r
Pi v
Naj Teč j i slovenski dnevnik
▼ Združenih državah Velja za vse leto ... $6.00
Za pol leta.....$3.00
U Za Ne« York celo leto
i
1 Za inozemstvo celo leto
$7.00 $7.00
u lil 0 S
:J
GLAS NARODA
list jsloveiiskih .delavcev v Ameriki.
The largest Slovenian Daily m the United States.
Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers.
TELEFON: CHelsea 3—3878	Entered a« Second Class Matter September 21t 1903, at the Post Office at New York, N. Y„ under Act of Congress of March 3, 1870	TELEFON: CHelsea 8—3878
NO. 137. — ŠTEV. 137.	NEW YORK, SATURDAY, JUNE 11, 1932. — SOBOTA, 11. JUNIJA 1932	VOLUME XXTT. — LETNIK »III,
NAJNOVEJŠI RAZVOJ V LINDBERGHOVl ZADEVI
— —---j-------
Vsako uro dospe v gl. mesto 100 veteranov
SLUŽKINJA, KI JE SLUŽILA V M0RR0WEM DOMU, SE JE PRED ZASLIŠANJEM ZASTRUPILA
Včeraj poooldne bi morala biti ponovno zaslišana; kje se je mudila v usodepolni noči 1. marca. — Ko *> prišli detektivi ponjo, je zletela v sobo in fzpila struo. — Njena sestra je odpotovala v Evropo štiri dni zatem, ko je izročil dr. Condon dozdevnemu zastopniku odvajalcev petdeset tisoč dolarjev.
V knglewood, N. J., se je včeraj zastrupila de-votindvajsetletna Violet Sharpe, služabnica pri fc .M rs. Dwig-ht Morrow, tašči polkovnika Lind-
bergha.
Vodstvo jerseyske državne policije je pozneje ! ie. s a stražnico
H. FLEISCHER SE JE JAVIL
Bil je obdolžen, da je bil v zvezi z odvedbo Lind-berghovega otroka. - -Izročil se je policiji v Dctroitu.
CHICAGO BO BAJE SUH
v zaporu, ker oblasti sumijo o lijem, da je bil v zvezi z od vet d-lm Lindberghovega otroka.
IV zaslišanju je. okrajni pravilnik Harry S. Tov izjavil, da ho ver odvetnikov na p«»<ll:i«ri Fleischer jevih i/ a v okušalo oprostiti T i-1 morilec, ki -o bili obsojeni na dosmrtno ječo. Tov tudi pravi, da Fleischer ni hotel ninsjir izpovedati. v kaki zve/.i bi bil z Lind-berghovo odvedbo.
Policija v Trentonu. X. .1.. je takoj potcin. ko je bil Liudhcrghov otrok odveden, pričela iskati Fleischer ja. Njihovo iiue-j*i- lult* no in vedno imenovano. I>•» sedaj pa ga ni bilo mogoče najti, četudi so prišla poročila iz v-cli dr-žav. da si> ga videli tu ali tam.
l*olicija v Trentonu izjavlja, da bo Ftei.scher samo vprašan, kje je b',1 v noči 1. marca, ko je bil otrok odveden. Iz Trentolia sta že odpotovala v Detroit dva detektiva. da izprašata Fleischerja.
Fleiseherja pa zasledujejo tudi zvezne oblasti zaradi kršenja pro-hibicijske postave.
DELEGACIJA IZ TEXAS BO NOMINARALA GARNERJA
Detroit, Mich., 1'». junija. — Xa policijski postaji se je zglasil gangster Harry Fleischer, katerega so že oblasti v Dctroitu in dr-j žave Xew Jersey dolgo časa iska-| le. Xa stražnico sta «rii spremila
izjavilo, da bi morala biti Violet ponovno zaslišana. |<lv;i odvetnika in pridržan je bil kje se je mudila v noči I. marca, torej tedaj, ko je bil Lindberghu odveden otrok.
Ko so prišli včeraj detektivi ponjo v Morrowov dom, da bi jo odvedli v policijski glavni stan, je rekla, da mora še v svojo sobo, češ, da je nekaj pozabila tam. Dospevši v sobo, je izpila kozarec strupa.
N?to je kriče pritekla po stopnicah ter se v veži zgrudila. Ko so detektivi poklicali nadaljne policijske uradnike iz Englewooda, je bila že mrtva.
Kaj jo je gnalo v smrt, se do sinoči še ni moglo definitivno dognati. Nadalje se tudi ne ve, če je zapustila kako izjavo ali če je koga prej obvestila o svojem namenu. Ve se le toliko, da je imela strup /r dalj časa pripravljen. Zastrupila se je s solno kislino.
Policija je takoj zaprla vse dohode k hiši. Na lice mesta je dospelo dosti poročevalcev in fotografov, ki pa niso smeli niti v park, kateri obkroža
poslopje.
Ma'o pred šesto uro je dospel polkovnik državne pcKcije Schwarzkopf. Uradniki jerseyske državne policije so pozneje objavili, da je bila Violet Sharpe ena onih maloštevilnih oseb, ki niso popra-vici povedale, kje so se mudile v času, ko je bil Lindberghu odveden otrok.
1 ekom prvih zasliševanj je zatrjevala, da je bila v družbi svoje sestre in dveh mladih mož, ki jim pa ne ve imena, v nekem gledališču, pozneje pa v dveh beznicah. Ta njena izjava se je izkazala kot neresnična.
Tekom zaslišanja so pokazali dekletu sliko nekega Ernesta Brinkerta, ki je taxi-šofer ter ga izza I. marca pogrešajo. Ob pogledu na sliko, je Violet vzdrgetala ter postala histerična.
Ker so domnevali, da je njena histerija posledica operacije, kateri se je pred kratkim podvrgla, so odgodili zaslišanje na včerajšnji dan.
Policija je izdala tiralico za Brinkertom, kateri je bil pozno zvečer aretiran v Marmaroneck, N. Y. Odvedli ga bodo v White Plains, kjer ga bodo imeli toliko časa, da pridejo ponj newjerseyske oblasti.
Ko so pokazali Brinkertovo sliko dr. Johnu Condonu, ki se je pogajal z odvajalci, je rekel, da je najbrž temu človeku izročil petdeset tisoč dolarjev odkupnine. Te dni bodo Brinkerta konfron-tirali s Condonom.
Oblasti so sinoči brzojavile v London, naj skuša tamošnja policija dognati, kje se nahaja sestra samomorilke Violet.
Njena sestra Edna Sharpe se je odpeljala v Evropo štiri dni zatem, ko je izročil dr. Condon na nekem pokopališču v Bronxu nekemu neznancu $50,000 odkupnine.
Policija pravi, da je služkinjo že dolgo opazovala, ker jo je imela resno na sumu. Ker je šla prostovoljno v smrt, se je še povečal sum, da je bila v zvezi z odvedenjem Lindberghovega otfoka.
Več sto spekizijev so zaprli do republikanske konvencije. — Lastniki pravijo, da hočejo biti previdni.
Chicago, 111., 10. junija. — Tri četrtine izmed 000 spikizijev v ("hieagu so lastniki sami zaprli.
V mesto ni bil pripeljan niti en sod piva. Mnogi, ki niso bili navajeni. da ne bi pili. kadar so bili žejni, niso mogli najti odprte niti ene prost ilne.
Lastniki pivnic hočejo biti samo varni za nekaj časa. toda izjavili so. da bodo svoje prostore zopet odprli, kakorhitro se prične republikanska konvenci a.
— Lastniki si mislijo, zakaj bi se podajali v nevarnost, da bi jili zaprli prohibieijski agenti samo
PODRŽAVLJEN JE' OD VSEH STRANI DOBIVAJO
BANK V CILE
Nova vlada bo prevzela vse inozemske denarne zavode. — Delavci bodr, nadzirali cene.
Santiago, Čile, 10. junija. — Vlada je izdala odredbo, po kateri prevzame vse inozemske denarne zavode. Ameriške banke, med njimi Xation il City Dank. si> se uprle tej odredbi in so se obrnile na ameriškega poslanika, ki bo poslal protest čilski vladi.
Prevzet V inozemskega denarja v bankah pomeni, da bo vlada ra denar zamenjala s čilskimi peze-li. s katerimi bo plačala banke in posamezne osebe.
Vlada bo obvestila Centralno banko, ki je tiskala denar, da jo je prevzela vlada in naznanila, ila bodo privatni lastniki delnic izplačani v državnih obligacijah.
DENAR, HRANO IN OBLEKO
WASHINGTON, D. C., 10. junija. — V zveznem glavnem mestu je sedaj nad deset tisoč veteranov, ki zahtevajo, naj jim vlada tokoj izplača bonus. Vsako uro se to število pomnoži za sto nadalj-nih Prihajajo iz vseh delov dežele, in ako je verjeti zagotovilom voditeljev, bo njihova armada kmalu narasla na petdeset tisoč mož.
tri dal pred konvencijo. — je re-
kel nek gangster. - Ako je ka- 1 p"t,i,lna hi,,lkil b<> »d *<*daj po-teri lastnik sedaj zaprt, potem iz-! gubi prihodnji teden ves dobiček, I ki ga pričakuje, ko bo oh priliki
konvencije prišlo mnogo žejnih v, --j
lachi L. Harnev ima pri rokah 1ST j zveznih agentov. ki sicer počasi, j pa dosledno iščejo kršilce prohi-| bicije. Iz bojazni pred temi a gen-'
pro-
Washington, D. C., 10. junija. Kongresnik Sain Rayburn. ki bo iiči demokratski konvenciji nače-loval tesaški delegaciji. je izjavil. da bo senator Tom Coiinolv predlagal za predsedniškega kandidata spekarja poslanske zbornice .lobmi X. <iarnerja.
MEDNARODNA ČASNIKARSKA KONFERENCA
Qslo, 9. junija. — Tukaj je bila otovorjena konvencija mednarodne -zvoze časnikarjev. Xavzo-čih je osemdeset delegatov iz dvajsetih dežel.
BELGIJSKI PRINC
_SE BO ŽENIL
10.
ti so lastniki spikizijev svoji store zaprli, razun l.~>0.
Poročevalce 1'nited Press ceni. da bodo gostje v raznih hotelih tekom konvencije povžili vsak dan okoli 10.000 -teklenic žganja in piva. dokler bo trajala konvencija.
Prva dva dneva bodo obiskovalci mesta popili okoli :»(M)0 steklenic "trde" pijače, katero bodo prinesli s .teboj. Po tlveh dneh bodo pospravili svojo zalogo in
bodo pričeli kupovati. To pomeni, da bo treba zalogo pijače prihodnji teden podvoiti.
| ;.nana pod imenom Državna banka. Za ravnatelja banke je bil imenovan <>tto Meverholz. Vsi prejšnji uradniki so bili odpuščeni in nadomeščeni z novimi.
Vse inozemske banke, ameriške.
angh ške in kanadske so bile po t
i »\ a ter.s ji
tridnevnem prazniku zopet kol ponavadi odprte.
Hevolucijonariia junta je sporočila. da ima. o delavci pravico biti izvoljeni v komisijo za nadziranje cen.
Vlada je obvestila v-e gover-lierje in župane, da naj vstavijo postopanje proti tujcem: kjer pa je že kaka taka zadeva pred sodiščem. nuj stopi sodišče v zvezo z vlado.
Do četrtka zjntra-i je deloma skrbelo za njihovo hrano policijsko načelstvo. liati se je že bilo. da bodo morali stradati, toda 1a bojazen je bila brez vsake podla-ge.
< M vseh strani prihajajo irucki z živili in oblekami, pa tudi denarnih darov je precej.
Včeraj jim je poslal iz Detroit a znani duhovnik I "bar. F. Cough-lin ček za pet tisoč dolarjev s jripombo. naj komunisti ne do. be ničesar od tega dnearja.
Vodstvo lidčega križa je poročilo. da zamorejo dobiti veterani pšenieo. ako zaprosijo za njo potom kake dobrtnlclite orgauizaci-
Xjihov voditelj Walter \Y.
odredil, da morajo jutri začeti s čiščenjem kemp. Za zdravstvenega načelnika je imenoval Doaka E. <'arter:a.
Komunisti se nahajajo v posebnem taboriču.
Xewyorski governer Ilooscvelt skuša privabiti nazaj newvorSke veterane, ki se nahajajo v Wash-ingtonu. V to svrlio je poslul sem posebnega zastopnika državnega pomožnega odbora, ki ima pri se-j bi dovolj denarja, da plača vetc-
. rauoin povratno vožnjo.
ČILE ZAPLENJUJE INDUSTRIJE
Santiago, Čile, 10. junra. — Xova socijalistlčna junta je pričela s prvimi poskusi, da nacijo-naKzira čilsko industrijo. Delavske .organizacije so naprosile vlado. da zapleni vse privatne industrije. če treba tudi z orožjem.
Najprej bo vlada zaplenila velike sladkorne naprave v Vina Del Mar in bo pozneje postavila soeijalistični gospodarski sistem. Sladkorno čistilnico bo vlada vzela privatnim lastnikom in jo bo upravljal odbor, ki ga bo postavila vlada.
Delavske organizacije so po-( sla le vladi resolucijo, v kateri prosijo, da ustanovi republikan-t sko socijalistično gardo, ki naj bo Bruselj, Belgija, 10. junija. —; oborožena v namenu, da podpira Drugi sin belgijskega kralja Al-j Davilovo socijalistično vlado, berta. Flanderski grof princ Ka-j V|mla jt. izdala IH|redbo. lla se rol. se bo poroči z neki angleško Zo|)et <M]pro sodišča, ki so bila za-princeso. To je najbrže tudi vzrok. prtH v soboto ob času revolucije, da sta kralj in kraljica odpotova- j fcj j«, strmoglavila vlado predsed-la v 'London na obisk k angleške- nika .jU!|n Esteban Montero. mu kralju in kraljici.
V krogih, ki so zelo blizu kralja vi družini, se govori, da je princ pogoto potoval na Angleško in da se zelo zanima za hčer neke najstarejše vojvodske družne.
Princ je lansko leto obiskal Združene države pod imenom Charles tie Pa t hv in jt
COOUDGE HOČE IMETI MIR
Northampton, Mass., 10. junija.
Calvin Coolidge. mož. ki leta 1!»::*"' ni hotel bin predsedniški kandidat. vedno zahteva za sebe strogo privatno živi euje.
Tekom republikanske konvencije. ki se prične prihodnji teden v t'hicagu in ki bo nominirala
PRVA VOŽNJA Z AVTO
Towanda, Pa., 10. junija. — Mrs. Kila Dimond. ki je sedaj stara Hi let, je dolgo let želela enkrat peljati ».e z avtomobilom, toda nikdar ni prišla taka priložnost. Pred dnevi pa se ji je želja iz-
\
.	.	. 'polnila in se je prvič v svojem
predsednika llooverja 7. a svojega 4». , -	, - ,	^ ...
^ življenju i»eljala v avtomobilu z
kandidata, bo < oohdge sam s -vojn družino v Plvnioath. \'t.. ločen od ostalega sveta in bo lovil r~.be. molze! krave in grabil ter prevračal seno.
Zato je naročil telefonski družbi. da tekom konvencije nikogar ne zveze z njegovim telefonom in je tudi naznanil, da ne bo sprejel nobenega časnikarskega poročevalca.
BANKA JE ZAPRLA VRATA
VSI POTNIKI REŠENI
Chicago, 111., 10. junija. — Peoples Trust and Savings Dank, ki je imela mili:onov kapitala, je četrta chicaka banka, ki je naznanila svojim vlagateljem, da naj pridejo in dvignejo svoj denar, ker bo prenehala s poslovanjem.
Bančni uradniki so na svoji seji prišli do zaključka, da se večne izplača poslovati. Danka ima vlog v znesku 17 niili;:nn dolarjev ; njeno premoženje ja znaša $27.108.437.
nekim okrajnim uradnikom v — sirot išuico.
GOZDNI POŽAR V KANADI
Amos, Quebec, 10 junija. — Iz gozdov severnega Quebeca so pr>-bežali ljudje v raztrganih in ožganih oblekah in pripovedali o strašnem begu iz gorečih gozdov.
Utrujeni in napol blazni so naseljenci bežali skozi grmovje skupno s preplašenimi živalmi. S podtikali so se med zbeganimi zajci in poleg njih so bežali medvedje. Musi, jeleni in srne so v divjem diru bežali in rjoveli.
Po samotnih krajih, kjer sedaj najbolj divja gozdni požar, je mnogo naseljencev in gotovo jih je tudi mnogo zgorelo, pa o njih ne bo nikdo ničesar vedel.
TUDI GOBAVCI SE UPIRAJO
NAJVEČJA RADIO POSTAJA
London, Anglija, 10..junija. —
Moštvo pa mika **Appatna** je re-1	-
šilo in izkrcalo na otoku Fernan-j Moskva, Rusija, 10. junija. — do Po petinosemde.set potnikov j Se ta me-«*c bodo preizkusili naj-rekel. da španskega pamika "Teide". ki ( večjo radio postajo, ki jo sedaj potuje samo kot navaden turist, i se je potopil ob zapadni obali gradijo v Leningradu. Ako bodo Princ Karol .je star 28 let in jej Afrike. Koliko se je dalo doseda j ' i]»rvi poskusi povoljni, bo postaja zelo demokratičen kot njegov oče. dognati, so vsi potniki rešeni. I odprta v septembri.
Dunaj, Avstrija, 10. junija. — Poročila fz Bukarešte naznanjajo, da je zagrozilo 130 gobavcev v naselbini Tičilest. da bodo korakali v Bukarešto, ako ne dobijo boljše hrane. Ker vlada že dolgo časa dolguje večje vsote trgovcem in kmetom, nočejo več pošiljati živeža v naselbino gobavcev, vsled česar jim primanjkuje hrane.
RUSIJA BI
RADA DOBILA __POSOJILO
Izdala bo bonde v znesku 3200 miljonov rabljev. Denar rabi za industrijo v petletnem načrtu.
Moskva, Rusija, 10. junija. Izvrševalni odbor komunistične stranke in svet komisarjev naznanja. da želi vlada dobiti posojilo v znesku 3,200.000.000 rubljcv z.i zadnje leto v petletnem industrijskem načrtu dežele.
Posojilo je za deset b*t- S tem posojilo m bo narastel ruski notranji dolg na «».750.000.000 rnb-1 je v.
To jt» sedaj ža tretj«- posojilo v zvezi s pomladanskim načrtom. Posojilu je v soglasju s fiskalno politiko ruske vade. da t izdanjeiu 1-ondov razvi t« industrijo, mesto da bi pomnožila tiskanj-- bankov cev. Te politike .se drži sovjetska vlada, da obdrži stalno vrednost rublja, četudi rubelj mednarodno še ni povsod priznan.
Posojilo je razdeljeno \ dva razreda. En razred prinaša l'> odstotkov obresti, v drugem, loterijskem razredu, pa bodo v-ako leto štirikrat vlekli srečke, ki bo do vredn.- od ioOO do 3<MM1 rut»-Ijev.
BORBA PROTI RAKU
Philadelphia, Pa., ID. junija. Bivši jeklarski niagnat William II. Donner je podaril International Cancer Ke>.earch Foundation dva milijona dolarjev. K temu ga je napotilo dejstvi«, da je pred treuii leti njegov sin Joseph pod-lege I tej strašni bolezni.
STARE DRAGOCENOSTI
Rim, Italija, 10. juija. — Carinski uradniki so na otoku Hodu zaplenili kras- n mrainornat kip. ki kaže veliko starost in dragocene kamne iz grške dobe. \a brž« so te dragocenosti pustili tihotapci.
PALAČE POCENI T
Ištambul, Turčija, 10. junija. — Ali hoče kdo pravo sultanovo palačo prav poceni." Vlada bo v kratkem na javni dražbi prodala več palač in drugih poslopij, ki so bila nekdaj last turških sultanov. Več zelo razkošnih hiš. v katerih, (»o stanovali sultanovi dvorjani, je mogoče dobiti v najem za $10 na mesec.
^Lii moor
NEW YOBK, SATURDAY, JUNE 11, 1932
THE LABO*8T SLOVENE DAILY in U. 8. A.
Ovntd mail Publish** by
puiivnio rrauimNo COMTABX
(A Oorporatkm)
L.
01 hndp—i of tU« corporation and addrauet of abore officer*: ltth Itntt, Borraih of Manhattan, New York City, N. Y.
«QLil NABODA CToieo of tik« reopl«)
Day Except Sunday« and HoMdaya
loto valla Ust aa Ameriko
In Kanado____18.00
■a pal lete---tSAO
Be četrt leta ------------------------11.50
za New York aa oelo leto 0.00 Za pol let«------------------$3.50
Z« Inozemstvo %», celo ^eto ........$7.00
Za pol leta -----------------------.$3.50
■cbacrlptlon Yearly $8j(ML
AdvertUement on Agreement.
"Qlaa Naroda" Uhaja vsaki dan tsrsemil nedelj In praznikov.
popl«l braa podpisa ln osebnosti ee ne prlob&njejo Denar naj «e bla-prvoll poilljatl po Money Order. Pri sprememb) kraja naročnikov, prosimo, ss nam tndl prejftnje blvallAfie naanan!, da hltrej« najdemo naslovnika.
"Ilil NANODA". tit W. 13th Street, New lurk. N Y. Telephone: CBelsea 3—3873
ČUDNE METODE
stva. ne bodo deportirani. Ali u-tegne biti kak drugi razlog. ki po-da oblasti ob tej priliki zadosten razlog za deportaeijo. Nevarnost je vedno tu in zato smo svetovali onim, ki -o zadnjič prišli v Združene države tekom minulih petih let. naj se v sili raljši obrnejo na privatne podporne organizacije.
Navedli smo. da nepostavni prihod in okolščma, da je inozemec padel na breme javnega dobro-delstva, -o najpogostejši razlogi za deportaeijo. Zakon pa določa še druge razrede inozemeev. ki morejo biti deportirani vsak čas po svojem prihodu. V splošnem bi
plačati od prodanega bla^a davek. V .sled tega bi ne bil *e lahko reklo, da sledeče skupi-
Zaduji čas je žarelo zvezni blagajni primanjkovali denarja. Izdatkov je bilo vedno w«"* nego dohodkov. Ker je pa za vsako vlado največje važnosti, da spravi svoj proračun v ravnotežje, so zafvii študirati in iztikati, kje ki se dalo kaj prihraniti in proiiiirati, da bi dohodki uo-kiili izdatke.
Predlogov je bilo u<4>roj. Xvkateri so predlagali tU*-vek na prodajo. To se pravi, da bi moral vsak prodajalec
0 DEP0RTACI JI IN0ZEMCEV
V prejšnjih člankih smo raz--radi zločrnstva že v inozemstvu pravljali o deportacijah radi ne- J pred svojim prihodom v Združene postavnega prihoda in inozemeev,1 države, kakor tudi oni. ki so bili ki so padli na breme javnega do-1 kaznovani v tej deželi. In sicer, brodelstva. Na gladili .smo, da le ko podvrženi deportaeiji za ved-oni inozemei morejo sedaj biti no oni -inozeinci. o katerih se do-deportirani. radi nepostavnega 1 zna po njihovem prihodu, da so prihoda, ki so zadnjič vstopili v, bili kaznovani radi zločina, ki je Združene države po 1. juliju 11*24.! nenravst v enega značaja, ali pa Vedno zadnji pro h od je oin. ki je; tudi, ako priznavajo, da so sto-merodajen, vkolikor se tiče de-'rili tak zJočin. pa so ušli kazni, portacije. Kar se ti<ee deportaeije Kar se tiče zločinov stonjenih v inozemeev. ki so postali "public tej deželi. s<» za vedno podvrženi charges'', navedli smo. da navad- ] deportaeiji oni inozemei, ki so te-no sme inozemec. ki je tukaj več . kom prvih petih let bili kaznova-kot 5 let. sprejemati podporo iz!ni radi nenravstvenega zločina na javnih skladov radi sedanje kri-J eno leto zapora ali več. Po prtih ze. lir dabi sr rzposatvil kaki ne-'letih so podvrženi deportaer i o-vaniosti deportaeije. Inozemei pa. ni. ki so bili vsaj dvakrat kazno-katerih zadnji prihod v Zilruže- vanr radi takega zločina, nr države je bil j>red manj kot 1 petimi leti. se izpostavljajo nevarnosti. ako sprejemajo .javno podporo. Ako sedanja nezaposlenost je edini razlog, zakaj so padli na breme javnega dobrodel-
V isto skupino spadajo ljudje, ki so zepleteni v prost it urijo. Ti
Trije bratje — žrtve alkohola.
Kar trije bratjr na zatožni klopi. to je redek shiraj v sodnijski kroniki. Zaradi različnih kaznji-vih dejanj ->o se namreč zagovarjali pred malim srnatom bratje: | 24-letni posestnik Lovrenc. .'J(J. letni, oženj en i delavce Ivan in '2'2. letni samski delavec Tomaž ftrn-gar. vsi doma iz mirne vasice Podgorica pri Sv. Jakobu ob Savi. Znani so vsi pod domačim imenom "Matici" daleč naokrog. Letošnje velikonočne praznike so obhajali mesto v pobožnem miru le v prepiru, pretepu m nasilju. Lovrenc ima nefkaj zemlje, je pa pod sodnim skrbstvom zaradi zapravi jivost i in pretepaštva. Za praznike je dobil od varuha lie-
prodajalec nič oziroma le malo prizadet, kajti tozadevno bmne bi enostavno kupcu naložil.
Predlagan je bil davek na gazolin, plin in elektriko. Posebno piko so imeli na dohodninski davek in so ga dkušali neverjetno zvišati. Predvsem je pa prišlo vpoštev bkrčenje plač vladnih nameščencev.
Skoro vsi ti predlogi sn bili sprejeti v več ali mar j izpremenjeni (ibliki. Vse je bil • tako urejeno, da bode največ trpeli.takoinienovaiii srednji oziroma najnižji razredi.
Res je, da je naložen ogromen davek na milijonske dohodke. Število milijonarjev s,- pa ud dne do dne krči. kdor je pa tako srečen, da ima milijonske dohodke, menda lahko plača davek od njih.
Najbolj žalostno je, ker bodo morali k uravnovešen ju proračuna razmeroma največ pii>pevati nižji vladni n-hlužbenci, ki še nikdar niso I > i i i kaj prida plačani za svoje naporno delo.
V poslanski zbornici je bil stavljen predlog, naj .se lie krči plač zveznim nameščencem, ki ne zaslužijo več knt $2,5000 na leto. l*o dolgotrajni debati je bil tozadevni predlog poražen. Razen annadneniu in mornariškemu o-osobju bo vsem skrčena plača za deset odstotkov. Na ta način bodo prištedili stodvajset milijonov dolarjev, do čim bo prizadetih nad sedemsto!isoč vladnih uslužbencev, med katerimi je največ takih, ki ne zaslužijo niti dva tisoč dolarjev na leto.
Delavske organizacije so proti temu odločno protestirale, toda njihov glas je bil le glas upijočega v puščavi.
Zastopniki National Federation of Post Office Clerks pravijo, da je predog predvsem naperjen proti onim poštnim uslužbencem, ki so uslužbeir ponoči, ter so jim bik* v številnih slučajih plače že dvakrat oziroma trikrat skrčene. Težko je najti dobro besedo za proračunsko politiko, ki nalaga v prvi vrsti revežem neznosna bremena.
i pati je, da bo državne uslužbence pri prihodnji!1 volitvah to dejstvo izpametovalo ter bodo dobro premislili, komu bodo dali svoj glas.
morejo biti deportirani vsak čas. i kaj denarja in vsi trije so začeli 4. Končno treba zapomniti, da i S«tilnah popivati. In demon tekom prvih petih let bivanja je v<aki inozemec podvržen deport a- j T 02010 Klop. .\a eiji. ako se dozna. da za časa svo-1 dolJ° zve&er
alkohol jih je sedaj spravil na zatožno klop. Xa velikonočno n."»-najprej napadli
jega prihoda je spadal med one | mirnega kovača Antona Ornjzde-inozemce. ki jih priseljeniški za- ka iu ,nu ,11<H'no poškodovali le-kon izključuje. Xa printer: i»rj_ j vo lice. Lovrene ga je z lopato u-sel jeniški zakon prepoveduje pri- j daril. Xa velikonočni pondeljek hod ljudi, ki trpijo na kaki du- Pa so naPrej divjali. Zvečer ob ševni bolezni, oziroma one. ki so j t, mi	v konflikt z orož-
tuterkulozni ali imajo kako nalez-1 niSko Patruljo. Obmetavali so jo
s kamenjem, opeko in poleni. Lovrenc je s polenom prebil ustna orožniku Centrihu.
Nadaljna preiskava je odkrila še druge grehe treh bratov, tako zanimivost, da sta Lovrenc in Tomaž varala tudi ljudi okrog
ljivo bolezen. Ako so vendarle radi nevednosti oblasti bili pripuš-čeni. ali se ka-neje dozna. da jih oblast ni smela pripustiti, podvrženi so deportaeiji tekom prvih petih let.
FLIS.
MODERNI DI0GEN
ne inozemeev so podvržene deportaeiji :
1. Inozemei, ki so bili začasno
pripnšče-ni v Združene države po NorvešJci listi poročajo o čudaku, 1. juliju 1924, pa s<» ostali tukaj | ki ?a d3nes prav nič ni sram žive_ čez dovoljeno dobo. To so oni. ki j u Diogenovem ^^ ne v sodu so prišli na začasen obisk, ali P« ampak v zaboju. Mož. ki je imel do -dijaki, ki so prišli na Študije- vplj poguma za takšno življenje, se
so tukaj ostali po do vršit vi sole I ^ Soeyen in je ^ ^icu pot-Ti vsi ne morejo tukaj ostati m, j n;k Zdaj mu je 68 let 2adnjib pet-ako bi hoteli nastaniti se v Zdru-' ženili državah, ni druge pomoči.' kot da se povrnejo v inozemstvo | in zaprosijo za priseljeniško vi-zo. Fme-vno je. <la večinoma take vi'ze ne bi mogli dobiti. .Ako ženska. ki je prišla začasno, se poroči z ameriškim državljanom, ona mora vendarle zapustiti Zdr.. države, ali se lahkt> povrne kot žena ameriškega državljana. I -t o j
najst let p>otuje Sceyen križem Norveške in prevaža s seboj svoj zaboj, kamor leže vssko noč. da se mu telo nasipi in duh odpočije. Zaboj v katerem prebiva, je 1.80 m dolg, cm širok in 120 cm visok. Obit j2 z aluminijem in tehta 40 kg. — Sprednja stena služi Soeyenu za vrata kakor se potegne rolo in se zlekne po zimnici. V vratih ima stekleno linico, da skozi njo lahko
velja s »progo n i ameriške žene.; vid- kaj ^ godi zunaj njegove Ako pa bi ti bili deportirani, bi j -i(.e„ v katerf je tudi dobro pre_ bila povrnitev izključena, k ajti, fkrbljeno 7 ventUacijo. Čudaški po sedaj veljavnem zakonu vsa-! ?ocyen pravi da si je v ^dnjih de-kdo, ki je bil enkrat deportiran., ^gjjjj jetih je /.n vrtino izključeji iz Združenih. držav. T4) pomeiija. da dc-
]u>rtirana žena amerikega državljana in- bi mogla priti nazaj. Kadi tega je nespametno v ta kili slučajih čakati, dokler priseljeni-ka oblast ne poseže vmes. Taka žena napjolje st(»ri. <la S4» takoj po poroki prostovoljno povrne v kraj. in tla mož vloži primemo prošnjo za njeno pripustitev izven kvote.
2. Inozemei. ki zagovarja lm-postavno uničenje lastnine ali anarhijo 4>zir4>ma ne.silni prevrat ameriške vlade ali umorstvo javnih zastopnikov, so podvrženi de-portaciji vsak čas.
•J. Uavnotako kriminalni zlo-činci. To so. ki so bili kaznovani
s svojim zabojem prihra-] nil lepo vsotico denarja, ki ga bi bil sicer moral izdati za stanovanje v podnajemu pri drugih ljudeh.
Za slab apetit in
za zgubo spanca
Ljudje, ki trpe vsled slabena apetita in zgube spanca, l»i morali poskusiti Nu-gu-Tone vsaj za nekaj dni in opazili bodo izvrsten uspeh. Ta gradilec moči in zdravja da boljši apetit, pomaga prebavi. stimulira in ojaea živce, mišice in orgrane, prežene zaprtnico in vam povrne pofito mirno spanje.
Nuga-Tone prežene zbiranje strupa iz vašega sistema., pomaga obistnemu in mehurnemu draženju, daje silo in moč izčrpanemu, oslabelemu telesu. Nuga-Tone nima para za zgubo moči ali i>a-daiije v zdravju in čt- niste zoravi. ali Ce če počutite slabi in izčrpani, bi morali vil vat i Nusa-Tone. Vi lahko kupite Xuffa-Tone v vsaki lekarni. Ako pa. vaS lekarnar tega nima v zalogi, recite mu, naj istega naroči za vas od njegovega prekupčevalca	—Adv't.
DENARNA NAKAZILA IZVRfiUJKMO ZANESLJIVO IN TOČNO KAKOR VAM POKAŽE NA STOPNI SEZNAM
V JUGOSLAVIJO -Din MO--------------------------$ 4— Ur
Din 300 .........................,..... $ 5.801 Lir
Din 400 ................................ $7.80 Lir
Din 500.................................$ 9.50 Lir
Din 1000 ............................ $18.50 Lir
V ITALIJO
Din 9000 Z« IspiaCil«
$91.50 1 Lir 1000 v*£jih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi lirah dovoljujemo fte bolje pogoje.
IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH
100 200 300 400 . 500
....$. 5.90 .. $ 11.50 .. $ 16.80 .. $ 22.— .. $ 27.-... $ 53,25 dinarjih ali
Za Izplačilo $ 5.00 morate poslati »» »• $10.00 " " •» » $15.00 " m »» $20.00 "	n
»' " $40.00 " " »» t» $60.00 " "
$ 5.70 $10.80 $15.90 $21.00 $41.10 $51.30
dobi v staram kraju izplačilo v dolarjih. Izvriujemo p* CABLE LETTER za pristojbino
ITRKtr
•1.
NEW YORK, N. V«
KI NAMERAVATE PRIREDITI
VESELICE, ZABAVE
vi
OGLAS

"GLAS NARODA" no čiU iimo. članstvo, pač pa vd Slovenci ▼ vrnil okoHct
CENI ZAOGLASE SO ZlffRNE
TRAGEDIJA SVETOVNEGA ČUDA
V mastni ubožniei v Budimpešti ji* umrl tv itiii v starosti 00 let p« dolgi bolezni Moritz Franki ki st. ga imenovali zaradi njegovih mnemotehuičnili sposobnosti, to jei zredilega spomina, svetovno čudo.
Moritz Franki ve jo rodil kot sin siromam-ga krojača v Peeuhu. Ko ,je bil star 3 let. je njegov oče opazil, da zna sin. ki sicer še ni umel pisati in citati, v nekoliko sekundah rešiti kompliciran«' matematične naloge. Preden .)<* oče napisal in napravil račun z.n stranko, mu ga .je sin že 11a pamet izračunal. S (i leti je pokazal otrok tako nadarjenost in spretnost v računanju, da je njegov ' oče sklenil, da gre •/> njim <>j> svetu. Moritz Franki je najprej nastopil v Budimpešti, kjer je doživel velik uspeh. Zbranih je bilo tam več slovitih matematikov, ki so bili priča, kako je deček z neobičajno hitrostjo in lahkoto množil. potenciral in vlekel kubični' korene mnogo hitreje, nego so mogli učeni matematiki s pomočjo logaritmov iu drugih pomožnih sredstev Oez nekaj let je .Molih Franki zaslovel po vsem svetu. Z očetom in jodjetnim impre-sarijem je potoval po vsem svetu in je dosegel ogromne uspehe v Parizu. Londonu in New Yorku. Za svoje uspehe je dobival večjo plačo kot katerikoli operni tenorist.
Nekoč je bil pozvan mladi Moritz na avstrijski dvor. bjer je de-montriral svoje znanje pred cesarjem Francem Jožefom. Med zbranimi gosti je bil tudi general. ki je dajal mlademu umetniku najbolj kompieirane naloge, ki jih je ta z lahkoto takoj rešil. Med drugim ga je vprašal, koliko plače dobiva avstrijska vojska v enem letu; seveda so mu povedali število mož in, dnevno plačo pojedinego vojaka. Franki je to na pamet takoj izračunal. General je primerjal vsoto z ono. ki jo je prej sam izračunal, pa se ni ujemalo. Končno so ugotovili, da je nastala diferenca zato. ker so Franklu pozabili povedati, da do bivajo vojaki na cesarjev rojstni dan dvojno plačo.
Še pred svetovno vojno je začela Fra-nklova zvezda bledeti. .Njegova umetnost ni več privlačevala. zanimivt> pa je. da je mož tudi izgubil talent za računanje. Skušal se je uveljaviti v raznih poklicih, pa se mu to ni posrečijo. Premoženje, ki si ga je pridobil prej. ije začelo kopneti, z nesrečnimi špekulacijami je izgubil še tisto, kar mu je ostalo, iu končno jo bil pred dvema letoma prisiljen. da je puii$kal zavetje ▼ u-božnici.
Kamnika in Domžal, kazala >ta jim umazane dokumente, da >ta "pogorelea iz Ihana". Tomaž je ukradel tudi okoli 100 butar drv v.kolovškem gozdu "Iijavka".
A"si bledi in prepadeui so stali pred sodniki. Senatni predsednik Ivan Kralj je pobegel v bistvo stvari in vprašal Lovrenca :
— Ali >te obmetavali orožnike s kamenjem, opeko in poleni.' Ali ste jn zmerjali.' Ali >.te Centrihu prebili ustnice.'
Obtoženi Lovrenc: — Se nič ne spominjam'. Pili >mo po gostilnah. Nič ne vem.
Predsednik: — Ali ne veste, da se poškodovali orožnika
Obtoženi Lovrenc: — Nič ne vem. Zdi pa mi mav. da sem mu vrgel poleno. Zapravil sem *200 Din. Bili smo vorenk pijani.
Drugi obtožence Ivan: — Na velikonočno nedeljo me je Lovrenc spni vil s povtel Žganje m« je zmešalo. V pondeljek zvečer sem >!išal vpitje fantov. Mislil -em si. da so se puugrški fantje našti-niali v žaudarjc. Bil >e 111 tako pijan. da. nič ne vem. Pili -mo furt iu furt naprej.
Tretji obtoženec Tomaž je prav obširno poročal o vseh junaštvih svojih in obeh bratov. Bil je nežen i ran.
Mnoge priče so pripovedovale, kako se je razvijal spopad /. o rož niki in napad na kovača (Jrojzde-ka. Druge priče pa pripovedovale, kako so bratje nastopali po gostilnah in kako sta Lovrenc in Tomaž hodila okrog kot "pogorelea". Obtožnica jim je sploh naprtila kar osem raznih deliktov.
Zaradi javnega na-ilja. žaljenja uradne osebe, težke in lahke poškodbe. tatvine in nevarne grožnje so bili po št i riu mi razpravi obsojeni: Lovrenc na 1 leto strogega zapora iu lli<> Din denarne kazni, odnosno m2 dni zapora, njegov brat Ivan 11a 4 mesetv strogega z para in 60 Din denarne kazni, ki se takoj spremeni v ] dan zapora, ter Tomaž Drajrar na •> mesecev strogega zapora. Vsi nadalje v izgubo državljanskih pravic za 1 leto. Lovrenc je bil nadalje obsojen v plačilo -"iUO Din orožniku Centrihu in SDO Din kovaču Grojzdeku za poškodbe.
Ker oba oškodovanca več zahtevata. ju je senat napotil na ci-vilnopravdno pot.
Lovrenc sodbe ni spre jel, dočim sta bila Ivan in Toma ž njo zadovoljna. V kazen se jim všteje preiskovalni zapor od '2. aprila naprej.
Požar v Dobu pri Domžalah.
Ponoči '.je pričela goreti hiša ši. (i na Dobu pri Domžalah, last .'>"2. letnega posestnika Andreja Nemca. Ogenj je zasačil domače, ko so že trdno spali ter mi se potem komaj rešili. Pri tem je dobil Nemce sam znatne opekline na glavi, njegov poldrugo leto stari sinček Andre« j pa opekline po vsem telesu. Oba, oče in sinček, sta l»ila prepeljana v bolnišnico, kjer je zlasti staje otroka zelo nevarno. Posestnik 'Nemec sam trpi obučtno škodo. Kako je požar nastal, še ni ugotovljeno.
za in-
A
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Prank Kramar, Farrel, Pa. ■
O onem človeku, ki pošilja iz Brooklyna eirkularje oziroma prošnje, ne vemo ničesar. Najbrž nima poštenih namenov oziroma liiH-e na. lahek način priti do denarja. Taki ljudje se pojavijo v vsaki krizi. Leta lfH)7 jih je kar mrgolelo. Vse take eirkularje enostavno zavržite in jim ne posvečajte nobene pozornosti.
CENA
DR. KERNOVEGA BERILA
JE ZNIŽANA
Angleško-slovensko Berilo
(ENGLISH SLOVENE REAOER) Si* ne mho
$2.—
Naročite ga. prt
KNJIGARNI 'GLAS NARODA*
»I WW UDi Strfet New X«rk at*
PIKNIK.
Piknik je seveda še bolj mi v nego so priprave zanj. Že zgodaj popoldne začno i)riha;ati rojaki. Člani veseličm-ga odbora imajo izredno «lo^ti tlela. Blagajnik sedi pri vhtnlu poleg male mizice. Na mizici je lesena škat-lja. v kateri so bile nekoč cigare. Skatlja za cigare je 11a vsakem pikniku provizorična blagajna.
Kozarci 11:1 provizorični bari -o lepo pomiti, poleg "bare" je pa velika posoda vode za pomivanje posode. Pn>ti ve«'*eru ne veš več. če je v veliki posodi voda ali pivo. Nit. pa proti ve«Vru je nekaterim rojakom pač v-eeno.
—	Ajskrim .. . a j—k-r-i-m ! — se dere nedolžni otroči<"»k.
Mati mu pa Ijubeznjivo odgovarja: — -la. se v < 'da. k a.j pa š>-. Se listo packarijo bi jedel. S;tj si že sedaj ves osviujan. Le poglej tistega fantka kako je !.•]»!
—	Saj ni fantek. s;i j je punčka
—	popravlja mati čistooblečen« ga otroka.
—	punčka je.' Le j. loj. pa j«-res lep:i ])imčka. No pa -aj je vseeno. Saj dandane> sploh ni 110-benega razločka. No. poglej punčko, kako je lepa. ti -i pa taka pa»*ka.
—	O ježež — vzklikne nenadoma razočarana rojakinja. K"-maj sem doli sedla, on je p;i že pijan. Poglejte ga, poglejtf. kak > ga zanaša. I'a 11111 niso dali kakega gifta .' Saj jf vendar jedel doma in ni pi! na prazen želodce. Vse. kar sem -kuhata za južino. je sam pohlastal. .laz namreč ne smem preveč jesti. Mirko in kre-kerse — je rekel dohtar. Pa kakšnega fajn d« »h t ti rja imam. .!•' tak dohtar, da in* vzame vsake gori. — No. ker ste ravno vi. — mi je rekel. — v;.s bom pa vzel.
—	Strašno golant in fajn dohtar. Se sleči >e ti ni treba, pa že ve. kaj ti fall. <>h. ti moj Boj?, kak«« -e jra je naeizai. Tony, tak hod
vendar no pameten. Tak nikar ne nori! Saj si bil vedno olrajt!
Toni ji pa z veliko muko odgovarja :
—	Saj vem. saj veni. Tak molči no. Veš kaj. bom malo v senco legel. Pa me /budi!
—	Križ božji, kakšni >0 današnji dedci. Saj je moj prvi mož — Bog mu daj ve«"ni mir — znal piti. pa je vendarle vedel, kdaj ima dovolj.1. O. iui»j ranjki j« bi! z!a-ta vreden. — Vidiš. Marjanea — •;e rmel navado reči — kadar pijem. pa nate mislim in ti v mislih vse dobrote privoš«"im. Ta pa nif-n»' ve. kaj je prav. Žeščkrišč. še znorela bom.
Skrbna mati pa daje take nauke svoji nadebudni hčeri: — !.<■ glej. da te ne zgubim izpred oči. Plešeš že lahko. p;i kaj poštenega si izberi. Toda rečem ti. tistih se boj. ki preveč govore, iu pa takih, ki kar v tla gledajo in tuhtajo, že sama v«-š kaj. Tak te ne bo nikdar poročil. Mlada punca pa mor 1 gledati za na prej. da ne bo s teboj kot je bilo z menoj. Vso poročim noč sem morala prenašati po kvartirju kričečega pamža. in vsi moji medeni tedni so po plcnicah dišali. -Ia. saj pravim. to je mladi svet. -J;i/. vem. ka i govorim, ker sem izkušena ženska. Torej le merkaj. še « 11 Krat ti rečem.
Zelo zanimivo je tudi pri bari
—	Velik glaž mi ira daj pravi Marjanea — pa naj košta kar hoče. Tako sem pa žejna.
Ko ji natakar natoči pijaeo. previdno pokupi in vpraši: — Kaj pa je to: ali je pir ali je vin.'
—	Vino je. vino — odvrne natakar.
—	No. če je vin. pa naj bo vin. sni mislim de je pir — pravi M rokovnjaško ter ga v dušku zvm«\
Zanimivo je tudi gledati rojaka. ki išče svojo ženo.
—	Ali si našo kar videl." — vprašuje vsepovprek. — Senduš. kar zgubila se je. Ni je in je ni. Vse sem že pregledal. i>a je ne morem najti.
—	Nemara je šla v boršt borovnice nabirat — mu zasmehljivo pojasni prijatelj. Letos je od sile borovnic. Kar on ga v o poglej, čakaj zdaj bo priplesala mimo. Se po hrbtu je črna od njih.
—	Senduš!. — s.- pri duša rojak — če jo dobim . . .
In tako gre vse do konca.
Nazadnje zaigrajo godci "Naprej zastava Slave", zadovoljno občinstvo	odmaja v črno
noe.	.
"OLAI »iioor
NEW YORK, SATUBDAY, JUHB 11, 1032
THE LARGEST SLOYEHH DAILY In U. ft. £
M ZOdCENKO:
Seveda se je Volodja Savituškin r. Koliko prenaglil z ženitvijo. Tr-stiji tako trdno, da se ne da ovreči. Nasprotno, dejali bi lahko, da jc '.U j hitel, da si ni niti neveste dobro ogledal pred poroko. Reči, k* 5« odigravajo pred vsako ženitvijo, si se namreč odigrale zunaj nje-v,a Celo ko se je seznanil s svoje t-ocicčo taščo. se je to zgodilo v vsej naglici.
Predstavili m> mu jo namreč .;ai na hodniku nevestinega stano-van.a. S svojo nevesto pa se je bil Savuuškin sejnanil v cestni železnic:. Stala je pred njim v zimskem p)ašcu in se je držala za pas. ki od stropa. To je dalo Volodii priliko, da se je pokazal kavalirja
-	- Prosim vas. sedite vendar nn •ro»c desno koleno. — jo jc nagovoril. T-ko vam bo lažje.
O.u pa jc odklonila kratko in
jdlocno:
-	Hvala lepa.
-	Ce nciete tega. dajte mi vsaj :avoičk^, ki jih težko držite v ro kah.
N.igovorjenka je pogledala fanta v cči, zmajala z glavo in še trdneje prijela za motvoz. Volodij sc jo vse to zdelo tako mično. da c na pos.ajališču cestne žele:ni-cc. l.jer jc izstopila, tudi sam 1z-. topil, šel za njo in se ji predsta vil. Tako sta se seznanila. Dva dneva pozneje ji je predlagal, naj bi vzela. Ona je takoj pristala i;, naslednji dan sta šla v urad za sklepanje zakonov, da ju registri-iaio. Selc ko je bilo to pri kraju ie prišlo n jbutvenejše.
iZ urada za sklepanje zakonov «ta i>e odpravila na dom njene ma-cer»'. Tam jc bilo vse pokonci. Mize za svate so pravkar pogrinjali Razne tete so tekale po sebi sen' in tja, nosile vkup prte in prtire, poslavljale var-e in cvetlice, se ob jemale. in vodile Volodjo od ene znanke do druge. Vsi so mu česti-L'l.. Že pri živahnem pozdravljanju v predsobi je bil Volodja izgubi ženo izpred oči. Nemirno jo je kal po vseh kotih. Mladih žensk, n.cj slicnih v letih in obleki je bi-
SVATBA
:j na kupe, nje same pa ni mogel uzreti nikjer.
In tako mu je mimogrede šinilo v možgane:
-- Saj najbrže ne poznam več svoje lastne žene. Kaj naj začnem?
Pomešal se je spretno med mlade ;cnske in je zdaj to. zdaj ono uail s komolcem v stran. Ženske p* so se spogledovale in niso k: zale niti najmanjše prijaznosti zaia-r!» r...cgovega obnašanja. Svatje so vAčeli postajati pokorni. Z nejevoljo so spremljali vsako njegovo ge-«
?tc.
—	Lepo so me posadili v koprive1 — si je rekel na tihem. — K? j bc če je res ne najdem?
Slednjič so pozvali goste k mizi.
—	Hvala Bogu, — je dejal Volo-ci!a — zdaj se bo vendarle pojasnilo. Saj bo gotovo moja žena serija poleg mene.
Odvedli so ga. na častni prostor Na njegovo levo stran so posadili mlado, ljubko žensko, .'olodja jo je pugledal v obraz in bilo mu je, ka-koi aa se mu je odvalil kamen od irc?. — Ona je! — si je dejal ves j-rtčcn. — Glej no, kako lepa je' Brez klobuka se zdi še mnogo mlaj-kakor z njim. Niti nosek ji ri tako zavihan kakor se mi je videlo doslej.
Čuvstva so ga tako prevzela, dr. jc zaporedoma natakal vino v čase in trkal in pil na dušek. Kdai pr. kdaj jo je sunil s komolcem in jo *.u.!i poljubil. S tem pa je dosegel še višek početja.
Izbruhnilo je namreč splošno in ciivi? ogorčeneje. Od vseh strani so leteli nanj očitki:
—	Kakšen človek bre** morale in vzgoje! Še preden se je njegova žena pojavila pri svatbenem omizju, račenja ljubimkati z drugo. Ne-rramnost!
Svatje so obstopili ženina. Zahtevali so od njem pojasn'-la. ka-! ko se more tako vesti. Volodja bij bil lahko obrnil besedo in dejal, da! je vse to šala. Toda toliko duhapri- j sc/tnosti nI imel več. Vse to. kar se je bilo odigralo okolu njega, ga jo pripravilo tako daleč, da se ni mo-uel več obvladati. Ko je pristopii še neki hišni prijatelj in ga je od
rauaj udaril s steklenico od žganja po glavi, mu je bilo dovolj, da je vzkipel. Tedajci se je pred njim plavila nevesta v belem oblačhu, z venčkom iz cvetja za pasom.
—	Tako. tako. — je dejala.
Sorodniki so potisnili Volodjo i-
sabe.
Dovolite mi vsaj, da ostanem pri mizi in da jem z vami! — se je branil in prosil izvrženec. — Upoštevajte, da nisem danes od rane zore ničesar pokusil. Moj želodec je se popolnoma prazen!
Vse njegovo jadikovanje ni po i. agalo. Prijeli so ga in ga vrgli po stopnicah.
N slednjega dne je šel Volodja Savituškin sam v ženitovanjski u-rud. Dal se je ločiti.
Uradnik, ki ga je bil prejšnji dan lcglstriral. se je zelo čudil temu i;ag!emu postopku. Slednjič pa ga cd pustil z besedami:
—	Sicer pa naj vas ta reč nikar ne vznemirja. Dandanes je v Rusiji zelo malo stalnih zakonov. — Mogoče bo:te imeii prihodnjič več sieče.
SMRT KRALJA FRANCOSKIH REPORTERJEV
Poziv!
Izdajanje lista je v zvezi z velikimi stroški. Mno go jih je, ki so radi slabih razmer tako prizadeti, da so nas naprosili, da jih počakamo, zato naj pa oni, katerim je mogoče, poravnajo naročnino točno.
Uprava "G. N." fF^F^^acSBBgssa
Knjigarna "Glas Naroda"
216 West 18th Street
New York, N. Y.
POVESTI in ROMANI
Amerika, povsod dobro, doma
najbolje ............................
Agitator (Kersnik) brofi........
Andrej llofer .............................
Iteiieitka vedeževallm ..............
ItetgrajHki biser .......................
Ileli meresen ............................
Bele no*i, mali junak ...............
Ualltausko-Torfcka vojaka ......
ItalkaiiHKa vojska. « slikami
ftoj in zmaga, povest ...............
Blagajna Velikega vojvoda ...
Belfegor .............-....................
Boy. (roman) ..........................
Buruka vojska ............-...........
Beat in dnevnik ........................
Božično darovi ........................
I Meja pot na Bledu ..................
Božja pot na Šmarni gori -----
........65
_______80
........:»0
........35
........35
........40
_______60
........80
........35
........20
........60
........80
........65
........40
........60
........35
........20
.......JB0
Cankar:
Grešnik l^enard, brn*. ............—Tu
Mimo življenja ---------------------------80
Maje življenje ..........................75
Romantične dni«-----------------.60
Čarovnic* .........................................-25
Cvetina Borograjska .......—.............45
Cvetke ..............................................25
Čebelica ...............................................»25
Črtice Iz iivlieojn nn kmetih -------.35
Drobix. in rasne povesil —
Spisal Uttčiivvki ---------------
Darovana, zgodovineka povest
Dekle EHza _________________________
Dalmatinske povesti --------—
Dolga roka......................—---------
Do OirMa in Bitolja---------
Deli i orožjem .—..............—
Dve sliki; — Njiva; Sivka
........(Ueftko) ________________
Devlen
Duhovni M
...60
.».40 ...35 ...,50 ..-70
.M
.M
Dedek Je pravil; Marinka in Mera-
Fra Diavolo .........................................50
Gozdovnik U* ZVEZKA) ..............1.201
Goifipodarien sveta .............................40
Gostilne v stari Ljubljani -..............60
Grška Mitologija ..............................L—
Gusarji ...............................................75
Gusar v oblakih .................................80
ffadži Mu rat (Tolstoj) ..................40
II*i papeža, vez. ................................1.—
Hektorjev meč ...................................5©
Hedvika ...............~............................40
Hudi Časi. Blage dti6c, veseloigra .75
Helena < Kmetova > ..........................40
Hudo Brezdno (11. z*.) .................35
Humorske. Groteske in Satire ,
vezano .............................. ........86
broširano ......—..............................60
Izlet g. Broučka ..............................1.20
Izbrani spisi dr. H. Dolenca .............60
Iz tajnosti prirode .............................50
ls modernega sveta, trdo ves.....1.60
Izbrani spisi dr. Ivan Mencinger: 2 svezka ...............................1.50
Igračke, broširano ...............................80
Igralec .................................................75
Jagnje....................................................30
Janko in Metka (za otroke) .............30
Jernač Zmagovač, Med plazovi _______.50
Jutri (Strug) trdo vez_____________«75
broS........................-................60
JurtKevi spisi:
Pultoiua izdaja vseh 10 zrezkov.
lepo vezanih ................................10—
0l zvezek: Dr. Zeber — Tugoacr broširano	___.75
Juan IMseriJa (Povesti Iz Španskega
življenja ..................................
tm jaz likal
I.	svezek --------------..60
jaz Hkal
II.	sv. ________________60
Kake sem se jaz Ukal
(Aleiovec( III. zrezek .......«....60
Korejska brata, povest iz misljonov ♦ Koreji ________________________________U
Kuhinja pri kraljirl gosji nožici ...50
Kaj se jc Markaru sanjale .............25
Kazaki ..........;....................................66
Križe* pot patra Kupljeni km ________70
Kaj se je izmislil dr. Oke .................45
Levstikovi zbrani spisi .....................90
1. sv. Pesmi; Ode in elegije; Sonet je; Romance, balade in legende; Tolmač (Levgtik .......70
5. zv. Stika Levstika in njegove kritike in polemike ........................76
Trdo vezano ............................
Ljubljanske slike. Hišni lastnik. Trgovec. Kui£ijski stražnik. Uradnik, Jezični 'doktor, Gostilničar. Klei>etulje, Natakarea, Duhovnik, itd..................................60
Lov na ženo (roman)
Lucifer .........................
Marjetica .....................
Materina žrtev ............
Moje življenje ............
Mali Lord ....................
Miljoaar brez denarja
................M
........A....1.—
................50
..............«50
—............75
................M
................75
Maron, krščanski deček iz Libanona ...........................................25
Mh|dih zanikernežov lastni živo-
topis ............................................73
Mlinarjev Janez ..............................«50
Mnsolino..............................................«40
Mrtvi Goslač .......................................35
Mali Klatež ______________________________________70
Mesija ..........................................M
Malenkosti (Ivan Albrecht) ........«23
Kake se sem
(AleSovec)
Kako sem se
( Alešovec)
(Seno«)
Mladim srcem. Zbirka povesti slovenska mladino ____..............
Misterija, roman .......................
Možje...........................................
Na različnih potih ________________
Notarjev nos, humoreska --------
Narod, ki izmira _______________________
Naša vas, II: del, 0 povesti _____
Nora Erotika, trdo ves __________
Naša leta. trda vez ..............
broširana .............
Na ImHjeki] Naii ljudje Nekaj ii
..«25
L— 1.50 —.40
..«35
...71 .«70 ...50 .«50 .40
Med 52 žrtvami francoske potniške ladje "Georges Philippar'" Ki je zgorela v Adenskem zalivu, tudi znani francoski novinar Ai bort Londres, kralj francoskih re-yorterjev. Do zadnjega so upali da se le Londres rešil. To nado pa so c/rfrlfc najnovejše poizvedbe, ki u-gotavljajo, da je bil Londres ob izbruhu požara v svoji kabini, kjer je zgorel pri živ t m telesu.
Londres si je obetal od gradiva, k' g:i je vozil s seboj na "Georgesu Phuipparju"\ največji uspeh svoje reptrrersk£ kariere. Začel je svoj poklic kot neznaten solrudnik zakotnega pariškega lističa. Nekes ' cine mu je šinilo v glavo, da bi na-pišul poročilo o pariških umobolnicah. Obiskal je po vrsti vse blaz-nice v pariškem pomeriju in gradivo, k« ga je na tej ekskurziji nabral je cddelal v nizu člankov, ki s> vzbudili ocčno pozornost. Vsak :l*nek iz njegovega peresa je postal pl3meneč protest proti ravnanju zdravnikov z bolniki. Obenem ie r.sec napadal birokratsko upravo zavodov, kjer so bili siromaki p^ci-jenti izročeni na milost in nemilost U'viujcčemu osobju:
Can so začeli članki izhajati, so trudili nekateri izmed prizadeti«: aa bi piscu zavezali usta. Lon-dns pa se ni dal oplašiti. Krepko j;-psal naprej in razgrinjal vedno novo stiahole. Ko je bila serija člankov končana, je bilo njegovo ime zn no in slavno ne samo v pre^rol-l.ici, ampak širom Francije. Posta1 iv"» eden prvih francoskih reporter-jev. Kmalu nato pa je izginU iz Pariza.
"Petit Parisien". ki izhaja v na-1:1?oi poldrugega milijona izvodov, ga je bil poslal proučevat razmere v tujski legiji, londres je prepotoval Maroko, Alžir in Tunis in se je vrnil v domovino s kopico novih ?nt vi. Pisal je pogumno in odkrito. Nasprotniki so pihali od jeze in o-gorčenja, Legionarji so stali pred javnostjo takšni, kakor so. brez olepšav in okraskov. Občinstvo je videlo njih muke in reve in obsojalo biutalno ravnanje z njim. Vojaške colasti, ki so se čutile zaradi teh !*jročil prizadete, so rohnele nad l iscem in so žugale lastništvu lista Kcnec afere pa je bi dočelo drugačen, kakor so si domišljali visoki gospodje iz vojaške uprave. Name-mestu z Londresom so pomeli z njimi.
Tretja veliko Londresova reportaža bili članki o trgovini s človeškim mesom. Londres je objav lj.:l ta svoja razkritja pod naslovom ••Pot v Buenos Aires. Tudi ti članki so izzivali pravcato, senzacijo. "Petit Farisien", ki je priobčeval serijo. je v času objave zrasel v nakladi za 400,000 izvodov.
Četrtr korak k višku reportersk' Lariere Albert Londres je imela postali kitajsko-japonska vojno. Ko s) začela japonska letala obmetova-ti Š nghaj z eksplozivi. $e bil Lon-des že tam. Njegovi članki o gorečem Čapeju spadajo med najboljšo reportažo s kitajsko-japonskega bojišča. Ko je bil podpisano premirje med Kitajci in Japonc', je Londres pobral svoje beležke in se krcal na ladjo "Georges Philip-par". da ga ponese domov, kjer bo zastala iz zapiskov velika knjiga Tik pred ciljem pa ga je dosegla r.eusmiljena smrt, ki mu je prizanašala v mnogo bolj izpostavljenem £ani;haju in njegovo nameravano delo. o dogodkih na Daljnem vzhodu ne bo nikoli ugledelo belega dne.	%
^	#	J Nekateri <>d mlajših so se stegnili izziva-
Lanfelil se je še vedno <lrl, zglcdalo joee T-ez mizo. — Kaj. kaj Osel—.'! Osel je kot bi kuhal nanj neko posebno jezo.	j rekel! Kdo je osel i Ur, reci še enkrat.
—	Storil bi boljše, re bi šel tudi ti z nami Godrnjanje je prehajalo «m1 meira kraja na tlelo, kaj čepiš tukaj pri babnieah?! Po-j izbe k drugemu. — Osel. osel! Noge so se glej, — držal je svojo mesnato roko poleg nemiru • pregibale, oči svetile, godrnjanje Petrove in se tolkel po izbočenih prsih, da je je postajalo glasnejše. Najlepši pretep je kar donelo, — to je nekaj! To napravi tlelo bil na vidiku.
in če ne visiš zmerom na babjih krilili! — Martin Matheseii že grozil Moffertu s
L' bogi strada č, suh kot trska, gotovo te je, pest j »pod nosom:— Poskusi!
'IV >ja žena.	Peterček seje potuhnil kot maček. Iz nje
—	Moje žene pa kar ne mešaj v to. — govili oči, ki so ležale globoko v jamicah, je je spregovoril nenadoma Moffert in napra- >krito pobliskalo, toda nje»ov glas je zve-vil kretnjo, kot bi spodil muho — pa je že j ud priliznjeno: — Kaj hočeš { Kaj pa sem ležal Lanfeld poti klopjo, kot bi ga zadela' storil {
^rela.	— Osel.	Mi te bomo že naučili, kdo
Pomagali so padlemu na noge: ves začu- jc osel! Ti lak »ta. ti! Keci še enkrat: osel! <len je stal in si iztepal prah s hlač. Ostali Polomili 1 i bomo vsa rebra, da se ne bo
mogel več niti geniti!
•ležeš, ali ste neumni ali kaj
so s«' smejali, nekateri ]>a s<» zmerjali.
— Suh kot trska, pa močan kot vol. — — .ležeš, ali ste neumni ali kaj.'! — Se je godrnja je priznal Nikola Denshom: po- je delal Peter začudenega. — Osel — osel tem se rje ukrenil k Moffertu. ki je sedel, kol — kdo pa je rekel osel".' Oziral -e je nao-bi se ga vse skupaj prav nič ne tikalo, in koli. kot bi koga iskal. — Taka nesramnost, mu rekel očitajoče: — sramota je Peter, da Kilo pa se upa reči osel.'! ne greš v tovarno, izučil si se za ključavni- Zgleda 1 je <lo dna duše ogorčen, začuden čarja, to bi ti lahko dobro služilo. Pa tudi in razžaljen v svoji časti. Njeg »v obraz je iz-dohro se tam zasluži; tukaj pa trpiš lakoto. ražal mirno nedolžnost in nedolžno začude-Meffert se jc namrdnil v svojem zanikar-j nje: s prisrčnim smehljanjem jc pogledal nem vedenju, z malce visečimi ustnicami in vse po vrsti in dvignil potem svoj kozarce: zaspanim pogledom pod težkimi vekami.1— na vaše zdravje! Poja>nil vam boni. Ni-je zgleda! neverjetno len. Tudi govoril je kolu! Matevž! Tomaž! Na zdravje! zaspano, komaj da je spravil zobe narazen.; obotavljajoč so trčili z njim: popolnoma
— \\ hočete najbrže brili norce z menoj ?!
negotovi so postali.
S PSI PROTIVSTASEM
Japonska armada v Mandžuriji vedno bolj porablja dresirane p7*, to so taki, ki so izučem napadati sovražnika. Patrulje, ki varujejo žcleznice, so mišljenja, da ne morajo več shajati brez takih psov. Redno vojaštvo se ni moglo uveljaviti v neprestanem boju proti majhnim četam kitajskih upornikom ki so razdirali telefonske in brz-javne naprave ter železniške nasipe. Zato so začeli jemati s seboj na patrulje izučene pse, ki se tiho in previdno priplazijo do sovražnika in tako hitro planejo nanj, da nima več časa rabiti orožja. Ti japonski bolni psi so baje umorili it veliko kitajskih upornikov.
Sem poglejte, — pokazal je ni? svojo pohab- ,VllM. jc. VZ(,ihnii in uprl U|4IV(1 „.žk<l
ljeno nogo, — to me ovira, jaz ne moren« Vnkv _ ,);l p,.okleto smrdljiv je svet. — delati kot ostali. Njegov glas je postal to- kmahl ho,n sit i|o	Vam j(, -4, (lohl,^
zee: — mem je botra nesreča: prinesel sem tmla ja/ uhnua para _ ytU.hal ^ _ nilnalll tako s seboj na svet m'tu se ne da nič po- ni(, u), sveta Venomer čepim v tej grhasti
(pokrajini in bab sem ž.e sit do. — potegml , je z roki» pod grlom —. — do semkaj!
Tega bi ne smeli reči. nezaupljivi pogleda so ga zadeli; med njimi ga je imel, kot je izgledalo* Mat besen Martin na piki. Po vasi so šepetali, da je drugi Mathcsonov o-trok. kakor izrezan i/. Pclcrčka.
— Prekleti norec, — je zavpil Mat lin.— Ne verjemite mu. kar hleheče Ti pa sit bab?! — In -e je jezno smejal. — Ti falot, ti! — Skočil je izza mize in stopil grozeč proti Moffertu — Za slehernimi vrati čepi in za vsakim krilom leti! <'akaj, jaz te bom naučil kozjih molitvic! — lideč o«l jeze se j.« hotel vreči na Petra, ta pa je mirno obse-
uiagat i!
—	Oje. — je kričal Matheseii Martin in udaril po mizi, da so poskočili kozarci. — Kakšne izgovore ti ima! Nesrečo za botra — baba. kdo pa mu to verjame! Ne pretvarjaj se. mrha lena! Spati in oprezati povsod ter ljubimkati z habuicaiui. to je po njegovem okusu!
Moffert ni spremenil niti najmanj obraza, upiral se je na komolec in gledal v svoj kozarec.
—	Len je. tako len, da kar smrdi!
—	Da, da, — je hotel živo pritrjevati Lanfeld, katerega je poprej vrgel Moffert ob tla: — len kot greh! Sedi v govnu in se ne gane!
—	J*rej bodo postale robide grozdje, kot bi začel Peterček delati, — je zavpil nekdo.
Vsa družba mu je pritrjevala: — da. prej bodo robide grozdje, haliahaha!
Peter Moffert se je tudi smejal z ostalimi. bil je brezglasen smeh, ki pa ga je v notranjosti pošteno pograbil; zatisnil je oči in se stresel.
—	< 'emu 'bi se tako napenjal, — je spregovoril nato dobro vol j no. — življenje je kratko in samo enkrat ga uživamo. Pa naj rečejo kar hočejo duhovni gospodje, kar i-liia človek, to pač ima. To pa. kar je človeku obljubljeno. — smejal se je zvito in tiho za piska L. — to pa je figo vredno.
Možje so ga začudeno gledali. S svojim zaspanim pogledom, ki se je začel svetlikati, se je začel ozirati naokrog.
—	Ko ve, kako hitro bo kdo doigral! — Smilite se mi, ljudje božji, da se tako trudite. Toda vsak po svojem okusu. Skomignil je z ramo.
Prizadeti po njegovih besedah, so mu pritrjevali. — Prav ima! Na mnogih obrazih se je luleiikrat zrcalila resnoba; zagledal si nenadoma gube in raze. kot v zorani njivi, katerih prej ni bilo.
—	< 'lovek se mora truditi na vse pretege in kaj ima od tega t — je godrnjal Dens-born in spustil pest težko na mizo.
Nekaj časa so vsi molčali, potem je zavzdihnil Deusborn: — pač ni drugače mogoče. Drži svoj umazani gobec, — je zakričal nenadoma na Peterčka, — prokleti falot. ti.
Ta je ogledoval z zvitim smehljajem molčeče obraze. — Človek mora vedeli koga žene. če ima osla pred seboj, — je rekel.
Niso ga razumeli — kaj je hotel s tem reči .'Videli so samo njegov zasmehljiv smeli in to je bilo dovolj. V glavo jim je planila kri, nekak nemir se je polastil nog, dlani so se na skrivaj stisnile v pesti.
i te
— Počasi, počasi Martin, — se je vmešal Den.Jborn. — pusti ga. Mi se nočemo prepirati. danes ko je prvi dan proščenja. Kaj pa hočeš pač.' Kar se je zgodilo, se jc zgodilo. Ženske so ženske. In noč in dan same! ("'lovek .jih mora razumeti. Tegale tukaj. — pokazal je itn na krčmarja za točilno mizo. — tega in še nekaj drugih pokvek vendar ne moremo računati.
Stari Krumscheid je čul. Kljub svoji nr,-glušnosti; bil je razžaljen. Zravnal se je in začel napihovati uvela lica. — 1'šivec ti, — je pričal. — pride od bogve kje in že hoc-* zabavljati.' Da ne počiš od domišljije! Tu je dovolj deklet, ki škilijo /a menoj. Ali ni res. srček In je vščipnil eno od natakaric v lice.
NADALJEVANJE SLEDI
Ljubiteljem leposlovja
Cenik knjig vsebuje mnogo lepih romanov slovenskih in tujih pisateljev. Preglejte cenik in v njem boste našli knjigo, ki vas bo zanimala. Cene so zelo
zmerne.
Knjigarna "Glas Naroda"
NEW YORK, SATURDAY, JUNE 11, 1932
THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. 8. A.
20
•Nadaljevanje
mi l>ra-
^ .. .. .
\ j>i «M f. pihane slike, oljnate podobe, stari nriiiiictieli bakrore-7» x vsakovrstnimi madeži «*«» viseli ob straneh stojnic, da bi privabili kupee. Ivo hodi počasi mimo teh udožb. zaf»a/.i sliko mlade <!«--klitM«. kater.' temne oei so gledale tako .sladko sanjavo.
'A zanimanjem stopi k slrki. Kot bi ga kdo udaril, se -.trese. Kako dražesfen obra/' Te nežn«\ saiijav.- pott-zt-. ravni nos. rdeča lepo zaokrožena iist,( / zaj»eljivim nasmehom — nik<lar ni verjel, da bi luogel kdaj kaj lepšemu \ideti kot to glavo pri odprtem oknu. obdano /. zavesami in rdečimi geranijami.
Na vsak način .j** moral imeti to sliko.
1'nnlajalcc. ki ga je natihem opazoval. se muza. ker j«' pri gospodu slutil zairma.nje. pride bližje in na vse pretege hvali sliko.
-•••— < 'ega va j«'.' vpraša inlarli gtispod.
Premeteni trgov •<• je takoj vedel, da mu ne more natveziti kaj revrjetnega. kako je to delo slavnega umetnika prišlo v njegovo posrst. Goljufija bi 11 i I a .preveč ocVtna. Zato je bilo boljše, da se je držal resnice, kar mu l»o gotovo prineslo nekaj denarja, kajti go--»podovo /an »jiumje j»- bilo preži vo. Mogoče je s«' osebo poznal.
Pr\*v ni«" ne v«'in. Pri neki družini s«mu kupil stare stvari. V neki škatlji «em na.šr l na dnu to sliko, na kateri je bilo nekaj mo £!<«• obleke. Kdo so bili ti ljudje, ki so mi to prodali, ne vem. Naj-hrže niso nit i vedeli, koliko je ta slika vredna. "Navadni ljudje navadno nimajo >misla do umetnih stvari. Zato je tudi tako ti-žko prodati slike, po-ehno š.- set I a j pri tako slabih r-asih. Poci-ni jo dam — ali želi go<.|N>d sliko kupiti.' Popmj je bilo drugače; sliki kar iztrgali i/, rok. Imel sem jih nekaj najboljših mojstrov, vi važno.
Cena. katero je imenoval, je bila sieer v nasprotju z n egov< 'nvalo. pa vendar jo Volbenk Kibie plača, ker j<> hote! imeti s|jko — ta obraz s čudovito /yrovorniint očmi ga je začaral.
Ko se vrne v hotel. s,> ntu sfrie čudi. da je tako naglo jn-išel.
Kpočet.ka potlači svojo željo, da bi stricu pokazal, kai ie kupil. Hal se ie. ua s»' bo smejal njegovemu neznanju in mlaileniški vihra \osTi. zato sliko /aklene; da bi ga kdo zasmehoval, tega ni mogel trpet i.
Stari gospoil mu je mnogokrat očital njegovo lahkomišljenost in romantičnost.
Stric je b;l mož poln posebnosti in ž njim je bilo težko izhajati. Samo Volbenk mu je mogel ugoditi, zato mu je ta čudak poklonil svo «■ M-,.,, d) vso >vojo ljubezen ter si ga je izbral /.n svojeglt de«liča.
\sakdo se je bal starega gospoda, ki nikdar ni mogel premagati spomina na kratek in nesrečen zakon z ljubljeno ženo.
\ si trije ifo.sjiodje so povečerjali. Zd.ij sedejo, se živahno pogovarjajo, kade cigar«' in pijo vino.
Visoka okna hotela mi b!la široko odprta in prijetno je prihajal v jedilno dvorano večerni zrak.
Samo s polovičnim zanimanjem opa/njojo mimoidoče in šaljivi svetnik Kovačič je imel za vsakega primerno besedo.
Naenkrat pa postane Volbenk zelo pozoren — mlada dama v i-preinstvu mladega, dobro izgle*lajočega gospoda — ali ni podobna podobi na sliki, ki jo je popoldne kupil!
N.rglo in ne«»paženo vstane Volbenk. hiti k vratom, gleda po 11 lini — še vidi beb» <»bleko - prime ga volja. «la bi sledil paru — t »da kako more. V fraku, brez klobuka da bi tekel po ulicah? Saj bi mislili. <la j«- p«»n<»rcl. <Moboko ozb»voljeu in razočaran s«* vrne na svoj prostor.
Zelo se je mitral siliti, da j«' bil še dale udeležen pri pogovoru. V notranjosti pa -i .ji* očital, da j«* norec. Kdo ve, ako je kdo slikal ravno io d« Kb- in ako mogoč«* živi v tem mestu, ako sploh v resnici živi tako krasno d*'k!e.
Zvečer, preduo Volbenk leže. vzame sliko iz svojega kovčega ;n .«• postavi predse ter se zatopi v opazovanje sladega obraza.
Podoba morala biti šele pivd kratkim narejena. Bila j«' po polnoma nova. Kdo. kako naključje jo je vrglo na stari na r>-ki trg.
Naenkrat -e pr«'straši; nekdo potrka na njegova vrata. Imel je samo toliko časa. da .i«' naglo obrnil sliko, čegar nepotrp«*žljivost je re poznal.
Takoj mu je moral odpreti. Začuden ga pogleda Volbenk. ker j«1 mislil, da je že v postelji; toda sedaj sto.ji stari gospod pred njim zelo bled ril prepaden.
—	Ali ti u i dobro, st ric
Nejevidjno zamahne z roko kot bi hotel zavrniti njegovo vprašanj«'.
—	Kavno sedaj mi je prišlo na misel, da Kovačiču ne smemo kar tako popustiti s pošiljanjem, kakor tudi s plačevanjem. In dokler »«* nisem s teboj «> tem pogovoril, ne morem d«vlati dalje.
— Pa bi me mogel poklicati, stric.
—- Mislil sem. da si ž«* v postelji. Nekaj sem si še napisal i/. p«»govora s ta uim svetnikom. -I«1 zelo zvit lisjak, pri katerem ni ni k do dovolj previden. Vi mldi ljudje niste tako vestni kot mi M ari.
Stric, vedno se trudim. «la s«* popolnoma ravnam po tvojih
željah.
Ali misliš, da tega ne vidim .' To me tmji veseli. Zato tudi vidim tvoj«* nakhuien«»st do mmantikc —
—	Ki pa pri vsem tem ni tako velika, stri«*, za to sem predober trgovec — šaljiv«« o«lvrne Vidhenk.
Zat<» tudi pri tvoji ngn jenost i «b> romantike marsikaj i ^pregledam. nadaljuje stari stric nemoteno. — mlad si in mladost ima še veil m • pravico «lo kake neumnosti.
Lahen nasmeh objame nj«»gove majhne stisnjene ustnice in njegov« oči se ozirajo po uečakovi sobi.
Iu t«>daj s,, j«, zgodilo, č«'sar s«* je V«»lbenk natihem bal. Stric je na divanu zapazil obrnem* s]ik«» in stopi bližje.
—	t), kaj pa imaš to? Sliko?
—	Znak ravno omenjiMie neumnosti. Ni nič posebnega. N«"k starinar mi j«« je ob.--.il. Tako mi j<» je vsiljeval, da sem se mu moral udati. — Toda smeli, ki je spremljal te besede, ni bil odkrit in žejo m-rad ustreže stričevi ž«-lji. ko dvigne sliko in jo postavi na Stol.
Ali j«> tudi na tega starega, čmernega moža napravil ta krasni obraz tak utis. da je kot začaran glcilal podobo. nezmožen govoriti?
—	Dekle, ki j«* bilo model za t«* sliko, mora biti zelo lepo. _
pripomni Volbenk. to«la samo zato. da je imel kaj reči.
Stric si s koščemo roko potegne prek«» čela. kak«>r bi hotel «►«!-gnati ua«lležen spinin. toda njegove oči .so se hotele vsesati v lepi obraz.
Ali je iskal kstiko podobnost ?
O. nekdaj je poznat popolnoma nekaj takega — in tudi poljubil! Samo ta obraz je bil odločnejši, resnejši, strastne.jši ne tako mehak in Ijubeiznjiv — in vendar iste poteze.* ista oearjajoča usta. iste žamet m temne «»«"i pod lepo /at egn jenimi obrvmi.
Volbenk, ki je prr.'akoval kako očitanje, se čudi, kako stric
gytifaiaiaaaTO
P A R M E S E C E V	Ne večletne izkušnje, temveč tudi na-	METROPOLITAN
nnnn^iTi/ a	®a resna volja, da Vam zagotovimo ugodno
ODPUCITKA	potovanje z malimi stroški, Vam naj bo za-	TRAVEL BUREAU
VnAMAUTIIl	dostno zagotovilo, da boste zadovoljni, če	216 WEST 18th SXREET ®
1/ U m U V 1 11 1	pišete nam za brezplačna pojasnila.	KFW vnRK K v	$
molči hi T-u«li se tembolj. k«»r je opazil v vedno nepremičnem stri-čevem obrazu neka;j nemirnega.
Ali j«* slika t«-ga dekleta tudi starega gospoda tako prevzela? i'o bi bil«» nekaj zelo čudnega !
Moral si je* reči, da j«* to razburjenje drugače, tako restmga in mirnega moža mora'lo imeti za podlago kaj prav važnega, mogoče kak spomin.
To«la ni hotel ničesar stičnega pripomniti. Saj je dobro poznal občutljivost »vojega strica.
— Nikar se name preveč ne jezi, stric. — pravi Volbenk in vzame sliko. — Mnogokrat obvladajo človeka občutki. kaAcrih n«-more zagovarjati niti pred seboj. Tukaj je bilo mogoče veselje nad nekaj lepim. Kdo ve. »ko ni to slika iz domišljije, ali pa mogoče res živi. Vpraša! sem trgovca, toda mi ni mogel ničesar povedati o umetniku. — Nato pa pravi šaljivo: — V resnici bi ><■ mogel zaljubiti v ta sladki obraz. Ti boš seveda po pravici reke!: Seveda, taka neumnost pride tebi ravno prav.
(Dalje prihodnjič.)
Sr.irtnoncvarna gTioj.iica
Iz Budimpešte poročajo: V občini Rakospalota so trije delavci popravljali v neki hiši stranišče in greznico. Pri tem se jim je primerila nesreča da so vsi trije padli v globoko jamo, ki je bila polna gnojnice. Vse tri so sicer rešili žive, z sta dva od njih umrla že na prevozu v bolnišnico. Tretji pa je še vedno nevarno bolan. Vzrck zastrupi j en je s straniščno gnojnico.
Dva skladatelja
Kosini, zastopnik klasične italijanske godbe, in Wagner, ki je pričel revolucijo v operi, nista bila po-scDna prijatelja. Stari Rosini je bil iz srca prepričan, da je zapeljal V. agner glasbeno dramo na krivo pot. A oba sta razumela, da je boljši tenak mir kakbr debel prepir, f-amo v izrednih trenotkih sta dala duška pravemu prepričanju. Rosi-r.i ki je rad gostil prijatelje, je nekoč imel velik obed. Gostje so se iivahno pogovarjali. Nenadno se je razlegel iz kuhinje strahovit ropot in ženket. Kuharica je v naglici potolka neštevilno krožnikov. — 'Corpo di dio!" — je zavpil Rosi-ni. — "Kdo si upa pod mojo streho izvajati 'Tannhauserja?' " — I?ka~alo se je, da je zvrnila ku-l ho lica s posodo obloženo mizo. — i Uslužni prijatelji pa so Wagner ju kmalu sporočili ta prizor. Avtor ••Tannhauserja." tega nikoli ni; mogel pozabiti avtorju "Sevilskega; brivca". Kaj bi rajni Rosini reke5, še ie k današnji glasbi:
Tomen i/n nastanek besede
cviček
Z besedico cviček označujemo do-tnača rdeča vina slovenskega vinorodnega Posavja, predvsem z Dolenjskega, tudi iz Bizeljskega, ki s..-Toiiekod v dravski banovini, osobi-to v Ljubljani in po Gorenjskem, :clo priljubljena, za izvoz v druge iraje pa ne prihajajo toliko v po-;tev, so tedaj le bolj lokalnega pomena, kakor na primer pri avstrij-
skih Štajercih njihov Schilcher.
Za cviček postaja vedno bolj hui konkurent mnogovrstna črnina od drugod v raznih, bolj ali manj po -srečnih, pa tudi ponesrečenih ali celo nedopustnih mešanicah f. belim vinom.
Beseda cvicek je nastala brez-clvomno iz besedice cvič. s katero poimenuje narod rdečkast plod grma česmina, tudi česmin ali babko-vire (berberis vulgaris), ki je kakor znano mečno kisel. Z;to označujemo vsako neugodno kislo vino z ■besedami: — Kislo ko cvič.
Pravi cviček se vselej odlikuje uo svoji posebni kislini, ki pa jo lahko prav prijetna in je zato tako dno zelo priljubljena in osvežujoča pijača in s slatino pomešan i odličen gasilec žeje zlasti v tople i • jem letnem času.
Svetovni vinski trg cvička kakor sploh rdečih ali rdečkastih vin ne upošteva, skoroda ne pozna, marveč v glavnem samo belo vino iu črnino.
.Maščevanje pisatelju
Iz Pretorije v južni Afriki poročajo naslednjo dogodivščino, ki je vzbudila veliko razburjenje:
Pisatelj Lamont, profesor francoščine na vseučilišču v Pretoriji. je pied kratkim spisal knjigo z naslovom: — Vojska, vino in ženske. V te; knjigi je precej neusmiljen* razgalil celo vrsto znanih oseb v Pretoriji, ki so zato sklenili mašč«;-vati se. Nekega dne ga je na cesti prehitel avto, v katerem so sedeli štirje neznani možje. Avto se je u-o'.avil, možjf so pisatelja zgrabili, ga vrgli v svoj avto in odpeljali v gore. Tam so ga slekli, da od pete qo temena namazali po vsem telesu .> smolo in ga nato povaljali po kurjem perju. Tako našemarje-nega so ga zopet vrgli v avtomobil in ga odpeljali nazaj v mesto. Ko so pripeljali na sredo glavnega trga, kjer ^se je vršila promenada pretorijske odlične družbe, so nesrečnega pisatelja postavili na ti i tekega. kakršen je bil, sami so pa 3 ovčjim avtomobilom izginili. Ko je množica videla sredi elegantnega trga stati žalostno in našemljeni postavo, je vse drlo tja. Še sedaj se vse krohota tistemu prizoru. Pisatelju Lamontu so se junaki njegovega romana kruto maščevali.
1 IKBIISIll^l ^liiliUmiiBUll 11 tttClLtU tiul tll£l!tttttlt TttiiiimiBkUiimti Bi* U: ITll'ii: IIll!^ IbxJll^ UU *«.
;.iaaEKXLiBi:::».n—n^mcscitii: ^rmais^nnsBmncniinHmnrnimnesDSi
Mali Oglasi
imajo velik uspeh
6
ČRNOGORSKE ANEKDOTE
Dva brata
Leta 1876. je Črna gora zbirala voj: ko, da bi napadla Podgorico in jo osvobodila Turkov. Poveljnik voj.-ke, ki naj bi izvršila to naloge, ie bil vojvoda Bcžo Petrovič poveljnik obrambe pa Derviš paša
Cmogoirska vojsku je taborila d« no pri Lješkem Polju in delno cod Rogami. V samih Rogah je bil stan vojvode Bože.
Kape tan Jako Boškov, Srb iz FoL'gorice, je redno pošiljal vojvo-cu vtsti o turški vojski in r:zmeri>h v Podgorici. Vsa pisma, ki jih je kapetan Jako imel o tem, je skrival v svoji hiši pod neko ikono, da jih ne bi Turki našli, če bi izvršili pri njem hišno preiskavo. Četin trobentač Bcžo. po rodu iz Rog, jc piihajal na skrivaj v Podgorico k Jaki in mu prinašal vojvodova pi-
a. odnosno odnašal njegova poročila.
Ob tem času je bil knjaz Nikolr s svojim štabom na Orji Luki. Nell«, ga večera povabi vojvodo, da pr:oe k njemu na posvet. Vojvoda ookči za ta čas serda.rja Bašo Toku-*/a Božoviča za svojega namestnika in mu veli, da naj še zvečer posl.e Božo v Podgorico, tako da bo in.ei jutri, ko se bo vrnil, poročilo '.?. Podgorice že v rokah. Tako tor^-j kren? vojvoda na pot in ko v bližini Spuža razjezdi konja, ugleda r.-.cd spremljevalci Božo in ga vpraša :
—	Kako pa ti tukaj? Mar nisem vciel serdarju Basu. da te pošlje v Podgorico?!
—	Nič mi ni rekel, toda tu sem in vsak hip me lah.ko pošlješ nazaj.
S trobento, ki mu je visela rame in z jataganom za pasom sp je Božo brž obrnil ir. odšel, da iz -polni poveljnikov ukaz.
Po vojvodinem odhodu iT Rcg poišče serdar Bašo Božo. a ga ne mere nikjer najti .in vpraša moir-kc:
—	Ali bi kateri izmed vas hotel čez v Podgorico. da nam prinese vesti, kakor jih je prej prinašal Božo?
Brat Bože, Marko, se bi ž priglasi ceš, da je voljan zamenjati svojega brata. Nemudoma krene proti Podgorici. Nekje globoko v noč se je Božo skrivoma vračal iz Podgo riw* in opazi za skalo blizu Vezirje-vega mosta človeško senco. Pomisli: tu se utegne skrivati kak turški stražnik. Urno pohiti z nasa-jen'm nožem proti njemu, ta pa je mislil takisto in se vrgel proti neznancu, ki je prihajal iz teme.
Boži je uspelo, da je z enim samim udarcem ubil nasprotnika.
riu odsekal glavo in se vrnil z njo v taborišče, trdno preverjen, da j1? ubil Turka. Veselo je že iz dalje vzklikal svojim tovarišem in junaško kazal odsekano sovragovo glave Ves premražen in moker prihi-;i k ognju, da bi se ogrel in vržr očrubljeno glavo na tla kot zna'*. s\ojega junaš-lva.
V»eh se je polotila strahotna o-suplcst, ko so v tej glavi prepoznali Boževega lastnega brata— M.-.rka.
JUGOSLOVANSKI KONZULAT V NEW YORKU
bi rad d«»bil podatke «> sledečih osebah :
liobert de Fraiiceschi. išče ga sorodnik.
Tom Hughes Smith Miuoti. išče ga polbrat.
Živo Nebrigič. išče ga družina
Petar Savo Dcvetaka. išče ga žena.
•lakob Lešk«»vič iz .JaUšt-inea. išče ga sodišče, dali j«' živ ali mrtev.
(ijuro tJjurašič. išče ga brat.
Marko JTeškovič. ki je baj» umrl. Kje in kdaj.'
(ijuro liertič, išč«' ga županstvo v 1'reseki.
{ Jure Vrkljan Ivanov, išče ga žena in sin.
I Kari Krhek, išče ga <I nižina.
1'* ran k o L«»nčarevič, išče ga mat i.
Vitini li«*r, ki je baje umrl. Kje in kdaj.'
Matija V inter, išče ga nečakinja.
< iori navetb'iii »e prosijo, da >< javijo v svojem interesu, ali pa da javijo njihove naslove. ti>ti kateri za nje vedo. na sledeči naslov: Koval Jugoslav Consulate General. 1>1!» liroaihvay. New York City.
Rado j e Janko vič,
g'*n. konzul.
SHIPPING t I NEWS
POZOR ROJAKI
Vse, kar se tiee 4<Glas.n Naroda", to je naročnino, dopise, vprašanja it<l, pošljite na naslov:
"Glas Naroda" 21H West 18th Street New York, N. Y.
Edinole tako naslovljena pisma bodo zagotovo dospela na pravi naslov.
Rojaki, vpoštevajte to! £ tem boste preprečili marši katero zmedo iti zakasnitev
t5. Junija: Olympic v Clirrb-.tirjr
l.treiiK.,ria v Cherbourg l-:ur«.'i»u v CI»frb«J.urr "n Uifmro
16.	junija:
licriin ▼ Uiemen
17.	junija:
Koma v Cennvo 1 ennlaitd v llavre
18.	Junija:
Siatfi.<laru v I^>ul..Kno «ur Mer
Miiineiuiikit v Clioib»u!g
21.	junija:
1-afu.yt'ite v llavra
22.	junija:
lie d« Kranrf v llavre 1'ics Kwjwvfll \ l'li.-i [,uur(
Alajfsti«- v Cherbourg ilaurrunia v Cli^rtiourg
23.	Junija:
l:i«-m»*ii v Cherbourg in T!r»m*r Stuttgart v Cherbourg iu Itren <»!.
t
Zd. junija:
Vulc-utiia v Trst Hrlg. nlaiid v lla\re
25. junija: Vt>It-n'latii v Il'>ul<>3ne jnir Mer
2F junija:
Cix>lumt'ua v Cherbourg 'n l:r«-i i«r. Z3. junija:
«'«• nt t- • ■ rami«* v flenovo l*eviuthan v Oh«-rbuuig 29. Junija:
I'.iris v Havre A«iuit inia \ Cherbourg JO Junija: Cliamp'Hin <N«»VI» v Ha\r» Ut-iic-! al \'«»n Steul%*«ii v 111 «*(iif4
1. Juija:
UK<1>1 ll.S V (JfIH.tV • « '! \ m pi«- \ « *Ii«tI-i»ui g Ki lopa \ Cherbourg in ISr«-m**ri I.;in.<stri.i Cher I'Mi t g \'.tst<-rnlalul v Havre 1 Vulschlaiid v Clu-rlontg in llambu g
Z■ julija:
Kotlertlain V (biuloflie «;jr M*-r š. Julija:
«'h-i. a ml v Ch«-rl«ouig ni IlamliiHg
6.	Julija:
l-i.-i.h ut Harding v Cherbourg
7.	julija:
S.i lui nia v Trst
I t r- ! g aria v «'herbonrg
New York v < "horbimrg iti llioiibiir:
!'r« s.l.-n \ Chi-rb'"Uig tu Ki. ini ti
8.	JuiJa:
J.iajt-sti«- v <"herl«.\iig K:iplati<l v H.ivr«.
9.	Julija:
lie <l- Fr i ti«-'- v llavr« l.'rem-n v »"herl«nirg iti v I• r r>tn^Ta V.fiiilaui v Uoitlogne iur M»r 12. julija:
iCiH-humbt-aii v \'igo in Havre 14. jul^a:
.Vh.-rt IJ.ilin v Cherbourg in Hamburg I Vrlin \ Cherbourg in Hrt-men iC. Julija: Anuitania Cherbourg ilottieri«- \ Cherbourg l..i !.i>«-:t. v Ha\ r«" rrar.ee v Havre
C« hi:iil>us v »"h^rt-ourg In tii^ni^n Milwaukr. \ Cln-rbonrg
Slat»-iidam \ Hon] km.- Mir Mer Coiile Itiaiicaiiialio \ iJenovu
19.	Julija:
I..-vialhan «*lu'rb».iirg
1'urop i \ i 'hcrlMiurg in \ llrem^n
Champlaln v Havre
20.	julija:
Pres Roosevelt v Cherbnurg
Julija: < 'lymph- v Cherbourg
li.tnbiiiK v «'ht-rl«iiirg 11 ■ ll.nnl'urt Siiitgart v Cliei bourg in liie- u
julija: Hotna v fJcniivo 1'i.ris v Havre l.elgfnland v Havre
21.	julija:
I :et «.ng!irla v «'liert "iire Vi 1« url. mi v Lioutogne sur Mer 2f. julija:
MaJfMth- v Ch«*rbo;:rg 1 ><■« Trase- v Havre
1 •< iits' hlan<l v Cherbourg in llam'>.,'C Hiemen v «"1i«-rboijrg in v Itr^mm C« n. von Steuben v Cherbourg in r.r»>-
29. julija:
Cnnte ftf.in*h' \ <*.rt*'<\i> \V«-s*.-rti!an<l v Havre W Ju'ila:
IV .1.- Kr;«n.'e v tlav-r»>
St !.■>' s v «'i-er iH.nrir in II •mhurg
Kotteriiani v f.-.ulogr «• «nr Mor
H IIIR!!lX!WIlt!'''!»Ih!;i!Wililtt!yiil(lHMIHWa!.1IIU	JCH^twtt'ftSUilXU^tkUtJlSttH '.J IBLttlf IT" I'Wl" 111»; K! till!' iltfUT^K.IKErt g
"iiiiinasi^ž
Vsakovrstne
KNJIGE
POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO
se dobi pri
GLAS NARODA
U
M
216 W. 18th Street New York, N. Y.
Telephone: CIIELSEA 3878
POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTLJ VSAKI TEDEN

Do LJUBLJANE
in nazaj
TRETJI $1RQ RAZRED IJ3."
.Moderna udobnost... Ne-prekosljiva služba... Tedenska odplutja iz New Yorka... Pripravne In hitre železniške zveze od Hamburga do Jugoslavije.
Z.i pojasnila vprašajte lokalnega agenta ali
Hamburg-American line
39 Broadway. New York
VSE LINIJE in PARNIKE
Spodaj imenovana slovenska tvrdka zastopa vse vaine
Trans-atlantske Linije
in zato lahko odpremi vsakega pot.
nika na kateremko'i parniku. V vašem interesu je. da se kadar mi. shte na potovanje v stari kraj. ali od tam sem. vselej obrnete na staro, znano in zanes jivo domače podletj« LEO ZAKRAJŠEK General Travel Service 1359 Second Ave.. New York. N. Y. 13 LET V TEM POSLU!