131. štev.
V Ljubljani, četrtek 8. junija 1920. PoSI""“ '	IIL	leto.
Vetja v Ljubljani in po pošti:
celo ieio pl leta (tiri leta
ti mesec
K 1 Krit
„ «-
.. 16-
Za inozemstvo:
relo leto	.	.	K	240-—
jo! leta.	.	.	„	120 —
«tri lela	«	.	.	„	M-—
n rcesec	.	.	„20 —
Za Ameriko:
celoletno ... 4 dolarje polletno ... 2 dolarja četrtletno. . . 1 dolar.
Novi aarotntki naj poiiljaJO
naričniuo po nakaznici.
e zaračunajo pa , -rostoni in sicer
'K' 55
X.
mm 1 K
pust.
Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica itev. 6/1. Telelon štev. 360. — Upravništvo je na Manjinem trgu .  -—* štev. 8. Teleion štev. 44.	t
Nemčija pred novim pučem.
Izhaja vsak dan zjutraj.
Posamezna številka velja 1 krono.
Vprašanjem glede inseratov i. dr. se naj' ^ ▼or dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se' -	Rokopisi	se	ne vračajo.
LDU Berlin. 2. junija. »Berliner Fageblatt« noreča: Od predvčeraš-niega dne se v okolici Erknerja in p'tngschletitena koncentrirajo čete, i se zbiralo iz cstankov dobrovolj: ega kora. V Potsdamu se zbirajo
menda bavarske čete in tam igra princ August Wilhelm Holienzollern-skl posebno vlogo. Prihodnjo nedeljo nameravajo izvesti akcijo, pri kateri bi aretirali vse pacifiste.
Protiromunska vstaja v Besarabiji,
LDU Moskva. 2. junija. V Besarabiji je vsled rekvizicij romunske vojske izbruhnila vsiaja. Romunski nosečniki v naglici zapuščajo deželo in odhajajo v Bukarešt in Jassy.
Dunaj. 2. junija. (Izvirno poroč) iz Bukarešte poročajo, da je došlo v romunski Besarabiii do velikih ne-tiirov. ker le voiaŠtvo s silo rekvi-riralo živež med prebivalstvom.
Nemiri so zavzeli revolucionaren protirumunski znača’ in se vedno boli razširjalo. V mnogih krajih so kmetie navalili na romunske veleposestnike, jih pomorili, posestva razdelili, poslopja pa zažgali. Romuni trumoma beže iz Besarabije. Vlada te odredila varnostne odredbe v najširšgm obsegu.
RUSKO ANGLEŠKA POGAJANJA.
LDU Amsterdam. 1. junija. »Hol-Landsch Nieuws Bureau« javlja iz Londona: Kakor poročajo *DaUy News«, se bo vršil že danes razgovor med Llovd Georgem in Krasinom, ki st ga najbrže udeležita tudi Bonar Law in pa lord Curzon. Pogajanja s Krasinom se dele na dva dela, prvi obsega politična, drugi finančna vprašanja
LDU Pariz, 1. Jun. Kakor poroča •Matin«, ni nikaega dvorna več, da Imajo pogajanja s Krasinom političen značaj.
FINANČNA UPRAVA AVSTRIJE.
LDU Dunaj, 2. junija. Na današnji leji finančnega In proračunskega odseka je državni kancelar dr. Renner
poročal o pravkar dospeli noti pariške reparaci.iske komisije, ki sta jo podpisala minister Klobuchowski in Sir William Good. V noti se obširno razlaga, kako naj bi antanta Avstriji pomagala s kreditno akcijo večjeg obsega. Na podstavi pooblastil repa-racijske komisije se avstrijska vlada pooblašča, po navodilih reparacijske komisije in pod kontrolo avstrijskega oddelka reparacijske komisije izdati zakladnice, za katere bi jamčili v prv? vrsti vsi viri dohodkov in vsa imovl-na Avstrije. To jamstvo bo imelo prednost pred vsemi reparacijskiml
plačili pogodbe saint-germainske in pred vsemi drugimi obveznostmi. Vse druge, iz pogodbe saint-germainske ali iz dragih dogovorov entente z Avstrijo izvirajoče plačilne obveznosti se s tem razveljavljajo, pač pa se zapostavijo tako dolgo, da lih more Avstrija urediti. Ta prednost -a lam-stvo reparacijskega kredita Avstrije podaja drugim državam možnost, da se pri podelitvi kredita udeležujejo z gotovim varstvom. Doslej podeljeni živežni krediti se bodo konvertirali. Nadaljnji odstavki note se bavijo z z gospodarskimi in finančnimi razmerami Avstrije.
POMOČ ČRNI GORI.
LDU Beograd, 1. junija Minister za jinance le odobril kredit v znesku 1 milijon dinarjev za nakup živine in drobnice za črno goro, kakor tudi 2 milijona dinarjev za nabavo živil in 8 milijonov dinarjev za nabavo tovornih avtomobilov, ki bodo vozili hrano in druge potreb ščine za Črno goro. Istotako je podpisan sklep, da se izplačajo plače in pokojnine v znesku 11 mi!, dinarjev črnogorskim uradnik om, ki za avstr, okupacije niso dobivali prejemkov. Izplačevanje teh plač in pokojnin se bo pričelo, ko bo glavna kontrola v črni gori pripravila v ta namen vse potrebno.
anes galop-dirka.
VERA.
Roman.
(Dalje.)
-»Ukazujem ti. Vera, da greš z nami. Klevetanje je namreč že doseglo vrhunec. Ako se začneš sedaj .še ogibati družbe, tedaj samo nanovo pod; »eteš plamen opravljivosti. Prosim’ da se izvoliš nekoliko ozirati na nas.«
»Zal mi je — bolna sem in ostanem doma.«
»Mojega potrpljenja je konec — »ato tl povem sedaj sam svojo željo, ker je Agata preveč obzirna: odpotovati moraš; morda se kdad pozneje lahko zopet vrneš.«
»Odpotovati — Jaz — sedaj? — Za nobeno ceno!« je odgovorila in ga debelo pogledala. »Ako mi danes pokažeš vrata, mon onele. p® bom stanovala jutri v Mflllerjevem penzijona-tu na promenadi. Iz N. pa ne odi-4em!«
»Vera!«
»Papa, prizanašaj jej vendar, saj vidiš, da trpi!« je prosila Agata.
»Trpi? Tem huje! Kaj Jo briga ta — ta boJezen? Potem si moram *ele prav misliti kal slabega.«
»Ali glej papa, ako bi sedajle osta-vila našo hišo, bodo ljudje gotovo še več govorili.«
Začel je razmišljati.
»Dobro, — dam tl še mašo odloga. Za sedaj je vsaj vsako občevanj« % dotJčno osebo izključeno — saj
me razumeš; ko pa se odloči. Je li pričakovati smrti ali življenja, takrat se odločim tudi jaz ter bodem zahteval z vso strogostjo, da odideš. Dotlej ostani.«
»O mon Dieu!«
Agata le objela Vero.
»Pusti me, ne maram usmiljenja. Tudi jaz se odločim sama. Vera Se-panova se ne da siliti k ničemur, — uboga samo enega moža — onega, ki ga ljubi.«
In odšla je iz sobe.
»Ta odhod Je višek vsega, to moram reči. Sedat celo že priznava, da ga ljubi. Govori resnico, Agata, ali si ti vedela o ternj*«-
»Da — ljubi ga!«
»Pa dobro, potem Je Kak vse odločeno. Se danes pišem kneginji Lf-banovl. Res, prav dobre volje se odpeljem danes v družbo. Lepe opazke bomo mora!! slišat! tam, in pa vprašanja: kje je vendar ostala lepa nečakinja? O, da bi je ne bil nikdar videl!«
#
Vera se Je olajšana oddahnila, ko so se odpeljati njeni sorodniki; saj »e bila sedaj lahko vsaj par ur sama. V stanovanju Je vladala velika tišina, nihče Je ni moti! v njenih mislih.
Prot! večeru je nakrat potrkalo na vrata, fn Ivana je javila:
»Gospod stotnik pl. Dernboi vprašuje, ai! bi mogel dobiti sedaj one knljge od miiostive gospodične.*
»Kal — knjige — da, da, prosim.«
Vatikan, Reka in klerikalci.
Splošno je ziiuno, kak oster boj se ie bil desetletja med uiadžarsko ■vlauo in lirvatsko javnostjo za cerkveno nadoblast aa Reki. Reka je podeljena serijski škofiji. Te skupnosti med mestom in lirvatsko Madžari niso mogli trpeti in so vedno iznova poskušali, da bi jo razdrli ter dosegli za Reko cerkveno avtonomijo ali pa jo celo priključili kaki madžarski škofiji. Vsled odločnega odpora cele ttr-vatske so se madžarske nakane vsakokrat izjaiovild, posebno še, ker jih Vatikan sam ni podpiral.
Ko so zasedli Reko Italijani, se v cerkvene razmere niso vtikali. Tudi D’Annunzio jih je pustil nekaj časa pa miru. Ko pa se mu je zdelo, da je pretrgal že vse ostaie vezi med KCko ir. Jugoslavijo, je hotel rešili tudi cerkveno vpjašanje. Danes še ni pojasnjeno. na kak način se w je posrečilo. a posrečilo se mu je doseči, da se Je nekega dne pojavil na Reki monsignor Gelsio Constantinl, znan kot hud italijanski nacijonalist, ki le prišel na Reko kot poseben papežev delegat, da prevzame nad mestom in okolico ŠKofovsko oblast. Ko se je zaznalo zato tostran demarkacijske črte, se je dvignila izvzemši najožjega klerikalnega kroga vsa jugoslovanska javnost. Saj je Vatikan s svojim ukrepom očitno stopil na stran Italijanov, že vnaprej priznal odcepitev Reke od Jugoslavije ter nam na ta način zadal udarec, katerega nam Madžari v desetletnem boju niso mogli zadati. Umevno je, da se je vsa nevolja obračala proti Vatikanu, kajti od D’ Anrmnzja ne moremo priča-kovati nikakeuu pardona. dočitn bi od Vatikana lahko zahtevali vsaj nevtralnost. Umevno pa je tudi, da ta odpor jugoslovanske javnosti ni bil ljub ne našim cerkvenim krogom, še manj pa našim klerikalnim politikom. Klerikalno časopisje je začelo zadevo omiljevati, češ, da papež nikakor ni hotel prejudicirati konečni odločitvi o Reki. in da je misija mons. Con-stantinija'samo prehodnega značaja. Da bi z enim samim udarcem pobila nasprotnike, je prinesla zagrebška »Narodna Politika«, glasilo hrvatske-ga episkopata, senzacijonalen intervju z reškim župnikom Kukanlčem, ki je znan kot dober hrvatski narodnjak. Kukanič pobija v tem intervjuju gonje proti papeževemu delegatu in proti Vatikanu, ter izjavlja, da je prišel Constantini na Reko samo vsled tega, da bi uredil nekatera nesporaz-
— To more biti sarno pretveza, si Je rekla potem. Mon Dieu, prinaša vesti od Egona — kako mi bije srce — ampak . obvladovati se moram pred tem možem. —
Dernhof je sklenil, da se hoče brzdati ter nastopiti korektno. Toda sedaj Ko ga le chjel omamljajoči vonj te sobe. ie začelo zopet vreti v njem, ta treba je bilo samo besedice, ki je vzbudila vso njegovo osornost.
»Milostiva —«
»Gospod adjutant, prinašate mi poročila od kneza? Ptsrno?«
»Zal mi je, njega Svetlost je prehudo bolan, in tudi ne ve. eto sem tukal.«
»Ničesar od kneza? — Zakaj me potem nadlegujete?«
»Nadlegujem? Moram vas žal Se bolj nadlegovati ter vam povedati, da se imamo samo vam zahvaliti za to težko knezovo bolezen. V! ste ga uničili!«
»Gospod, zahtevala bom zadoščenja za to žalitev!«
»Vedno sem vam na razpolago, a sedaj sl moram najprej olajšati dušo. Knez je obolel zaradi pogubne strasti, ki ste .jo vi razpalili v njem in ste jo gojili z vsemi umetnostmi. Burno menjavanje čustev je do skrajnosti razburilo in razdražilo njegove živce! Kadar bodo zvonov! javljali njegovo smrt, tedaj bo en glas nadkrilil vse bronaste zvoke — glas vaše vesti!«
Vera je obrnila k njemu svoje
umijenja. Constantini da postopa popolnoma korektno in se niti najmanj ne vtika v delokrog cerkvenih oblasti. Da bi si svojll škoiovsko oblast, o tem ni niti govora.
To poročilo »Narodne Politike« je vzbudilo samoumevn splošno po-; zornost in osuplost. Ljudje niso vedeli, kako bi si zagonetko pojasnili in komu bi verjelL Uradni »Novinski ured« pa priobčuje v svoji včerajšnji izdaji izjavo, ki reši to uganko na prav preprost način. »Narodna Politika« se je in usum delpbinl kratko-malo zlagala in si intervju z župnikom Kukaničem izmislila. Izjava pravi: Ugotavlja se, da je intervju z reškim župnikom Kukaničem, kakor ga je priobčila »Narodna Politika« od 25. maja, popolnoma izmišjlen. Župnik Kukanič je daj upravitelju kraljeve okrajne oblasti na Sušaiku pismeno potrdilo, da nikomur ni dajal informacij. Zato Je vest »Novinskega ureda« popolnoma resnična, kakor tudi popis položaja na Reki. Vikar Constanlitii de faeto vrši na Rek' škofovsko oblast.
Komentar ie menda nepotreben. Klerikalcem ni zato. ali je papež res nastopil proti nam ali ne; gre Jim le zato, kakšen utis naredi vatikanovo postopanje med ljudstvom. Boje se samo tega, da bi razočaran narod izvajal politične konsekvence, ki bi jih prav bridko čutili pri volitvah. Da to preprečijo, jim Je dobro vsako sredstvo, tudi laž.
Izvoljeni parlament.
Predpriprave — vlada in njen program — nemška oholost — slika Iz
parlamenta.
Praga, 27. maja 1920,
Mesec dni ie že minulo, odkar so se izvršile volitve v parlament, toda šele pred par dnevi ie padla odločitev o novi vladi, ki bi po svoji sestavi odgovarjala izidom volitev.
Vlada je torej po enomesečnih razmutrivanjih sestavljena. To se pravi sestavljena ni, ostala le le z malimi izpremembami ista, kot je bila poprej. V vladi so zastopani soc. demokrati, iz njihove srede Je vzet tudi ministrski predsednik Tušar, ki opravila začasno ministrstvo narodne brambe. ki mu Je dosedaj načeloval nar. soc. Klofač. Ob odstopu je poslal Klofaču prezident Masa-rvk daljše pismo, kakor drugim od-
stopajočim in nastopajočim ministrom. To so narodno sociialistični listi komentirali kot zadoščenje za napade, katerim Je bil Klofač ves čas svoiega miuistrovanja izpostavljen. Prezident se mu je toplo za-hvabl za njegovo delo. s katerim je kljub težkim razmeram vendarle ustvaril ugledno armado.
V vladi so *e narodni socijalisti, agrarci in Slovaki. Ljudske stranke in narodnih demokratov v vladi ni
Narodni soeilalisti so vstopili v vlado le pod pogojem, da bo v programu vlade poleg raznih socijaii-začnih zahtev tudi točka o ločitvi cerkve od države.
Kultumobojno razpoloženje se je silno oiačilo, kljub temu, da ie ljudska stranka odnesla iz volitev toliko glasov in mandatov. Kakor je znano, se kljub prezidemtovemu stališču ločitev cerkve od države v ustavi ni dckretirala. Vzrok temu je bila negotovost položaja na Slovaškem, kjer r.i bilo oportuno prilivati olja v, ogeni. ki so ga podžigali voditelji lu-dovcev (klerikalcev) Volitve so pa pokazale, da na Slovaškem iudovcev iti toliko, da b! se Uh bilo treba bati. Na Slovaškem le zmagala ideja skupnosti s češko. 7ato se je sedaj kultumobojno razpoloženje v parlamentu ojačilo.
Načrt o ločitvi cerkve od države ie izdelal dr. Bartošck iz nar. soci-jalistične stranke. Takoj v prvi seji novega parlamenta so podali nar. socijalisti in soc demokratje predlog za ločitev cerkve od države. Po načrtu naj izgine iz proračuna postavka za verski kultus. Nobena verska dražba naj se ne podpira. Vse cerkveno premoženje naj prevzame država. Verniki posameznih cerkva lahko ustanove zasebne verske družbe, ki dobe v brezplačno vporabo stavbe z inventarjem, v kolikor ie to potreba. Matrike nai bodo civilne, zakon tudi. Verstvo ne more biti nitj obvezen, niti neobvezen predmet šolskega poduka. Duhovniki, ki so bili zvesti državljani, dobe državno penzijo.
Sedanja vlada je provizoričnega značaja. Soc. demokrati so na svojem zadnjem strankinem zborovanju sklenili, da naj širši strankin zbor definitiyno sklepa o politiki stranke napram državi. Iz tega vzroka niso mogli dati soc. demokrati drugim strankam trdnega jamstva in zagotovil, vsled česar seveda tudi druge stranke niso mogle dati potrebnih jamstvenih izjav. V jeseni pade od-
mirna kakor iz mraniorja izklesano obličje ter dejala:
»Gospod, staviti vam moram pogoj: ali ostavite takoj to sobo ali p« govorite z meno) s spoštovanjem, ki ga morem dvakrat zahtevati od vas, prvič za svojo osebo, drugič za zaročenko knezovo. Vkljub vsem zaprekam njega Svetlost ni zahteval, da mu vrnem besedo, in tudi Jaz sem še vezana. Volite torej!«
Zdrznil se je. kajti uvidel Je sam, da ga je zapeljalo predaleč.
»Pardon. priznati moram, da me Je moja narav prevladala, in poskusim brzdati se.«
»Eh bien, ker priznavate to vidim, da ste dostojen nasprotnik — in j zato se mi zdi vredno odgovarjati ‘ vam. Ko se mi Je približal knez, la-skaje se mi od prvega hipa, ni bilo to zame nič posebnega: čestilec kakor , vsi drugi. Postopala sem 2 njim ka-j kor doslej z vsami drugimi: koketi- I rala sem. se igrala, če hočete, — človek ne daje sebi odgovora o tem, kar Je delal vse življenje. Kako bi se mu mogla čuditi, saj še nisem spoznala moža. ki bi se ne bil razvnel zame
— pardon, čast resnici, samo enega!«
Dernhofa Je zalila rdečica.
S prav tako mirnim glasom ter * ostrim naglasom je nadaljevala:
»Ko mj le pozneje govorilo moje čustvo, da navdaja kneza nekaj več nego kratko trajajoča omama, mie Je začela njegova oseba zanimati, kajti«
— obotavljala se Je nekoUko — »tu-
di mole čustvovanje ie postalo resnejše. Nič več nisem koketirala, in tudi igrala se nisem več. Ali mislite, da boče ženska pogubiti moža. katerega Bubi?«
Dernhof Je povesil oči.
»Ne, ne, — strta sreča, uničene nade so krive — tudi laz sem bedna in trpim!«
»Milostiva, dovolite mi, da vam v, podvojeni meri vrnem vašo uliud-nost. Z dostojnim nasprotnikom se 1e možno pogajati, to !e resnica, a sedaj mislim, da sva našla tudi skupen mdst: to ie skupna ljubezen do kneza.«
»Pustiva vse drago, gospod pL Dernhof, !n govoriva samo o njem. Ali varalo poročila, ali je nevarnost res tako velika?
»Dvojna je — bolezen sama na sebi in pa velika duševna pobitost. Moral! smo zapreti pred nflm vse opifate In vse orož^v-
»O mon Dieu! Pritisnila ie robeb na oči, ramena so se fel stresla hi solze so začele kanati rned dolglml-belrml prst!.
"Ka! prav! tu M zdravnik?«
»Da mu ni pomoči, ker n! možno utešiti glavnega n levovega, zlai: bre-oenenia ntegove duše.«
Zatokala je birte.
— Seda! ah nikoli — sl le mislil ter se obrnil zopet k njej: »Ako ga Hubtte. ga rešite! V vaših rokah je njegovo 2^Bprte r-.*«tp.|en! briše* sem J*
ločitev. Takrat se odloči tudi o tam,
če prideio Nemci v vlado. Doseda) se tudi o tem ni odločalo, to baje zato. da izgine medtem netnšjca nervoznost glede dosedanjih zakonov, še boli Da glede dosedanjega raz merja med vlado in Nemci. Do Jeseni se hudo Pa Nemci vsled spravljive taktike nove vlade Je nekoliko pomiriti. tako da bo sodelovanje z nemškimi soc. demokrati mogoče
Človek ie spravljiv! Toda z Nemci ie spravljivost tefka, ker posta-ialo že skrajno oholi Poziv, ki so ga naslovili na svoje volilce, je naravnost protidržaven. Posebno energično povdarjajo v tem pozivu, da države niso oni ustanovili in se zato tudi za njen obstoj ne bodo brigali.
Tudi Madžari se ne počutijo zadovoljne v novi praški zbornici. Pol milijona Madžarov }e dobilo 10 mandatov in še nezadovoljnost, medtem ko nreie v budirnpeštskem parlamentu 3 milijoni Slovakov niso imeli več l et 3. 2 in naposled enega poslanca. Smešno le bilo. da si ie v zbornici upal neki Macjjar zaklicati: svobodo narodom! Glede na ta vzklik so ga celo nemški nacijonaln' demokrati podučili, da se Je zmotil in da se ne nahaja v budimpeštskem parlamentu. Tam Je še danes taka zahteva opravičena, zato so mu svetovali, naj gre tja.
Parlamentarno življenje na Češkem torei obeta postati prav živahno m zanimivo.	Dr.	P—n.
Lfubffanska porota.
Nevarni m drzni vioutfci.
Iz Trsta so se razna vlomilske urn. a i> usedle v Ljubljan >. Cetvorica je tvorila cuzno in premet »vlomilsko družbe ki Je lansko je im izvršila co raznih krajih velike in »pLuonos-ne* vJcroe. Družba je bila joreroljena z modem m vlomilskim orodjem, s katerim je navrta vala blagajne. Svoja niti so imeh razpredene med > .jublja-no in Zagn bom. Kar so pokradli v Ljubljani, so potem v Zagrebu razkošno In razsipno potrošili. Njih ljubice sc se krasile z dragocenostmi. To v len ?lsko družbo so tvorili: France Kosič In Janez Vodopfvec, zidarfe iz P!isko\ ice v zasedenem ožemite ter kočijaž Josip Muržek Jz Trsta i« kamnosek Josip Ferletič iz So. Logatca. Kosič nosi tudi zločinsko bne »bvara«, Ve or pivec p« »Miže, mulo. žerjav«. Peti dan te vlom i dre družbe Anton Keržič, zelo zloglasen, je bil ustreljen v Sevnici, ko je jjobeg-ttfl.
Prvi vlom so izvršili dne 14. oktobra 1919 v avto garažo Ivana Pollaka, odkoder so odnesli več avtoplaščev in rezervnih koles v skupni vrednosti 11.000 K. Drugi vlom je bil dna 34. oktobra 1.1. v pisarno Gustava Tbnniesa. Odnešeno je Mo iz blagajne 19.547 K. Tretji vlom .ie bil najdrznejši. Meržek in Ferletič sta nabavila načrt za vlom v škofove zavode pri St. Vidu. V noči 22. novembra lanskega leta so spali do polnoči pod kozolcem ter potem po polnoči fevr-šHi vlom. Franc Kosič in Janez Vodopivec sta se splazila v pisarpo, navrtala blagajno ter odnesla 27.500 K gotovine in 6 cekinov ter prof. Franca Omerzu 1500 dolarjev =» 93.000 K. Po vlomu so se razpršili na vse stra-
—
DR. K. DOBIDA:
XVII. umetnostna razstava v Jakopičevem paviljonu.
(DaJje.)
Ugodno prosenečajo dela Ante« Zupančeve. Z nekaterimi Je dokazala, da zna mnogo in da bi pod ugodnim uplivom krepke, izrazito osebnosti mogla doseči precej visoko stopnjo. Njen »Model« se uspešno kiosa z najboljšimi razstavljenimi objekti. Akt je cjn.b/o plastično gledan, barve so fino stopnjevane, v širokih ploskvah žive pooame/.ne partij; v.> p* poseono življenje. Rjavi mesni ton se lepo skiada z modrim in vijoličnim ozadjem in pridobiva na telesnosti. Tudi »Študiji« je poznati dobro šoJo, kakršna je bila pač ona znamenitega .VVeissgerherja, euega najgenijalnejših mladih Nemcev. Tudi v sočnaiem »■Gozdu«, ki prav tako datira še izza predvojne inonakovske dobe, je precej enotnega barvnega izraza, medtem ko »Fodiesek« in »Plenair« oba trpita hudo na neki neodločnosti, ne-orijentiraiiosti, ki izvira Iz nejasnosti o svojem lastnem bistvu.
P. Žmitek je razstavil eno sliko. Ta »Blejski grad« Je čisto njegov, okoren v risbi, nenaraven v tonu, ki je iskan in študiran. Umetnik čudno menjava izraz na enem in Istem dela, zdi se. da ie nepoar«<Sno opazovanje
ni. da tri tako zabrisali sledi V Zagrebu je bila pohcija opozorjena na njih zelo razsipno življenje. ,V nekaj dnevih »o vse zapravili, iz Zagreba so * dne 8. decembra lanskega leta pod vzeli vlom v prodajalno trgovca Josipa Hladina v Rajhenburgu. Odnesli so 11 bal moškega sufcua v vrednosti 15.000 K. Tekom dveh mesecev je ta vlomilska družba >. .^služila« s svojim »delom« 166.047 K. V Sevnici ie orožništvo slednjič aretiralo Vodopivca, Kosiča in Antona Keržiča. Slednji je pobegnil, za njim so orožniki streljali in ga smrtno ranili.
Pred ljubljansko poroto se je včeraj zaradi gorenjih vlomov zagovarjala omenjena četverica. V kriminalističnem oziru je razprava zanimiva, senzačna, drugače zelo dolgočasna. Kosič, Vodopivec in Meržek konečno vlome priznavajo, dočim Ferletič zatrjuje, da ni »čisto nič kriv«. O ukradenem denarju v zavodih sv. Stanislava pravi Kosič: »Gospod! Mene i je ta denar derov samo dva dni!« (120.000 K). — Ves denar so kmalu potrošili Ko so jih aretirali, niso imeli več denarja Vodopivec, vufgo »mulo«, pravi, da je bil v Ljubljani zaposlen kot zidar. Kosič ga je nekoč vprašal: »Kaj delaš?« »Zidiam!« Nato mu je delal: »Boljše je, da pohajaš in kradeš, pa boš boljše živel.«
Vsi obtoženci so bili v 6meseč-nem preiskovalnem zaporu. Preiskava je bila zelo otežkočena. kajti vsi so temeljito z^afi (zbrisat! vse dokaze. Izdali so se konečno potom med- \ sebofne korespondence, v kateri so si dajal! navodila za zagovore.
Po dolgotrajni, skoro celi (fen trajajoči razpravi so porotniki soglasno potrdili vseh osem stavljenih vprašanj.
Obsojeni so brli: France Kosič na osem. Janez Vodopivec na devet. Josip Meržek na šest fn Josip Ferletič na šest let težk,- leče.
Razprava je končala ob po! desetih zvečer.
Beležke.
O, ta Ačimovič!
Upravitelj ljubljanske carinarne menda res ni srečen, če ne more ljudi šikanirati. K?kor poročajo, se ie vrnilo te dni Iz Amerike par sto naših Izseljencev. S seboj so Hu»H samoumevno neka} prtljage. Da niso vla-
čili nepotrebnih stvari, j« porok 1»
skrajno dolga pot in zelo vuoke prevozne cene. Moderna carinama bi napravila carinski ogled v par urah, ljubljanski gospodje pa so izjavili, da rabijo za ta posel cele Sl..i dni. Bko-ro si ae moremo misliti, da bi bili Ačimovičevi ljudje, katere si je vendar po večini izbral on sam, da si je nadomestil ž njimi »nesposobne« in »zanikrne« slovenske uradnike, tako počasni, da ne bi mogli duda opraviti prej. Bolj verjetno se nam zdi, da hoče Ačimovič v svoji veliki ljubezni do Ljubljane pridržati z dolar obložene Amerikance par dni v Ljubljani, da bi bila tudi ona deležna dolarskega blagoslova.
Ačimovič je bil, kakor dalje poročajo, tudi pri Protiču. Med štirimi očmj se mu je pač iskreno potoži! nad temi nehvaležnimi Slovenc;, kj vedno samo zabavljajo in zabavljajo. Zatožil mu ie gotovo tudi nesposobne slovenske carinske uradnike, ki so tako brezvestni, da dajejo strankam pojasnila in tako naivni, da sprejemajo v plači mesto denarja — le čeke čekovnega urada. Ker je gospod Ačimovič političen somišljenik g. Protiča, želimo in upamo, da se je g ministru tako zasmilil, da pa bo čimorej reši! iz ljubljanskega Dekla in ga povišal kam v albanske gore, kjer bo njegov postupak in bodo njegove manire mnogo bolj na mestu, kakor pa v barbarski Ljubljani.
Na straži.
Velika nevarnost je odvmjena od Mrvatske. Ti šmentani beograjski policaji so pripravljali hud napad na hrvatsko samostojnost Hoteli so Zemun pritegniti k beograjskemu policijskemu rajonu in obe mesti združiti pod enim policijskim ravnateljstvom. S tem bi bila kruta razdrta sveta hrvaiska meja. A v zad- 1 njem hipu se je še braniteljem starih pravic posrečilo, bo zlobno nakano preprečiti. Kakor zmagoslavno naroča zagrebški »Hrvat«, se načrt o združitvi p:j;cljske uprave obeh mest ne bo izv'edel. ampak ostane Zemun še dalje popolnoma samostajen. — Bo« ve res, kedaj se bodo odprle oči zaslepljenim hrvatskim separatistom, da ne bodo gledali celega sveta samo s kratkovidnega ioi zastarelega državno pravnega stališča. ampak bodo dobili smisel hi umevanje za praktične potrebe.
Podružnica novtoarakeg* odra-Jfeata »e je osnovala v Osjeku. V odbor eo biH Izvoljeni kot predsednik
LLavoslav Setiager, za tajnika «. rinlč. za blagajnika g. Skrbič, za odbornika pa gg. Ziudl In Guetarič. Kongres jugoslovanskih bižener-[ jev In arhitektov se je pred kratkim vršil v Zagrebu. Na dnevnem redu Je bito tudi vprašanje o ustanovitvi velike strokovne organizacije, v kateri bi bili združeni vsi tehnični delavci od strokovnega delavca do In-j ženerja. V tej organizaciji bi s« vsak j morebiten spor lahko poravnal, ker . bi vsi člani razumeli pomen in važ-| nost dela. Na ta način bi se izključili I štrajki in pasivna razistenea O tel stvari bodo nadalje razpravljali odseki Udruženja inženerjev in arhitektov. Dalje se je kongres izrekel za
to, na) se spričo pomanjkanja stav« I benucov in tehničnega pomožnega * osobja ustanove po državi tehnične srednje šole. Osnuje naj se tudi jugo« Slovanska akademija dela po zgleda češkoslovaške Masarykove akademije dela. Sklenilo se je med drugim, da naj se pri nameščanju uradnikov gleda le na kvalifikacijo in da naj se na strokovna mesta nameščajo samo strokovnjaki.
Podržavljeni« kopališča Liplk. Tk dni je bil predložen ministrskemu svetu v rešitev predlog ministrstva za narodno zdravje, naj se kopališče Lipfk podržavi z odkupom od seda njih lastnikov.
Za povzdigo čebelarstva v Srbiji je dalo ministrstvo za prehrano na razpohr/o 250.000 dinarjev.
Razna poročite.
Jugoslavija.
Frankovski Izdaja Id v Runu.
Zagreb. 2. junija, (izvirno poročilo.) »Domovina« poroča, da še nahajata v Rimu znana frankovska izdajalca dr. Sachs in dr. Frank. Oba občujeta prosto v vseh uradih, zlasti pa z vojnim ministrstvom. Od njih izvira tudi največ člankov in notic, ki prorokuiejo po italijanskem časopisju razpad Jugoslavije.
Pokrajinske vlade.
Beograd, 2. jaaija, (izvirno poročilo.) Kakor poroča »Beogradska Štampa« je bil minister Protič brzojavno poftvan, naj pospeši svoj povratek. ker je nujno potreben v Beogradu zaradi pogajanj o rekonstrukciji pokrajinskih vlad. Protič se Je vsled tega ra« predčasno vrnil In se
Je danes že pridno udeleževal parlamentarnih posvetovanj.
*
Državna meja med Madžarsko is Jugoslavijo pri Pečuhu se določi v najkrajšem času. V ta namen je našs vlada že delegirala v Pečub posebno šestčlansko komisijo, ki bo proučila položaj na licu mesta in na podlagi dejstev ugotovila končnoveljavno mejo med nami in Madžaru
Madžarski iredentistični list fe Subotice javljajo, ua madžarsko ire-denristično društvo .-Move« izdaja v Veliki Kaniži propagandistični litt »Medjumurje«, ki širi najtendencioz-nelše vest: o kraljestvu SHS
Osiješki dnevnik »Jug« je s 1. junijem prešel v last založništva zagrebške »Riječi SHS«.
Spopadi med Albanci in Italijani.
LDU Beograd, 1. Junija. Iz Pod-
gradca je došla vest. da so Italijani bombardirali Lješ, ker so jih pred par dnevi napadli v okolici Arnavtl.
Albansko posojilo.
LDU Beograd, J. junija. Kakor poročajo iz Podgradca, poziva albanski minister za javna dela, ki biva že nekoliko dni v Kodri, pre bivatstvo, naj kupuje v čim večjem številu delnice albanskega notranjega posojila.
Bojkot transportnih delavcev nroti Madžarski.
LDU Amsterdam, 1. junija V včeraj se vršeči seii medzavezniške zveze transportnih delavcev Je generalni svet te zveze sklenil, da se udeleži bojkota proti Madžarski. Odposlanci Anglije. Francije, Nemčije, Avstrije, Nizozemske, Švedske, Norveške in Danske so izjavili, da bodo v njihovih deželah sledili rezivu kakor cn mož. Dežele, ki niso bile zastopane, bodo izdale enak proglas še ta teden.
Madžarska agitacija proti podpisa mirti.
I DU Beograd, 31. mate. Iz Subotice javljajo, da se v vsej Madžarski, čim bolj se bliža rok za podpis mirovne pogodbe, lem pogosteje vrše shodi nroti podpisa pogodbe. "V vseh ulicah, na vseh poslopjih in v vseh mestih so razobešeni plakati z napisom: »P rok leta bodi otia roka, ki podpiše mir.
Nov kandidat za madžarski prestol,
Dunaj 2. junija. (Izvirno poročilo). »Morgenzcitung < javlja iz Budimpešte, da se tam trdovratno vzdržujejo vesti, da te bii bivši cesar Kari par dni v Budimpešti Vendar pa ie Karl že opustil svojo kandidaturo za madžarski prestol. Pač pa kandidira skupina pregnanih srednje evropskih dinastij za la prestol princa Leopolda bavarskega, ki je poročen z Gizelo, hčerjo Franca Jožefa. Na ta način bi bili deležnt dobrot madžarskega prestola tako habsbur ška kakor bivša bavarska dinastija
Bof.iševiška ofenziva ooienjuie,
LDU Varšava, 1. junija. Frontno poročilo poljske vojske z dne 31. maia: Velika boljševiška ofenziva, kj so io začeli dne 14. maja z vsemi silami med rekama Dvina in Pripjat, se fe pričela zadnje dni ustavljati Naše čete, posebno one. ki so bra< nile gornjo Berezino. so se dobro držale in so preprečile obširne načrte sovražnega vrhovnega poveljstva.
Dr. Bencš v Londonu.
LDU Amsterdam, 1. Janija. Ceho-slovaškl minister za zunanje posl« dr. Beneš je včeraj dospel iz Pariz« v London.
Francozi porazili Turke v Sirili.
LDU Pariz, 1. junija. Francosk« čete so tutške upornike tneJ Killisora m Aintabom občutno porazile.
Gospodarstvo,
mm**
fldSSSažFs: wSS
Borza.
LDU Dunaj, i. marke 446.50, švicarski franki 2765, francoski franki 1175, italijanske lire 350, angleški funti 610, doferji 150. novi dmarii 600 o50.
LDU Zagreb, 2. Ameriški dolarj; 88 91, avstrijske krone 63 0, čeho-slovaške krone 230 240, italijanske lire 590 615.
Avstrija in Nemčija zabraniH Izvoz v Jugoslavijo.
LDU. Beograd, 30. maja. Naši trgovci m industrijalci, ki so v zadnjem času odšli v Avstrijo in Nemčijo zaradi nabave strojev in drugega bla-
ga, so se vrnili domov, ne da bi k a) opravili, ker sta Nemčija in Avstrija zabranili izvoz. To prepoved smatrajo kot reakcijo na prepoved izvoza žita, moke in drugih živil fe Jugoslavije, ki jo je odredila naša vlada.
Prodaja valutnih čekov. Finančni minister je odredil, da prodaja Ček« za efektivno valuto poleg Narodne banke tudi bančni odsek generaln« direkcije državnega računovodstva.
+• Za prevoz blaga Iz Čehoslova-ške v Jugoslavijo se uvedejo posebni vlaki.
narav« precej oddaljeno njegovemu 1 suhoparnemu značaji. Prava manija 1 Je njegova priljubljena rožna razsvetljava.
Solidno delo je alegorična »Dian«« slikarja Frana Klemenčiča, če ju upo^
števaino zgolj raz dekorativno stali' šče. Vendar je ta dekorativni značaj mestoma preslabotno poudarjen, v posameznih partijah se jasno kaže, 1 da je umetnik zapustil ineje svoje staljen« naloge, posebno v naturalistično opazovanih posameznih obrazih. Malce neugodno zastira barve megleni pajčolan, k) ih motiviran, niti sploh potreben. Isto bi lahko dosegel S čistimi, v svitlobni jakosti enako močnimi toni. Prostornlnski poglobitvi so premočne barve ozadja zelo v škoda «Deček z febofld« je boljši v liniji in vsLed enostavnosti tudi bolj učinkovit. Pastelnega značaja ne izrabi do poslednje možnosti, posamezne črte se ne združujejo v ploskve, zato so njegovi pasteli nemirni. Fran Klemenčič ie resno stremeč umetniški značaj.
B. Jahač, najmlajših eden. je poslal šestero pastelov, ki jih ie tudi razvajeno oko zares lahko veselo. Kajti te sličice so taJeo prfproste, talko n a turne, obenem pa tako fin© opazovane in umevane, da občutiš ves njihov nežni car čisto od bltou, čisto neposredno. Jakac je poet pastela, ki ga pozna, ljubi in mu izvije ves njegov specifični intimni čar. Pod njegovo rofco •« nehote tod« nusootoženla než-
na harmonije, kakor Je ta »Gozd«, zlati »Večer« in bogate »Jutro«. Njega še ni pokvarila akademija, veselo fabulira v barvah kakor otrok — ali umetnik.
Njegovo popolno nasprotje je Veno
Pilon. Poznamo ga s prejšnjih razstav. topot visita komaj dve stvarci tonižnega formata v r>'"stavi. Ce Jakac ustvarja še nezavedno, fe svojega občutja, je Pikni natura, ki zavestno ustvarja, išče zakone lepote in skuša poostriti svoja izrazna sredstva. Pristno, res umetniško opazovanje ga vaj uje pied maniro in hladno, preračunjeno pozo. Po tih dveh malenkostih, starejših delcih ne dobimo prave slike o njegovih zmožnostih. »Pokrajina* (ob Ljubljanici) dobro podaja mrzlo, megleno Jutro, »Risba« pa z malimi sredstvi učinktt-i« na prav nežen, svojevrsten način. V Pilonu vidim enega največ obetajočih mladih umetnikov.
Fran Zupan napreduje od razstave do razstave. Se ga tlači problem forme k tlom, vendar je v njegovih akvarelih vedno več globine, več izraza njegove tople, senzitivne duševnosti. Izmed vseh razstavljenih mi »Odsev« najbolj ugaja. Mračno nebo in medla razsvetljava globoke pokrajine je podana s posebno fineso. Tudi »Kosolgc« je v posameznih senčnih partijah točno opazovan iti podan s primerno globoko, pofio barvo. MottV »Kamnoloma«, id fe zadmal i« Jakopiča. da fe ustvard svoto šarečo
»Sipino«, ie Zupana zainteresiral samo s kolorištične plati. Pokrajina se mu ni zdela važna, kar je sam le predobro občutil in vanjo vkomponiral moža s kozo, ki je popolnoma nepotreben, sanio da sliko, katera bi sicer ostala brez prave vsebine, nekako izpolni. Tudi ni njegova prelahka akva-telna tehnika posebno primerna z« tak format, kot se ml sploh zdi, da ne odgovarja povsem bistvu akvarela. Ce bo Zupan napredoval v enaki meri, kakor dosiei, se smemo nadejati od njega še prvovrstnih umotvorov.
Tudi P. Gustinčič ie šel in iz »Kamnoloma« ki »Sipine« napravil »Situle«. Onadva je najbolj zanimala igra svitlobe in barv. Gustinčič je v svojih dveh akvarelih skušal podati pokrajino čim resničnejše in jo je plastično izdelal do poslednje možnosti, pri čemer mu je barva samo pripomoček za čim boljše modeliranje. Od obeh se mi št. 16 zdi bolj dovršena.
Eno mnogih problematičnih vprašanj slovenske upodabljajoče umetnosti je M. Gaspari. Kaj fn kako te z njim, vemo. toda kai bo v bodoče — kdo ve? Ali bo kaj napredka, ali fe že tu konec? Ni mu mogoče odrekati iz-vestne originalnosti, tudi nekakega osebnega thnbre, včasih celo nekega čustvenega jsraza. Vendar m masa njegovih del giblji; prav ob meji umetnosti, mestoma, zdrka« celo * roba. Kadar ne dela m trg, veselo fa-bulira, malo pomoKnfe in r*>x* nekatero hudomušno. Ker kna mnogo ru-
tine in prakse, zaide le prepogosto r maniro. Pa preobloženost z delom, naglica, oziri na kupce ga odtujujejo naravi, da postaja šablonski v način« opazovanja, kompozicije in podajanja Sčasoma se j« Specializiral, polastil se je xh?j odne umetnosti« kot monopola. Seveda j« le A a narodna umetnost zgrajena poglavitno na zunanjosti. na nebistvenih, čisto formalnih rekvizitih. Izmed teh šestero podob, predstavljajočih kmečke stare šege šege, so mi »Koledniki« zaradi svoje enotnosti in tmrri siljeno s ti prav všeč Poezija zasneženega polja se lepa sklada s temi tremi, z ljubeznijo slN kanimi Upi. Tudi »Tepeikauje« je v. nekaterih delih precej, naravno. Zato pa so druge n. pr. »Kresna šega« naravnost banalne ln naivne. Manjka jim vsake eksistenčne upravičenosti, ker so nele prazne, temveč celo formalno slabše nego one. ki imajo tudi kaj povedati. Gaspari se Je prezgodaj, predno ie še obvladal obliko popolnoma, vjel v začarani krog »narodne umetnosti«, odkoder ne more ven.
Zmožnosti bi mu. mislim ne manjkalo, samo študija narave bi se moral poprijeti spet fn nadomestiti vse zamujeno. Velikih zasnov ni mogoče stresti iz rakava, zato treba’časa m miru m zbranosti. Pri današnjih socs-Jalnih razmerah, v katerih životari umetnost-pastorka, je to skoro izklju dma. Vsekakor silno težavno. Toda brez žrtev ni glorife tn Prisiljena umetnost ni umetnost.
Dnevne vesti.
— Regent Aleksander prid« v
Sk)venijo. Po vesteh iz Beograda se ne regent Aleksander izrazil, da namerava v kratkem posetiti Slovenilo. Posct prestolonaslednika v Slovenili it bil kakor znano že večkrat napovedan, a se je doslej Že vedno odgo-ddl. Gotovo ie za poset najjurikhid-pejši čas poletje, ker ie sedaj najugodnejša prilika, da mu pokažemo vse krasote slovenske zemlje.
— Minister Protie na Goi eniškem. 'Ob priliki svojega potovanja po Sloveniji je minister za konstituanto Stojan Protič posetil tudi Gorenjsko. Pičli čas mu je dopuščal, da si je ogledal samo najvažnejše točke. V, petek dopoldne se je pripeljal v sormnstvu deželnega predsednika dr. Brejca ter poverjenika za javna dela ing. Serneca z avtomobilom na Blea ter se ie nastanil v hotelu Petran. Iz Bleda ie napravil izlet na grad Grim-šice, kamor ga ie bil povabil narodni
posl. dr. Shvegel, s' ogledal Gorje in dolino Radovne. V Gorjah so mu domači pevci v narodnih nošah priredili prisrčen sprejem, zvečer pa na Blejskem jezeru domači peyci pod vodstvom župana Rusa. V soboto se je popeljal v Bohinj do hotela »Zlatorog« in se ustavil tudi pri dobro uspevajočem hotelu »Sv. Janez«. V nedeljo se je peljal z avtomobilom na Jesenice ter si ondi ogledal tovarno Kranjske industrijske družbe na Savi. Ob povratku v Ljubljano se je ustavil v Tržiču, da si ogleda domače podjetje, tovarno čevljev Peter Kozina v Tržiču. Minister je bi! o lepotah naše Gorenjske in o prisrčnem sprejemu prebivalstva priietno iznenaden.
— Zemeljski ostanki sarajevski!! atentatorjev. V Mčllersdorfu so pred par dnevi izkopali trupla v tamošnji jetnišnici leta 1916. umrlih sarajevskih junakov - mučenikov Nedie in Mitra Keroviča in Jakoba Miloviča. Trupla so prepeljali v Terezin na Čehoslovaško, odkoder jih bodo o priliki vsesokolskega izleta Jugoslovanski Sokoli prepel jali skupno s trupli glavnih atentatorjev Principa, Cubrinoviča in Orabeža v Sarajevo.
— Družba sv. Cirila !n Metoda v Ljubljani ie razposlala ravnokar svo-lim podružnicam okrožnico, v kateri se vzpodbuja rodoliube k intenzivne)-šomu delovanju. Nekaterim spečim podružnicam se okrožnice n! moglo poslati, ker nimajo že od 1. 1914. naznanjenega odbora. Vse te podružnice prosimo tem potom, da se prehudo iz snania. knb! čas dela je tu. Vok te nove odbore, posvetujete se o delu za narodno prebulo in njega obstoj, zlasti o onih kraiih. kamor še ni zasijalo sotnce svobode. Volite delegate za veliko skupščino, ter jih naznanite z novim odborom vred družbeni pisarni.
— Prot! pristojbinam za društven« prireditve se je vršil v ponedeljek zvečer v Narodnem domu sestanek naprednih ljubljanskih društev. Zastopanih ie bilo nad trideset društev. Sestanek Je otvoril starosta Sokola I. dr. Pestotnik, ki je poudarjal, nujno potrebo čim intenzivnejšega dela na prosvetnem tn človekoljubnem polju. To delo skoraj popolnoma onemogo-čufejo novi predpisi o pristojbinah za prireditve, ker jemljejo društvom glavni, nekaterim oelo edini vfr dohodkov. Soglasno je bila sprejeta re-soiiucrja, kf 1. naproša ljubljansko mestno občino, da opusti pri prosvetnih društvenih' prireditvah 10 % občinsko pristojbino; 2. predlaga, d« pride 10 % pristojbina od onih prireditev, kler bi se še pobirala v prid občinam, a ne V prid državi, ki sl lahko poišče dmge dohodke; 3. zahteva. da se takoj odprav! moderno birokratsko postopanje, ki vzbuja tako med prireditelji, kakor med občinstvom snmo nevollo proti državni upravi.
— Moka bi mokarji. Še pred dv«-
tna mesecema je bilo zelo težko dobiti večjo količino moke pri naših mokarjih. Vladalo ie takrat vobče mnenje, da ie bo v kratkem popolnoma zmanjkalo, loda glej čudo! — Navzlic temu, da še nismo imeli žetve, je danes moke dovolj. - Padanje cen živiiom pri nas in v tujini je povzročilo, da so se odprle skrivnostne zaloge. Tudi našim ljubljanskim mokarjem ne primanjkuje več moke, samo po nižjih cenah je večinoma ne inaraio prodajati. Neki mokar se je napram kupujoči stranki izrazil, da nikakor ne more popustiti v cenah, ker ima še staro zalogo. Odkod so pg vendar naenkrat stafe zaloge, ko se je vedno in vedno povdarjalo. da ni moke? Tako bomo polagoma doznaB za vse grehe naših špekulantov In tudd — za nezmožnost oblasti, ki skritih zalog niso mogle najti.
— Cene tobaku so zvišajo? Pp Ljubljani se govori, da se z dtaoftd-
njim dnem zvišajo cene tobaku za 100 %. Ne vemo, če Je ta vest o novem, tako pretiranem povišanju resnična. ker dosedaj še nismo dobili ni-Jcakega uradnega obvestila. Mogoče pa je že. Saj se ie že mnogokrat zgodilo, da ie vlada naznanila kako odredbo šele par dni po tem, ko ie bila že v veljavi. Vrhutega javljajo iz Beograda, da ie bil tobak doli podra-žen, vendar pa samo za 25 %. Upamo, da povišanje cen, če že res država ne more izhajati brez tega. tudi pri nas ns bo večje, kakor v Beogradu, sai bi že tako zelo očbutno zadelo naše kadilce. Naše poslance opozarjamo. naj se v Beogradu zainteresiralo za to vprašanje. Skrajni čas je, da se pojasni, ali so ta večna po-draževanja monopolne uprave res neobhodno potrebna ali ne? Nam se zdi, da je zašla uprava med prav navadne verižnike In da draži produkte brez nujnega vzroka.
— Sokolski zlet na Koroškem priredi Gorenjska župa 25. julija v Svetni vasi. V teku so obširne priprave. Zanimanje za zlet je vsestransko živahno. Podrobnosti slede. Pojasnila daje Predsedstvo G. S. 2. v Kranju, k
— Za okrajnega glavarja v Velikovcu je imenovan vladni tajnik ln dosedanji voditelj okrajnega glavarstva v Velikovcu g. Matej Kakel.
— V Imenik odvetnikov sta vpisana dr. Celestin Jelenc v Ljubljani in df. Alojzij Juvan v Mariboru.
— »Uradno zdravniška služba je razpisana za Kočevje. Interesenti se opozarjajo na razpis v Uradnem listu.«
— Zvišanje doklad južnoželeznl-šklm vpokoiencem. Po poročilih ko-misariiata ministrstva za promet v Ljubljani, bo upravni svet južne železnice povečal dodatke vpokojen-cem te železnice za 50 do 70 odstotkov. To povišanje velja od 1. maja daljo.
— Og. obrfnfkoiti-molstrom, ki imajo invalide-vajence. naznanjamo, da smelo invalidi-vajencl izostati Iz delavnic Ie tedaj, kndar se izkažejo s službenim listom kr. invalidne šole ali invalidskega oddelka in vsakfkrat le toliko časa, kolikor le razvidno Iz slnžbovnice. Vsako neopravičeno iz ostajanje na! blagovole gg. moj naznaniti invalidskemu oddelku pri poverjeništvu za socialno skrbstvo
— Rok za prijave pridobitev in ottevofltev. Finančni minister Je določil rok do katerega }e vložiti prijave pridobitev in odsvojitev v zmislu čl 62 zakona o davku na vojne dobičke, z 30. junijem 1.1. Občinstvo opozarjamo v njegovem interesu, da se ro ka brezpogojno drži.
*r:
Ljubljana.
= Čeltoslova&kl legijomu ji.	V j
Trst prispe dne 5. junlia transportni • parnik »Trtan« • četioslovaškiiui le- j gijonarji. 2 njimi pride tudi- simfo i nični orkester čehoslovaške vojske | v Sibiriji. Orkester pride dne 6. ali j 7. t. m. v Ljubljano.
*s Kongres jugoslovanskih tiskar-uarjev (lastnikov tiskarn) se vrši 28. in 29. t. m. v Zagrebu. Udeležijo se ga zastopniki društev oziroma gremljev tiskarnarjev za Slovenijo, Hrvatsko, Bosno, Dalmacijo in Srbijo, da ustanove »Save« jug osi. tiskarnarjev.« Na dnevnem redu bo tudi mnogo vaZ-nib gospodarskih vprašanj glede dobav* papirja, strojev, črk. barve tn drugih tiskarskih potrebščin, kar Je zelo anino potrebno, ker se vlada nič n« briga zia ta velevažna vprašanja.
■e Društvo kooceptnlh urr.dnikov pottttčne uprava v Sloveniji Ima izreden občni zb o v v nedeljo 6. junija U ob 10. uri v posvetovalnici na magistratu. Dnevni red: poročilo odbora, stališče društva napram draginskemu povišku, slučajnosti. Polnoštevilnost potrebna. Odbor.	K.
— Vse zidarje In tesarje ter drug* delavce stavbinske stroke, poživljamo, da pristopijo k slovenskemu zidarskemu in tesarskemu društvu, ki je sedaj znova začelo delovati. Delovanje društva, id obstoja že toliko let, je biko vsled vpoklica večine članstva in odbornikov za dolgo dobo, popolnoma prekinjeno. Sestavil se je sedaj nov agilni odbor, ki poživlja vse, da pristopijo k društvu, čigar namen Je svoje člane vedno podpirati, In le pristop le v lastno korist vsakega posameznega. Cim več nas bode, tem lepše uspehe bode društvo imelo. Vpls&vanje bi sprejemanje novih članov ie vsako nedeljo dopoldan od 10. ar* v go*«lnl Turic v Streliški uHcA	K.
=« Narodna Čitalnica v Sp. 5i?kl priredi v nedeljo 6. t. m. ob 3. uri popoldne vrtno veselico pri gospodu Peter Steplčn. Zavedni S&Skarft, pokažite s obilno udeležbo, da Vam bije pravo narodno src« za kulturno de**!
* Člani kovinska zadruga dobijo naročeno železo pri tvrdki L. M. Ecker, Ljubljana, Dunajska cesta it 5 na dvorišču.	823.
= Mestna zastavljalnica sprejema zopet kakor prej vloge (zlatnino, srebrnino efekte).	K.
= Zahvala. O priliki odkritja Krekovega spomenika je dal g. Josip Turk, posestnik in načelnik ljubljan. prostovoljne požarne brambe, podpisanemu odboru vse dvovprežne vozove, kolikor jih je potreboval odbor, brezplačno na razpolago.-Tem potom mu Izreka najtoplejšo zahvalo Odbor »a Krekov spomenik.	— K.
= »Slika Iz predmestja. < Pod tem naslovom smo nedavno priobčili vest. da je neko 131etno dekle vzelo materi neke stvari in jth prodalo. Kakor nam naknadno poročajo, se stvar ne sme tako hudo vzeti, ker je dekle imelo od matere dovoljenje," da nekaj proda. Vest je torjsj prenagljena,
— Zgubila se je v nedeljo popQj-dne od Slona čez sv. Petra cesto do vojaškega vežbališča dragocena bela ročna torbica iz slonove kovi. V nje! so bile vizitke t začetnimi črkami M. J. in druge stvari. Pošteni najditelj naj jo proli prav dobri nagradi vrne na policiji ali Blelw*isova cesta 27 TI. nadstr.
Maribor.
Obstoj našega gledališča zagotovljen. Na intervencijo generala Maistra in drugih pri ministru prosvete Pribičeviču v vprašanju našega gledališča se je doseglo, da je obstoj gledališča še nadalie zagotovljen. Minister pošlje v kratkem v Maribor posebnega delegata, da se na licu mesta posvetuje o podrobnostih.
Cvetlični dan bi velik koncert v mestnem vrtu priredi mariborsko »Olepševalno društvo« danes, 3. t. m. Svira znana železničarska godba* Koncert se vrši od 11.—13. ure.
Pregledna komisija sl Je te dni ogledala v Ljudskem vrtu prost-ore. ki so namenjeni za športni prostor. Vprašanje se je rešilo povoljno, in se bo v kratkem začelo z delom, športni prostor bo gotovo tako prirejen, da bo v okras ljudskega vrta. Istočasno se preuredi tudi prostor za lawn-tenis.
Razstava kuncev se vrši 6. t, m.
dopoldne ob 10. uri v Mariboru pri »Rdečem ježu« v Vetrinjski ulici,
Mestna premogovna komisija se le preselila na Rotovški trg št. 6 I. nadstropje, soba št 2. Uradni dnevi ostanejo nelzpremenjeni,
CeSJe.
Ob SOletnicI Učiteljskega društva za celjski okraj se vrši li). t. m. ob 10. doppldne v risalnici mestne osnovne šole slavnostno zborovanje, h
kateremu se je prijaviti do 5. t. m. pri blagajniku Wudlerju.
ZJŽ podružnice Celie ima 6. t. in. ob ppl desetih* dopoldne svoj letni občni zbor v hotelu Wilson.
Strašna toča ie padala zadnji petek in je napravila mnogo škode v krajih Vltanj, Nova ced&jg del Višnje vasi, Vojnik, Konjsko. Arclin, Runtole, Krekerje, Škofja vas in §mar‘eta. Trpela ie zlasti vas Pre-korej. Prizadetim krajem bo treba pometi.
Na crifskom tigu so zaplenili češnje neki Mariji Rozman, ki jih )• prodajala po 4 K liter, da si Hm je cena določena na 2 K.
liani v nedeljo dne 6. t m. m progi
50 km Ljubljana—Vrhnika do demarkacijske črte ter nazaj. Start in cilj pri 2 km na Tržaški cesti. Cela prireditev se deli zopet v dve skupini, težka (navadna) kolesa ter lahka (dirkalna). Start za težka kolesa ob pol 3. uri za lahka ob 3. uri. Pravico ude* ležbe imajo člani kluba, ki se prijavijo do sobote 5. t. m. do 4. p<»poldne v trgovini »Svetla«, kjer se tudi sprejemajo novi člani.	K.
Sestanek dirkačev kluba kolesarjev in motociklistov »Ilirija« v Ljubljani, se vrši v soboto 5. t. m. ob 8. url zvečer v restavraciji Novi Svet. klubov a soba.	K.
Aprovizacija.
Prodaja telečjega mesa. »Vnov-čevalnica za živino in mast« oddala je za v petek in soboto t. b dne 4. in 5. t. m. sledečim mesarjem svoja teleta v prodajo: Prepeluhu, Ham Mar.» Javorniku, Ocvirku. Kocjanu. Selanu, Janežu, Petriču, Rihtar ml., Rih tar star., Preselju, Zupančiču, Dolničar Francu, Žganjar Josipu. Makovcu, Novaku. Škerjancu, Jesihu, Kočarju, Primcu. Ceseku .Černivcu, Dolničar Jožefi, Anžič Ani, Cuzaku, Skrajnerju, Smoljanu. Žabjeku, Ahil nu, Kastelicu, Breceljniku in Gospodarski zvezi po štiri teleta; Ham M. in Novljanu po pet teist in Sme dve teleti, 1* Janežič dobi 9 telet. Kg mes* velja: sprednjega 19 K. zadnj. 20 K Vsaka stranka dobi največ 1 kg mesa.
Sveža jajca bo prodajala »Vnov-čevalnica za živino in mast« od dane' dalje v svoji trgovini v Stritarjevi utici ter na trgn poleg proste stojniejs po 80 vin. za komad
Gledališče.
VESELE ŽENE VVINDZOR9KE
(K današnji premieri)
Danes se uprizori prvikrat na slovenskem odru Nikolaijev« fcomi-čno-fantastična opera »Ve**le žene windzorske«. Vsebina je prirejena po znani Shakespearejevi komedij! Skladatelj Nikolai spada med najboljše zastopnik* melodijozno-gra-ciiozne opere. Malo le del v operni literaturi, ki bi tako prijetno učinkovale kot ravno »Vesele žene windzorske«. Nikolai je žal jako zgo* dal umri in ni napisal nobenega drugega podobnega dela. -< Kratka vsebina ie ta-le:
Prvo delanle:	Debeli	sir
John Falstaff je zaljubljen v gospo Fluthovo in gospo Pageto hkratu. Obema pošlje enaki ljubavni pismi. Ko prideta gospe na to, s« skleneta maščevati. Falstaff« pošljeta povabilo, naj pride h gospel Fluthovi. Po njunem odhodu prideta njuna možu z dvema snubačem* Pageve hčerk*
An*. Dekle pa noče nobenega od teh, ker ima že svojega izvoljenca Fentona, katerega ne pusti, čeprav ga oče ne mara. — 1 z p r e m e m -b a * Zaljubljeni Falstaff je šel maščevanja željnima gospema na hm in se le odzval hinavskemu vabilu gospe Fluthove. Ves vesel sladkih ljubezenskih uric pride v njeno sobo. Gospa Pageva se skrije v sosednja sobo, ko pa prihaja Falstaff vedno bolj v ogeni, prihiti iz skrivališča ter javi prihod ljubosumnega Flutha in njegovih tovarišev. Prestrašen! Falstaff se skrije v velik ierbas za perilo, v katerem ga sluge odnesa ter ga vržejo v cestni jarek.
Drugo dejanje:	Falstaft
gasi svojo iezo v gostilni, a ko prejme drobno pisemce, v katerem ga gospa Fluthova zopet vabi na lju* bavni sestanek. Je takoj zopet poto* lažen V gostilno pride tudi gospod Fluth, katerega pa Falstaff ne pozna. Zapleteta se v razgovor, med kate* rim vina in domnevane sreče pijani Falstaff ljubosumnemu soprogu i** blebeče svojo tajnost. — I z p r e« m e m b a : V vrtu pri Pagevih so zbrani vsi trije Anini snubači, oč*« tov ljubljenec Slender, materin pro« težiranec dr. Kajus in Anin izvoljenec Benton. kateremu priseže za« ljubljeno dekle večno zvestobo ---Izprememba : Falstaff je vno« vič nasedel Fluthovi in jo obiskal, IPhith. od njega samega obveščen, le seveda takoj na mestu Falstaft se izmuzne v sosednjo sobo, kjer se mora preobleči v obleko debele tet* Bremifordove, katere Flnth ne more trpeti m Ji le zato prepovedal svoj dom. Prepir med ljubosumnim Fin« thom In njegovo ženo zvabi na kuj* celo sosede. Tudi Falstaff se prikaž* v ženski obeki. Ko ga Fluth zagleda, ga ima res za osovraženo teto, ohladi nad njem svojo jezo ter ga vrže iz hiše.
Tretj« dejanje; Obe žen) razkrijeta svoiima soprogoma prt« rejeno burko in vsi skupaj sklenejo, da potegnejo debelega ljubimca š* tretjič. Falstaff* povabijo, naj prid« o polnoči na sestanek k bližnji kap*« lici. Preobleči se hočeiu v duhov* jn strahopetnega Falstaff« pošteno preplašiti. — Izprememba: Vj gozdu pri kapelici Dade Falstaff v, roke strahovom in duhovom, ki ga trpinčijo, dokler se mu slednjič n* odpro oči. strahovite so ga potegntli. Tudi Ana, hči Pagevih, j* navzoča. Hočejo jo zaročiti s enim izmed kandidatov očeta ali matere. A otrese se obeh In si pribori svojega Fen* tona. O polnoči le slovesna zarok* pri grajski kapelici.
Predstav* za abonente. Da se mo, rejo odigrati vse predstave za abonente, j« sklenila gledališka uprava, prirejati predstave za abonente tudi ob nedeljah ln praznikih, na kar Se občinstvo opozarja.
Spori m mri stika.
Za današnjo galop - dirko, ki se
začne ob 3. uri popoldne, je že dozdaj prijavljenih 24 konj. Pričakuje se, da se Jih na startu prijavi še večje Število. Dirka obeta postati zelo zanimiva. Steza je po dežju nastala prav dobra in ni pretrda. Tudi totalizator bode podvojil svoje delo. Ker Je to prva galop-dirka v letošnji sezoni, 9o konji občinstvu kolikor toliko nepoznani. Favoritov ni. Verjetno je torej, da se bodo izplačevale pri totalizator ju velike svote kakor n. pir. pri enovprežni trab-dirkl za toplokrvne konje, pri kateri je totalizator za stavo 20 K izplačal dobitek 524 K. St*yi s* samo na zmago t. i. na onega konj*. o katerem se misli, do pride prvi čez cilj.	K.
SinočM« nogometna tekma Ilirija - grušk K. »Oerinania« je končala v razmerju 4 -1 v prid Ilirije,— Podrobnejše poročilo še priob-čhno.
Internaclfoitalna nogometna tekma se vrši v petek dne 4. 6. V?'":, o;-, 19, uri (7. url) pop. na prostora 8, R. Ilirije. 3. K. Germani* (Graz) proti S. K. Slovan OUubUana). Na to se občinstvo opozarja, ker to prva internacijonalna nogometna tekma odkar obstoja slovenski S. K. Slovan 9 Ljubljani.	K.
Cestno dtrfco prfrea Hub feole*w-i*v ln motociklistov »Ilirija« v, Liub-
Pokraiinsfce vesti.
Dravlje, čuvaju državne železnice Irmgelcu sta bila te dni ukradena dva panja čebel, vredna 500 K.
Vrhnika. Pišejo nam: Tu imamo vse polno delavstva in uradnlštva, a sladkorja in druge aprovizacije že skoro celo leto ni. Zakaj s* *. Župan ne pobriga za ljudstvo? Mi nimamo posestva, kakor ga unaio kmetje in g. župan, in srno zalo po večfni navezani na aprovizacijo. Ko bi vsaj mleko imeli, toda tudi (ega ul, kor ga vsega zvozilo v Ljubljano Ker moramo vsi živeti, poživljamo torej županstvo, da se pobriga za nas. da ne bomo izročeni oderuhom na milost in nemilost.
Kočevje. Neznani tatovi so ukradli v skladišču tukajšnjega konzumnega l društva 10—12 m črnega baržuna, v I vrednosti več tisoč kron. Storilcev ; še niso izsledili.
Jesenice. Pišejo nam: Na Vaš zad i nji dopi* iz Jesenic o tukajšnji nemški J šoli omenjam še sledeče: 50 otrok v tej šoli podnčuiero štiri učne moči.
1 tako da pride približno na eno učno moč 12 otrok. Da bo javnost na jas-i nem, naj omenim, da hodijo v en raz-; red Štiri dečki, za katere mora naša i vlada vzdržavati enega učitelja, in to zato. da bodo, ko odrastejo, kopal! j grob Jugoslaviji. Poživljamo mero-! dajmo faktorje, da takoj razpustijo ! nemško šolo na Jesenicah, in naj se ) dotlčnl otroci pridelljo v slovensko ! šolo. Učitelji v slovenski Soli imajo vsak najmanj po 50 otrok, v nemški
»ja mora biti konec. Ne maramo biti krivični Nemcem, toda to vendar smemo zahtevati, da ostane to, kar Je našega, res naše. Kdor ni pri nas za* dovoljen, naj odide v obljubljeno deželo, v Avstrijo.
Laško. Naročnica nam piše: Bila sem že na marsikaterem pogrebu, a na tako postrežljive dušne pastirje, kakor v Laškim, še nisem naletela. Pokopavali smo stat ega precej rev* nega moža. Ker si ie pač mislil, da bo pogreb bol! slabo plačan, se da« hovnfle dolgo ni zmeni! za nas, am« pak nas je pustil čakati skoraj celo 1 uro. Ne želela bi sl umri-ti v l a«
. škem. ker bi utegnila tudi mene do« j ietetl slična usoda, pa ne bi rada, da ' bi Htufje godrnjali ob moj! krsti.
Ptuj. Pišejo nam- V Ptuju se n*
‘ hala večkratni milijonar K., ki ni po« i sedoval nikakšnega premoženja, ko j se je naselil v tem mestu. Pri njem i je služil nad 25 let neki hlapec S.,
I kateremu le šele zadnte čase zvišal | dnino na 2 K r»a dan in prosto stanovanje, Mož le obolel in le sedaj brez zaslužka, ker je dela nezmožen. Gospodar ga hoče vreči radi tega iz stanovanja, brez ozira na to, da ima pet nepreskrbhenih otrok. Ta milijonar le pod državnim nadzorstvom in :ie razumemo, zakaj se njegov nadzornik za ničesar ne briga. Izkoriščevalec delavstva le tudi siti bivšega ptujskega paše Gmlga. ki plačuje svoje delavce po 4 krone, nekatere po 6 do 8 kron. Podobnih'
M »a	»a««	WMd«v-	I	S	!Lve4.	K
ce pomaga germanizirati. Od omenjenih petdeset otrok v nemški SoB jlK Je 28 slovenskega pokolenja, ostane torej samo še 22 nemških, od katerih je pa samo 8 pravih Nemcev ta za t* naj nd plačujemo štiri nčml moči, ki
Lludstvo molČ! ta trpi, a trpljenj* mora biti konec. Upamo, da bodo oblasti storile primerne korake i» poslušale glasove obupajočih siro* makov.
I	Treba	S	j	IadabteH	la	odg. aredaHc A. Pese'..
uar*{fW red la našega samoponiževa- i Ti*k »Uči. tiskarne« v Ljubljani.
Proda sen Parni Uotol za centralno kurjavo jc naprodaj. Ogleda in vpraša se lahko vsaki dan v hotelu ,SLON*, Ljubljana. «°®	Gospodična ati gospa s primemo aaobrazbo se .sprejme k otrokom. — A. SUŠNIK, Ljubljana,! Zaloška cesta 21. 825 j
	Kovača koli Je praktičen u svi-ma poljsko gospodarstvenim radnjama a osobito vješt u podkivanjir konja — pošten marljiv i trijezan te govori slovanski traži Ravnateljstvo dobara Rasijsn kraj Koprivnice. 812
Fr« Ut« se« skoraj novo kolo ,Wa(ienrad- 1 kitara, 1 taburica, (I. brač) 1 gosli. 1 kocert harmonika. Kjo pove uprava , Jugoslavije*, 813	
11 Idsi v Ljubljani, enonadstropna, v zcio dobrem stanju, z vrtam, primernim za stavbišče (manjše tovarno) se po ceni proda. Ponudbe pod ..Fg««?«*« nak«3&“ na upravo lista. 822	Išče se pridna in poštena sobarica in sltikkinja za vsa hišna dela. Proti dobri hrani in plači v trg. liišo. Istotam se »prejme šivilja na dom za šivanje perila takoj. Naslov povo Upravništvo Jugoslavije.
Proda sc ceno 1 vagon moke St. H za ki mo, eventuelno tudi za v porabo peke kruha. Ceno lu natančnejša pojasnila daje „Anončni 2avod“, Drago Beseljak, Ljubljana, Cankarjevo nabr. 5.	
	To kar icljeza (Eisendrecher) vrstna sila, okreten u svlra strojotokar-skim poslovina, traži strojarska radiana I. Salaj, Zagreb, iiica 63. 816
Več vinskih »orlov iz hrastovega lesa, malo rabljeni, v najboljšem stanju, prodaja tvrdka PATERNOST & REMIC, Ljubljana, Rimska cesta 2. 838	Okrog 15. Jun. se bode prodalo 8 vagonov piulia ana Naslov pove upravništvo lista.
Prodam posestvo, ki meri okoli 20 oralov njiv, travnikov, sadonos-nika in gozda na lepem solnčnem kraju četrt ure od Konjic. Poslopja so zidana, z opeko krita in v najboljšem stanju. Cena 200000 K Vprašanja na Alberta Bobek, Vojnik pri Celju. 826 Nov Fiatovo* proda, konstrukcija iz U in L železa, pololnate osi, 55 mm, z bronastimi pukšaml, Narodna kavama, Celje. 827	
	Papir za cigarete Abadie, Samum, Golub, Club, OttomSn, vsakovrstne stročnice, pečatni vosek in konceptnl papir priporoča na debelo: „URANUS“ papirnica, Ljubljana MeMnl Irg štev. 11. 754
Henzinmotor dobro ohranjen za 10 konjskih sil se po zelo ugodni ceni proda. Ogleda se pri lastniku Blažu Svetelšek, Dramlje pri Sv. Jurjn ob	
Trstje
za strope izdeluje in prodaja na debelo in drobno po najnižjih cenah Afščcn SIcS«* F, Ljubljana, Jeranova ul. 13. (Trnovo).
Krema za čevlje:
(Terpentlrsko blago)
„Ere*al“ S 1. ducenl K 73 —
S II. ,	,	50 -
HSatvaloru št. 2 „	,	22*—
St. 4 ,	,34*-
Barve za obleko:
ime, modre, zelene, rdeče in dr.
100 kosov............K	75 —
Pil nljtn sdjun 5> pepmta. Sprejtrnajo te ustopili.
JOSIP JUNC
Cksport. — Import.
Zagreb, Demetrova ulica 14/1.
Naznanilo.
Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem na
Tržaški c. št 45
otvoril delavnico za oglaševanje in popravljanje glasovirjev.
Povše Feliks.
Sušilnica
za sadje in zelenjavo itd.
najbolje ohranjena, kompletna, pripravljena za postaviti, s ca 65 m2 površine iz skladišča Laško prodam. Natančneje pri
«Ava‘tvorr»?d, Laško.
Tkanine - perilo - modno blago
Vallke seloga’	TVFCSka	Nal»ctvei£3 vscrc.I
Ralmondo Maluse	(c, lest,
via San ksszaio ilev. 10.	751
Naznanilo
m
Od države koncesijonirana carinska agentura Mišan Jakovljevič, Maribor. Cafova ulica 2, da eenj. industrijalcem, trgovcem in obrtnikom naznanje, da Je z današnjim dnevom na .Mariborski carinarnici** kot carinski posrednik počel poslovati.
Posreduje v vseh carinskih zadevah to Je pregledovanje blaga, reklamacije, preveč plačane carine itd.
Maribor, dne 1. junija 1920.	802
Omara za led, balkni za okna. a. zrcalnim steklom, violina z notami se! proda. Magdalenina ulica 15 v trgovini.;
2 trgovski klil v Mariboru na najprometnejšem kraju, z velikimi pro-atori, dvoriščem za vaako obrt in večja podjetja pripravno — naprodaj. — Dalje vile, stanovanjske hiše in posestva. — Pojasnila daje realltetna pisarna Havlik-Simčič, Maribor, Gregorčičeva uliea 6, telefon 132.	«31
Kupi se:
Žellna kupiti parni stroj 50—80 konjskih sil, 1 lago (Vollgatter) 80 cm široko in k temu spadajoče mlinske potrebščine. Javiti se Je na naslov Rudolf Hekner, Sv. Petar Orehovec, Hrvntska.
Pozor Kupim gonilni jermen, 12-18 cm šisok, 0 m dolg. Kdor ga ima, naj se zglasi pri Pirnata Marti-8 Ljubljana.
Hočeš postati govornik?
naroči ttK«čnl splsovoik", primeren za Obrtnika, trgovca, uradnika, delavca, rokodelca, kmeta, vojaka in za vsako gospodinjo. Cena K 20*—. Nadalje se dobi kubična knjiga za vsakovrsten les, okrogel In rezan. Dobi se v vsaki knjigami ali pa pri založniku
VILJEM POŽGAJ, Kranj St. 1,
nova oosta 8
814
Uče se močan Šivalni stroj
za sedlarsko stroko Najraje .Minerva C*. Ponudbe na IVAN KRAVOS, sedlarska delavnica v Mariboru. «30
Slulbe:
Blvii orož nik. 44 let star knjigovodja, Uče službe Nastop takoj. Ponudbe na upravo lista pod .Zanesljiv
J
KOLONIJALNO, ŠPECERIJSKO in PREKOMORSKO BLAGO na veliko
100 pri veletrgovini
44 d. d. zs promet
Pi
zemeljskih iz\ od v, in drugega blaga
pro-
kolon.
Slavnemu občinstvu se priporoča
= kavarna central =
poleg Zmajevega (Jubilejnega) mostu.
500	Lastnik	S&evo	MiholK.
Špedicija „BA* KAN“ sprejme takoj več
močnih delavcev.
Plača po dogovoru. — Zglasiti se je takoj osebno.
Kupim stavbišče
v Ljubljani ali hfifO Z <3ver&fem ali VriOBI,
na katerem bi se dalo postaviti industrijsko poslopje. Posredovalci dobe nagrado. — Ponudbe na upravništvo »Jugoslavije44 pod c,SfavkiŠfes>.
NAZNANILO.
Od države koncesijcnirana carinska agentura Mik. M. PivlJjiliovK, Maribor, Cafova ulica 2, da cen], industrijalcem, trgovcem, obrtnikom naznanje, da Je z današnjim dnevom na .Mariborski carinarnici* kot carinski posrednik počel poslovati.
Posreduje v vseh carinskih zadevah to je pregledovanje blaga, reklamacije, preveč plačane carine itd.
Maribor, dne 1. junija 1920.	800
Je razen p«ncihljk:i
vsaki dan od 8 ziutraf do 5 popoldne odprta.
Sprejmemo 14—15 letno deklico, ki bi opravljal« pota po mestu in bi bila porabna za vsako malo delo. Zglasiti se Je v upravništvu lista. 821
Potrebujem učenca za trgovino In mesarijo. Potrebno Je znanja nemškega Jezika. Javiti se Je na naslov: Rud. Hekner Sv. Petar, Orehova«, Hrvatska.
Gozdne delavce za sekanje
večje množine lesa v Belci pri Dovjem se »pre me takoj. Prehrana preskrbljena Pojasnila deje Pptočnik, Belec pri Dovjem.
Več izurjenih mfcaraklb po-močnikov se Išče za takoj v trajno delo proti dobri plači. Stanovanje in hrana se preskrbi. Ivan Pretnar, strojno mizarstvo, Mlino— Bled, Gorenjsko. 882
preje
uk. HIBIK
ra
Telefon: 10«. - Brzojavi „Fru«tas“ Ostaaevl). M88.
Zahtevajte ceniki
lil (MjŠS.
lito 11. IH Kil.
Meno jorajeiii stavbni Mene?
izvršuje vsakovrstna poslopja iz apnenega bete na.
50 "lo p?'Isr8»'ha.
Solidno, eulro In z d revo stanovanje
izvežbano v veeh pisarniških poslih sprejmemo takoj. Ponudbe
na poštni predal /74 pod „Nastop takoj*1. 798
Prodala
»
Odvetnika
Ljubljana, Knafljeva ulica štev. 4
sta združila svoji pisarni.
Pri podpisanem gozdarskem uradu se bode ponudbr-uim potom prodalo, razen že razpisanih 20 vagonov rezanega lesa, za kateri les so bile ponudbe do 81. maja 1920 za odposlati, še 40 vagonov rezanega 4 m in nekaj 3 m dolgega smrekovega in jelkovega lesa In sicer:
20 vagonov iz gozdnega okrožja »Rakovec* skladišče v Vitanjah pri Celju (Štajersko) in
10 vagonov iz gozdnega okrožja „Crna“ na postaji Prevalje (Koroško) in
10 vagonov iz gozdnega okrožja „Zelezna Kapla* skladišče Železna Kapla.
Bližja pojasnila so na vpogled pri podpisanem uradu, kakor tudi pri' grofovskem gozdarstvu v Vitanjah oziroma grofovskem nadgozriarstvu v Črni pri Prevaljah.
Ponudbe je predložiti do 10. junija 1920 do 12. ure opoldan pri ,Glavnem poverjeništvu ministrstva za agrarno reformo v Sloveniji v Ljubljani.
Ponudbenik mora v ponudbi izrecno povdariti, da so mu pogoji znani in da se tem podvrže, da pozna kakovost in mero lesa.
Gozdna uprava grofa Vincenca Thurna
Železna Kapla (Koroško.)	791
§55
Jadranska banka
Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor,
Kranj, Ljubljana, Maribor, Metko-
— — -	,	.................. ,	vic,	Opatila,	Sarajavo,	Split,	Šibenik,
sprejema vloge na hranilne kimztee, aro- m druge vloge	e
pod najugodnejšimi pogoji.	’	B	’	’
S m- Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji. -*ffi Pošlo vb« zveze z vsemi večjimi kraji v tu- in inozemstvu.
 _________ m —ta —a—	-Taian-mr-rirnBTff^-r-rr——nr—	————s———J——~0*T'|’ '***•*•
n
Priporočajo se sledeče domače tvrdke:
Avtogaraža
Popravila, vseh strojev Šušteršič & drug.
Elektrotehništvo
»Svetla« Janko Pogačar, Ljubljana Mestni trg »5.
Fran Malis, diplomirani krojač, ▼ Rebri št. xx (vhod iz Starega trga),
Modni salon damskih klobukov
Stuchly-Maschke, Židovska uL g.
Skladišče, jaivno
Balkan, Dunajska cesta 33.
Kleparstvo
Jakob Fliegl, Prešernova ulica.
Teodor Korn, krovski in kleparski mojster, vpeljevalec vodovodov Poljanska cesta štev. 8.
Optik
Jurman Karl, Selenburgova ulica.
Krojači
J. Gestrin, Poljanski nasip 8.
Skladišče, špedicijsko
Dunajska c. 33 (Telet. 366).
Špedicija
Uher J. & A. Selenburgova ul. 4. Telefon it. 117.
Pisalni stroji Kontrolne blagajne
prodaja in popravlja Franc Bar, Cankarjevo nabr. 5.
Restavracija
Krvarič, Prešernova ulica.
Slikarstvo, pleskarstvo
Stare P. Franc, Florjanska ulica,
Špecialna trgovina
s juveli In zlatnino Lud. Černe, Wollova ulica 3.
Orodije in tehnične potrebščine
Odon Kontny, tu, Kolodvorska
ulica 37
'Trgovina
■ Špecerijskim in delikatesnim blagom Janko Stupica, Sodna ulica.
s klobuki Ivan Soklič, Stari trg it. 4.
s papirjem Uranus, Mestni trg xx.
s pohištvom in mizarstvom Franc Skalar, Rimska cesta 16
s pisalnimi stroji
The Rex & Co., Selenburgova ulica štev. 6.
7
t č&vljl
Aleksander Oblat, Sv. Petra c. a8.
s špecerijskim ln kolonijalnira blagom Hinko Štancer, Dunajska c. 10.
■ vsemi pisarniškimi potrebščinami in fino galanterijo
• a
Tičar A., Selenburgova ulica x.
s gramofoni in godbenimi inštrumenti RaBberger, Sodna ulica.
Hvalnih in pisalnih strojev in koles Ivan Jax & sin, Dunajska c. 15,
z železnino na debelo in drobno Breznik & Fritsch, Cankarjevo nabrežje štev. 1.
s železnino in poljedelskimi stroji Zalta & Žilič, Gosposvetska c. 10.
s delikatesami in prekajevalnica J. Chalupnik, Stari trg i9.
Arhitekt
Viljem Treo, Gosposvetska c.