N/- hrastnik - trbovlje - ^----^ zagorje - litija - radeče TISKOVINA Poštnina plačana pri pošti 3102 Celje Številka 2, letnik 22, 20. 01. 2011, cena: 1,50 EUR Wm3ü - Wmt@ v Potrebujete dodaten zaslužek? Iščemo: Ambiciozne in prodorne ženske in moške za trženje oglasnega prostora v ZASAVCU Če vas zanima dobro plačano delo, pišite na: zasavc@grafika-gracer.si ali pokličite 031 822 533 December tudi v domu upokojencev ni navaden mesec in čeprav se veselijo vsakega dne, so decembrskih še posebej veseli. Zabavali so se, delali in se družili med seboj in z mladimi krajani, niso se odpovedali niti dobrim možem... DUFS Trbovlje 20.januar 2011 elektroinstalacije > strojne instalacije > daljinsko ogrevanje z lesno biomaso > kabelsko komunikacijski sistemi > trgovina EVJ Center > delovni stroji in nizke gradnje > barSedmica lokalna televizija ETV etv.elektroprom.si komerciala 03-56-57-158 studio 03-56-57-177 KUPON -10 % ETRONIC-KOMET Trgovine m lenzem ZLATARNA METRONIC KOMET D.O.O. V "Vžii SLAVICA MARN’s,p' Cesta zmage 35 b £043* Vransko 18/b, 3305 Vransko (na zagorski tržnici) 03 56 33 2/0/7 ▼ Tel.: (03) 572 51 08,041 508 655 V naši zlatarni imamo pestro izbiro zlata, srebra, jekla, modnega nakita, energetsko IZDELAVA IN MONTAŽA mineralnih kamnov... IZPUŠNIH CEVI LONCEV IN CEVI Ob priloženem kuponu vam pri nakupu vseh * za osebna vozila * lažja motorna vozila * traktorje artiklov priznamo 10 % popust. Popust lahko izkoristite do 15.2.2011. * delovne stroje * motocikle * športne izpuhe Podjetniški kotiček Irene Meterc Nagradni natečaj za mlade -»Podjetniki, mi smo face!« Po zelo uspešnem lanskem nagradnem natečaju, TV Slovenija in JAPTI, javna agencija za podjetništvo in tuje investicije letos ponovno vabita vse osnovnošolce in srednješolce, da v okviru javnega natečaja »Podjetniki, mi smo face!«, s promocijskim spotom, ki ne sme biti daljši od 40 sekund, predstavijo svoje podjetniške ideje za izdelke, storitve ali namišljena podjetja Vsebinsko ni omejitev! Važno je le, da ste prepričani vase in boste strokovni žiriji ter gledalcem televizije, na inovativen, atraktiven, morda šaljiv, a kljub temu dostojen način, predstavili svojo podjetniško idejo s področja računalništva, trgovine, industrije, mode, oglaševanja ... ter jih s svojo izvirnostjo prepričali, da gre za pravo stvar. Strokovna žirija bo med vsemi prispelimi promocijskimi spoti najprej izbrala 27 najboljših. Od začetka marca do junija bo TV Slovenija v posebni oddaji, ki bo na sporedu vsak ponedeljek ob 18.30 na drugem programu, predstavila po tri promocijske oglase, ki bodo razvrščeni v kategoriji - osnovnošolci in srednješolci. Ocene strokovne žirije in glasovi gledalcev bodo na koncu določili oba zmagovalca, ki prejmeta denarni nagradi JAPTI v višini 900 EUR, nagradi TV SLO v višini 300 EUR pa bosta po ocenah režiserjev in strokovnjakov TV SLO prejela tudi najbolj televizična spota. Prijave: Promocijske oglase pošljite najkasneje do sobote, 19. februarja 2011 na naslov: TV SLO, Kolodvorska 2, 1550 Ljubljana, s pripisom za uredništvo TV SLO 3, Podjetniki, mi smo face! Podrobnosti o natečaju in načinu prijave so prejeli tudi vaši ravnatelji, zato kar hitro k njim po več informacij! Lahko pa informacije poiščete tudi na facebooku: Podjetniki, mi smo face! ali pri redaktorici oddaje Maruši Prelesnik, ki bo za vaša vprašanja dosegljiva po elektronski pošti: marusa.prelesnik@rtvslo.si ali pa na telefonski številki: 031 803 525. Zaščita intelektualne lastnine V nekem trenutku svojo intelektualno lastnino (IP) morate pravno zaščititi, sicer (je) pozneje ne boste mogli: • varno razkriti; • biti pravno priznani kot njen lastnik; • imeti dobička od tržnega izkoriščanja; • preprečiti drugim ali jih odvrniti od tega, da bi jo nepooblaščeno uporabljali. Obstaja več oblik zaščite, ki so znane kot pravice intelektualne lastnine. Običajno neki izum med samim razvojem najlažje zaščitite s strateško kombinacijo pravic intelektualne lastnine. Mnogi izumitelji predpostavljajo, da lahko svojo idejo zaščitijo le tako, da jo patentirajo. Patenti so sicer res bistvenega pomena, vendar razmislite tudi o drugih oblikah pravic intelektualne lastnine, ki lahko odigrajo pomembno vlogo pri zaščiti vaše ideje. Patentni zastopniki Pomembno vlogo bo odigral tudi vaš patentni zastopnik. Pravice intelektualne lastnine so kompleksno pravno področje, ki je lahko za neizkušene izumitelje izredno nevarno. Njegov nasvet vam bo v pomoč pri načrtovanju učinkovite strategije za zaščito intelektualne lastnine in ključnega pomena, ko se boste odločili, da idejo patentirate. Kljub nazivu so patentni zastopniki strokovnjaki za vse oblike pravic intelektualne lastnine. Lahko poskrbijo, da bo vaša ideja ustrezno zaščitena, in ukrepajo v vašem imenu, kadar nastopijo težave. Vaš patentni zastopnik bi moral imeti dovolj znanja, da vam lahko svetuje pri vseh zadevah, ki so povezane z intelektualno lastnino, tako v vaši državi kot po vsej Evropi. Večina podjetij bo lahko ukrepala v vašem imenu pri zadevah izven Evrope ali pa vam priskrbela zastopnika kjerkoli po svetu. Razumeti morate, da ni patentnega zastopnika na tem svetu, ki bi lahko poskrbel, da boste za svoje pravice intelektualne lastnine tudi finančno nagrajeni. Patentni zastopniki so strokovnjaki izključno za pravo intelektualne lastnine. Za to, da bo izum uspel na trgu, morate poskrbeti sami s svojo ekipo drugih strokovnjakov. Več informacij o zaščiti intelektualne lastnine, oblikovanju strokovne skupine, podpisu pogodbe o nerazkritju informacij, itd. najdete v Priročniku za izumitelje na spletni strani www.imamidejo.si. Štipendije Fundacije Parus Fundacija Parus vsako leto nameni vsaj 100 tisoč evrov za štipendiranje podiplomskega študija gospodarskega prava in prava pravno-ekonomskih znanosti na priznanih univerzah v tujini ali na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Na spletu: http://www.fundacija-parus.si/ je fundacija objavila razpis za podelitev štipendij za študijsko leto 2011/2012. Za njihovo štipendijo lahko do konca januarja 2011 zaprosijo študenti, ki so med dodiplomskim študijem dosegli povprečno oceno najmanj osem, ob izteku roka za vložitev prošnje za štipendijo pa še ne bodo dopolnili 28 let. Aktualno Solidarnost brez meja: Pomoč Duaicom Siteonje šolo Zacoiue pri zBiRamu eiiOLošiiiH semen za DRŽave v Razvoju Ekologi brez meja podpirajo dobre ideje in ustvarjalne ljudi, zato vse bralce teh vrstic pozivajo, da se jim pridružijo in po svojih močeh pomagajo dijakom Srednje šole Zagorje, ki v okviru projekta Revščina po svetu in pri nas zbirajo ekološka semena zelenjave, ki jih bodo poslali šolam, misijonom in nevladnim organizacijam v državah Azije, Afrike in Srednje Amerike. Tam bodo iz semen pridelali zelenjavo, namenjeno revnejšim slojem lokalnega prebivalstva. Akcija bo na šoli potekala do sredine aprila 2011. Dijaki bodo zbrana semena sproti pošiljali državnemu koordinatorju organizacije GCAP (Global Call to Acrtion against Poverty) in akcije Semena življenja Robinu Dewi, on pa jih bo poslal naprej v izbrane države v razvoju. Če se bodo našli tudi donatorji finančnih sredstev, bodo z njimi dijaki nakupili ekološka semena in jih prav tako posredovali revnim prebivalcem Azije, Afrike in Srednje Amerike. Kako lahko pomagate? • podarite semena ali sredstva za njihov nakup, • pomagajte širiti informacijo o zbiranju ekoloških semen z objavo na svojih spletnih straneh, Facebooku, Twitterju, širite dober glas v krogu svojih znancev, sodelavcev, prijateljev Katera semena so najbolj primerna? Praksa je pokazala, da je katerokoli vrsto semen potrebno preizkusiti na predvidenem mestu gojenja, šele potem se izkaže, ali bo ta rastlina tam uspevala ali ne. Večina slovenskih in tudi drugih vrst je bila doslej uspešna. Najbolj primerna so seveda ekološka semena. Ker potujejo na področja s toplim ali vročim podnebjem, so to lahko semena paradižnikov, kumar, koruze, paprike, fižolov, jajčevcev, soje, poletnih solat, blitve, okre in eksotičnih vrst zelenjave. Za višje predele Etiopije in Indonezije pa so primerne tudi vrste za hladnejša podnebja, kot so korenovke, grah, kapusnice, itd. Če je le možno, podarite semena, ki so kemično neobdelana in niso hibridna semena (F1). Namen dijakov je namreč zbrati semena, ki jih po pridelku kmetje lahko tudi uporabijo za naslednjo sezono. Kje lahko pridobite ali kupite ekološka semena? Nekaj namigov, na koga se lahko obrnete: • na ekološke kmete, • na kmete Društva za biološko- dinamično gospodarjenje AJDA • na kmete, ki shranjujejo tradicionalne avtohtone sorte. Če boste pošiljali lastna semena, pobrana s pridelkov, jih je potrebno posušiti, nekatera lahko tudi zmrznete in pošljete kasneje (npr. semena buč, fižolov). Dodatne informacije in naslov za pošiljanje semen: Prof. Zdenka Resnik in prof. Bernarda Kričej E: zdezgo@gmail.com T: 03 5655 404 Naslov za pošiljanje semen: Srednja šola Zagorje - Semena -Cesta zmage 5 1410 Zagorje ob Savi Pericua proti UKiniTvi POROomšKeca ODDGLKa V SPLOŠm BOLRIŠniCI Trbovljc Družina in rojstvo otrok predstavljata temelj družbenih vrednot. V teh težkih časih je pomembna vloga družine še bolj poudarjena, zato v ŽO SDS litija menijo, da je z ukinitvijo nekaterih porodnišnic v Sloveniji kratena osnovna pravica do kvalitetnega zdravstvenega varstva. /"lanice ŽO SDS Litija pozivajo, da vsi tisti, ki se ne strinjajo Splošni bolnišnici Trbovlje občani pokažejo, da cenijo njihovo ^*z ukinjanjem porodnišnic, podpišejo Peticijo proti ukinitvi strokovnost, pomoč in prijaznost do porodnic in otrok, porodnišnic in sodelujejo v projektih, ki bodo prispevali k ohra- V občini Litija podpise zbirajo na Občini Litija, videoteki v nitvi slovenskih porodnišnic. centru Litije in Zdravstvenem domu Litija do 31.1.2011. Z zbiranjem podpisov PROTI ukinitvi porodniškega oddelka v fn cnc/•*••• Domen Kolenc, član nadzorne komisije ŠKLABA »LiuDje veuKOKRaT PozaBuo, za Kaj oejansKO smo tu« ŠKLAB, klub zasavskih študentov, s pričetkom leta 2011, vstopa v 16. leto delovanja. Ustanovljen 24. december 1994, sprva kot klub študentov iz vseh treh zasavskih občin. Pionir na področju študentskega organiziranja v Zasavju v samostojni Sloveniji. Po odcepu hra-stniških in trboveljskih študentov namenjen le študentom in dijakom iz Zagorja ob Savi. Domen Kolenc, sicer študent ekonomije na Univerzi v Ljubljani, je vanj včlanjen že 6 ali 7 leto. Točne številke iz glave ne zna povedati. Vsekakor pa je ŠKLAB v teh letih postal del njegovega vsakdana. Vanj se je včlanil kot dijak 1. letnika, bil član kluba, dve leti član uprave, sedaj je član nadzorne komisije. Poleg pomoči pri organizaciji projektov v ŠKLABU trenutno največ časa posveča zbiranju podpisov za razpis referenduma o Zakonu o malem delu. Ob koncu pogovora pa ni pozabil vseh povabiti na obisk v prostore ŠKLABA, »pa četudi ste upokojenec«. vezavi, na voljo imajo računalnike, kjer lahko poiščejo gradivo, imamo tudi manjšo knjižnico. Kakšne knjige se nahajajo v njej? Imamo vse od strojništva do elektronike, nekaj malega tudi o naravoslovnih smereh. Vsekakor lahko vsak študent pride do nas, če ne drugega, bomo šli skupaj v knjižnico in mu tam pomagali poiskati primerno gradivo. Ljudje velikokrat pozabijo, zakaj dejansko smo tu. Opazil sem, da večina misli, da smo tu študenti ali mladina, ki nima drugega dela in smo tukaj vsak petek in ga pijemo ter »žuramo«. Ne vidijo vsega dela zadaj. Ne vidijo truda, ki ga vlagamo, da bi omogočili rast ŠKLABA, da bi stopili na višji nivo, da bi dijakom in študentom omogočili lažji študij in jih malo razbremenili v prostem času. Tukaj smo tudi zato, da mladi ne posedajo po gostilnah, ampak da se udeležijo kakšnega projekta. Vendar v javnosti še vedno obstaja prepričanje, da smo tukaj samo za zabavo. To je največji problem. Zelo malo ljudi pride do nas ob petkih, ko imamo sestanke, in vpraša, kaj delamo. Ali članom pomagate tudi na socialnem področju? Pomagamo tudi drugim, eden od takšnih primerov je, ko smo se odločili za nakup novih računalnikov. Takrat smo stare računalnike predelali, popravili in podarili družinam, ki imajo šoloobvezne otroke, a si nakupa računalnikov ne morejo privoščiti. Tudi tistim, ki so prišli do nas z bolj osebnimi težavami, smo poizkusili pomagati. Sicer moram reči, da se to ne dogaja pogosto, kar je sicer škoda, da se na nas ne obračajo s temi problemi. Pomagamo v vsakem primeru. Koliko zagorskih študentov je vključenih v ŠKLAB? Vseh študentov v Zagorju je okoli 1000. Za naše normalno delovanje mora biti v ŠKLAB vključenih 15% zagorskih študentov, okrog tega procenta se vsako leto številke tudi gibljejo. Imamo torej okoli 150 študentov in seveda tudi dijake. Tam od 150 do 200 nas je vsako leto. Ali po tvojem mnenju študira dovolj mladih iz Zasavja ali Zagorja? Mislim, da je številka zagorskih študentov glede na slovensko povprečje neka normalna številka. Zagotovo bi jih lahko bilo več. Mislim, da bi z drugačno obliko vzgoje k| ovo leto ste INš k l a b o v c i proslavil v Sarajevu. Po katerih projektih se boste spominjali preteklega leta? Tako je, okoli 20 članov ŠKLABA je za Novo leto odšlo v Sarajevo. Mislim, da so se imeli kar lepo. Sam sicer nisem šel zraven. Vsekakor niso pozabili na čevapčiče, rakijo, obisk Baščaršije, šli so si ogledat tudi bosanske piramide in nekatere druge znamenitosti. Sicer smo v ŠKLABU lansko leto največ dela namenili organizaciji Šklabfesta 2010. Ukvarjali smo se z našimi tradicionalnimi projekti kot sta kostanjev piknik in kresovanje, organizirali smo športne aktivnosti, kot so smučanje, nočno sankanje, drsanje. Pomagali smo ostalim klubom in Društvu prijateljev Mladine, s katerim redno sodelujemo. Veliko časa smo namenili tudi zbiranju novih članov in opremljanju naših prostorov. Dejavni smo bili tudi na nacionalni ravni, sodelovali na tradicionalni Škisovi tržnici. S katerimi projekti začenjate leto 2011? Trenutno največ časa namenjamo zbiranju podpisov za razpis referenduma o Zakonu o malemu delu. Letni program ŠKLABA sicer še sestavljamo. V januarju za člane organiziramo smučanje, bralne večere, predvajali smo nov film iz serije Zeitgeist. Pripravljamo se tudi že za poletje, večji projekti pa naj še ostanejo skrivnost. Načeloma imamo za enkrat pokrite vikende v januarju; ob petkih imamo v prostorih ŠKLABA organizirano druženje - vse od namiznega tenisa, bralnega večera, do Activity večera. Cilj ŠKLABA je potemtakem organiziranje študentskega druženja? Cilj ŠKLABA je omogočiti lažji študij vsem članom in nasploh vsem študentom v zagorski občini. Tako še vedno organiziramo pomoč pri kopiranju diplomskih nalog, pri Društveno že pri dijaki lahko dosegli, da bi šlo več mladih študirat oziroma da bi se kako drugače naprej izobraževali. Šolske institucije v Zagorju pa so takšne, kakršne so. Smo pa s številom vsekakor lahko zadovoljni. Zagorjani se kar radi učijo. Kakšne možnost imajo kariero graditi v Zasavju oziroma Zagorju? Dobiti praktične izkušnje že med študijem? Mislim, da ima Zagorje kar veliko potenciala. V vseh pogledih, od gospodarstva do turizma, a menim, da se ga premalo izrablja. Večina zaradi lažjega dostopa in prevoza ostane v mestu, kjer študira. Vem, da so nekatera zagorska podjetja kar dejavna, sploh tista, ki štipendirajo študente. Zdi se mi, da manjka tisto, kar bi študente po končanem študiju privabilo nazaj v domače kraje. Problem je v tem, da mladina nima občutka, da lahko pride nazaj v Zasavje in si tu uredi dostojno življenje. Mislim, da bi morali dati več možnosti novim ustvarjalcem, mladim idejam, novim podjetjem. RCR se s tem zelo uspešno ukvarja, a vseeno. Potemtakem je verjetno največji problem preskok med življenjem študenta in zaposlitvijo? Zagotovo, vsi vemo, kakšna je brezposelnost v Zasavju. Težko je dobiti že tisto najnižje delovno mest, kaj šele mesto z diplomo. Se ti zdi smiselno, da ima vsaka zasavska občina svoj študentski klub? Do neke mere se m zdi to smiselno. Tako se posamezen klub razbremeni. ŠKLAB je bil na začetku študentski klub vseh treh dolin, potem so se hrastniški in trboveljski študentje odločili, da bodo šli svojo pot, kar je po eni strani prav, saj je samoiniciativa tisto, ki pri organiziranju dela v študentskih klubih največ šteje. Po eni strani se mi zdi prav, da si porazdelimo študente na manjše kvote, saj se jim tako lahko boj posvetimo. Če bi še vedno bili en klub, potem bi bilo eno mesto, drugič pa drugo, vedno prikrajšano pri določenem projektu. Od razcepa naprej pa sicer stalno sodelujemo med seboj. Za študente skoraj najbolj aktualna je trenutno tema o Zakonu o malem delu. Študentski klubi pomagate pri zbiranju podpisov za razpis referenduma. Zakon sicer omogoča delo tudi brezposelnim in upokojencem, študenti pa mu nasprotujete. Ali gledate samo nase? Zakon poleg študentov zajema tudi brezposelne in upokojence. Človek bi pomislil, da je to odlično, da bodo brezposelni lahko delali, saj jim je treba omogočiti osnovno eksistenco. Ampak ne na tak način. Delodajalec bo z malim delom delavca lahko zelo izkoriščal. Tudi le 2/3 delovnega časa se štejejo v pokojninsko dobo in to preračunano glede na dovoljeno kvoto malega dela na posameznika pomeni, da bi moral vsak delati 250 let, da bi lahko šel v pokoj. Za upokojence se mi zdi nepošteno, da bi morali na stara leta znova delati. Zakon ne prinaša nobene socialne varnosti, ni plačanega prevoza, malice, nadomestila za bolniško. Sistem študentskega dela, ki ga danes poznamo ni v redu, spremembe so potrebne, a ne na tak način. Kakšen je ta način? Mislim, da bi se to dalo urediti z nadzorom nad fiktivnimi vpisi in kaznovanjem izkoriščanje študentskih napotnic. Sam delaš prek študentskega servisa? Da, od časa do časa tudi sam kaj delam, za nakup knjig. Se ti zdi, da večina študentov iz Zagorja dela prek študentskega servisa? Mislim, da iz Zagorja večina kar mora delati, ker je drugače težko preživeti v Ljubljani. Iz lastnih izkušenj lahko povem, da s takšnim zaslužkom, kot ga omogoča malo delo, jaz v Ljubljani ne preživim enega mesca. S stroški, kakršni imamo študenti, to ni mogoče. Ena od obljub ministra za delo, družino in socialne zadeve je, da Zakonu o malem delu sledi vzporedno povečanje in večje število državnih štipendij. Mislim, da bi morale biti štipendije v vsakem primeru višje. Če pa že ne višje, pa bolj dostopne. Osebno je nikoli nisem imel, ker so imeli starši za 10 ali 15 evrov previsoko plačo. Pa nismo bogati, daleč od tega. Prav je, da se štipendije povečajo, a ne na račun sedanjega študentskega dela. Pa se ti zdi, da lahko študenti kljub bolonjski reformi študija, ki prinaša več obveznosti, delajo in hkrati obiskujejo predavanje ter uspešno končujejo študij? Odvisno od tega za kašno vrsto dela gre. Če dobiš možnost zaposlitve v neki računalniški firmi, boš težko delal popoldan oziroma takrat kadar predavanj ni. Če pa gre za kakšno drugo vrsto dela, se to da. Mislim, da če hočeš zaslužiti, da se boš preživel, boš našel tudi čas za delo. Ker če je vprašanje, ali boš imel naslednji teden le za kilo kruha in špagete, potem verjetno ni vprašanje ali boš delal tudi ponoči. Je težko, a gre. Kaj pa program aktivne politike zaposlovanja, ki je omenjen v zakonu. Študentom, ki bi prek malega dela delali v določenem podjetju po koncu študija omogoča zaposlitev v tem podjetju. Program se mi zdi zelo pameten, a če bi v praksi deloval. Če pogledamo nemški in avstrijski primer vidimo, da ni delovalo. Male delavce so zaposlili šele po petih ali šestih letih. Pa še to le 10%. Kaj pa ostali? Zakon postopno predvideva zmanjšanje sredstev, ki bodo namenjena za delovanje Študentske organizacije Slovenije (ŠOS) in posledično tudi študentskih klubov. Denar od davka naj bi bil namenjen za štipendije, študentske domove, opremljenost univerz. Ali vas v resnici moti manjši finančni priliv? Ne verjamem v to, da bi denar bil namenjen študentom. Predvsem zato, ker se proračunska sredstva uporabljajo tudi za druge namene, in potem bi bila štipendijska blagajna kar naenkrat prazna. Mladim je predvsem potrebno omogočiti normalne pogoje za osnovanje družine. Na podlagi malega dela mislim, da to ni mogoče. Kaj bomo pri 40 še vedno živeli pri starših. To se mi ne zdi se mi prav. Kaj Zakon o malem delu prinaša študentskim klubom? Kaj ŠKLABU? Izračunali smo, da bi ŠKLAB zaradi manjših finančnih prilivov preživel še največ eno leto, več pa glede na siceršnji letni proračun ne. Imeli bi morda le denar za obdržanje prostorov, za organizacijo projektov pa vsekakor ne. Z pridobivanjem financ prek razpisov vemo, kako je -po navadi so nastavljeni, na večino je težko priti. Morali bi vlagati veliko svojega denarja, ga pridobivati na druge načine, kar je sedaj vse težje in težje. Ali ste člani uprave in nadzorne komisije v ŠKLABU za svoje delo plačani? Nobena funkcija na ŠKLABU ni plačana. S strani koga je prišla pobuda za zbiranje podpisov za razpis referenduma? Pobudo je dala ŠOS, nato smo se pridružili tudi študentski klubi. Vam jih bo do 6. februarja uspelo zbrati dovolj za razpis referenduma? Definitivno. Neuradno smo sedaj nekje na polovici zahtevane številke. Andreja Gradišar Društveno Z3 0\/ Aktivrosti DPM Trbovug Aktiven projekt - Veseli december, ko so skozi ves mesec pripravljali dejavnosti predvsem za najmlajše, je uspešno zaključen. \/mesecu decembru so potekale sobotne ustvarjalne de-V lavnice, gledališke in kino predstave za varovance vrtca in osnovnošolske otroke. Ker pa je leto 2011 evropsko leto prostovoljstva, so že v decembru izvedli novoletni bazar prostovoljstva »Podaj roko-dotakni se srca«, da občane seznanijo s prostovoljnim delom. Že tretje leto zapored jim je uspelo izvesti tudi humanitarno prireditev z obdaritvijo otrok iz socialno šibkejših družin. Ves mesec december so potekali obiski Dedka Mraza in Božička s pravljičnim spremstvom po šolah, vrtcih, podjetjih in drugih organizacijah. Veseli december pa so zaključili z že tradicionalnim sprevodom Dedka Mraza in ognjemetom v organizaciji Občine Trbovlje. Novo leto so pričeli z novimi projekti. Tako se v mesecu januarju že intenzivno pripravljajo na otroške parlamente, tokrat na temo «Vpliv družbe in medijev na oblikovanje mladostnika«. Obeležili bodo tudi kulturni praznik in za otroke pripravili gledališko predstavo. Potem pa čakajo še priprave na zimske počitniške dejavnosti in Sprevod pustnih mask. Besedilo in slike: Lavra Izgoršek, sekretarka DPM Trbovlje V Turju so mi.eu munaRji iz Munš Ob novoletnih prireditvah so krajani Turja spoznavali tudi delovanje Društva za razvoj podeželja Zasavje, ki povezuje pravne in fizične osebe te regije. Oovabili so člane Kulturnega društva Mlinše. „Kultur-r no društvo Mlinše je včlanjeno v Društvo za razvoj podeželja Zasavje in je za predstavljene dejavnosti prejelo evropska sredstva,“ je povedala Nada Grešak, specialistka za razvoj podeželja na Kmetijsko gozdarskem zavodu Ljubljana in predstavnica tega zavoda, ki je tudi upravljavec omenjenega društva. Člani KD Mlinše so predstavili knjigo z naslovom Iz doline nekdanjih mlinov in uprizorili igro s podobnim naslovom V dolini mlinov. „Ker pripravljamo podobne predstave tudi v Turju, je privabila igra številne krajane, “ je še dodala Nada. Besedilo: Tanči Moljk Slika: arhiv KS Turje Društveno Trbovlje, 26. decembra 2010 Prosvetno društvo Čeče je v sodelovanju s Konjeniškim društvom Trbovlje na Štefanovo organiziralo 15. tradicionalni blagoslov konj pred cerkvijo sv. Katarine v Čečah. Olagoslov pomeni prošnjo za Božjo naklonjenost in je Dtudi zunanje znamenje zahvale. Je znamenje, ki je odprto na Božjo besedo, obenem pa je povezano z osebno vero. Smisel in pomen blagoslavljanja lahko doumemo le v veri. Tako je bilo zapisano. 26. decembra, dan po Božiču, goduje sv. Štefan, prvi krščanski mučenik, ki ga v srednji Evropi častijo kot zavetnika konjin živine nasploh. Biljediakon vJeruzalemu. Štefanovo je marsikje še danes živ, oziroma na novo obujen praznik, ki ga praznujejo predvsem konjeniki, ki lepo ozaljšane konje pripeljejo pred cerkev, kjer duhovnik podeli blagoslov obema, konju in njegovemu lastniku. Žal letos konji in lastniki ne bi prejeli blagoslova, saj se gospod župnik in pomožni duhovnik nista strinjala z blagoslovom konj pred cerkvijo sv. Katarine v Čečah nad Trbovljami. Gospod Mlakar se je ljubeznivo odzval našemu povabilu, da on opravi obred in blagoslovi konje in njihove lastnike, za kar se mu v imenu Konjeniškega društva Trbovlje, Prosvetnega društva Čeče in vseh krajanov Čeč in okolice iskreno zahvaljujemo. Konjeniki Konjeniškega društva Trbovlje in bližnje okolice so se zbrali na zasneženo nedeljo ob deseti uri, tokrat na že 15. tradicionalnem blagoslovu. Člani prosvetnega društva Čeče so se potrudili in pripravili lep kulturni program. Po pozdravnem govoru so Katarinski fantje odpeli nekaj pesmi, sledila je kratka predstavitev Konjeniškega društva Trbovlje, ki v tem času praznuje tudi 15. obletnico svojega delovanja. Nato je gospod župnik zelo lepo opravil obred blagoslova. Po končanem programu so se konjeniki in obiskovalci okrepčali z malico in sladicami ter se pogreli s kozarčkom kuhanega vina, za kar gre zahvala pridnim gospodinjam iz Čeč. Organizatorji želijo ohraniti star slovenski običaj v Čečah in naslednje leto še več konjenikov. Blagoslov konj ne žali, oz. ne skruni vere in krščanstva. V časih, ki so za marsikoga težki, veliko pomeni druženje, spregovorjena topla, prijazna beseda, stisk roke in ne pridobitništvo, turizem in folklora, kar je bilo organizatorju očitano. Termin folklora seveda razumejo kot ljudsko izročilo, ki naj bi ga nikoli ne pozabili, saj je ponos in izražanje slovenskega jaza. Besedilo in slika: Marinka Pišek Bizjak, Rok Klopčič 8. Mnu.dR, aan mtasTniišiie šoie Poslednja borba Pohorskega bataljona, kjer je končalo svoje življenje 69 partizanov, pomeni veličastno zgodbo za OŠ NH Rajka Hrastnik, saj je bil med njimi tudi Hrastničan Jože Menih Rajko, politični komisar. le eden izmed sedmih partizanov, ki so ga proglasili za U narodnega heroja in šola nosi zato njegovo ime. Upor proti dva tisoč glavi množici sovražnikov je bila velika moralna spodbuda za nadaljnji odpor, danes pa Slovenci s svojim obiskom proslave 8. januarja na Osankarici vse bolj množično počastijo spomin na ta dogodek. „Včasih so šle na Osankarico tudi delegacije naših učencev, zadnja leta pa imamo na šoli različne aktivnosti,“ je povedala Marina Kmet, ravnateljica šole. „Prvo uro posvetijo vsi razredi uro heroju Rajku, potem pa imajo različne aktivnosti.“ Tako je imela letos prva triada plesne delavnice, ki jih je izvajal Plesni center Zasavje (Šeško), 4. in 5. razredi so si ogledali film Jaz baraba, ki je bil kljub naslovu poučen, 6. razredi so imeli razgovor z obema hrastniškima svetovnima prvakoma - Petrom Kauzerjem ml. in Valterjem Moljkom. Tretja triada pa je poslušala predavanje Andreje Rustja o Eskimih. Predavateljica je med Eskimi živela in o njih napisala zanimivo diplomsko delo. Odlična učiteljica iz Šolskega muzeja Popoldanska proslava v športni dvorani na Logu pa je vključevala točke, ki so jih izvajali že ob 80 - letnici šolske stavbe na Dolu. Pod mentorstvom Nataše Kreže so pripravili učno uro lepopisa v časih naših dedov, kjer so se lepo izkazali petošolci z Dola in igralka Slovenskega šolskega muzeja. Prav tako je bil zanimiv prizor s pastirci, ki so imeli v starih časih drugačno življenje kot današnji otroci, a so se znali na pašnikih prijetno zabavati. Mentorica pevskih točke je bila Alenka Razpotnik. Zaplesali so tudi pionirji z rutkami in titovko, ki so prikazali slovesne trenutke polpreteklega časa, ko so bili sprejeti v pionirsko organizacijo. V programu so sodelovale še članice pevske skupine Plavi-ca, šolski pevski zbor pod vodstvom Simone Weber Goljuf in recitatorji. Ravnateljica Marina Kmet je na koncu čestitala Urški Velikonja, ki je decembra zmagala na mednarodnem tekmovanju ARS NOVA v Trstu in na tej prireditvi nastopila s klavirsko spremljavo Dejana Jakšiča. Zahvalila se je tudi vsem drugim, ki si prizadevajo, da bi šola dosegala lepe uspehe na pedagoškem področju. Program sta povezovala Adis in Anja, učenca sedmega oz. šestega razreda. Nataša Kreže, scenaristka in mentorica prizorov Besedilo in slike: Fanči Moljk Fotografije šol dejavnosti: arhiv šole M soboto, 15. januarja so se Zagorjani, po dveh letih, znova zbrali v cerkvi sv. Petra in Pavla, z namenom, da prisluhnejo klicu pomoči potrebnim družinam v zagorski dolini. "7 brana množi-^ca je uživala v nastopu številnih ustvarjalcev. Nastopili so: pevski zbori osnovnih šol: Ivana Kavčiča Izlake, Ivana Skvarče iz Zagorja in podružnične šole Šentlambert, plesna zasedba OŠ dr. Slavka Gruma in solist Nik Zupan, recitatorka Anja Matjaž Švagan - župan Drnovšek ob spremljavi Mateja Feleta in Jureta Torija, pianist Tadej Horvat, klarinetist Jože Kotar, flavtist Matej Zupan, pevski duet Klemna Adamljeta in Maje Majcen ob spremljavi pianistke Polone Troha, orkester flavt Glasbene šole Zagorje in solistka Veronika Razboršek ob spremljavi Simone Steban. Organizator omenjene prireditve KUD Voxhuma-na je prireditev organiziral skupaj z območnima združenjema Rdečim križem in Karitasom. Zbrana sredstva pa so namenjena družinam, ki so pomoči najbolj potrebne. Poslušalce sta nagovorila župnik Matjaž Križnar in župan Matjaž Švagan, kot člana Voxhumane pa Monika Suša in Janez Lipec ml. Skupna misel vseh govornikov je bil poziv k solidarnosti in dobrodelnosti, saj se le tako lahko premagujejo ovire današnjega časa. V slabih dveh urah so poslušalci v posebej pripravljenih škatlah zbrali skoraj 1400C. Organizatorji bodo zbirali sredstva še naprej na tekočih računih lokalnih izpostav Rdečega Križa (02338-0012012282) ter Karitasa (19130-500-4552758). KUD Voxhumana se zaveda, da brez pomoči donatorjev in pokroviteljev, koncerta ne bi bilo. Pomagali so: Župnija Zagorje ob Savi, Občina Zagorje, Multima, Kulturni center Delavski dom Zagorje, Mladinski center Zagorje ob Savi, Cvetličarna Lenarčič, Glasbena šola Zagorje ob Savi, ETV, Zasavc in mnogi prijazni posamezniki. Dobrodelni koncert Zagorjani za Zagorjane, ki je bil organiziran že tretjič, je postal dokaz, da se da z voljo, vztrajnostjo, zagnanimi prostovoljci ter minimalnimi sredstvi narediti veliko dobrega. Organizator se vsem zahvaljuje za pomoč in pozornost. Klarinetist Jože Kotar OPZ OŠ Ivana Skvarče Osnovnošolci dr. Slavka Gruma Besedilo in slike: StaR, JL ml. Urška Velikonja, učenka 3. razreda flavte v Glasbeni šoli Hrastnik, je na mednarodnem tekmovanju Ars Nova v Trstu, ki je potekalo od 4. do 10. decembra 2010, dosegla izjemen uspeh. V sekciji ll-prečna flavta (kategorija A) je med več kot štiridesetimi flavtisti osvojila prvo nagrado in zlato medaljo za doseženih 95 točk. /■^b klavirski spremljavi Dejana Jakšiča se je predstavila V^z dvema skladbama. Urškina mentorica je profesorica flavte Andreja Ravnikar iz Zagorja ob Savi. Simpatična Urška, ki obiskuje sicer šesti razred na Dolu, je bila z veseljem za kratek pogovor. Od kod tvoja nadarjenost in ljubezen do glasbo? Z glasbo smo povezani skoraj vsi v družini - od babice, ki je bila učiteljica glasbe, do mame, ki je igrala klavir in očeta, ki je dolga leta igral v pihalni godbi. Tudi moja sestra Jerica je prav tako kot mama igrala klavir. Že od otroštva sem rada prepevala, vodili so me na koncerte v glasbeno šolo, kjer sem res uživala. Hvaležna sem svojim domačim, da me podpirajo v svetu glasbe. Kdaj si začela hoditi v GŠ in kaj najraje igraš? V glasbeno sem začela hoditi z vstopom v osnovno šolo. Prvo leto sem obiskovala glasbeno pripravnico, potem sem dve leti igrala kljunasto flavto in komaj čakala, kdaj bom lahko začela igrati »pravo«, prečno flavto. Najraje igram zahtevnejše skladbe, ki imajo hitrejši ritem in prijetno melodijo. Takšne skladbe zahtevajo malo več vaje, za kar pa mi ni žal časa, saj uživam v igranju. Za tekmovanje Ars Nova v Trstu pa si verjetno vadbo še podaljšala? Tako je. Navadno vadim od ure in pol do dveh ur na dan. Za tekmovanje Ars Nova v Trstu pa sem se začela pripravljati že v začetku šolskega leta. Vaje so bile zelo intenzivne, saj sem mesec dni pred tekmovanjem imela vaje v GŠ skoraj vsak dan. Zelo pridna si bila, Urška, vendar je za tak uspeh gotovo pomembno še kaj drugega? Pomembnojebilotudito,dasvasedobroujelaskorepetitorjem Dejanom Jakšičem in da sem zelo dobro poslušala svojo mentorico Andrejo Ravnikar. Oba sta zaslužna za moj uspeh. Kaj še počneš v svojem prostem času in kako ti gre v šoli? Vedno mi ostane še dovolj časa za delo v šoli in za igro v prostem času. Rada imam šport in likovno vzgojo in tudi pri ostalih predmetih nimam težav. Doma rada rolam, poleti plavam in kolesarim ter se igram z bratcem Mihom. Sestra Jerica mi včasih pomaga pri delu v šoli, včasih pa se z njo igram kakšno dobro družabno igro. In kaj bo Urška, ko bo velika? Kot otrok sem si želela postati učiteljica flavte in še vedno je tako. Potrudila se bom, da bom ta cilj tudi uresničila. Seveda želimo Urški to iz vsega srca ! Ko bo velika, bo poučevala flavto Besedilo: Fanči Moljk Slike: EM. in arhiv GŠ Akcija BojftOjiiQa. B^Re^Q;BjRazB.a>--a itgi ja. SiTiü d i a. bas> i z- Za co.M a. i H, ZasjaMca, CO \. ^lllU Cesta zmage 65,1410 Zagorje TELEFON: (03)56 64 186 Valvazorjev trg 8.1270 Litija TELEFON: (01) 89 81 088 Zdenka Hribar iz Trbovelj, Keršičeva 38, bo tokrat poklicala Brigito v Studio Las, na telefon 040 164 396 in se dogovorila za termin preobrazbe. Kot smo že omenili bomo občasno imeli še akcijo za najbolj številčno družino. Tokrat objavljamo tudi kupon. Kot družinski člani se računajo starši in otroci. Najbolj številčna družina bo deležna osnovnih frizerskih uslug (striženje, feniranje) Torej, DRUŽINE PRIJAVITE SE!!!!! Pričakujemo vaše kupone na našem naslovu: Zasavc, P.P. 79, 1410 Zagorje ob Savi. Srečno! Stilska preobrazba čaka na vas v Studiu Las! KUPON DRUŽIHSKA STILSKA PREOBRAZBA Ime:_____________________________ Priimek:_________________________ Ulica:___________________________ Kraj:____________________________ Telefon:____________________ Št. družinskih članov:________ V spomin na eno največjih bitk med drugo svetovno vojno, ki je potekala od 9. do 11. januarja 1942 v vasi Dražgoše, je bila v nedeljo, 9 januarja 2011, proslava. \ /sakoletni obiskovalci pomnika na dražgoško bitko V so tudi člani Združenja borcev za vrednote NOB Trbovlje in ugotavljajo, da je udeležencev vsako leto več. Slavnostni govornik je bil tokrat Milan Kučan, ki je povabil vse, da se spet srečajo prihodnje leto ob 70. letnici, kar so s ponosom in navdušenjem obljubili. Besedilo in stiki: Marjan Jerman Upq LesKovleK s limita mm Med jadralnimi padalci zahodne lige želimo uvesti po vzoru jadralnih letalcev tradicionalni silvestrski polet, ki pa nam tokrat zaradi premočnega vetra ni uspel, je dejal Lado Leskovšek s Kovka nad Dolom. Zato pa so polet opravili v prvih dneh novega leta. Poleteli so s Kala in pristali na nogometnem stadionu v Hrastniku: Miran Drač, Darko Jamšek, Samo Zupanc in naš sogovornik, vsi člani Društva jadralnih padalcev ALBATROS iz Celja. »Leteti sem si želel, odkar pomnim,“ je nadaljeval Lado, ki bo letos dopolnil 73 let. Odkar je šel leta 1992 v pokoj, to svojo željo skoraj vsak dan uresniči, če so le vremenski pogoji ugodni. No, nekaj poskusov je bilo že prej. “Leta 1971 sem opravil tečaj jadralnega letalstva v Levcu, vendar takrat s tem nisem nadaljeval, saj ni bilo časa. 1993 pa sem se že pridružil klubu v Radečah, potem ko sem leto poprej opravil jadralno padalsko šolo v Kamniku. Nekaj časa sem bil tudi pri Kavki v Kisovcu, zdaj pa sem v klubu ALBATROS Celje, ki je bil ustanovljen leta 1995 in je imel lani okoli sedemdeset članov. Uspešno ga vodi priljubljeni inštruktor in predsednik Srečko Jošt, sicer profesor telesne vzgoje. V klubu nas je tudi nekaj Dolanov in Trboveljčanov.“ In kje jadrajo? „Največ s Kala, Mrzlice, Maliča, Kopitnika in še po mnogih drugih krajih Slovenije, pa tudi v tujino nas zanese. Pozimi pa gremo radi na Primorsko, kjer so pogoji za letenje mnogo ugodnejši.“ Navdušenega jadralnega padalca s Kovka smo tudi vprašali, kakšna so pravila v zraku. „ Tudi v zraku velja desno pravilo, denimo pri pobočnem jadranju, kjer ima padalec, ki leti ob grebenu tako, da ima hrib na desni, prednost pred padalcem, ki leti v nasprotni smeri. Sicer pa obstaja še mnogo pravil o gibanju v zraku.“ In še nekaj zanimivih dogodkov. Enkrat so si v mrazu in snegu, ob polni luni, privoščili letenje s Kopitnika in ugotovili, da je nočno letenje zelo mrzla varianta. Kritični trenutki za Lada pa so bili na Skayevem pikniku pred leti, ko so ob številni udeležbi padalcev leteli z Maliča in pristajali ob cesti v Laškem. V fazi pristajanja na višini 50 do 60 metrov od zgoraj se je neprevidni padalec iz spirale vanj zabil in ga s padalom ovil, da še do rezervnega padala ni mogel... Ali pa, ko ga je na Kopitniku sredi belega dne napadel jazbec pa še na dan prvega aprila... „Sicer pa doživi človek v zraku toliko lepih trenutkov, da odtehtajo vse nevarnosti,“ pravi Leskovšek. „Nevarnosti pa prežijo povsod !“ Zaupal nam je tudi podvig na neko praznično nedeljo v lanskem letu, ko je nad domačim terenom dosegel višino 3907metrov, od tega 1000 metrov v oblaku Cumuluscongestus. Naslednja faza je nevihtni Cb. Ni se mogel upreti skušnjavi in izkoristil je priliko, ki se redkokdaj ponudi pri jadranju. Pomeni tudi grobo kršitev zračnega prostora. „Kaj vse doživljaš v oblaku pri temperaturi minusi 5 stopinj, pa se ne da opisati,“ je dodal vidno ponosen na tak podvig sedemdesetletnika. Pogled na Kovk in Savo Če pomislimo, da je že hoja navkreber z nahrbtnikom, težkim od 23 do 25 kilogramov, kar neke vrste podvig, smo Lada vprašali, kje si nabira kondicijo...«Vsak dan telovadim pri odprtem oknu že ob petih zjutraj, potem sledi tek na 200 metrov in prav toliko hitre hoje ob vsakem vremenu. Ob hiši imamo 3500 kvadratnih metrov zemlje, kjer dela nikoli ne zmanjka. Od košnje in spravila trave do sekanja drv za zimo.“ Pristanek v Hrastniku V teh osemnajstih letih si je nabral Lado Leskovšek blizu 1800 vzletov in prav toliko pristankov. Če je koga ob tem zamikalo, da bi tudi sam občutil adrenalinske trenutke letenja, opazoval kraje iz povsem druge perspektive, se spogledoval s pticami in občutil neizmerno svobodo, naj se jim pridruži. Mogoče zaenkrat samo za poskusni let v tandemu z izkušenimi inštruktorji letenja. Če pokličemo na številko 040 621 603, nam bo Lado vse razložil. Besedilo: Fanči Moljk Slike: F.M., L.L. in S.M. Galerijska Mednarodno priznan in uveljavljen oblikovalec, učitelj zgodovine in likovne vzgoje, Simon Sernec je na odprtju razstave v družbi prijateljev, znancev in ljubiteljev umetnosti spregovoril o svojem delu in življenju. k la vprašanje, kaj mu pomenijo na-I N grade, oziroma katero bi izpostavil je dejal, da mu veliko pomenijo izbori, kjer se je s svojim plakatom uvrstil med najbolj znana svetovna oblikovalska imena. Morda sta med najbolj znanimi plakata Stop the war J in Bosnia, z generalom Adičem in jezdeci Apokalipse, oziroma tisti No more war in Croatia. Plakati Simona Serneca imajo danes tudi zgodovinsko vrednost, mlajšim generacijam govorijo zgodbo časa, ki jo plakat ujame. V kulturnem programu je sodelovala GŠ Litija/Šmartno, nastopili so Žiga Klopčič, Vesna Nika Trdin, David Vrančič in Sami Safič, mentorja sta prof. David Petrič in prof. Rado Černe. Razstava plakatov Simona Serneca bo v litijski knjižnici na ogled do 14. 2. 2011. Besedilo in slika: Aleksandra Mavretič iLiitt^na nazsTava situpine Lice V/ četrtek 13. januarja Z011 je bila v novi galeriji Delavskega doma Trbovlje odprta razstava skupine Lice. LICE - likovni izobraževalni center izvaja svoj program v prostorih Rokodelskega centra v Ribnici. »V osnovni štiriletni program je vpisanih 70 slušateljev. Poudarek je na praktičnih vajah klasičnega slikarstva in kiparstva. Program dopolnjujejo vaje s področja arhitekture, industrijskega oblikovanja, grafičnega oblikovanja, fotografije, videa in tematska predavanja umetnostne zgodovine ter likovne teorije. Organizirana so tudi srečanja ter razgovori s priznanimi slovenskimi likovnimi umetniki. Vsako šolsko leto popestrijo program vsaj dve strokovni ekskurziji (Beneški bienale, Muzej sodobne umetnosti Zagreb, U3, Trbovlje - 30 letnica Laibacha ...), skupinska razstava ob zaključku šolskega leta in podelitev potrdil. Mentorji, odgovorni za izvedbo programa, so diplomanti Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Ljubljana, Fakultete za gradbeništvo - arhitektura in Filozofske fakultete - umetnostna zgodovina. Slušatelji obiskujejo LICE vsak teden in prihajajo iz različnih krajev JV Slovenije, od Ljubljane do Kolpe, od Cerknice do Novega mesta. Tudi starostna struktura je zelo pestra in dopolnjuje vzdušje in vsebino v procesu likovnega izobraževanja. Osnovni likovni program Lice-ja temelji na figuri ter mimetičnem upodabljanju po mavčni predlogi in živem modelu. Slušatelji na konkretnih vajah spoznavajo osnovne tehnike kiparstva in slikarstva. Lastno likovno govorico in izraz artikulirajo in izgrajujejo v risbi, sliki, kipu, reliefu, prosti kompoziciji v prostoru, grafičnem oblikovanju, re-design, fotografiji, 3D-maketi, prostorski inštalaciji... LICE s svojim programom v tej obliki, s slušatelji in mentorji je nekakšen pilot projekt celovitega likovnega izobraževanja v Sloveniji. S spoznanji in izkušnjami se dograjuje in je živa tvorba v permanentnem razvoju brez institucionalnega okvirja. Občina Ribnica je v omenjeni zgodbi razumevajoč partner, ki s sprejemljivo naklonjenostjo podpira in omogoča izvedbo projekta LICE-ja, za kar smo ji še posebno hvaležni tako slušatelji, kot tudi mentorji.« je zapisal mag. Marko Glavač. Razstava bo na ogled do 27. januarja 2011. DDT Trubački orkester Gvozdena Rosiča je v prvi polovici januarja gostoval kar na dveh lokacijah v Zasavju. k jajprej so uživali ob živi glasbi v IN Domu svobode Trbovlje, naslednji dan, pa so se zbrali ljubitelji te zvrsti etno glasbe v Zasavskem gurmanu na Dolu. Orkester Gvozdena Rosiča je dobil lani prvo nagrado strokovne žirije za kvaliteto in naziv Zlatna truba Guče. Na največjem festivalu etno glasbe v Evropi nastopa vsako leto več kot dvesto trubaških orkestrov, obišče pa ga okoli pol milijona ljudi. Med obiskovalci so med najbolj številnimi seveda Slovenci, saj radi uživajo v dobri glasbi, hrani in posebno prijetnem vzdušju srbskih gostiteljev. Besedilo in sliki: Fanči Moljk Bioženai Omoiem v Tiu Rim Konec decembra so v Krajevni skupnosti Turje povabili v goste Boženo Orožen iz Celja, upokojeno pedagoško delavko in raziskovalko. “7 elo je cenjena med dijaki, ko-Z-legi, slavisti in sploh vsemi, ki so imeli priložnost spoznavati njeno delo in prijazen značaj. Sicer pa je Božena hči znanega zgodovinarja Janka Orožna, rojenega v Turju nad Dolom. Turjani so pripravili literarno popoldne z recitacijami in uprizoritvijo sedmih pesmi slovenskega pesnika Antona Aškerca, skorajšnjega soseda iz bližnjih Rimskih Toplic. Profesorica Orožnova, izjemna po- znavalka Aškerčevih del, pa je k vsaki pesmi dodala svojo razlago in komentar. Tako so pesmi nadgradili in zasijale so v novi luči. „Z našo rojakinjo po očetu smo se čutili lepo povezani in ustvarjalni, zato smo sklenili, da bomo kaj podobnega še kdaj ponovili...“ je dejala Vojka Grešak Kramžar, predsednica KS Turje. Besedilo: Fanči Moljk Slika: arhiv B.O. Kulturna ČiKORja an' icape Bugbrain, Inštitut za animacijo, je uradni naziv zagorskega podjetja, ki ustvarja računalniške igrice in animirane filme. 0rve so narejene za preživetje, drugi F za dušo. Prva violina pri delu je Dušan Kastelic, ki ustvarja s srcem. Svojega dela se vedno loteva temeljito. Najprej si poišče verodostojne podlage in na njih gradi. Zato je pred začetkom ustvarjanja animiranega filma Čikorja an' kafe obiskal etnografske muzeje, da je lahko pripravil sceno. Pomagal mu je Uroš Hohkraut, ki je naredil več sto skic za scenografijo. Hrastni-ške lutke v Zasavskem muzeju so mu bile inspiracija za like, ki so nastopali v zgodbi. Upodobiti je bilo treba petnajst otrok in njihova starša v različnih obdobjih, zato je bilo potrebno ustvariti osemindvajset modelov za risanko. Kako obsežno je delo, pove podatek, da je potrebno izdelati petindvajset slikic, ki so prikazane v eni minuti. Eno sliko računalnik slika od dve do tri ure. Računalniške programi, ki uporabljajo 3D grafiko za animacijo so dragi, med osem in deset tisoč evrov. Cenejši programi zahtevajo skoraj leto dni učenja, da se jih lahko uporablja. S trmo, vztrajnostjo in veliko željo, da naredi zgodbo, ki je zanimiva, s pomočjo nekaj sredstev Filmskega sklada, je nastal animirani film na besedilo in glasbo Iztoka Mlakarja. Nono, ki se je kot dvaintridesetletni fant poročil s sedemnajstletno nono, je že takoj, ko jo je prinesel čez prag, povedal kdo je glavni v hiši. Zaukazal ji je, da mu mora vsak dan skuhati kavo. A kaj, ko so bili težki časi, kava pa luksus. Se je pa nona znašla tako, da mu je začela kuhati namesto prave kave cikorjo, ki je bila nekajkrat cenejša. Rodilo se jima je petnajst otrok. Nona se je starala, a ohranila svojo radoživost, iskrivost in živahnost. Umrla je, ko ji je bilo petinsedemdeset let. Nono je iz arogantnega fanta, polnega samega sebe, postal siten starec. Po smrti je ženo zelo pogrešal, predvsem njen kafe, saj ga ni znal nihče tako dobro skuhati kot le ona. Zagorska knjižnica je na predvajanje kratkega animiranega filma privabila številne obiskovalce, ki so si ogledali film in napeto poslušali Dušana Kastelica, kako je film nastajal. To je vsekakor vrhunski izdelek, ki so ga predvajali na približno stopetdesetih festivalih in avtor je zanj prejel številne nagrade. Dušan Kastelic je film ustvaril s pomočjo sodelavcev, povedal kako se mora pristopiti k delu in da se mora delati vse kar je potrebno, da ga dokončaš. Sredstva sklada niso bila tolikšna, da bi si lahko privoščil te vodenje, ampak je moral jx)gosto sam poprijeti za vsako delo. Časovni rok je bil kratek, zato je marsikatero sliko narisal sam. Prilagoditi je bilo treba marsikaj, a prav to je naredilo film še boljši, da je gladko stekel. Kritike so bile pohvalne in nedvomno mu bodo dale nov polet. Dušan se vrača v svoje delovno okolje, kjer ustvarja za preživetje, ko pa bo želel narediti kaj za dušo, bo to gotovo storil. Škoda, da nimamo več Dušanov Kastelicev, ki bi s svojim delom promovirali Slovenijo. Besedilo in slika : Irena Vozelj FeBRuaR, mesec KumjRe Januar se počasi izteka in že se pripravljamo na mesec kul-Uture. Slovenski kulturni praznik običajno zaznamujemo z literarnimi prireditvami in razstavami domačih ustvarjalcev. Za letošnji praznični mesec smo izbrali Toneta Partljiča, ki nas bo obiskal 15. 2. ob 18. uri, v Knjižnici Litija. »Partljič je dober komediograf, ker so njegove komedije natančne študije človekovega vedenja v družbi in ker ima svoje like rad. V tej natančni študiji družbe svojega časa in svojega mesta v njej nam avtor ničesar ne zamolči, izda nam vse pomembne skrivnosti - a brez ene same človeške izdaje. Avtobiografije povedo vedno več, kot je želel povedati njihov avtor. Njihove težave v končni fazi ne merimo s količino voajeristične naslade, temveč s presojo razmerja - med tem, kako se vidi avtor, in tem, kako ga na koncu vidimo bralci. In Tone Partljič je prišel iz tega zagatnega boja tak, da ga lahko imamo še naprej radi. » (Emka.si) Ob izidu nove knjige, Hvala vam, bogovi, za te blodnje, se bomo srečali s človekom, ki v svojih javnih nastopih izreče toliko kritik in pohval na račun slovenskega človeka, da mu z lahkoto verjamemo. Srečanje s Partljičem bomo dopolnili s slikarsko razstavo Jožeta Grilja. V Knjižnici Šmartno pa bomo mesec kulture praznovali z Nejko Omahen. V lanskem letu je izšla knjiga Oh, ta kriza!, predstavili bomo najnovejše delo in pokramljali z avtorico, ki je napisala že 9 knjig. V knjigi spoznamo Emo, ki je sredi najbolj norih najstniških let, njeni hormoni so čisto podivjani. Z družino se kar naprej selijo, pravkar so se spet preselili in zdaj spet hodi na novo šolo. Ima tudi tri sestre: eno čudaško starejšo sestro, še eno pametno in lepo starejšo sestro, pa še eno zelo nadležno mlajšo sestro..Kaj vse se še dogaja z junakinjo zadnje Nejkine knjige, boste izvedeli na literarnem srečanju v četrtek, 10. 2. ob 19. uri, v šmarski knjižnici. Srečanje bo popestrila razstava izdelkov male LILE, učencev OŠ Šmartno. Besedilo: Aleksandra Mavretič za ave Špegu r v Odločili smo se, da bralcem Zasavca predstavimo nekaj Zasavcev, ki jih srečujejo in bi si morda želeli izvedeti o njih, njihovem življenju in konjičkih kaj več. J Špegu za MeroDa Kuitenra Metod Kurent je velik ljubitelj avtomobilizma, nekdaj tekmovalec, danes sodnik in opazovalec na mednarodnih tekmovanjih. Zadnja leta je bil poklicni podžupan, a pravi, da zdaj, ko ima več časa za družino in zase, ugotavlja, kaj mu je med opravljanjem funkcije manjkalo - čas, ki ga lahko razporeja po svoje. Česa iz svojega otroštva ne boste nikoli pozabili? Nikoli ne bom pozabil Žabjeka. Tam na hribu in okolici sem dejansko preživel celotno predšolsko obdobje. Tam sem se naučil voziti s kolesom, z motorjem in pozneje tudi z avtomobilom. Tudi ko smo se pri mojih 6 letih selili na Opekarno, sem dejansko vsak dan po šoli odšel v Žabjek, kjer sem si čez leta zgradil tudi delavnico in imel 11 let svojega psa. Kateri izmed vaših učiteljev ali profesorjev vam je pustil neizbrisen pečat? Neizbrisen pečat sta mi v pustila dva srednješolska profesorja. Marjetka Bizjak, profesorica angleščine, ki je takrat zavela na tehnični šoli kot spomladanski veter in zaradi katere sem kljub izobraževanju na tehničnem področju vzljubil angleščino, kar mi pride prav še dandanes. Drugi pa je Franc Pešec, razrednik in hkrati učitelj predmetov, ki sem si jih izbral za podiplomski študij. Bil je neposreden in brezkompromisen; dal mi je tisto potrebno samozavest in iznajdljivost, ki sem ju pozneje v življenju še velikokrat potreboval in izkoristil. Opišite nam na kratko vaše šolanje in strokovno izpopolnjevanje. Malo šolo sem obiskoval v Vrtcu Ciciban v Žabjeku, osnovno šolo do vključno petega razreda na OŠ Tončke Ceč in nato do osmega razreda na OS Revirski borci. Ker sem imel vseskozi odličen učni uspeh, so me vabili na Gimnazijo Trbovlje, kamor bi vsekakor šel zaradi deklet, vendar je prevladalo pregovarjanje prijateljev in nadaljevanje športne poti, čemur je bila bolj naklonjena srednja tehnična šola strojne usmeritve. Po končani srednji šoli so sledili sprejemni izpiti na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani, ki sem jih opravil tako dobro, da sem lahko izbiral med služenjem vojaškega roka - šola za oficirje v Bileči - ali pa nadaljevanje študija. Ker je že vse dišalo po vojni, sem se takoj odločil za študij. Po diplomi sem se zaposlil v Termoelektrarni Trbovlje in nato odšel na sedemmesečno služenje vojaškega roka v Cerklje ob Krki, kjer sem služil pri 'inženircih', nato pa sem ob delu končal visoki strokovni študij strojništva, hkrati pa se izobraževal na energetskem, jezikovnem, strokovnem in na menedžerskem področju ter opravil številne strokovne izpite. Začel pa sem tudi podiplomski specialistični študij strojništva, ki sem ga letos junija končal. Špegu Kdo vas je najbolj razočaral in kdo najbolj presenetil v življenju? Lahko povem, da so me najbolj razočarali posamezniki, ki sem jih spoznal med funkcijo podžupana Občine Trbovlje, predvsem hinavci in ritolizniki, ki svoje mnenje, prijateljstvo in pripadnost menjajo kot spodnje perilo in katerih gostota se mi zdi, da je v Trbovljah nad slovenskim povprečjem. Pozitivno pa so me presenetili nekateri dirkaški kolegi in ljudje, ki sem jih spoznal v obdobju dirkanja, ter nekateri nekdanji sodelavci oz. sodelavke. Če bi še enkrat lahko izbirali, bi izbrali drugačno življenjsko pot? Ne, verjetno ne. Žal mi je le, da sem zaradi podžupanovanja prehitro opustil uspešno aktivno dirkaško kariero, vendar je tudi to vsekakor za nekaj koristno. Kaj se vam je zgodilo v življenju nepozabnega? Vsekakor sem bil najbolj srečen ob rojstvu obeh sinov, ki mi poleg žene Barbare v življenju pomenita največ. Drugi nepozabni spomini pa so bolj ali manj vezani na dirke. Kako bi opisali svoj vsakdanjik? Zjutraj okoli šestih bujenje, nato obvezno tuširanje, britje in kozarec cedevite. Sledi bujenje sinov, skrb za njuno urejenost in razvoz na njune lokacije. Nato okoli osme ure pregled elektronske pošte in odhod proti Ljubljani ali Mariboru, kjer se opravi večina poslov v naši državi. Vračam se opoldne, ko se že vsi doma, če mi uspe prej oz. če sploh ne grem iz Trbovelj, pa počakam starejšega sina pred šolo in greva skupaj domov. Popoldne peljem otroka na popoldanske obveznosti in si vzamem čas za hišna opravila, ki jih seveda nikoli ne zmanjka. Zvečer pa tuširanje, mogoče kak film in počitek. Kam se odpravite, ko si želite sprostitve? Z motorjem ali gorskim kolesom v naravo, najraje pa na morje na nekajdnevni ribolov ali podvodni ribolov. Včasih si želim samo zvečer na tenis, pozimi pa imam najraje smučanje in dirkanje na ledu. Pogosto potujete na izlete, potovanja ali na letovanja v tujino? Če je tujina Hrvaška, potem pogosto. Starši imajo apartma na Lošinju, kjer preživim veliko podaljšanih koncev tedna, praznikov in počitnic. Vsekakor pa sem največ prepotoval kot dirkač in zadnja leta kot mednarodni opazovalec za evropsko regionalno prvenstvo FIA, še posebej lani, ko sem kot direktor Alpe-Adria Clio Cupa prepotoval dejansko celotno Srednjo Evropo. Kje se srečujete s kulturo? S kulturo se srečujem deloma v Trbovljah, večinoma pa v tujini, kjer imam preprosto več časa zase. Katera domača opravila imate radi in katerim se najraje izognete? Z veseljem vzdržujem hišo in okolico, posesam, pokosim, skrbim za sadno drevje, operem avtomobile in motor, izogibam pa se pospravljanju, pomivanju posode, pranju in likanju. Če bi lahko, bi se preselili na samoten kraj in živeli povsem drugačno življenje? Včasih človeka res prime, da bi spakiral in zaživel zdravo življenje v naravi ter povsem spremenil cilje, vrednote in način življenja. V mojem primeru bi bilo to življenje v kamniti hiši ob morju in na barki ob ribolovu. Ker sem po naravi v športu in v poslu 'fighter' - se pravi borec, puške ne bom vrgel v koruzo in se bom boril do konca. Za svojo družino, zase in za Trbovlje, Zasavje, za Slovenijo ... Mislite, da vam je Zasavje pustilo pečat, ki se ga ne da izbrisati, ali ga raje zatajite? Vsekakor je Zasavje v meni pustilo pečat, ki se ga ne da izbrisati in ga ne bom nikoli zatajil. Čeprav je povsod po Sloveniji, Evropi in v svetu lažje uspeti v športu in poslu, kar so dokazali številni Trboveljčani, ostajam za vedno Trboveljčan z dušo in s srcem. Koliko prijateljev iz mladosti vam je še ostalo? Tiste prave prijatelje, katerih prijateljstvo traja že več kot dvajset let, imam še tri. Prepričan sem, da bo tako tudi ostalo. Sicer pa imam veliko prijateljev, kolegov različnih starosti in narodnosti, ki sem jih spoznal v svoji smučarski, dirkaški in v poslovni karieri. Povejte svoj moto, ki vas spremlja v življenju. Kar znaš, ti ne more vzeti nihče, zato nobeno izobraževanje ne škoduje. Bodi mož beseda in človek dejanj, pa čeprav včasih tudi na svojo škodo, ker je to dolgoročna naložba. Poskusi uživati vsak dan posebej in pomagati pomoči potrebnim. Srbi pravijo, da obstajata samo dve vrsti ljudi - človek in nečlovek. Sam poskušam biti človek - dec, kot se spodobi. Špegu nastavila: Irena Vozelj, slike: arhiv Metod K. za ave Šport Na Dolu ROKomerno BOTROvarue M Oolanki so konec decembra pripravili že drugo izvirno prireditev rokometno botrovanje. Komu je bilo botrovanje namenjeno in zakaj? \ /Rokometnem klubu Dol TKI Hra-V stnik že vrsto let uspešno deluje rokometna šola, kjer v pionirskih ekipah igrajo učenci z OŠ Hrastnik, Dol, Sedraž in Rimske Toplice. Na treningih je tako skupaj okrog dvesto mladih. Učinkovito delo ima rezultate, saj se pionirske ekipe uvrščajo v finala slovenskega prvenstva, lepe uspehe dosegajo tudi na mednarodnih turnirjih v Celovcu, Umagu, Reki, Varaždinu, Celju, Ormožu in na Dolu. Tretji so bili pred leti na primer na Slovaškem in drugi na največjem turnirju na svetu v Pragi. Leta 2004 so osvojili prvi državni naslov v zgodovini kluba, ko so postali igralci letnika 92 državni prvaki v svoji kategoriji. Sledila so odlična druga in tretja mesta v državi, nekateri igralci pa so se povzpeli v pionirske selekcije Slovenije - v kadetsko in mladinsko reprezentanco. Tadej je zadolžen za tehnično plat Še bolj pomembno od uspehov pa je to, da se mladi navajajo na zdrav in športni način življenja. V lanskem letu so v rokometno šolo pripeljali rokozavra, prikupnega di-nozavrčka, ki se je izlegel iz rokometne žoge. Postal je maskota rokometne šole, ozaljšal njihove majice in nasploh je prijazen do mladih rokometašev. Pred novim letom so pripravili za vse tiste, ki hodijo v rokometno šolo Ro-kozaver, kot že rečeno, botrovanje. Botrovanje RK Dol TKI Hrastnik je zanimiva pogruntavščina, ki so jo v klubu prvič spravili na svetlo pred dvema letoma. Na njej dobijo vsi tisti, ki prvo leto obiskujejo šolo, izjemno darilo: klubski dres s svojo številko in svojim natiskanim priimkom na hrbtu. Tako je svoje drese prejelo 50 otrok. Letos pa so vsi, tudi tisti, ki trenirajo več let, prejeli Janja, Urša in Sanja izročajo žoge še majico z rokozavrom in napisom šole ter rokometno žogo. Tako je bilo prednovoletno darilo popolno. Še posebej je bilo vredno to, da so jim drese oblekli igralci članske ekipe, ki so tako postali njihovi športni botri. Vsak otrok je pritekel na igrišče kot velik zvezdnik. Dvorana je bila v temi, svetlobni top je osvetljeval mladeniča, ki je pritekel skozi špalir plesalk in navijačic na sredino igrišča, kjer je odgovarjal na vprašanja Marka Planinca, znanega novinarja in očeta dolskega rokometa. Kulturni Dobili so tudi koledarje ^ programa so zapolnile plesalke Sport plesno navijaških skupin Zverinice in Miške, obiskala sta jih tudi dva svetovna prvaka in povedala, kaj se lahko doseže z voljo in trdim delom. To sta bila Peter Kauzer ml., slalomist na divjih vodah in Valter Moljk, veteranski prvak pri skoku v višino. Po prireditvi so se mladi člani rokometne šole družili še na sprejemu ob pizzi, prirejenemu njim v čast. Starši pa so poklepetali s trenerji in drugimi delavci RK Dol TKI Hrastnik. Kako do uspeha? Odgovor ima Peter Kauzer ml. Besedilo in slike: Fanči Moljk Käuzen se pmpRavua, navijači tudi Na starega leta dan, ob enajstih dopoldne, so se zbrali na Logu ob bifeju Chikago navijači Petra Kauzerja ml., kjer imajo svojo bazo skozi vse leto. Tokrat so prišli na skupni posnetek s svojim favoritom. ^aradi tega sem odložil trening,“ se je smejal sim-jjZ_patični Peter. „Jaz pa sem zaradi tega posnetka prišel iz Prage,“ je dodal Simon Tanšek, pobudnik tega tradicionalnega novoletnega fotografiranja. No, pa projekcijo filma Gremo mi po svoje je imel dva dni prej. Peter pa je odletel teden kasneje z Janošem Peterlinom na drugi konec sveta, natančneje v Penrith v Avstraliji, kjer bosta trenirala šest tednov. „ London in olimpijada leta 2012 se bližata z veliko naglico in treba si bo zagotoviti olimpijski nastop. Peking 2008 še ni pozabljen in v Londonu se bom boril za medaljo...“ je dejal pred odhodom. Pred tremi dnevi pa smo že dobili iz Avstralije sporočilo Janje Kovačič: „Proga se nahaja 50 kilometrov od Sydne- ya - olimpijska proga iz 01 2000. Fanta trenirata dvakrat na dan na divji vodi, vsak drugi ali tretji dan pa obiščeta tudi tamkajšnji fitnes, kjer izvajata vaje za moč. Vreme nam je bilo prva dva dni naklonjeno, saj ni bilo prevelike vročine, tako da smo se lažje aklimatizirali. Malo nam ponagaja še spanje zaradi deseturne razlike, a se bomo kmalu prilagodili...“ Besedilo: Fanči Moljk Slike: J.K. in F.M., skupinska - S. Tanšek za ave Sport Izbiramo: Naj ŠPORTmite Zasavja v Leru 2010 Spoštovane bralke in bralci, tako kot vsako leto doslej bomo tudi tokrat skupaj z vami izbrali Naj športnike Zasavja za preteklo leto 2010. Izbirali bomo v naslednjih kategorijah: - Naj športnica in športnik Zasavja 2010 - Naj mladi športnik in športnica Zasavja 2010 - Naj trener Zasavja 2010 - Naj ekipa Zasavja 2010 - Naj športni delavec Zasavja 2010 Pravila glasovanja: 1. Glasuje se izključno s kuponi, objavljenimi v časopisu Zasavc - fotokopij ne upoštevamo! 2. Na glasovnico vpišite v vsaki kategoriji po tri imena. Če bo glasovnica pomanjkljivo izpolnjena ali v kateri od kategorij neizpolnjena, ne bo veljavna! 3. Predlogi za naj športnike in športnice, trenerje, ekipe in športne delavce morajo biti za Zasavčane oziroma sodelujoče v zasavskih klubih - od Litije do Radeč! 4. Vsak lahko pošlje več glasovnic. Upoštevati morate naslednje kriterije: - za ekipe, da tekmujejo v 1. državni ligi - za športnike in športnice, da so člani ekip, ki nastopajo v 1. državni ligi, v individualnih športih, da nastopajo na državnih tekmovanjih najvišjega ranga ali da so nastopili na evropskem ali svetovnem prvenstvu - so športniki, ki so člani prvoligaških ali drugoligaških ekip iz tujine - za mlade športnice in športnike, da nastopajo v mlajših kategorijah na državnih tekmovanjih najvišjega ranga ali da so nastopali na mednarodnih tekmovanjih in na evropskem ali svetovnem prvenstvu - za naj trenerje lahko predlagate tiste, ki trenirajo prvoligaške ekipe oziroma posameznike, ki izpolnjujejo kriterije za naj športni ke in športnice - za naj športne delavce lahko predlagate vse, ki niso nominirani kot trenerji, niso aktivni kot športniki, opravljajo pa delo športnega delavca najmanj pet let V prvem krogu bomo glasove sprejemali do tridesetega januarja, prvih pet iz vsake kategorije gre v drugi krog . Glasovnice za drugi krog bomo sprejemali do sobote, 26. marca 2011 do 12. ure, rezultati pa bodo objavljeni 31. marca. V prvem krogu bo prvo mesto točkovano s 3, drugo z 2 in tretje z 1 točko. Pridno glasujte za svojega naj! Tudi nagrade za glasovalce bomo izžrebali ob koncu glasovanja. Glasovnica št. 2/2011 zasavc 1. najšportnik-ca Zasavja 2010 1. mesto.................. 2. mesto................. 3. mesto................. 2. naj mladi športnik-ca Zasavja 2010 1. mesto.................... 2. mesto................... 3. mesto................... 3. naj trener Zasavja 2010 1. mesto...................... 2. mesto..................... 3. mesto..................... 4. naj ekipa Zasavja 2010 1. mesto...................... 2. mesto...................... 3. mesto...................... 5. naj športni delavec Zasavja 2010 1. mesto..................... 2. mesto..................... 3. mesto..................... Glasoval sem: Ime in priimek...................... Naslov.............................. Šport Plavanje 1. meonaRODni mmnc Zima 2011 Ob pomanjkanju plavalnih tekmovanj so se v Plavalnem društvu Maribor, kjer si treninge delijo v lepem, 50-metrskem bazenu Pristan s konkurenčnim Branikom, odločili za organizacijo 1. mednarodnega mitinga Zima 2011. Ideležilo se ga je 200 plavalcev iz 3 držav. Ker Trbo-Uveljčani nimajo svojega matičnega bazena, na katerem bi lahko organizirali svoj tradicionalni Novoletni miting, se morajo udeleževati tekem v domovini in tujini, kar pa je povezano z velikimi stroški. Klubi, ki imajo bazene, organizirajo tekmovanja, tako imenovana kola, na katerih se mladi pomerijo za rezultate, ki omogočajo boljši izhodiščni položaj na Državnih prvenstvih, ki se začnejo v začetku februarja. Tako se je tega tekmovanja udeležila večina plavalcev tekmovalnih selekcij PK Lafarge Cementa in prijetno presenetila z uvrstitvami in rezultati. Ob zmagovalcih v mladinski kategoriji, Primožu Podbregarju ( 50 prosto) in Petru Vozlu (50 hrbtno), so se z medaljami okrog vratu vrnili tudi mlajši plavalci, ki so šele dobro zaplavali v tekmovalni sistem. Pri najmlajših so se kar trije plavalci povzpeli na stopničke za zmagovalce. Živa Brglez, Nejc Kos in Žiga Šintler. Pohvala pa tudi vsem drugim za rezultatsko dobro odplavane rezultate in dobre uvrstitve. Živa Brglez, letnik 2001 je v štirih disciplinah, ki jih je odplavala, vedno posegla med dobitnice medalj in tako osvojila tri 3. mesta na 50m prosto, 50m delfin, 100m prosto in bila druga v disciplini 200m prosto. Res lep dosežek najmlajše Hrastničanke, članice PK Lafarge cement Trbovlje. Nejc Kos je osvojil dve bronasti medalji, na 100m in 200m prosto. V disciplini 200m prosto, ki je tudi njegova »udarna« disciplina, pa je nekako pokazal največ, kar se tiče rezultata in tako napovedal, da se lahko nadeja še boljšemu rezultatu na Državnem prvenstvu. Nejc je zasedel še 6.mesto na 50m delfin in 7.mesto na 50m prosto. Tretji dobitnik medalj je najmlajši pri dečkih, Žiga Šintler, letnik 2001, ki je osvojil 3. mesto na 200m prosto. Ta medalja ima še večjo težo, kajti Žiga je tekmoval v kategoriji letnikov 1999 in mlajši, do tega rezultata pa je prišel s svojo prizadevnostjo na treningih in pravo borbenostjo, ki jo je pokazal, ko je plaval ob boku svojega tri leta starejšega brata. Žiga je osvojil še tri 6.mesta v disciplinah 50m prosto, 100m prosto in 50m delfin. Še nekaj uvrstitev ostalih plavalcev: Primož Podbregar 5. mesto na 200 prosto, Peter Vozel 6. na 50 prosto, Alen Firšt 4. mesto na 50 delfin in 5. na 200 prosto, Jan Burgar 7. na 200 prosto in 8. Na 50 hrbtno, Žiga Kovačič 7. na 200 prosto. Pri mladinkah in kadetinjah sta bili medalji najbližje Karmen Zmrzlak na 50 hrbtno in Neža Kurnik na 50 prsno, kjer sta se morali zadovoljiti s 4. mestom. Solidno je plavala tudi Tjaša Božič, ki si je z novima os. rekordoma dvignila motivacijo pred državnim prvenstvom in Lara Hodej s 5. mestom na 50 hrbtno. Tudi mlajši plavalci so se po napornih pripravah v Cerknem uspešno borili s konkurenco in štoparico, saj jim je največji motiv izboljševanje svojih os. rekordov. Tako so dosegli naslednje uvrstitve: Žan Mišel Jerman : 5.mesto 200m mešano , 10.mesto 200m prosto , 14.mesto 50m prosto in 15.mesto 100m prosto Tilen Šintler : 4.mesto 200m prsno , 6.mesto 200m prosto , 8.mesto 100m prosto in 10.mesto 50m prosto Luka Zajc : 5.mesto 200m prsno , 9.mesto 100m prosto , 10.mesto 200m prosto in 11.mesto 50m prosto Klara Volaj : 5.mesto 200m prosto , 8.mesto 100m prosto , 10.mesto 50m prosto in 11.mesto 50m delfin Nina Kos : 10.mesto 200m prosto , 13.mesto 50m delfin , 14.mesto 100m prosto in 17.mesto 50m prosto Karmen Kovač : dve 9.mesti na 50m delfin in 200m prosto , 11.mesto 100m prosto in 12.mesto 50m prosto. Besedilo: Darko Raušl, Boris Seiko JAPONSKO MESTO NA OTOKU KJUŠU VOJAK, KI NADZORUJE DRŽAVNO MEJO ANGLEŠKI REŽISER RUSSELL avtor TONE SEVNIK PRVOTNI PREBIVALEC ITALUE KDOR TRGUJE REMOV BRAT ELEMENT DALJŠE POPOTOVANJE PO HRIBOVITEM SVETU IZDELO- VALEC OKENSKIH NAVOJNIC T1BETANSKO-BURMAN-SKO PLEME GEORGE MOORE TISA(UUD.) SUROVINA ZA PLATNO ŽOGA IZVEN IGRIŠČA STARO-SKAND; PO- MORŠČAKI SILIČU Kot privatni pacientki bi vam pripadala dodatna ugodnost, kot je ... KLISTIR BELGUSKI PISATEU POREKLO EDMOND KDOR KAJ SIPA REŽISER IN UMET. VODJA MGL AMERIŠKI TENISAČ COURIER ROMAN TONETA SVETINE STARO- RIMSKI POZDRAV BODEČ PLEVEL a. v STRUGA AMERIŠKI ALMO- DOVARJEV FILM POVZROČITEV SMRTI ČLOVEKA IGRALEC _NOLTE GRAFIČNA SUŠILNIKZA DEJAVNOST BELA, LAHKO TAUIVA KOVINA POVELJ. VOJ. OSEBJA PODTALNI DELOVALEC PEVKA DUMASOV MUŠKETIR OSEBA IZ 1001 NOČI STRIPOVSKI JUNAK CL rr\ KAPLAR NEKD. IME VOLGO- GRADA KOŠČEK SUKANCA POSLEDICA KRČENJA OKOSTJE ANGLEŠKI IGRALEC ERIC ARGENTINSKA POLITIČARKA PERON VRHUNSKI ŠPORTNIK PERJE PRI NOGOMETNI SELEKTOR MATJAŽ IZVRŠNI SVET POLET SLOVENSKA PEVKA AVSENAK IT. PEVEC RAMAZZ- ROPOTUA, KRAMA ENOCELIČNE ZUNANJI, VRHNJI DEL ČESA HRVAŠKA NAFTNA DRUŽBA KNJIŽEVNIK OZNAKA LIECHTEN- STEINA NAVADA STRANSKI, BOČEN PRODAJNO BLAGO DELO PODLO- ŽNIKOV REKA, KI TEČE SKOZI MUENCHEN TELICA (UUBK.) Rešitev iz prejšnje številke. r ^ ^ ŽlE P I Z O D A H M O N O POL - BRK EDA š r ’ I Hjo I R E H in i ~vfi [bjEii.|:r 1 j t-sj T j o ' T 1 A 1 L r |f[ K O N ~| I L A N ' I “RANČ g C jr a r»|A|sm;; 23= n'A R A S Q | L [S| N j A j J | A j V | sj D U Č E feg A N A H; A ' K ' T '0~ A N O N -A R AI Rlk C M I L I R] risiyti /. i r;aI G A N T jss| t’ I M I J A N] ^ A T E N K A~U RA D H i N 2 •§■ G O N J A i B R' e’g O V J E -Ia|k|t|e|rsr|e|korder HUMOR iiTNi časi ugankar V KRIŽANKAH V KRIŽANKAH JTr^nkar“ Za vse ljubitelje KrižanK in u n. www.trik.si mjjjiJ 3 KrižamKe & ugamKe Razvedrilo Nagradna križanka 1/2011 Rešitev oziroma geslo nagradne križanke pošljite do 29. 01. 2011 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, p.p. 79, 1410 Zagorje ob Savi s pripisom NAGRADNA KRIŽANKA št. 02/2011. Fotokopij ne upoštevamo, prav tako tudi ne rešitve gesla, ki bodo prispele na dopisnicah in na njih ne bo nalepljeno geslo, izrezano iz Zasavčeve križanke. Poleg svojega točnega naslova pripišite še davčno številko, ker vas v nasprotnem primeru ne bomo mogli nagraditi. Med reševalce bomo razdelili nagrade: Trgovina JAKA Zagorje - Brglez Roman s.p., Pekarna-Slaščičarna-Trgovina-Bar, Vransko: 1x bon v vrednosti 20,86 EUR, 1 x bon za 12,52 EUR in 1x za 8,35 EUR Izžrebanci nagradne križanke št. 1/2011 Za vrednostne bone Trgovine Jaka Zagorje: 1. Marija Popotnik, Levstikova 12, Zagorje - 20,86 € 2. Slavica Golobič, Partizanska 3, Zagorje - 12,52 € 3. Mimi Serša, Vodenska 39, Trbovlje - 8,35 € V____________________________________________J f \ BRGLEZ ROMAN d.o.o. PEKARNA-SLAŠČIČARNA-TRGOVINA BAR VRANSK017,3305 VRANSKO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO SLASTNI PIŠKOTKI Z KOŠČKI ČOKOLADE pakirano 400 g POSEBNA PROMOCIJSKA CENA 2,80€ POSEBNA PONUDBA V ČASU OD 20. 1. DO 2. 2. 2011 V VABLJENI V BRODAJALNI BRGLEZ MAJ IN NIK V ZAGORJU Hvala za vaše zaupanje J Ali se prepoznate? Ste se prepoznali? Ste na sliki v krogcu zagotovo vi? Zdaj pa brž na prvi telefon v vaši bližini in pokličite Marto na 041 410 734. Povedali boste svoj naslov in poslali vam bomo bon za dve pici in dve kokakoli v Pizzeriji Čebelica na Izlakah. Čas imate do petka, 28.01.2011 po tem dnevu bo bon ostal v uredništvu in počakal na naslednjega Zasavca in novega bralca. PIZXCRM ČiBEIICfl YRA6CYI6 matej Yatrazorjeva 2, IZLAKE. Tel.: 03/56-74137 Kuhamo s Stašo . ff/ Krompirjevi polpeti jjSfc s sirom Sestavine: 80 dag krompirja, moka, 2 jajci, drobtine, 10 dag skute, 5 dag parmezana, olivno olje, sol. Priprava: Krompir operemo in skuhamo v lupinah. Ko se nekoliko ohladi, ga olupimo in pretlačimo. Zmešamo ga z naribanim parmezanom, skuto in rumenjakoma ter začinimo s soljo. Z mokrimi rokami oblikujemo majhne polpete, ki jih povaljamo v moki, razžvrkljanih beljakih in drobtinah. Polpete zložimo na pekač, ki smo ga pokrili s peki papirjem, jih pokapamo z oljem in postavimo v pečico, ogreto na 200 stopinj C. Pečemo približno 20 minut. Dober tek ! Staša Utrinki za avc OsemoeseT lct šoLSice sravBe na Dolu Tri ekipe Rokometnega društva Rudar so se med božično-novoletnimi prazniki udeležile novoletnega rokometnega turnirja, ki je potekal v srbski prestolnici v Beogradu od 27. do 29. decembra 2010, pod imenom »Deca Rukometa«. ^^semdeset let šolske stavbe na V^Dolu Šolska zgradba na Dolu, lepotica, ki predstavlja dušo kraja, je v lanskem letu, 2010, dopolnila osemdeset let. Ob odprtju 23. novembra 1930, so ji dali laskavi naslov: naj lepša šola v dravski banovini. Začetki šolstva pa imajo starejšo letnico - 1857, ko je kaplan Gabron začel poučevati v mežnariji šest otrok. Poleg verouka so se učili pisanja, branja in računanja. Po dveh letih je k pouku hodilo že šestdeset otrok. Zato je bil pouk še v cerkvi. Kaplanu je pri poučevanju pomagal organist in mežnar Blaž Dragar. Zaradi zaposlovanja delavcev v hrastniški industriji je število otrok hitro naraščalo. Tako so leta 1863 zgradili stavbo, v kateri je danes gasilski dom. V njej sta bila dva razreda in stanovanje za Sebastjana Sirka, prvega rednega učitelja. „Prvo poslopje v vsem laškem okraju, ki je bilo nalašč zidano v te namene,“ piše takratni Ilustrirani Slovenec. Ker se je število otrok povečalo na 250, so leta 1896 pričeli z dozidavo te stavbe. Istega leta je nastopil službo nadučitelj Anton Gnus, ki je ostal na tem mestu več desetletij. Glede na potrebe po sodobnejši šoli, je učiteljstvo na Dolu leta 1911 predlagalo gradnjo nove šole. Po dveh letih so dosegli soglasje z občinskimi oblastmi in naročili načrte. Prva svetovna vojna je idejo premaknila do leta 1928, ko je župan občine Dol Jakob Draksler imenoval gradbeni odbor in pričel z zbiranjem finančnih sredstev. Pričeli so z gradnjo šole. Pomagali so celo otroci. Poslopje je bilo zidano po vseh načelih takratne moderne tehnike - dovolj prostora, zraka in sonca v vseh razredih. Poleg devetih učilnic je imela šola še moderno opremljeno telovadnico in pršne kopeli, šolsko kuhinjo z obednico, šolski gledališki oder, garderobe, kabinete in zbornico. V šolski stavbi je imel svoje stanovanje tudi učitelj. Leta 1930 so ob odprtju šole priredili veliko slovesnost, kamor je prišel tudi namestnik kraljice Marije, po kateri je šola nosila ime. Šolski upravitelj je bil Vitko Jurko, ki je vse do druge vojne dajal poudarek sadjarstvu in planinstvu. Otroci so zelo pazili na novo opremo, sicer so morali plačati odškodnino, pa tudi po zadnjici so jih je dobili, če so jo poškodovali. V novi šoli so imeli dobre pogoje za delo, čeprav so mnogi otroci prihajali v šolo utrujeni, saj so že pred začetkom pouka doma delali. Sicer pa so imeli dobre pogoje za delo, čeprav so mnogi otroci prihajali v šolo utrujeni, saj so že pred začetkom pouka doma delali. V takratnem časopisu Ilustrirani Slovenec beremo: „O Dolu pri Hrastniku se redkokdaj kaj čita... Pred tedni se je sicer mnogo pisalo ZA in PROTI odcepitvi hrastniške kotline od trboveljske občine in pri klopi tev dolski...(op.: Dolu so se priključili štiri leta kasneje.) Današnja vas Dol pa se lahko ponaša ne le kot ena najlepših v dravski banovini, ampak tudi kot vas, ki ima najlepša uradna poslopja - tako cerkev, župnišče, šolo, občinsko hišo, izolirnico, pošto, trgovine..., so v ličnih novih zgradbah. Lepa, velika vas na tem divnem koščku zemlje...“ Ko pa se je leta 1941 začela vojna, je nemška oblast odpustila slovenske učitelje in nastavila nemške. Uničili so vse slovenske knjige, otrokom pa rabo slovenskega jezika v šoli strogo prepovedali. Šolsko poslopje so med okupacijo zasedli nemški vojaki, zato so 19. marca 1945 zavezniška letala šolo bombardirala. Zadeta je bila z več bombami, od katerih so tri prodrle do drugega nadstropja in porušile ostrešje, vsa stranišča v drugem nadstropju in eno učilnico. Po koncu vojne je zaradi težkih povojnih razmer obnova potekala počasi. Na šoli pa so spet delovali različni krožki. Praznično je bilo predvsem 29. novembra, ko so učence prvih razredov z zaobljubo sprejeli v pionirsko organizacijo. Okrog vratu so jim zavezali rdečo ruto, na glavo pa poveznili modro kapo z značko -titovko. 25. maja so praznovali dan mladosti - Titov rojstni dan. Učenci so nosili tudi kurirčkovo torbico in Šolo na Dolu so nadgradili s tremi kabineti Titovo štafeto. 14. oktobra 1968 pa je Hrastnik obiskal predsednik Josip Broz - Tito, kar je bilo za vse učence in krajane nepozaben dan. Leta 1969 se je šola z referendumom priključila šoli v Hrastniku. Že naslednje leto pa so adaptirali drugo nadstropje, kjer so uredili tri kabinete Otvoritev je bila 27. aprila 1972. Nekaj let kasneje so obnovili tudi šolsko telovadnico. Kaj pa se je na šoli spremenilo v zadnjih desetih letih? „Najbolj je bila potrebna prenove šolska knjižnica, ki je sedaj večja, privlačna in sodobno opremljena. S pomočjo donatorjev so uredili računalniško učilnico, zaradi prostorske stiske pa je bilo stanovanje v zgornjem nadstropju preurejeno v dve novi učilnici,“ pojasnjuje ravnateljica Marina Kmet. Tudi v kletnih prostorih je iz starih garderob nastala likovna učilnica, pred kratkim pa je bila obnovljena šolska telovadnica, v kateri pogrešajo novo gimnastično orodje. Na prenovo čakajo še tehnična učilnica, šolska jedilnica in učilnica za gospodinjstvo. Ker pa bi bila naša jubilantka predraga za vsa potrebna popravila, ji v daljni prihodnosti žal napovedujejo rušenje in gradnjo nove šole. Obletnici šolske stavbe na Dolu so namenili program ob dobrodelnem koncertu v Dolanki 23. novembra 2010, ki ga je odlično zasnovala Nataša Kreže. S pevskimi vložki otrok pa je pomagala Alenka Razpotnik. Besedilo in slike: Fanči Moljk List Drage bralke, cenjeni bralci! Svetlobo in temo jemljemo kot dve popolnoma nasprotni zadevi, čeprav sta med seboj močno povezani. Tema ni samoumevna, ampak je zgolj pomanjkanje svetlobe. Kdor hoče ustvarjati svetel, razumevajoč in ljubezniv svet, mora sijati. Preklinjanje teme vodi še globlje v začaran krog nenaklonjenosti in sovraštva. Ljudje imamo ponavadi o sebi dobro mnenje tudi takrat, ko počnemo stvari, ki nam niso v ponos. Marsikdo zmotno misli, da bo tisto, kar mu pri drugih ni všeč, rešil z negativnim odnosom do njih. Takšna naravnanost zgolj poglablja navzkrižja in pomeni odmikanje od svetlobe. Ali smo dovolj iskreni, da si priznamo svoje temne plati? Srečno! Boštjan Grošelj, urednik rubrike List (tel. 031-373-826) BAL AM* Zima me stiska v svoj mrzli objem. Žalostne misli se kar naprej motajo mi po glavi. Nad gašperčkom grejem premrle roke. Ob kruhu in mleku komaj živim v teh nekrščanskih časih. Svet ima v prsih kamen leden. In molim sama, molim vsak dan, posebno zvečer, da Bog bi me, čimprej, k sebi vzel. Vlado Garantini Globoko se zamislimo nad svojimi besedami in dejanji ter se vprašajmo, ali imamo prav. Če že nismo do dingih, bodimo iskreni vsaj do sebe, brez naklepanja in sklepanja sumljivih stav. Darko Blaznik - Darčk HMC: mm V ROČU Noč kot v rogu, ne vidiš nič, slišiš vse in še več. Noč kot v rogu, imam že privid, nekdo je pred mano, zamahnem naprej in nič. Noč kot v rogu, krog mene nič in vse, obračam se, nekaj za mano, nikoli pred mano. Noč kot v rogu, črna kot saje in še bolj, nenadoma luč. Kje je zdaj noč v luči? Andrej Režim »Narava in naravni zakoni so bili skriti v noči; Bog je dejal, naj bo Newton, in vse je bilo svetloba.« (Alexander Pope) IZBERI SVETLOBO Ne prenašam laži in teme, zato hočem svetiti. Luč razsvetli vse temine, če upaš si jo prižgati. Tema se ne more razsvetliti, potrebuje luč. Kdor temo bi rad spremenil v svetlobo, naj odreče temi se v sebi. S čim odzivam se na temo? S svetlobo ali temo? Tema samo poglablja temo, luč se le odmika, ki si jo tako želiš. Primi baklo prave duše, kjer ljubezen čista biva. Razodeni jo, razpihaj ogenj, da daleč se bo videlo. Tema bo poidita, zmaga srečna bo prišla. Laž se raztopila bo v sladkosti topli. Sočlovek temni bo začutil dušo v sebi, sonce, ki nikdar ne zaide. Scgros Kino za avc Kino Delavski dom Zagorje Torek 25.1. ob 18.00 ŽIVLJENJE, KOT GA Petek 21.1. ob 19.00 WALL STREET: DENAR POZNAŠ, kom.drama NIKOLI NE SPI, drama Sreda 26.1. ob 18.00 ŽIVLJENJE, KOT GA Nedelja 23.1. ob 19.00 WALL STREET: DENAR POZNAŠ NIKOLI NE SPI Četrtek 27.1. ob 18.00 NJUNA DRUŽINA, kom. Ponedeljek 24.1. ob 19.00 ROMANCE MED PRIJATELJI, ob 20.00 ŽIVLJENJE, KOT GA POZNAŠ rom.kom.drama Petek 28.1. ob 18.00 NJUNADRUŽINA Torek 25.1. ob 19.00 Film teater:WALL STREET: ob 20.00 ŽIVLJENJE, KOT GA POZNAŠ DENAR NIKOLI NE SPI Sobota 29.1. ob 18.00 NJUNADRUŽINA Petek 28.1. ob 18.00 MEGAUM, anim.druž.pustol. ob 20.00 ŽIVLJENJE, KOT GA POZNAŠ Sobota 29.1. ob 18.00 MEGAUM Nedelja 30.1. ob 18.00 NJUNADRUŽINA Nedelja 30.1. ob 10.30 MEGAUM ob 20.00 ŽIVLJENJE, KOT GA POZNAŠ ob 18.00 MEGAUM Ponedeljek 31.1. ob 18.00 NJUNADRUŽINA Ponedeljek 31.1. ob 18.00 MEGAUM ob 20.00 ŽIVLJENJE, KOT GA POZNAŠ Kino Delavski dom Hrastnik Kino Izlake Četrtek 20.1. ob 17.00 ZGODBE IZ NARNIJE : Nedelja 23.1 ob 19.15 ROMANCE MED PRIJATELJI, POTOVANJE POTEPUŠKE ZARJE, rom. kom. družinska domišljijska pustolovščina Nedelja 30.1 ob 19.15 WALL STREET: DENAR ob 19.00 MORILEC V MENI, kriminalka NIKOLI NE SPI,drama Petek 21.1. ob 17.00 ZGODBE IZ NARNIJE : POTOVANJE POTEPUŠKE ZARJE ob 19.00 MORILEC V MENI Kino Delavski dom Trbovlje Sobota 22.1. ob 17.00 LEGENDA SOVJEGA Četrtek 20.1 ob 18.00 BRATA, drama KRALJESTVA, anim.pustol. ob 20.00 UPOKOJENI, OBOROŽENI ob 19.00 ZGODBE IZ NARNIJE : IN NEVARNI POTOVANJE POTEPUŠKE ZARJE Petek 21.1. ob 18.00 UPOKOJENI, OBOROŽENI Nedelja 23.1. ob 17.00 LEGENDA SOVJEGA IN NEVARNI KRALJESTVA ob 20.00 BRATA ob 19.00 MORILEC V MENI Sobota 22.1. ob 18.00 UPOKOJENI, OBOROŽENI Sreda 26.1. ob 19.00 WALLSTREET : DENAR IN NEVARNI NIKOLI NE SPI, drama p—« ob 20.00 BRATA Četrtek 27.1. ob 18.00 WALLSTREET : DENAR Nedelja 23.1. ob 18.00 UPOKOJENI, OBOROŽENI NIKOLI NE SPI IN NEVARNI Petek 28.1. ob 17.00 in 19.00 BRATA, drama ob 20.00 BRATA Sobota 29.1. ob 17.00 in 19.00 BRATA Ponedeljek 24.1. obIS.OO UPOKOJENI, OBOROŽENI Nedelja 30.1. ob 17.00 BRATA IN NEVARNI ob 19.00 WALLSTREET : DENAR ob 20.00 BRATA NIKOLI NE SPI Dogodki/MaM oglasi OLIMPIJSKI KOMITE SLOVENIJE združenje Športnih Več informacij o prireditvah na www.miqaiznami.si. kjer lahko tudi vpišete nove prireditve in vadbene programe. Planinski večer »Elbrus« Organizator: PLANINSKO DRUŠTVO BREŽICE Datum: 18.1.2011 Dodatne informacije: PD Brežice 07 4962979,051 323 335. Snežna tura na Kamniški vrh Organizator: PLANINSKO DRUŠTVO LJUBLJANA- MATICA Datum: 18.1.2011 Dodatne informacije: Marko Jurič 041 572 893. www.Dd-limatica.si. e-mail: info.ndlimatica@siol.net. Mlačca - nočno ledno plezanje Organizator: PLANINSKO DRUŠTVO LJUBLJANA -MATICA Datum: 19.1.2011 Dodatne informacije: Bomt Naglič 041 710 364.www.pd-limatica. sl, e-mail: info.Ddlimatica@siol.net. Ledno plezanje »Malta tal, Avstrija« Organizator: PLANINSKO DRUŠTVO LJUBLJANA-MATICA Datum: 22.1.2011 Dodatne informacije: Borut Naglič 041 710 364, www.pd-limatica. sL, e-mail: info.Ddlimatica@siol.net. Tečaj plezanja v slapovih Organizator: PLANINSKO DRUŠTVO LJUBLJANA - MATICA Datum: 22.1.2011 Dodatne informacije: Janez Levec 041 726 855, www.pd-limatica.si . e-mail: info.Ddlimatica@siol.net. Zimski ples v Ljubljani Organizator: DRUŠTVO VRTNICA Datum: 22.1.2011 Dodatne informacije: Društvo Vrtnica 031 683600. Snežna tura »Kras« Organizator: PLANINSKO DRUŠTVO LJUBLJANA - MATICA Datum: 22.1.2011 Dodatne informacije: Jernej Volk 031 364 771, www.od-limatica.si. e-mail: info. Ddlimatica@siol.net. Zimski vzpon »Storžič« Organizator: PLANINSKO DRUŠTVO LJUBLJANA - MATICA Datum: 22.1.2011 Dodatne informacije: Marko Jurič 041 572 893. www.pd-limatica.si. e-mail: info.Ddlimatica@siol.net. Snežna tura »Grintovec« Organizator: PLANINSKO DRUŠTVO LJUBLJANA - MATICA Datum: 22.1.2011 Dodatne informacije: Jože Drab 040 30 30 27, www.pd-limatica.si, e-mail: info.pdlimatica@siol.net. mali oglasi p i Mali oglasi so za fizične osebe brezplačni in jih pošljite z naročilnico na naslov: Uredništvo Zasavca, Cesta zmage 3,1410 Zagorje ob Savi. Uredništvo si pridržuje pravico skrajšanja oglasa in spremembe teksta brez obvestila naročnika. Pridržujemo si tudi pravico, da zaradi zakonskih obveznosti ne objavljamo oglasov, ki oglašujejo storitvene dejavnosti, če zraven ni priložena kopija osebnega dokumenta. Za pravne osebe so oglasi plačljivi! Prodamo Prodam stanovanje 40 m2 v Trbovljah. Tel. 02 332 1246 po 15. uri - mobi 031 384 905 Prodam jajca japonske prepelice - sveža ali vložena v kisu. 070 481 927 Prodam pnevmatike Fulda 195/50 R15 na alu platiščih, 6 mm profila - cena 180 €, brezžični internet NETSI komplet - cena 280 €. Tel. 070 745 120 Živali Na voljo imamo čistopasemske mladičke pasme Staffordshire Buli Terrier. Mladički bodo ob odhodu v nov dom cepljeni, čipirani, tetovirani, večkrat razglisteni ter za starost primerno socializirani. Imeli bodo EU potni list ter rodovnik. Vse informacije na: 040 135 460 ali longhillkennel@gmail.com Na voljo imamo rodovniške mladičke nemške doge. V novi dom bodo odšli redno razglisteni, tetovirani, cepljeni, veterinarsko pregledani in primerno socializirani. Več informacij na naši spletni strani www.nemskedoge.net ali na tel.:041 393 432. Najem V najem oddamo poslovni prostor na naslovu Mestni trg 5a, Trbovlje in sicer 46,70 m2. Telefon 03-56-25-171 ali GSM 041-798-380. Lahka snežna tura »Žabnik« Organizator: PLANINSKO DRUŠTVO LJUBLJANA- MATICA Datum: 23.1.2011 Dodatne informacije: Marjeta Dajčman 040 830 427, www.pd-limatica.si. e-mail: info.pdlimatica@siol.net. Snežna tura »Eisenhut,« Organizator: PLANINSKO DRUŠTVO LJUBLJANA - MATICA Datum: 23.1.2011 Dodatne informacije: Nataša Kramberger 031 619 911, www.od-limatica. sj, e-mail: info.Ddlimatioa@siol.net. Turno smučanje »Eisenhut, Avstrija« Organizator: PLANINSKO DRUŠTVO LJUBLJANA - MATICA Datum: 23.1.2011 Dodatne informacije: Duško Grabnar 031 376 091, www.pd-limatica.si, e-mail: info.Ddlimatica@siol.net. Ledno plezanje »Sinji slap, Jezersko, Češka koča« Organizator: PLANINSKO DRUŠTVO LJUBLJANA - MATICA Datum: 23.1.2011 Dodatne informacije: Janez Levec 041 726 855, www.Dd-limatica.si. e-mail: info.pdlimatica@siol.net. Tradicionalni zimski pohod »Golčaj - Špilk« Organizator: PLANINSKO DRUŠTVO BLAGOVICA Datum: 23.1.2011 Dodatne informacije: Bojan Pustotnik, 041 710 681, boian.Dustotnik@helios.si. 6. zimski pohod na Tolsti vrh Organizator: PLANINSKO DRUŠTVO NAZARJE Datum: 23.1.2011 Dodatne informacije: Sandi Grudnik 031 674 441. Badjurova planinska pot Organizator: PLANINSKO DRUŠTVO POŠTE IN TELEKOMA LJUBLJANA Datum: 23.1.2011 Dodatne informacije: Boris Lazar 041 756 352, www.pdrustvo-ptli.si. e-mail: Dd.telekom@siol.net. TV ODDAJA OLIMPIJSKEGA KOMITEJA SLOVENIJE ZA RAZGIBANO ŽIVLJENJE -MIGAJ RAJE Z NAMI Olimpijski komite Slovenije v sodelovanju s Športnim uredništvom Radio Televizije Slovenije že vrsto let skrbi za produkcijo oddaje namenjene športu za vse. V tem obdobju je bilo ustvarjenih že preko 120 polurnih oddaj, ki na poljuden način obravnavajo aktualna vprašana športa v najširšem pomenu besede ter uveljavljanju vsebin športa za vse, lokalnega športa, športa mladih, invalidov, šolskega športa in starostnikov, ki so v medijih sicer pogosto zapostavljene. Oddaja je prav tako servis za neposredno (in posredno) podajanje informacij o športnih prireditvah v Sloveniji, posebej s področja množičnega športa. Skratka razgiban in zdrav način življenja ustvarjalci oddaje skušajo približati čim širši množici Slovencev, predvsem pa tistim za katere velja, da še vedno premalo pozornosti namenijo gibalni oz. športni dejavnosti in s tem poskrbijo za svoje zdravje in dobro počutje. Naslednjo oddajo, ki bo tokrat posvečena drsanju si lahko ogledate na drugem programu TVS v petek 21. januarja 2011 med 18. in 19. uro s ponovitvami v nedeljo popoldan. Ogledate si lahko tudi arhiv oddaj na spletnih straneh Olimpijskega komiteja www.olvmDic.si. Storitve Nudimo vam profesionalno snemanje dogodkov, prireditev, koncertov, reklamnih spotov, otvoritev, valet, obhajil, birm, porok, presnemavanje VHS kaset na DVD, montaža videa in zvoka. Za več informacij pokličite 040 511 237 - Rožle Prosim, če mi kdo lahko podari rabljeno starejšo harmoniko in gobelin. Tel.: 040 550 050 NAROČILNICA ZA BREZPLAČNI MALI OGLAS Moj naslov (ni za objavo): Kofetkanje s preteklostjo Ansonu je Gamsemi všeč Qkrivnostni, nejeverni bralki JZasavca; da je *s Cemšenika*, se je predstavila, seveda moramo ustreči. Tako objavljamo izrez iz te pogodbe, kjer se lepo bere * am Tenn zum heiligen Geisst*. Bo neznanka zdaj verjela? Arson je bil kljub mladosti že dvorjan na dvoru svojega strica, vojvode Friderika. Ta ga je, edinega sina svoje sestre, že pri šestnajstih letih povzdignil v viteza. Zaobljubo zavetniku viteškega reda, svetemu Juriju je opravil kar v veliki dvorni kapeli. Bil je, za tedanje razmere primerno izobražen,^ lepih navad in vzornega obnašanja. Živel je brezskrbno, vedel je, da bo, ko bo prišel njegov čas, mogočni stric že priskrbel primeren naslov in s tem povezanimi dobičkanosnimi fevdi. Zato je, čeprav nerad, sprejel stričevo odločitev, da z oboroženim spremstvom odpotuje na dolgo, ne preveč varno, pot na Kranjsko. V Ljubljano, deželnoknežje mesto. Tam ga bo sprejel kancelar, ki je že obveščen o njegovemu prihodu. Tako se je v začetku velikega srpana, v spremstvu šestih suličarjev, dveh tovornih konj, ki sta nosila njegovo prtljago, s spremnim pismom in zajetno mošnjo denarcev odpravil na pot. Dvakrat so na poti prenočili, ko se je na obzorju na vzpetini zarisal grad, za tiste čase močno utrjenega mesta Ljubljane. Poveljujoči oboroženega spremstva je, ko so se severnim mestnim vratom približali na pol milje,^pojahal naprej in skupino najavil. Čuvaji vrat so dobro poznali barve prapora in grba štajerskega vojvode. Tako je skupinica lahkotno, mimo mnogih mestnih zijal in radovednih otrok prispela na dvorišče gradu. Ker so že od mestnih vrat z rogom najavili prihod viteza, nečaka vojvode Friderika, so ga tudi z grajskega stolpa pozdravili s šestimi fanfarami. Predenj je prihitel sam dvorni mojster, kancelar Ditricus Z mnogimi prikloni ga je pozdravil in ga povedel v zanj pripravljene prostore. Da se odpočije in očedi. Dodelil mu je tudi posebnega komornika in nekaj služinčadi. Je vedel kancelar, s kom ima opravka in kdo je njegov zaščitnik. Če bo vse prav in bo fant zadovoljen, si je mislil zviti politik, mu bo ta mladenič še kdaj koristil. Zato ga je, ko mu je komornik prišel povedat, da je vitez že spraševal po hrani, povabil na nalašč zanj pripravljeno pojedino. Ob bogato obloženi mizi, ki se je raztezala po vsej grajski veliki jedilnici ga je predstavil plemstvu, ki je bivalo v obsežnemu gradu. Ker so vedeli, da prihaja z dvora vojvode, so ga resno, spoštljivo in prisrčno sprejeli medse. S prvim mrakom pa so se, kot običajno, grajski začeli zbirati v veliki dvorani k večernim zabavam. Arsonu, resen mladenič, kot je bil, ni bilo do tega, da bi si ga ogledovali, da bi ga obletavale radovedne mladenke. Zato sta s kancelarjem odšla ven iz gradu, v drevored in posedla. Čas je bil, da Arson zve, kakšno nalogo mu je stric pripravil. Tako mu je kancelar povedal, da je njegov stric, avstrijski vojvoda, kupil neki manjši in do sedaj nepomemben grad Gamberk. Je pa ta grad postal nenadoma strateško pomemben, saj stoji prav na meji med deželo Kranjsko in s čedalje bolj vplivnimi Celjani na drugi strani. Velikimi nasprotniki vojvode. Tudi cesarsko Ljubljano so že oblegali. Pa so meščani obleganje cesarskega mesta zdržali. V zahvalo jim je cesar podaril redek privilegij, da so smeli odslej listine pečatiti z rdečim voskom. Kar je bilo dovoljeno le cesarski pisarni in pa, seveda, visokim cerkvenim gospodom. Od nadškofa naprej. Stric namreč želi, je govoril kancler, da Arson spozna tudi ta odmaknjeni del dežele. Tako bo za dober mesec dni ostal na Gamberku, da bo preveril stanje vzdolž deželne meje. Da bo tako spoznal tako dobre kot šibke točke tega področja. Kajti, če bodo Celjski še naprej izzivali, lahko pride do oboroženih spopadov. Kancelar mu je tudi razložil, da je sedanji kastelan, najemnik Gamberka, iz rodbine prvotnih vitezov Gallov, da sta oba s soprogo brez otrok in že kar v letih. Opozoril pa ga je še na nekaj. Na pojav odbeglih tlačanov. Kajti ne samo mesto Ljubljana, skoraj vsa mesta tedanjega cesarstva so se trgovsko in obrtno hitro razvijala. Začelo je primanjkovati delovnih rok. Tako je cesarska pisarna izdala privilegij, ki je ščitil odbegle tlačane po reklu: *Stadtluft macht frei nach lar und Tag*. Ali prirejeno, vsak ubežnik, ki je prebil v mestu leto in dan, je pridobil pravico bivanja in mu valpti niso mogli nič več. Arsonu je bila zadeva všeč. Že od nekdaj ni maral tistega dvornega življenja, biti dvorjan pa sploh ne. Rad je bil zunaj obzidja, rad je jezdil po nepreglednih hrastovih gozdovih, ki so obkrožali njegovo rodno mesto. Najraje se je družil z lovskim mojstrom Hansom, ko sta ogledovala, kje se zadržujejo črede mogočne jelenjadi, kje tlačanom delajo škodo merjasci. Zdaj, si je rekel, bom o sebi odločal sam. Prost vsakdanjih plemiških obveznosti. Oba Gamberška sta mu bila všeč takoj ko so si izmenjali vljudnostne besede in priklone. Nista silila vanj, nista spraševala. Opazil pa je, da z mlado kuhinjsko deklo, ki jim je stregla, govorita v njemu čudnemu jeziku. Podobnemu pa tistemu, ki so ga govorili kmetje in tlačani v okolici njegovega rojstnega gradu. Pri slovesu s plemenitim gospodom kancelarjem mu je ta, bolj na uho, prišepnil, da naj, če kaj ne bo prav, kar brž prijezdi k njemu v Ljubljano. Ga ne bo silil, obstati na zanj, ki je vajen razkošnega življenja na dvoru, neudobnemu, odmaknjenemu Gamberku. No, si je mislil Arson, en mesec bom že zdržal. Tako mu je plemenita gospa Barbara pokazala izbo malo nad grajskim vhodom. Bila je majhna, skromno opremljena. Svetlobe je bilo že čez dan malo, kajti svetlobno okno je bila, iz varnosti, le ozka lina. Pa še ta je bila obrnjena na sever, od koder je iz doline kljub toplemu večeru neprijetno vleklo. Na lesenih tleh je bilo pogrnjenih nekoliko strojenih ovčjih kož, te so, sešite, pokrivale tudi nizko posteljo. Le na steni nasproti vhoda je bila pritrjena strojena koža spoštljivo velikega, dokaj kosmatega merjasca. Je moral biti kar pogumen tisti, je Arson pomislil, ki ga je uplenil. Tako mrcino. Za večerjo je pričakoval več, kot je dobil. So ob mizi, nadstropje višje, dobili vsi trije, on in oba grajska, enako. Nekakšno kašo, z mlekom polito in v peči pečeno. Pa kruh čudnega videza, ki se je pa lačnemu, kot je bil, zdel presneto okusen. Sam pri sebi je, navajen obilne dvorne kuhinje, zavzdihnil. Bo že kako. Ob temu ga je motil še smrad goreče lojenke, ki je razsvetljevala temačni grajski prostor, ki je služil tako za jedilnico, kot za dnevni prostor. Kadar je bilo deževno in se starima ni dalo na sonce, pa na vrt. Kako le zdržijo pozimi, se je vprašal. Ni vedel doslej, da plemstvo na odmaknjenih gradovih živi tako skromno. Marjan Klančnik Spoštovane izdelovalke in izdelovalci salam, ljubitelji kmečkih dobrot, drage bralke, spoštovani bralci! H* Naš tradicionalni datum za praznik salam, 1. april, bo kot bi mignil tu, zato nikar ne odlašajte in izpolnite prijavnico in jo pošljite na naš naslov. Letošnja salamijada je 13. po vrsti in zagotovo je ne smete zamuditi. Zima je, kakršna je, salame pa so odvisne od vas, dragi salamarji in salamarke. Vse ključne datume bomo pravočasno objavili in veselimo se srečanja z vami! Nasvidenje na naš praznik, praznik salam! % & mmmm mm m VIDRCI i Na salamijado prijavljam...... vzorcev salam, od tega a) .........domačih, kmečkih salam b) ............divjačinskih salam Hrastnik - trbovlje - Zagorje - litija - radeče •f I PRIIMEK GOg craFiKa racer Prijavnico pošljite na naslov: Uredništvo časopisa Zasavc, p.g. 79, ZaeTffJg 'ob Savi. V m. 3? 71A 1 Celje - skladišče D-Per 6/2011 HRANA ZA MALE ŽIVALI Akcija zbiranja hrane za pse in mačke! Od 15.1.2011 do 28.2.2011. Trkamo na vašo humanitarno vest, tokrat malce drugače, z zbiranjem hrane za male živali. Vljudno vabimo k sodelovanju vse občane in občanke Trbovelj, ter vse, ki se zavedajo, da je pomoč živalim dejanje, za katero so nam živali hvaležne, čeprav tega ne znajo povedati v našem jeziku! Hrana bo oddana v Zavetišče Zonzani in Mačjo hišo. Hrano lahko oddate v za to pripravljene škatle na naslednjih lokacijah: ObčinaTrbovlje Knjižnica Toneta Seliškarja Trbovlje-oddelek za odrasle Knjižnica Toneta Seliškarja Trbovlje-mladinski oddelek Knjižnica Toneta Seliškarja Trbovlje-enota Dom svobode HVALA! ObčinaTrbovlje, Mestni trg 4, 1420 Trbovlje, tel.: 03 56 34 800 Knjižnica Toneta Seliškarja Trbovlje, Ulica 1. junija 19, 1420Trbovlje, tel.:03 56 25 712 Knjižnica Toneta Seliškarja Trbovlje, enota Dom svobode, Trg Franca Fakina 4, 1420 Trbovlje, tel.: 03 56 25 719 Vam izziv predstavlja motiv za delo in pot do uspeha? Ste odgovorili z da? Potem pa sprejmite naš izziv in postanite PRODAJNI ZASTOPNIK ZA STAVBNO POHIŠTVO AJM! V podjetju AJM okna-vrata-senčila d.o.o., vodilnem ponudniku stavbnega pohištva iz umetnih mas in največjem družinskem podjetju pri nas z več kot 20 - letno tradicijo, iščemo nova partnerstva. Če želite postati del naše zgodbe o uspehu, vas vabimo, da se nam pridružite kot prodajni zastopnik za naslednje slovenske regije (navedeno po statističnih regijah): ■ Jugovzhodno regijo (npr: Novo mesto, Črnomelj, Ribnica,...), ■ Notranjsko - Kraško regijo (npr: Cerknica, Ilirska Bistrica, Pivka, ...), ■ Spodnjeposavsko regijo (npr: Brežice, Krško, Sevnica,...), ■ Zasavsko regijo (npr: Hrastnik, Trbovlje,...). Od vas pričakujemo: ■ status pravne osebe (s.p., d.o.o.), ■ razstavni prostor 35 - 50 m2, ■ vsaj dve leti delovnih izkušenj iz področja prodaje oz. montaže stavbnega pohištva ali iz sorodnega področja, ■ ob zastopniku še ekipo dveh zaposlenih: komercialista v salonu in monterja na terenu, ■ dostavno vozilo, ■ samostojnost, strokovnost, odgovornost in zanesljivost, ■ poštenost in prizadevnost, ■ komunikativnost in kreativnost. Nudimo: ■ uradni naziv »Pooblaščeni zastopnik podjetja AJM«, ■ podporo pri ureditvi prodajnega salona, ■ dinamično in nerutinsko delo, ■ redno strokovno izobraževanje in usposabljanje na sedežu podjetja, ■ tehnično podporo v salonu in na terenu, ■ marketinško podporo, ■ redno in stimulativno plačilo. V kolikor smo pripravili pravi izziv za vas, pošljite svojo prijavo z življenjepisom na naslov: AJM okna-vrata-senčila d.o.o., Kozjak nad Pesnico 2a, 2211 Pesnica pri Mariboru, s pripisom »Prodajni zastopnik«. Prijave sprejemamo do 15.2.2011. Za vse dodatne informacije vam je na razpolago vodja prodajne mreže AJM Igor Miholic, na telefonu 041-36 47 27 ali po e-pošti igor.miholic@ajm.si.