravosodja, ker je bila potrebna, pa vendar ni taka, kakor bi morala biti. Slovenija ima še vedno tukaj jugoslovansko zakonodajo, kajti novi zakoni bodo začeli veljati z začetkom prihodnjega leta. Še danes ste v Sloveniji lahko obsojeni po kazenskem zakoniku SFRJ, proces bodo vodili zakoni o kazenskem postopku SFRJ! Sodni aparat je organiziran po zakonih bivše Jugoslavije, ki veljajo samo še v Sloveniji; Srbija jih je že zdavnaj spremenila, da o drugih delih bivše Jugoslavije sploh ne govorim. S to novo zakonodajo, ki je bila sprejeta v slovenskem parlamentu, se skuša ohraniti kontinuiteta, nadaljevanje nekdanje sodne oblasti. Zdaj bodo vsi sodniki imenovani do upokojitve, kar je seveda prav, vendar pa bodo vsaj na ključna mesta imenovani sodniki, ki so na ta mesta prišli prej, ko to ni bila neodvisna veja oblasti, ampak podaljšana roka partije. Naša stranka je spravila v zakon o sodniški službi dopolnilo, ki je bilo sprejeto za en glas —- slučajno, ker so nekateri nasprotni poslanci manjkali — po katerem sodniki, ki so sodili za politična kazniva dejanja v preteklosti, ne bi smeli dobiti tega doživljenjskega sodniškega mandata. Sodni svet, ki je seveda sestavljen iz teh sodnikov, je sprožil ustavni spor, vendar je ustavno sodišče zakon potrdilo.
A kaj se je zgodilo: v parlament je prišel predlog za nad 50 novih sodnikov oziroma starih sodnikov, ki naj bi se jim mandat podaljšal do konca sodniške službe, in med temi sodniki so tudi sodniki, ki so dokazano obsodili ljudi za politična kazniva dejanja. Oglasili so se od njih obsojeni ljudje in predložili obsodbe, vendar je šlo naprej v parlamentarno proceduro. Komisija za volitve in glasovanja v parlamentu je pač z glasovanjem izglasovala, da je to zakonito, ne glede na izrecen zakon. Zdaj ga bodo tudi v tem smislu spremenili. Isto se dogaja s tožilstvom. To je zdaj podrejeno vladi, tako da vlada odloča o tožilcih, ki so tako instrument izvršne oblasti. Tako bodo tožilci prejeli doživljenjski mandat, ne glede na to, kako so sodili v prejšnjem sistemu.
Spomladi je bil zelo na hitro sprejet zakon o nacionalni televiziji. Samo zato, da so se tam lahko izvedle kadrovske spremembe: direktor TV Žarko Petan, priznan javni delavec, pisatelj, zapornik, je dobil mandat pred slabim letom in bi ga imel še kake štiri leta, pa so spremenili zakon in ga po hitrem postopki odstavili.
V začetku jeseni so se začeli napadi na dva edina nova človeka v pravosodnem sistemu: na ljubljanskega tožilca Miklavčiča in na republiškega tožilca Drobniča. Oba sta pod silnim medijskim udarom in praktično blokirana.
Ko pod vse to potegnemo črto, vidimo, da razen nekaj mest v oblastnih organih v Sloveniji praktično ni več funkcij, ki bi jo zasedali novi ljudje; vse je staro. Kontinuiteta je v mnogi meri obveljala. Mnoge stvari so bile leta 1990 povsem očitne, v smislu da
smo se tako predstavniki Demosovih strank kot ljudje na splošno zavedali, da se bodo stvari morale spremeniti, tako kot se je pričakovalo. Pa se na nekaterih tudi najbolj očitnih področjih stvari niso spremenile.
Slovenija še sedaj plačuje iz proračuna udeležence v španski državljanski vojni, česar Španija ne dela več kot 40 let, ne enim ne drugim. V Sloveniji gre sicer le za nekaj primerov, kar finančno ne pomeni nič, simbolno pa zelo veliko. V Sloveniji se še vedno plačujejo pokojninski dodatki zveznim funkcionarjem v državnih in partijskih organih bivše Jugoslavije, in to ni tako malo. Nihče v bivši Jugoslaviji tega ne plačuje več. V Sloveniji se plačuje skoraj 1000 izjemnih pokojnin zaslužnim revolucionarjem. V Sloveniji je na spisku borčevskih penzij 65.000 ljudi. Po uradnih podatkih, verjetno pretiranih, je bilo v partizanski vojski v Sloveniji marca leta 1945 30.000 ljudi, od katerih so seveda mnogi pomrli. Ta razlika so pač plačani volilci določenih političnih strank, ki jih plačujemo vsi. Slovenija plačuje iz proračuna tudi 5000 bivših oficirjev JLA.
Če vse to seštejete, dobite letno kakih 15 milijard tolarjev, ki gredo iz proračuna. Naj bo to za ilustracijo nekega stanja, ki ga najbrž več ali manj poznate.
Drugače pa je generalna ocena, da se ekonomija v Sloveniji izboljšuje, makroekonomski kazalci so pozitivni. Te uspehe si sicer pripenja vlada, a če resno analiziramo, pri tem vlada nima nič opraviti. Sicer pa se vlada ne ukvarja z gospodarstvom, le s „prihvatizacijo". Ti ugodni makroekonomski kazalci v Sloveniji so posledica predvsem dveh stvari: najprej dejstva, da se je Slovenija odlepila od „črne luknje", od Jugoslavije, kamor se je stekalo ogromno sredstev. Ko smo pred letom zbirali material za mednarodno konferenco o sukcesiji po bivši Jugoslaviji, smo prišli npr. do zanimivih številk. Samo za jugoslovansko armado je Slovenija od leta 1945 do leta 1990 dala skupaj 70 milijard dolarjev. V nekaterih letih je Slovenija dala tudi 35% celotnega zveznega proračuna. Če bi sešteli te in še druge prispevke, lahko izračunamo, da je Jugoslavija Šlovenijo stala v 45 letih kakih 120 milijard dolarjev.
Jasno je, da je z osamosvojitvijo tudi nekaj minusov, ker se določeno blago ni moglo več prodajati na jugoslovanskem trgu, vendar pa je bilo tega relativno malo. Pred osamosvojitvijo so predvsem stare politične stranke govorile o tem, kakšen udarec bo to za slovensko ekonomijo ali za tiste panoge, ki niso bile perspektivne in so bile grajene po socialističnem vzorcu. Zanje je bila izguba jugoslovanskega trga sicer velik udarec, vendar bi do tega udarca prišo slej ko prej, ker to blago ni bilo nikjer konkurenčno. Tudi če bi — hipotetično gledano — Jugoslavija ostala skupaj in se demokratizirala, odprla meje in ukinila zaščitne carine, bi se vse to moralo preusmeriti ali bi propadlo.
Če seštejete v ekonomskem smislu tisto, kar je Slovenija z osamosvojitvijo dobila ali izgubila, boste dobili pocj črto zelo velik plus, kar se je pokazalo zelo hitro. Oktobra 1991, ko je Slovenija razglasila tudi monetarno samostojnost in uvedla svojo valuto, tolar, je bilo razmerje med slovenskim tolarjem in srbskim dinarjem 1:1. V nekaj mesecih, ko Srbija še ni bila pod nobenimi ekonomskimi sankcijami, je to razmerje naraslo na 1:70. Ko so začele sankcije je bilo razmerje 1 milijarda! Ta pokazatelj je najbolj nazoren in kaže na to, da je pač del te akumulacije, ki se je prej odlival iz Slovenije, ostal doma, kar je vplivalo na poživitev gospodarstva in pomagalo prebroditi tudi šok tistih industrijskih panog, ki so izgubile trge. (Nadaljevanje prihodnjič)
NOVICE IZ SLOVENIJE
TOLMIN — Ogromne količine granat in bomb je še v gorah vzdolž nekdanje soške fronte. V zadnjem poletju so pirotehniki razstrelili okoli 270 granat iz prve svetovne vojne. Vendar celotne količine ni rnogoče oceniti, ker so spravljene po raznih krajih bivše fronte. Tolminski štab za civilno zaščito zbere na leto približno tri tone nevarnih predmetov in jih uniči. Poleg njega pa je še cela množica privatnih zbirateljev, ki „počistijo" teren; nekateri se lotijo tudi razstavljanja granat in bomb. Seveda se primerjajo tudi nesreče: v zadnjih letih so zapisali tri smrti oseb, ki so na precej neprimeren način skušali razdreti granate.
RAZKRIŽJE — Po vatikanski odločitvi, da del župnije, ki leži v Sloveniji, spada v upravo mariborske škofije, je škof Kramberger imenoval za upravnika Marjana Rolo, ki je tudi ljutomerski župnik. V novo župnijo spadajo Razkrižje, Šafarsko, Gibina in Veščica; v drugo župnijo pa bodo spadale vasi Kopriva, Špric in Globoka, ki so prej spadale pod župnijo Štrigova. Ti kraji so bili devet stoletij v upravi hrvaške cerkvene ureditve.
VILENICA — Na letošnjem, devetem mednarodnem srečanju pisateljev Vilenica '94 je petintrideset pisateljev predstavilo svoja besedila v presojo mednarodni žiriji. Med vsemi je žirija proglasila za zmagovalca hrvaškega pisatelja Slavka Mihaliča in bosanskega literata Josipa Ostija. S tem imata zagotovljeno izdajo prevoda enega njunega dela v slovenščino. Lansko leto je bila zmagovalka Čehinja Libuša Monikova, zato so na letošnji prireditvi predstavili prevod njenega romana Fasada. To je že enajsti prevod tega dela..
LJUBLJANA— Video Boom 40 je lestvica, ki sta jo pripravila dva časnikarja iz Maribora in Ljubljane, video posnetke pa bodo predvajale tedensko razne kabelske TV postaje. Prva tri mesta so prvotno zasedali Pop design (Ko si na tleh), Agropop (Punca, pejt na morje z mano) in Mercedes Band (Pot).
KREDARICA — Na Kredarici že dve leti deluje centrala za pretvarjanje sončne v eletrično energijo, zdaj pa nameščajo suha stranišča s kolektorji, ki bodo bistveno zmanjšali porabo vode in onesnaževnja. S kolektorji bodo ogrevali kompostno jamo in pretvarjali iztrebke v kompost. Podobne načrte imajo za kočo na Sedmerih jezerih in na Komni.
MURSKA SOBOTA — V Prekmurju je najti po gozdovih kar velike gobe. Za največjo so proglasili gobo prašnico, ki je tehtala 5,8 kg., v premeru pa je imela 60 centimetrov.
PTUJ — Ptujski arhivarji se pritožujejo, ker so razni arhivi, ki jih morajo prevzeti, nepopolni in neurejeni. Posebno padajo v oči dejstva, da so izginili arhivi, kot so arhiv ormoškega občinskega komiteja Zveze komunistov, ali arhivi kmetijskih zadrug. Arhivi podjetij, ki so propadla, so bili že „prečesani" in je bilo uničeno vse, kar bi koga bremenilo.
LJUBLJANA — Konjeniška policija ima za seboj že precej zgodovine, vendar bo letos praznovala šele dvajsetletnico ustanovitve tovrstne enote. Trenutno imajo osemnajst konj na postojanki v hipodromu v Stožicah. Na praznovanje so povabili policije iz raznih evropskih mest in z njimi so se pomerili v dresuri in preskakovanju
ovir.
PTUJ — Leta 1667 je grof Sauer dal postaviti Marijin kip na Minoritski trg in sicer v zahvalo za zmago nad Turki pri Monoštru leta 1664. Med drugo svetovno vojno so Nemci kip odstranili in je bil do zdaj shranjen v Pokrajinskem muzeju Ptuj. Zdaj so pa Marijin steber spet postavili na svoje mesto in bo tako sestavljal tradicionalno sliko Minoritskega trga. V načrtu je še ponovna postavitev minoritske cerkve, ki je bila med drugo svetovno vojno združena.
MURSKA SOBOTA — Po ministrski odredbi je lahko v občini posebna šola za begunske otroke, če je teh vsaj šestedeset. V soboški občini jih je letos le 32, torej bodo morali obiskovati slovenske osnovne šole. Kljub temu bodo dobivali dodatni pouk bosanskega, srbskega in hvaškega jezika s književostjo.
PIRAN — Na Srednji pomorski šoli so krstili 124 novincev iz prvega letnika. Neptunov krst je bil vključen v širši program, ki se je razvijal po celi slovenski obali. Na njem je bilo možno ogledati si stare navtične karte, navigacijske instrumente, povorko s pihalnim orkestrom in mažoretkami, na koncu pa je bila gusarska večerja in ples.
SLOVENSKA BISTRICA — Na bistriškem gradu so odprli razstavo sto najzanimivejših molitvenikov, večinoma slovenskih, najstarejši pa je iz leta 1760. Molitveniki spadajo v zbirko štiristotih, ki jih je zbral Franc Pajtar s Pregarskega.
BRNIK — Leta 1982 je pred pariško redakcijo časnika El Atan el Arabi eksplodiral avto opel kadett, ki je pozvročil eno smrt in rane 63. osebam. Francoski policisti so že takrat dognali, da je bil avto najet na brniškem letališču in prepeljan v Pariz. Danes je podatek v javnosti, ker so skušali dokazati, da je bil svetovni terorist Carlos (ki so ga pred meseci ujeli) udeležen pri tem atentatu, vendar zaenkrat brez uspeha.
NANOS — Na tej gori so odkrili spominsko ploščo z imeni šestih ustanoviteljev TIGR-a (Trst, Istra, Gorica, Reka), iredentistične antifašistične organizacije, ki so leta 1927 imeli prvo sejo. Med drugo svetovno vojno in po njej je bil TIGR krivično postavljen ob rob, ker ni prisegal na komunistično ideologijo, ampak je bil njen najvišji ideal obramba svojega jezika in kulture.
NOVICE S PRIMORSKE
UMRL JE msgr. Valentin Zdravko Bir-tig. Zadnja leta je živel v Rubinjaku pri Čedadu. Rojen leta 1909 v Ruoncu nad Podbonescom, si je s svojim delom za slovenske ljudi pridobili naziv „enega zadnjih slovenskih Čedermacev". Bil je tudi pesnik: v Gorici je izšla zbirka njegovih poezij z naslovom Spomin na dom.
OB ZAČETKU ŠOLSKEGA LETA je bilo imenovanih pet poverjenih ravnateljev za slovenske nižje srednje šole. Na šoli Sv. Cirila in Metoda pri Sv. Ivanu je bil imenovan prof. Marijan Kravos, kot redni ravnatelj liceja France Prešeren pa je letos postal prof. Tomaž Simčič. (Pred leti sta oba bila na obisku v Argentini. Op. ur.)
SDO	San Martin	SFZ
	"MAX"	
	in concert	
	V soboto, 19. novembra ob 22. uri	

W. SLOVENCI V ARGENTINI
Osebne novice
Rojstvo: V družini Francija Goršeta in ge. Dori roj. Heller se je 23. oktobra rodil sin prvorojenec, ki bo pri krstu dobil ime Matjaž Martin.
Srečni družini čestitamo!
V družini Andreja Kržišnika in Cristine Taretto se je rodila hčerka Abril Maria de los Angeles.
Čestitamo!
Krsta: V slovenski cerkvi Marije Poma-
gaj sta bila v soboto, 22. oktobra, krščena Santiago Dario Pérez Torre, sin Jorgeja Alberta in cont. Milene roj. Bavec ter Karina Andrea Bartolomé, hčerka Héctorja Emilia in cont. Metke roj. Bavec. Botri so Juan Salerno in Elena P. T. de Salerno ter Roberto Chinelli in Claudia S. de Chinelli. Krstil je župnik Jože Škerbec.
Čestitamo!
Poroka: V cerkvi Marije Pomagaj sta se v nedeljo, 23. oktobra, poročila Sergij Stocca in Diana Estrella Costa. Priči sta bila Juan Alberto Costa in Olga Lobiec. Poročil ju je župnik Jože Škerbec. Naše čestitke!
XXIII. mladinski dan na Pristavi
Letos nas je skrbelo ves teden, saj je že od torka naprej deževalo, nismo vedeli, če bomo lahko pripravili oder na prostem in če ne, kaj bomo s programom, kateri prostor bi nudili gostom, da bi se čimbolje počutili. Končno je v soboto posijalo sonce in smo veseli vsi prijeli za delo. S pomočjo članov folklorne skupine, ki so tisto nedeljo plesali v Parque Centenario,smo drug drugemu pomagali in tako lahko izvedli obe prireditvi z najboljšim uspehom.
Vemo, da delo mladinskega dne ni samo enodnevno, zato ne moremo pisati, koliko časa in kdo vse je pomagal in pripomogel, da je ta dan potekal v harmoniji. Že od postavljanja mejne mreže pa do kupovanja jedi in pijače, pospravljanja, idej, skrbi za kulturni program, pevskih vaj itd., itd.
Končno je le prišel pričakovani dan, ne sončen, ampak se je le do opoldneva popravilo vreme in smo vsi srečni sprejamali obiske, ki so prihajali na Pristavo.
Že v jutranjih urah so prihiteli športniki vseh Domov in odigrali tekme v nogometu in odbojki. Prvo mesto v nogometu je dobila skupina s Pristave, v odbojki pa skupina iz Šlomškovega doma.
Ob pol dvanajstih smo se vsi zbrali pri sv. maši, pri kateri je prvič pel madinski zbor s Pristave; pripravili so se tako lepo, kot za vse drugo.
Maša je bila res doživtje. Obhajanje Kristusove daritve na križu, češčenje, zahvalni dar, ki ga nam je poklonil in posebej še prošnja, da bi nas še naprej ohranil zveste Bogu in narodu.
Po maši so športniki nadaljevali s tekmami, drugi smo se pa zbrali pri kosilu, ki so nam ga pripravile skrbne pristavske mamice.
Po končanih tekmah smo se pa zbrali
pred ombujem, kjer je bil pripravljen oder za nastop ali kulturni program našega dne.
Z uvodnimi besedami predsednika Fantovske zveze na podlagi „nekoga moraš imeti rad", v katerem je poudaril ljubezen do bližnjega, spoštovanje do vseh ljudi in stvari, ki so nam blizu, posebno še v skupnosti.
Od osnovnošolskih otro, pa do članov vse družine so bili na odru predstavniki s plesi, petjem, muziko in besedami. Marsikomu je zdrsnila solza iz oči, ko je lahko opazil, da imajo naši mladi v sebi še čute prave ljubezni.
Pozna se, da je skupina zopet združena in to, kar med letom delajo, so pokazali na odru.
Ne moram pa preko povezave Miriam Jereb-Batageljeve, ki je vse to delo pripravila z nežnostjo „mame-žene".
S tem so tudi mladi pokazali, da znajo in zmorejo veliko sami, pa vseeno jih ni sram prositi tiste, ki so delali pred njimi, za pomoč.
Po končanem programu so se s šopki zahvalili tistim, ki so jim na kateri koli način pomagali.
Pomaknili smo se v dvorano, kjer smo imeli še eno presenečenje.
Nov orkester „Volk Band" je prvič igral javno v skupnosti. Lahko smo tudi ponosni in veseli na to, saj vemo, da če mladi čutijo slovensko pesem, naj bo verska ali poskočna (polka-valček), pesem ne bo izumrla.
Pozno v noč smo se zabavali, pogovarjali in se lepo imeli na naši dragi zeleni Pristavi, ki nas že toliko let združuje. Zato se zavedamo, da moramo tudi njo še naprej imeti radi.
Pristavska mladina
CORDOBA
POČITNIŠKI DOM "DR. RUDOLF HANŽELIČ"
nudi mladini, družinam in starejšim osebam, poleg običajnih ugodnosti letos tudi:
-	Posebno prehrano za goste, ki bi jo imeli zdravniško predpisano.
-	Bazen, igrišče za tenis in paddle v privatnem klubu na poti v Capilla del Monte.
-	TV in video filmi v večernih urah.
-	Kapališče ob jezeru "Dique el Cajón" v Capilla del Monte; priložnost za razne vodne športe (windsurf, canotaje, itd.)
-	Skupne izlete s privatnim kombijem (last koncesije Počitniškega idoma).
-	Stalna prva pomoč v Počitniškem domu.
Dnevni stroški za stanovanje in hrano so sledeči:
	Odrasli	Otroci
		od 1.-6. leta od 6.-13. leta
sobe s privatno kopalnico in veliki chalet	$26.-	$ 20.- $ 23.-
Dojenčki zastonj		
Počitniški dom je odprt vse leto z istimi ugodnostmi kakor med poletno sezono.
Pismene ali telefonske prijave: Počitniški dom “ DR. RUDOLF HANŽELIČ"
Villanueva 1880 (1712) Castelar - Tel. in faks: 627-4160 / 629-3016
ftp##1#

ORIENTE S.R.L. - Prevozi - poroke - rešilni avtomobili - mrliške vežice - pogrebi - Monsenor R. Bufano 2651 (ex Camino de Cintura) 1754 San Justo
-	Tel.: 651-2500 / 651-2335
Proyectos de Informàtica S.A. - Avditorija pri kompjuterjih, programe 3419/91 D.G.I. - Franci Šturm - Emilio Mitre 435 -13. nadstr. „D" - Capital
-	Tel.: 433-1713
PSIHOLOGIJA
Lic. Jelka Oman, psihologinja. Psihološka pomoč pri učenju in vedenju, orientacija pri izbiri poklica in v njem, ter za starše in vzgojitelje. Finocchietto 1949, Hurlingham, Tel: 665-0268
Psihoanalitični konzultorij; lic psih. Marko Mustar; Santa Fé 3228,3° „M" — Capital —Tel: 831-3546. ELEKTRONIKA
Električni material za industrijo in dom. Elektro Ader - Franci Jarc. Av. Ader 3295 - Munro; Tel.: 766-8947 / 762-1947
ZOBOZDRAVNIKI
Viktor Leber - splošna odontologija, implantes óseo-integrados; sreda in petek, od 14 do 18; Belgrano 3826
-	7. nadstr. „B" - San Martin - Tel.: 755-1353.
TURIZEM
Potovanja, skupinske ekskurzije, letalske in pomorske vožnje poskrbi po ugodni ceni Marjeta Senk - Tel.: 762-2840.
LEGAJO N° 3545-82 Počitnice, izleti in potovanja v domovino informacije, hotelske namestitve, avtobusni prevozi, posredovanje vizumov in menjalnica. H. Yrigoyen 2742 - San Justo - Tel.: 441-1264/1265 ADVOKATI
dr. Katica Cukjati —• odvetnica - ponedeljek, sreda, petek od 18. do 20. ure - Boulogne Sur Mer 362, La Tablada, Tel.: 652-5638
dr. Marjana Poznič - odvetnica - Vsak dan od 15. do 18. ure- Lavalle 1290, pis. 402- Tel. 382-1148 dr. Franc Knavs — odvetnik - ponedeljek, torek, petek od 16 do 20 - Tucuman 1455 - 9. nadstr. „E" -Capital - Tel.: 476-4435; tel. in faks 46-7991. ŽADOM
Matija Debevec - soboslikar. Barvam stanovanja, pohištvo. Péguy 1035 - (1708) Moron.
GOSPODARSTVO
Zavarovanja M. in H. Loboda — Sarmiento 385 -1. nadstr., pis. 10 - Buenos Aires - od 11 do 18.30 - Tel.: 325-2127.
Kreditna Zadruga SLOGA — Bmé. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel.: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
Mutual SLOGA — Bmé. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel.: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Republica de Eslovenia 1851 - Uraduje od sredah od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10.30 do
12.30	(g. Nande Češarek).
SLOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS -Hladnikov dom - Msgr. J. Hladnik in Hernandarias - Uraduje ob sredah od 19. do 21. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 ure (ga. Marija Gorše).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom (pisarna) - H. Yrigoyen 2756 - Tel.: 651-1760. Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 9.30 do
11.30	ure (gdč. Julka Moder).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN Slovenski dom - Cordoba 129 - Tel.: 755-1266 -Uraduje ob četrtkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 11. ure (g. Stanko Oberžan).
Fotografije Slovenskega dne
Naročila na tel. 659-2060 Marko Vombergar
SDO	SFZ
Slovenska vas
te vabita na
PIZZA PARTY
5. novembra ob 21. uri.
SDO
SFZ
vabita na
25. glasbeni večer
v Slovenski hiši - 30. oktobra 1994
18.00	Mladinska maša
19.00	Koncert
Nastopaj'o: Ivan Vombergar, Mladinska skupina iz Slovenske vasi, Moški zbor iz San Justa, Cvetka Kopač, Ani Rode, Luka, Matej in Matija Debevec, Mladinska skupina iz Slomškovega doma, Toni Vivod, Martin Kopač, Erika Poglajen, Rok & Polka ter Mladinski pevski zbor San Justo. Iz Slovenije bo nastopal Bojan Metelko.
ZVEZNI MLADINSKI DAN
ob 45. obletnici ustanovitve mladinskih organizacij
Sobota, 12. novembra, ob 20. uri v Slovenski hiši
N/
Igra v štirih dejanjih: „Črna Žena"
Avtor: anonimen - Gostuje mladina iz Mendoze
Nedelja, 13. novembra v Slomškovem domu
9.00 sveta maša
10.00	začetek tekmovanj
13.00	skupno kosilo
19.00	kulturni program: prihod zastav; sodeluje mladina iz Mendoze, Carapachaya, Pristave, San Justa,
San Martina, Slomškovega doma in Slovenske vasi.
Po programu prosta zabava.
Mladi igralci vabijo na imitacijo "Les Luthiers"
(30QO©giteiio I1icqglDcdgp9qì}9(3gdglD
V soboto, 29. oktobra ob 20.30 uri v Hladnikovem domu
Mladina in odrasli: $ 4.- / Upokojenci: $ 2.- / Otroci: zastonj Vsi lepo vabljeni!
Slomškov dom
Sobota, 5. novembra, ob 20. uri
TOMBOLA
PRAVICO IMATE
do lastninskega certifikata, če ste državljan Republike Slovenije.
STE GA ŽE ZAHTEVALI?
Ako ga pa že imate, ga lahko vložite v SLOGO, ki je uradna zastopnica pooblaščene družbe za upravljanje s HRAM dd. in pooblaščene investicijske družbe SETEV dd.
Informacije v uradnih urah na tel.:
658-6574; 654-6438; 656-6244
WESTERN UNION
V 15 minutah pošlje in sprejme denar iz vseh delov sveta. V Sloveniji ma 40 zastopstev.
SLOGA
je uradna zastopnica WU Pozanimajte se v naši pisarni!
BLIZA SE 31. DECEMBER 1994
Še je čas, da:
• postanete član Mutuala SLOGA • si preskrbite Karto SLOGA • vložite $ 200,- v navadno hranilno vlogo
V začetku 1995 bomo izmed vseh upravičencev izžrebali:
DVE ZASTONJSKI VOŽNJI V SLOVENIJO,
za vas in vašega spremljevalca.
POMAGAJTE SREČI, DA BO SREČA POMAGALA VAM!
Fundador: MILOŠ STARE Director: Valentin B. Debeljak Propietario: Eslovenia Unida Redacción y Administracičm: RAMON L. FALCON 4158 (1407) BUENOS AIRES ARGENTINA Telèfono: (54-1) 636-0841 Telefax: (54-1) 636-2421
Glavni urednik:
Tine Debeljak ml. Uredniški odbor:
Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj
Correo Argentino Sue. 7	FRANQUEO PAGADO Concesión N° 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesión N° 3824
Registro Nac. de la Propiedad Intelectual N° 85.462	
Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 55; pri pošiljanju po pošti pa S 60; obmejne države Argentine 90 USA dol.; ostale države v obeh Amerikah 100 USA dol.; Evropa 110 USA dol.; Avstralija, Afrika, Azija 120 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 75 USA dol. za vse države.
Čeke
na ime „Eslovenia Libre'1
0
Stavljenje in oblikovanje: MALIVILKO - Telefax: (54-1) 362-7215
TALLERES GRÀF1COS VILKO S.R.L.
Estados Unidos 425 - Tel./Fax: 362-7215 (1101) Buenos Aires
SOBOTA, 29. oktobra:
Redni pouk Slovenskega srednješolskega tečaja ob 15. uri v Slovenski hiši.
V	Slovenskem domu v Carapachayu veseloigra Pri belem konjičku
V	Hladnikovem domu: Collegium musicum: „Smeh ni greh". Ob 20.30 uri.
V	Teatru Colon ob 17. uri. Bachova maša. Sodelujeta Bernarda Fink-Inzko in Marko Fink.
NEDELJA, 30. oktobra
V	Slovenskem domu v Carapachayu veseloigra Pri belem konjičku
SOBOTA, 5. novembra:
Tombola v Slomškovem domu ob 20.
V	Slovenski vasi Pizza party
NEDELJA, 13. novembra:
Zvezni Mladinski dan v Slomškovem
domu.
SOBOTA, 19. novembra:
Zaključna proslava Slovenskega srednješolskega tečaja v Slovenski hiši.
V	San Martinu MAX in concert ob 22.
Igralska družina Slovenskega doma v Carapachayu
bo predstavila v soboto, 29. oktobra, ob 19 in v nedeljo, 30. oktobra, ob 17. uri
veseloigro
Pri belem konjičku
Režija: Tine Kovačič Scena: Pavle Sušnik Po igri bo na razpolago večerja.
Rojaki prisrčno vabljeni!
Sloga že štirideset let v tesnem sodelovanju s slovensko skupnostjo