Parfftfni friiik« v državi SHS. . ...... ... ..... ...... v ■ _.„ -v V LMsni, w pendellek 29. novembra 1920, hhaja razen nedelj En prašnikov vsak d a n ob 10« uri «lopcS«ine< Naročnina : Po polti ali * dostavljanjem na doni za celo iefa K 240, z8 pot Seta K 120, za četrt šeto K 60, za mesec K 20, Za Nemčijo celo leto K 312, za ostalo tujino in Amerik« K 360. Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanske ulica it. 6/1. Učiteljska tiskarne. Dopise frankirati in pod« pisati, sicer so jih ne pri« ®hčL Rokopise se nc vrača. Reklamacije za lisi so poštnine prosto. DpravniStvo je * Ljubljani Frančiškanska nlica Št. 8^' Učiteljska tiskarna. Oglasi: Prostor 1 mm X 55 mm po K 1"50. Uradni razglasi, posiano ter no* tiče isti prostor K 2*—. Pri večjem naročile popust Glasilo jugoslov. soclislno - demokratične stranke siv« vendarle znaten napredek, kateroca moramo upoltavati tem bolj, Če nomlslU mo na položaj pred §-« meseci. Ko IH s* W!e vrilJe volitve takrat, ko Je bB razcep med delavstvom najhujši, Je velika vpra« Sanje, M ki bili dobili socijalnl . doma« krati« M *vo|o listo v Ljubljani 290-30» pasovi Danes Jib Je štiri — do petkrat toliko, In to nam daje pogum za vztrajna delo za bodočnost Komunistični glasovi. Največ Klasov so dobil! komunist! til 7, 11, 12. in 14. vtriiSču v Ljubljani, torofr v Vodmota. na Barju in v SiškL V tok okraiih stanuje vsJed bMžIne kolodvorom največ železničarjev In kakor fejdeda, *a železničarski glasovi odločili za komuni« stično Usto. V naslednjem prhiaiamo tečrpea pre« sled volilnih rezultatov v Ljubljani Pr{< pomlnjamo, da ta pregled le m končno« veljavno sestavljen uradni pregled, a vetu dar Je hc njega že dovolj razvidno, da so štev. Stev. vo- oddan* JDS SLS NSS JSDS KS* liiča glasov L 848 281 271 117 82 9T, II. 626 274 133 69 67 811 «1. 505 227 106 43 79 5(1 IV. 795 216 155 95 194 134 V. 801 m 130 130 «J2 It VT. 770 414 110 103 79 g*! 8798 3196 1762 1189 115« 149* Izvoljeni v Ljubljani: dr, Tavčar, dr. Gosar, dr. tamež la n. Deriič, Volitve v Z veliko napetostjo je pričakovala Ljubljana izida prvih volitev po skoro desetih letih. Vojska ie Uudl mnogo Izpreme-nila v njihovem miSUcnju, iz mesta Je od-Slo po prevratu mnos° Uudi In mnogo novih sje je doselilo, ki so dobili volilno pravico, a za katere nihče ni vedel in ni mogel vedeti, kako se bodo politično opredelili. Tej negotovosti so sc pridružila *e tnoSna osebna nasprotstva med voditelji strank in dosedaniirni volilci. Vse to je opravičevalo prognozo, da se bodo rezultati volitev v Ljubljani silno cepili.- Ta prognoza sc ie tudi uresničila: Od petih Strank, ki so postavile v Ljubliani svoje kandidate, so dobile štiri stranke vsaka po 1 mandat, dočim iS ostala peta stranka le z neznatno manjši*10 30 glasov brez mandata. Volilna udeležba ie -bila prav znatna, kakor malokdaj doslej v Ljubljani, Prvi volilci so prihajali že pred 7. uro zjut-ai na volišča. Ou 11.158 volilnih upravičencev jih je glasovalo 8798 torej skoro 79 odstotkov, doslej v Ljubljani neverjetna udeležba. Valitev se ni udeležilo 2360 volilnih upravičencev, torej okroglo 21 odstotkov. Med temi 21 odstotki Je bilo gotovo nekaj neodložljivo zaposlenih ali pa so bili vsled bolezni ali zaradi odpotovali zadržani. Toda procent teh gotovo ni prevelik. Če Jih ie 360, je to mnogo. Brez vsakega pravega vzroka Jih je izostalo od volitev gotovo 2000 in med temi gotovo ttidl 50—100 socihUaih demokratov, kate« Str«* '* ■ ——- KAP REJ. Stev. m Obupni položaj pošlnih aspirantk. škandalozno postopa n ie nrl kr. oogt fn brz. ravnateljstvu v Lhibliani. Nesrečni izid uiebisc:ta na Koroškem ie nahnil marsikaterega drž. •asiavFenca iz službe začasno, mogoče tudi trainol? Tudi kr. Doštno in brz. ravnateli-6tvo ie stavilo vse mlaiše ženske (iziema) moške aspirantke in pomožne moč: na razpoložen ie. Večina unrav >e snreiela svoie osobie zooet v službo — le poštna uprava se ne aan:ma za svoie nasfavlienee — tako tava seda< no LiubFani nebroi oristnih asn:rantk. ki so brez službe brez vseh sredstev marikatera med temi tudi brez staršev ali zelo revnih staršev, katerim ie bila hčerka do sedai edina ooora. Do-Ido se Da tudi izicme. Marsikatera »omožna moč in naimlašša dobro situirana asnirantinla. ki imate seveda dobro zaslombo od votovih •seb delate službo dočim se moralo dru^e stareiše brez doma in brez službe nrežjvllati na kakršenkoli način da se preživi. Veliko od teh fib snloh ni b'lo stavlienih na raz-solasro. a neka’ lili le. ki so bile še potem zonet nastavliene iz kakih oz:rnv. ve gotovo povedati kr. »b. ravnatelistvo. Do sedai le sprejemala poštna unrava le toliko moči V Prakso kolikor tih le lahko spravila v 18 Ih mesecih na s!stemizira-ma mesta* in tudi nam se ob sprejemu ni iavilo. da ostanemo v službi samo »oliko časa dokler ostane Koroška v naši upravi. »Med temi 18 mesec! so mi nostona z asn’rantinia-ini do skrainnsti brezobzirno in ako se ko‘?ra nerodno na stolu obrne, kar že drugemu ne imponira, *i izkli #čeno. da ie že tako! drugi Han postavliena na cesto brez Dar-«lona. Imamo tudi svolo oreanizaci-lo z veslom ®vsi za eneva eden za vse« toda ta menda sni. Po uradih Kurnika moči. nredstoiniki uradov se Dritožuieto. In orosilo moči kar se iim seveda enostavno odreče. 4eš če ne morete vseea ouravllatj. se Vas bo slabo kvalificiralo. Če £e m kakemu uradu vendar »osreči do velikem trudu in nriza-lievaniu. da dobi kako moč. te to gotovo pomožna moč 'n ne kvalificirana: tako imaio Dredvsem Liub-Kana ?n Maribor zaposlenih veliko Število pomožnih moči kobko na še »o uradih do deželi kot Meža Slo-veniivradec. Dol. Lendava. Sodražica. Novomesto. itd. Vprašamo torei poštno upravo atakal ima še vedno zaposlene usluž-Kcne moč’ katere so brez ttrakse In fer:ta v shtžbi. ko asoirantinif* čakalo na mesta: ali one ki so morale dol« o prakticirati in nadomesto-Vati še v praksi breznlačno kvalificirane uro®, niso sedat zmožne dela katero onravba nomožrm moč? Zahtevamo, da se nas v nat-fcrai.šem času zopet vookliče v službo ki nam nrit>če. ker srosp, direktor dr. Debelak v tel zadevi mkoear »e soreicma se prosi za lavni odgovor. Vse Prizadete. Politične vesti. + Hrvatski ceutrumaški socljallstl so kandidiran samo v Zasrebu. + »Revolucija se mora pričeti takoj!« Kaj da naši komunisti pišejo v Moskvo in kake odgovore dobivajo iz Moskve, tega živ krst ne ve. Dočim celo italijanski komunisti — kakor vse socijalističue stranke — javno objavljajo vsa taka pisma, vodijo belgrajski komunisti tajno diplomacijo. Eno pa ie treba povedati: italijanski komunisti (torei tudi jugoslovanski, ker so vsa taka pisma slična) so dobili iz Moskve pismo, v katerem je naslednji pa-cus: »Dolžnost je vsake stranke, ki nc sa-' bk> z besedami, temveč tudi z dejanji priznava diktaturo proletarijata, da se pri-tjravi v ugodnem trenotku in da vrže na ♦plttnico vsio težo revolucionarne energije oro,etari;ata. Nič prevarliivejšega n »apatneiSesa ni, kakor je čakanje, da izbruhne tudi po drugih deželah revolucija, če nekateri mislijo, da le treba počakati na revolucijo na Nemškem In na Angleškem, češ da Italija (oziroma Jugoslavija. Op. uredn.) ne hi mogla vzdržati, ker ne bi imela premoga, potem so po drugih deželah tudi slični izgovori. Na Nemškem pravijo, da ni mogoče prevzeti oblasti vsled strahu pred entento; v Avstriji, češ da b1 potem Amerika in druge države prekinile dovoz živil . . . Jasne Je, da se na ta način buržoazija zavaruje pred revolucijo prav v trenotku, ko bi bBo treba aktivno pričeti jo« . . . — Tako torej zahteva Moskva od onih, ki jim pošilja svoje milijone, takojšnje revolucije 1 Ali naši komunisti imajo rajši dobro življenje na račun moskovskih milijonov v kapitalistični družbi, kakor pa, da bi se morali še kdaj skrivati pod nizke postelje ali pa morda celo res klati se. Pravijo, da Je btl za revolucijo najboljši moment še ob prevratu 1. 1018., drugi pa ob hrvaških krne-tlških nemirih, ali komunisti so se takrat poskrili v mišje luknje. Naši komunisti toiej z obljubljanjem revolucije drugega ne delajo, kakor varajo ruske komuniste, varajo domače delavstvo in ga cepijo v korist baržoazije, ki so B z razbijanjem delavske sloge že toliko pripomogli, da misli*’’»a odpravo osemurnega delavnika! Stran torej od komunističnih varalic, zadnji čas ie! -f Bodoči raški kabinet Neodvisni socialisti so dali razumeti, da so pripravljeni stvoriti s komunisti in večinskimi socialisti ali pa samo s slednjimi vlado, v kateri bodo zastopani samo socialisti. + Razorožitev. Švicarska brzojavna agentura: Na sej) komisije za razorožitev, ki se Je vršila v četrtek popoldne pod predsedstvom Brantmga, Je Izjavil holandski delegat Sock, da holanska vlada In parlament odobntjeta razoroženje, vendar s pogojem, da sc razoroženje izvede obenem po vsem svetu. Romanski zastopnik Populescu je Izjavil, da Romunija ne bo oddala orožja poprej, uo,„er tega ne store bivši sovražniki. Predsednik Branting Je izjavil, da se vse tri skandinavske vlade strinjajo glede nujnosti razorožitve. Ravno tako kakor Zahle (Danska), se todl on strinja z Foxov)m predlogom. Bourgeots je ugotovil, da vlada v vprafanjn znižanja vojska, kakor v vprašanju razorožitve popolno soglasje. Lord Cecil Je stavil predlog glede Imenovanja podkomisije. Pisher Je predlagal, naj se Braitringu naroči, da' imenuje člane tc podkomisije. + Čudni računi. Po poročilih te Wash!ngtona se na prvi seli senata predloži predlog republikancev, po katerem naj se takoj vzpostavijo trgovinski od noš a ji z Rusijo, nc da bi se pr.} tem priznala sovjetska vlada. Dnevne vesti. Zahvala. Delavsko pevsko društvo v Celju se najtopleje zalivaljuje sodmžlca-ma Jlalctngerjevl in Hrastnikova, kakor tudi vsem sodrugom, Id so sodelovali pri prireditvi Martinove veselice, dne 14, ti-stopada, za njih irudapohio delo, obenem naznanja odbor, da so redne pevske vaje vsako sredo In petek ob 6. uri zvečer, ker namerava društvo prirediti meseca marca prliiodnjcga leta velik pevski koncert. Je torej v Interesu vsakega rednega Člana, da se udeleži vsake vaje. Bratje pevskega društvd »Naprej« na delol . Grot Bobrln&hl )e, kakor poroča osiješka »Straža« upravitelj sekvenstrtrane-ga imetja bivšega nadvojvode Friderika v Baranji. »Straža* ga napada vsled mučenja in šikaniranja seljakov, kar ie Bobrin-ski uvedel povsem po ruskem sistemu. In taki ljudje veljajo v Jugoslaviji več kot domačini! Škandali Zvišanje stalnih pristojbin. Ker se je uredba z dne 29. septembra 1920 o novem povišanju stalnih pristojbin za 100% v pokrajinah izven Srbije hi črne gore tudi od finančnih organov napačno razlagala, opozarja generalna direkcija posrednih davkov v Beogradu, da se omenjeno povišanje nanaša na stalne pristojbine skupne z njihovim dosedanjim poviškom, tako« da je na primer vloga, kateroi Je bilo prvbtno kolkovati z 2 K, po začasnem zakonu z dne 4. aprila 1920 z 4 K, zdai zavezana kolku 8 K, nc pa 6 K. — Ta novi povišek pa zadeva, kakor rečeno, samo stalne pristojbine, ne pa tudi lestvičnih hi od stom!!;. Srečni alkoholiki! V Jugoslaviji je približno 80.000 gostiln In točilnic alkoholnih pijač.^Srečni alkoholiki! — ker če bodo kje ka*ko gostilno zaprli, jih bo drugod še vodno dosti! Srečo! pa tudi gostilničarji, kor se iim ni bati gladu, žeje in slabih profitov! —- Državna posredovalnica za delo. Pri vseh podružnicah »Drž. posredov za« delo« v Ljubljani Mariboru, Ptuju In Murski Soboti je Iskalo v preteklem tednu od 14. do 20. novembra 1920. deta 188 moških in 80 ženskih delavnih moči. Delodajalci so pa Iskal! 99 moških in 59 ženskih delavnih moči. Posredovanj se je Izvršilo 149. V delo se sprejmejo: pohištveni mizarji, ždezostrugarli, model, ključavničarji, ščetinarjl, tesarji, puškarji, urarji, samost, slaščičarji, pletilke, vzgojiteljice, služkinje, kuharice, postrežnice, vajenci, va