št. 55 muhiuenaivimul
mineta)

c*
tyf v torak 4. marca 1924,
Posamezna številka 20 cent
Letam XLIX

atosK i^^em^ po«<tei)ek. vsak dan «}uta«S TJrrJnlStvot ulica sv AjAegm it 20. L nadatropje Dopisi najlSf joMM dama m ne sprejemno, rokopisi s« ne vffiL UdsJ.	V °
Anton Oerbec. — Ustnik ttskania	A ti* e Eo^*. modulna
lCmta z« mesec L 7.-. 3 awsec« L 19JSO, porF * L 3'.»— In celo leto L 60.— ga inozemstvo meseCoo 5 Ur več. — Telefon uredr ^tva ia uprave 3. 11-57-
cDINOST
Posamezne ftevilke v Trstu In okolid po 20 cent — Oglasi se račtmajo v ilrokostl ene kolon« (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 cent osmrtnice, zahvale, poslanke ln vabila po L L—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2 — Mali oglasi po 20 cent beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, nlka sv. Frančiška AsiSkega fitev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva ln upravo 11-57.
Albanija in Jugoslavija
t tuflstoo in njejoui intelektualci
je treba obe poH oba načina. Zbhngta ^ot^^ da^i to m še dovolj.'	-----------
naj se masi obeh plemen a prt tem	italijanski strani morajo z
stremljenju nai prvačiio intelektualci na Intelektualciinr«div«m de-
Vojna je izpremenila Evropo, je uničila ch-iave in ustvarila nove; je pa malo spremenila duševnost političnih strank. Nikjer se pa ne kažeta tako očito navada in kon-servatizcm, nevolja za reforme in novo mišljenje, kakor se kaže na strankarsko-
političnem polju.
Ko ie čehoslovaški senator V aclav tUo-fač __ glej .Edinost* od 28. m. m. — napisal te besede v svojih tehtnih in globoko premišljenih razmotrivanjih o «nasih po-oreškah*. ni mislil samo na politično življenje svojega lastnega naroda, marveč je bi?a tu ugotovitev namenjena za naroae
vse Evrope.	, ; . ,
Nam je ta ugotovitev posebej se dooro došla z ozirom na naše sodeželane italijanskega plemena, oziroma za vse tiste cini-
stremljenju naj prvadjo obeh straneh. Le tako pojde, drugače ne! G. Palmieri naj nam verjame, da je usodna pogreška, ki odvaja od cilja in ne približuje k njemu, če se hoče — kakor delajo to politiki v naših krajih — slikati na-sprotstvo med voljo in razpoloženjem ljudstva in nameni voliteljev in intelektualcev. Z intelektualci na naši stram mora računati, kdor res želi, da pride med obema plemenoma do dobrega razmerja — ljubezni in medsebojnega spoštovanja, intelektualci so tudi pri nas — kakor v vseh narodih, ker drugače tudi ne more biti _ duševni voditelji ljudstva in za-
telje, ki so dajali in še dajejo smernice
predočati stvari,', postavlja pojme
•	• »	.. I a nll a ^v rfl t A ki : i-ii rtlavn in vara SCnC in dnifiC. IH W
stopniki njegovega hotenja. Kdor bi hotel j_____cK-ari r»r><?tavlia ooime
poli-
la^nEd"tisk"Saj so javna glasila ogledalo, ki se zrcali v njem duševnost političnih
strank'
Ta duševnost vodilnih činiteljev v tiki napram nam Jugoslovenom v sedanji Julijski Krajini se v resnici m spremenila r»rav nič; ostala je ista, kakor ,e bila v avstrijskih časih! Če uvažujemo dejstvo, da so naši italijanski politiki smrtno sovražili avstrijsko vladavino, da so jo ozn?čali kot poosebljenost vsega zla, da ,o ii očitali nekulturno in barbarsko razpoloženje napram svojim italijanskim državljanom; da so jo oznacali kot svojo neizprosno zatiralko; da so Ji očitali po-set io tudi to, da v svojem germanskem pohlepu brezvestno izigrava narod prob narodu, da more tem lažje zatirati — vse nenemške narode: če uvažamo vse to, s- mora zdeti čudno, vsa*i logiki nasprotno in zdravemu človeškemu razumu nedostopno dejstvo, da se tudi seda, se, ko so otresli s sebe okove te avstrijske Padavine, ni spremenila njihova dusev-nost napram nam, svojim so dežela nom da jc marveč ista, kakor je bila v avstrijskih
V tistih časih si oni enostavna niso modi" mislili in predstavljati prave narodne italijanske politike, ki bi ji ne bi o v izhodišče in podlago: sovraštvo proti lastnim sodoželanoin slovanske narodnosti! V svoj'
na glavo in vara sebe in druge, gotovo na največjo škodo za visoki
cilj
prijateljstva in pomirjenja
Uverjeni smo, da ima g. Palmieri s svo-
vso svojo avtoriteto in svojim vplivom de lati na to, da se spremeni duševnost odločilnih politikov italijanskega tabora v naših krajih v te} smeri, da odnehajo cd svojih zatožb proti slovanskim intelektualcem, daj ph priznajo kot poklicane duševne voditelje ljudstva in delavce za njegov napredek in raavojl Le s sodelovanjem intelektualcev se more čustvovanje m razpoloženje širokih mas usmeriti k cilju, po katerem stremi g. Palmieri Ponavljamo, da smo uverjeni o tem.*Ljudstvo in njegovi intelektualci na obeh straneh naj usmerijo svoje delo — za pomirjenje in prijateljstvo. Nismo napisali teh izvajanj, da bi koga obtoževali, ampak le z iskreno zeljo, da bi se v bodoče ne ponavljale temeljne pogreške, ki so grenile minulost in doseda: njost. Novo mišljenje o nas naj se uveljavi na italijanski strani!___
jim predlogom najborj*e namene, da res
^SSrLSS^ t	BEOGRAD, 2 «Politika, objav* dopis
ŽovanS^ pripada bodočnost*!! Ravno iz Tirane, v katerem prinaša izjave po-cm« <sa hoteli ooozoritL I slanca Kurakucija, načelnika albanske
na čelu liberalna razmerju do Jugoslavije je izjavil ta poslanec: Čim so se določile definitivne meje med Albanijo in Jugoslavijo, so odpadle vse ovire za ustvaritev dobrega sosedstva in za prijateljstvo, Albanija se sedaj formira in že zato ne more misliti na kako agresivno politiko. Dosega dobrega sosedstva z Jugoslavijo je za nas velika potreba. Meje so sedaj določene razen majhnega dela. Veleposlani-ška konferenca je določila meje nam v prilog. Želel bi, da bi bila tudi Jugoslavija zadovoljna z njimi. Med nami je bilo nesoglasje, ki pa se je sedaj srečno odstranilo. Slovanom v Skadru in okolici smo dali šole in priznali smo vsem svobodno veroizpovedanje. Upamo, da bo tudi Jugoslavija tako postopala z našimi sonarod-njaki onstran mej. Zelo bi me veselilo, ako bi izjavila beograjska vlada, da smatra naše meje za definitivne in da nima nika-kih aspiracij več.
SauletsK 2 končuje Italiji o tranzitu in ploobi
Italijanska zastava enakopravna z rusko na Črnem morju?
MOSKVA, 2. Rusko-italijanska trgovinska pogoba je torej gotova stvar in so s tem postale nedotakljive pravice, ki jih daje ta pogodba Italiji. V angleških in nemških krogih je povzročila vznemirjenje vest, da je Rusija dovolila Italiji gotove prednosti za tranzit, in to posebno im črti Batum-Baku od Črnega do Kaspiškega morja. Tako si bo lahko skušala Italija z boljšimi nadami na uspeh, kakor v preteklosti, zagotoviti tržišča v Perziji, Turke-stanu, Afganistanu in na Vzhodu sploh, koder se je dosedaj skoro nemoteno razvijala angleška trgovina.
Vendar si pa hoče Rusija ohraniti v svoji politiki napram Vzhodu proste roke in v t^m tiči tudi razlaga za dejstvo, da je bila iz trgovinske pogodbe z Italijo izključena prednostna klavzula z ozirom na dogovore, ki jih bo Rusija mogoče v bodoče sklenila z državami Vzhoda. Bile so pa priznane italijanskim ladjam na Črnem morju skoro enake pravice, kakor jih imajo ruske: posebno se je za to zavzel Krasin, ki je vedno povdarjal, da zna tu italijanska trgovska mornarica dosti koristiti gospodarstvu sovjetske Zveze.
Fašlsiorta mw to m Italiji
se je da je konferenci došlo poročilo
kalnega odposlanca v Zagrebu dr. Laze
Markoviča, ki se je ime v imenu vlade
poučiti o bloku in o razpoloženju v Zagre-—	*J '- — —-—lci raai-
On. Bottai skuša karakterizirati Bonomijcvo stranko
RIM, 2, Danes so fašisti s pokrajinskimi r__________
shodi otvorili volilni boj po vsej ItaUji. V:bu. Po tem poročilu pridejo v resnici poročilu o sklepu vodstva fašistovske ćevci v sredo v Beograd. Čakajo le se pri-stranke, naj se dne 2. marca vršijo v vseh hoda dr. Korošca iz Maribora, ki ima pokrajinskih glavnih mestih shodi fašistov, preko Zagreba priti v Beograd. Vlada je \e bilo rečeno, da ne bodo imela ta zbo- V2;ela v pretres kombinacije m načine, s rovanja značaja pravih volilnih shodov; katerimi bi rešila situacijo. H Koncu je vodstvo stranke je v tem poročilu pozvalo pašič izjavil članom vlade, da o RaK1 vse fašiste, naj na teh zborovanjih m spre- ostavki vlade do zadnjega trenutka ne vodih po mestu pokažejo vso silo fašizma. Ta zborovanja naj bodo vsem opozicijo-nalnim strankam v opomin. Vodstvo stranke je odredilo, da se morajo teh zborovanj* udeležiti tudi kandidati, ki naj se ob tej priliki predstavijo volilcem ter jim s svo-
• • ' . ___■__i.i:..	Imlil/rt vr^oir
more biti govora. Slednjič so prišla na razpravo resortna vprašanja. Seja vlade se bo nadaljevala še zvečer.
Ob 5. uri se je začela plenarna seja ministrskega sveta v predsednistvu viade. Na seji so podrobno razpravljali o poli-
jimi govori pokličejo v spomin, koliko žrtev j	položaju. Pretresali so tudi poro-
mcvralo pasti, predno je fašizem zmagal. |	iz Zagreba, Ljubljane in Beograda.
Zborovanja so se vršila po vsej ItallJx Delalo se je na podrobnem načrtu, po enotnem programu. Okoli 11. ure so sejnaj pri t£jci situaciji vlada postopa. Mini-zbrali v posameznih pokrajinskih mestih v |ster za notranje zadeve in minister za zu-gledališču ali na glavnem trgu fašisti. L" i nanje zadeve sta poročala o položaju. 1 o-so posamezni kandidati pokazali svojo go- j sekn0 ^ ^ govorilo o Bolgariji, ki mka-
odtod so se poslali j kor ne ^ ^^ temveč vodi protijuj»oslo-
iste avstrijske sicer preklinjane narodnostne politike! S kolikimi konkretnimi dejstvi iz zgodovine političnega življenja izza predvojnih časov v naših krajih bi mogli mi podkrepiti to svojo trditev!
Tako je bilo in tako je še danes: tista duševnost je še danes in se uveljavlja. No tedaj so imeli vsaj en izgovor v opravičevanje svoje protislovanske politike, beve-da le izgovor, pretvezo, ker je bila v resnici v nasprotju z resnico. Govorih so vedno, da smo* mi miljenci avstrijske vladavine, da nas ta «favorizira», da nas izrablja za svoTrt ooiitiko zatiranja Italijanov ln na oodlagi te povsem neveljavne in krivične premise so opravičevali svoje nam sovražno postopanje, češ da s tem pcb.jajo tudi avstrijski režim!
Avstrijske vladavine ni več. Njihova
duševnost iz avstrijskih časov pa je ostala. Resnici na ljubo pa moramo povdariti, da ne mUimo, da je caka duševnost italijanskega ljudstva v njegovih širokih plasteh, pač pa je to bistveno svojstvo vseh tistili činiteljev, ki sestavljajo italijansko strankarsko politiko v razmerju do jugosloven-skih sodeželanov. Saj smo doživeli ravno te dni znake te duševnosti. Ze to, da kak višji državni funkcijonar kako deputacijo predstavnikov slovenskega ljudstva in tolmačev njegovih želja in potreb sprejema s tisto vljudnostjo, ki mu jo nalagata njegov službeni položaj in navadna socijalna uglajenost — meče ogenj na vse strehe raz-paljenih politikov. Ti bi hoteli, da predstavnik države niti v oblikah občevanja z naHm ljudstvom ne sme biti uglajen, mar-ve* da bi moral biti tudi v takih slučajin oduren m absolutno odklonljiv — prav po zahtevah stare duševnosti. Ne le v deja-mih ampak tudi v svojih izrazih bi morali predstavniki države — če bi šlo po volji enih politikov — govoriti našemu ljudstvu: mi vas ne maramo, za vas je le — siba!
Priznati pa moramo, da tudi to pravilo ni brez izjem. So tudi bele vrane, četudi
so _ Žal — za sedaj še zelo redke, laka
bela vrana je na pr. publicist Avrelij Pa -mieri, ki se je oglasil te dni v «Beograd-skih Novostih» z izvajanji, v katerih je pn-poiočal sodelovanje italijanskih in ju^osio-renskih intelektualcev za prijateljstvo med obema naredoma, da se besta ljubila io spoštovala medsebojno!
Pri iem pa moramo obžalovati, da tudi g. Palmieri nima jasne siike pred očmi glede načina in poti, kako naj bi prišlo do tega prijateljstva. Naši italijanski politiki govorijo vedno, da je naše slovensko ljudstvo «dobro* miru željno, da bi lahko prišlo z njim do mirnega sožitja. To razpoloženje pa da kvarijo njegovi «narinjeni mu» voditelji in intelektualci sploh!! G. Palmieri pa kaže na druge nasprotno pot, ki naj bi dovedla do prijateljstva! Hotel bi, da bi se intelektualci obeh narodov združili k sodelovanju za medsebojno spoznavanje, zbliževanje in pomirjenje.
Obe »vit« «iU» do^r» in «otrebni In obe i
:skih tajnikov in nadzornikov.
V Rimu je oivoril z-.borovanje pokrajinski tajnik gen. Ulisse Igliori ob 11. uri v gledišču Augusteum. Za njim je govoril on. Bottai. Primerjal je Italijo pred poho-
do je bil že izročen MacDonaldu Poincard-jev odgovor. V teh pismih izražata načel« nika obeh vlad svojo najboljšo voljo za okrepitev sporazuma med Francijo in Anglijo ter skupno željo! po ustalitvi položaja Društva narodov.
«Matin» podaja o Mac Dona Ido vem pismu Poincareju sledeče podrobnosti:
«V svoj<em pismu je angleški ministrski predsednik poročal Poincarčju o zadovoljivem poteku francosko - angleških
Sogajanj toliko glede vprašanja kontrole v [emčiji, koHkor tudi z ozirom na spor, povzročen že po lordu Curzonu radi dogodkov v Palatinatu. Stališče, zavzeto od angleške vlade na zadnji seji konf. poslanikov, ter nedavne MacDonaldove izjave v dolnji zbornici z ozirom na vprašanje Pa-latinata dopuščajo, da se ti dve vprašanji lahko smatra za rešeni. Angleški ministrski predsednik je hotel ponovno povdariti svoje stališče, ki se ne more v svojih temeljih razlikovati od naziranja Francije. To je Poincare tudi takoj potrdil v svojem odgovoru, naslovljenem na Foreign Office.»
Francoski poslanik v Londonu De Saint Aulaire je v četrtek na svojem sestanku z MacDonaldom izrazil temu željo, da bi se obe pismi objavili. Angleški ministrski predsednik je dal razumeti, da nima ničesar proti njihovi objavi; zato je bilo sklenjeno, da se bodeta pismi objavili istočasno v Parizu in v Londonu danes zvečer, Angleži deloma zadovoljni s pismi LONDON, 3. Tukajšnji tisk splošno odobrava izmenjavo pisem med MacDonaldom in Poincarejem. «Daily Telegraph» pa pripominja, da vztraja Poincare v bistvu pri starem. Jedro Poincarejevih izjav leži pač v poudarjanju, da doba 15 let, ki jo določa versall. mirovna pogodba glede izpraznitve Porenja ni še pričela teči. «Westminster Gazette» trdi, da obstoji med Poincarejevi-mi izjavami in njegovo politiko v Porurju velika razlika. «Daily Express» pravi, da ima MacDonald glede svojih izjav za sabo vso svojo stranko, liberalce in tudi mnogo konservativcev.
Francoski tisk o pismih PARIZ, 3. Agencija «Havas» poroča, da je izmenjava pisem med Poincarejem in MacDonaldom napravila zelo dober vtis na francoski tisk. Vse francosko časopisje poudarja prisrčnost in odkritost teh pisem. «Matin» piše, da so misli, izražene v pismih, načelne in da je velik in važen dogodek, da se oba ministrska predsednika strinjata v nekaterih točkah toliko glede taktike, kakor glede ciljev. cPetit Pari-sien» izjavlja, da bo Nemčija končno do-
sednih državah za Jugoslavijo ugodna. Istotako je notranji položaj povoljen. Ministrski svet je nato razpravljal o delu ▼ skupščini, kjer se bo intenzivno delalo na proračunu in na ostalih zakonih, ki pridejo
O pogodbi in drugih sporazumih ki jo! ^ da y ]7ranciji in Angliji želja, da bi
izM opozIdjonMo
dom fašistov nad Rim in po pohodu; pou- na vrsto. H koncu so se reševala resortna darjal je zasluge fašizma za državo. Nato vprašanja se je lotil opozicije, izbral , si je predvsem B onemi j a. «Bonomizem — je reke! — je duševno zadržanje one male Italije, polne izobrazbe, ki omahuje med kraljevim in ljudskim vseučiliščem in ki proti nam, ubogim kapucinčkom, bosim same božanske nevednosti, vihti bukve svoje učenosti, medtem ko ne vidi v svojih z izrazitih zgledov razlike med posestjo gotove izobrazbe in posestjo gotovega pre-
BEOGRAD, 2. Ves včera,	opo-
zicija ni konferirala. Le dr.	-uca je
imel kratek razgovor z L ./idovicem. UCEUU5Ul Dr. Spaho pride v Beograd šele caneg, ko astopnikih se ima sestati v Beo^adu ves opozicijski blok. Dr. Maček je v Zagrebu kjaril, da je vse v redu in da je vodstvo HRSS odločeno, poslati svoje parlamentarno z a stop-
ciznegah, resnega.^^J'^I^V'B^;^^«« ^
idržai i ko j
hčer — skušala rabiti tuai naramnice ;	r- ■---	•	R o^evci
šizma, da bi skrila v hlačah ne izpodbiten. Z.agreb rzojav^ ^ pa^
»n kni ♦ o L- inrti
dokaz lastnega ne zadrži ji ve^a strahu, in je od strahu otrpela, ko je videla, da je fašizem šel preko navadnih kaznivih pohodov in da revolucionarno koraka na široki
cesti proti Rimu.»
Popoldne ob 15. uri se je razvil po teka-lišču Umberto I. sprevod fašistov. Po dokončanem sprevodu se je pripeljal v avtomobilu on. Mussolini ter je pregledal fašistovske čete.
Značilno je, da je on. Orlando ostal za časa manifestacij v Rimu in da se ni torej udeležil fašistovskega zborovanja v Paler-mu, kjer kandidira na fašistovski listi. V Vidmu
VIDEM, 2. Ob priliki slovesne proglasitve kandidatov vladne liste se je razvil veličasten sprevod, katerega so se udeležile 4 kohorte državne milice in nad 250 fašjev ter mnogo občinstva, ki je prihitelo z dežele. (Štefani.)
V Poli
izpolnjujejo, se bo seveda govorilo lahko z i gotovostjo in podrobno šele takrat, ko bodo izmenjane ratifikacije.
Rakcvski v Moskvi MOSKVA, 3. Rakovski, zastopnik Rusije v Londonu, se nahaja že nekaj dni v Moskvi, kamor je prišel k svoji vladi po navodila z ozirom na predstojeća angleško-ruska pogajanja. Rakovski je potrdil, da m še angleška vlada imenovala svojega poslanika v Moskvi; izjavil je tudi, da se bo v Londonu napravilo vse mogoče za dovolitev posojila, ki bo imelo rešiti bolj-ševiške finance.
Beograd. Izgleda, da se boi tako tudi zgodilo^ Navzlic temu pa v bloku še ni dosežen sporazum o tem, ali nai se s^—t samo volitvena, ali, pa Radičevci hočejo le volitveno vlad mokrati pa nič drugega, kakor poslovno. Znano je, da kralj nima namena komurkoli dati mandata samo za volitveno vlado in najmanj še opozicijonalnemu bloku že glede na to, da so radikali tako dolgo vladali in izvršili velik del poslov v skup-
ščini. Sedaj morajo še dokončati proračun, zakon o invalidih, ter zakon o kmetijskih kreditih. Tudi če bi kralj dal mandat za volitveno vlado, bi demokrati tega ne mogli prav lahko sprejeti. Izgledalo bi, kakor da so demokrati nahujskali Hrvate proti Srbom. Radikali to tudi ugotavljajo in na to zidajo svoje upanje, da se bodo mogli rešiti.
ZAGREB, 2. Danes se sestane v Zagrebu glavni odbor Radićeve stranke, katerega se udeleže tudi vsi poslanci. Kakor POLA, 2. Ob 10. uri je korakal po mestu j ^ izrečno naglaša, se ne bo na tej seji
Rušila stsulla pogols za sklenitev
švedsko-ruske trgovinske pogodbe
STOCKHOLM, 3. Delegacija sovjetov v
švedski vladi pogod-vlada priznanje «de jure» sovjetov s strani švedske vlade. «S venska Dagbladet» pripominja, da se mora smatrati odgovor boljševikov kot , TTVn odklonitev predhodnega švedskega načrta poslovna vlada. s strani sovjetov. Nova pogajanja — pravi
list — bedo morala, dati pojasnilo na vprašanje, da-li bodo sprejeli sovjeti pogoje, ki jih je stavila Švedska za priznanje «dc jure» ruske vlade, med temi posebno poravnanje škode in povrnitev švedskega imetja. Socialistični in komunistični listi skušajo pripraviti ugodna tla za priznanje.
dolg sprevod fašistov in meščanov sploii; sprevod je za hip postal pred.kipom fašista Sasseka, kamor so bile položene cvetlice. Odtod se je sprevod podal v gledišče Ciscutti, kjer se je izvršila proglasitev kandidatov. Prvi je govoril komisar gr. uff. Rizzi, za njim pokrajinski fašistovski tajnik Sejdman. Oba sta v "krilatih besedah poudarjala zasluge fašizma. Zborovanje jc končalo ob 13.30.
Politični položaj v Jugoslaun
Važno posvetovanje jugoslovenske vlade o položaju - Radičevci sć pripravljajo za prihod v Beograd
BEOGRAD, 2. Po skupščinski seji se je vršila v soboto v ministrski sobi parlamenta kratka konferenca Vlade. Vlada ugotavlja, da je položaj resen. Osnovanje opo-
sklepalo ničesar nadaljuega o odhodu radi-čevskih poslancev r Beograd, ker je to že popolnoma določeno. Razpravljalo se bo le o formalnostih prihoda v parlament. Tukajšnji politični kro# trde, da se zgodi to prihodnji teden, čim pride iz Beograda poziv opozicijskega bloka.
BEOGRAD, 2. «Novosti» pravijo, da je iskal bivši minister dr. Marković, ki jc dospel v Zagreb, stikov z vodstvom hrvatske republikanske seljačke stranke in hrvatske zajednice preko g. Prpiča, dr. Š ur mina in bivšega namestnika de. Čimića. Dr. Marković je stopil tudi v stike s predstavniki prejšnje hrvatsko-srbske koalicije.
Strašanska eksplozija ▼ Ameriki
NEW YORK, 3. V Nutonu, največji Mi-
„„ ^_____,____________. žini New Yorka je zletela v zrak tvornica
zicijskega bloka se' jemlje za soliden pakt. amonijaka. Kakih 30 ljudi je mrtvih, nad Radikali čakajo na razvoi situaciie in se'100 oa ranjenih.
Izmenlasa pisem med Poincarejem ln tlacDonaldcm
Nov korak proti sporazumu
PARIZ, 2. Sinoči so listi objavili brez nobenih pripomb vest, ki pušča najboljše nade na obnovitev prijateljskih odnošajev med Anglijo in Francijo. MacDonald je zopet pisal Poincareju; njegovo pismo je prispelo v Pariz že preteklo nedeljo. V sre-
državi ostali združeni, zmaga razlike in vsak poskus naščuvati drugo proti drugi. «Gaulois» pravi, da so pričela pogajanja v zelo ugodnih okoliščinah. «Figaro» piše podobno.	_
Mostaia Kemal za izločitev vsre iz poiirike
Kalifat v Turčiji odpravljen - Vsi člani sultanove družine izgnani CARIGRAD, 3. V svojem govoru v pa_ lamentu je Mustafa Kemal povdarjal potrebo, da se da Turčiji moderna vlada in da se loči vera od politike. Proglasil je miroljubnost Turčije in trdno voljo za izvršitev mirovnih pogodb.
Večinska stranka angorske skupščine je na svoji privatni seji razpravljala o predlogu, ki vsebuje 10 členov in katerega je podpisalo 50 poslancev. V svojem bistvu govori predlog za izgon kalifa in za odpravo kalifata. Vsi člani sultanove družine bodo zgubili pravico bivanja v Turčiji; tekom 10 dni bodo morali zapustiti Turčijo ter bodo s tem zgubili tudi turško državljanstvo. Dovoljena jim bo primerna odškodnina, nepremičnine onih članov sultanove družine, ki so vladali, se bodo likvidirale, civilna lista pripade državi. Ta predlog bo zbornica odobrila kot zakon, nakar bo stopil takoj v veljavo. Po raznih poročilih bodo odpotovali kalif in člani sultanove družine v Egipt na krovu par-nika, ki jim ga bo dala na razpolago turška vlada. _
K priznanju Rusije s strani Avstrije DUNAJ, 3. Avstrijski minister za zunanje zadeve je prejel od vlade Zveze ruskih sovjetskih in socijalističnih republik poročilo, v katerem ruska vlada izraža zadoščenje nad vzpostavitvijo diplomatskih, posebno pa gospodarskih odnošajev med državama. Sedanji pooblaščenec na Dunaju g. Levicki bo ostal na Dunaju kot ruski odpravnik poslov.
DNEVNE VEST]
FaSlstMSKo oolllno Stanje
V	nedeljo so se vršili po pokrajinskih glavnih mestih Italije volilni shodi, s katerimi je fašistovska stranka uradno začela sedanjo volilno borbo. V <naši deželi so se vršili fašistovski shodi v Trstu. Puli in Vidmu.
V	Trstu je otvoril zborovaoje tržaški župan senator Pitacco v dvorani gldališča Feniče ob 11. uri predpakkne. Zborovanja so se udeležili razni civilni in vojaški dostojanstvenika, med njimi tudi prefekt Crispo-Moncada, in fašistovski župani Iz tržaške pokrajine. Tržaški župan je izjavil v svojem otvoritvenem govoru, da je to prvo zborovanje, ki ga otvarja kot fašistovski župan največje fašistovske občine. Pozdravil je prefekta in generala Vaccarija ter se v nadaljevanju spominjal tržaških prostovoljcev v italijanski armadi ob č*su vc^ne. Na koncu otvoritvenega govora so zborovalci priredili ovacijo županu in orefektu.
Za županom je govoril ravnatelj tukajšnjega fašistovskega dnevnika <*Popolo d i Tri .ste* inž. Menen»ini, ki jc orisal v svojem govoru povojne razmere v Italiji in čosedanji razvoj fašizma v Italiji in v Trstu, Sredi govora pa je prišlo Inž. Meuesini-ju nakrat slabo, tako da je moral zapustiti dvorano. Pokrajinski tajnik tržaške fašistovske zveze prof. Coceancig je po tem incidcretu zaključil zborovanje, nakar so se začeli ziborovalci razhajati. Pred gledališčem v uiici Battisti se je nato obrazgval sprevod fašistovske milice m zastopstev raznih fašistovskih organizacij. Sprevod se je podal skozi ul- Carducci, črez trg Goidomi, Corso Vittorio Emamiele III. na trg Unita, kjer se je vršilo defiliranje.
Manifestacija se je izvršila mirno in brez incidentov.
Ne zaurzlle ucliiniii lesitlmil I
Pravica narodnih manjšin
Pod nastavom a Poljski parlamentarizem* je priobčil neki poljski list nekoliko temeljnih misli o pravici narodnih manjšin. Meti drugim piše:
«£filodo Še ni mogel tuje narodnosti sprijazniti x ide^o države po polu trajnega ščuvanja in preganjanja. Pripoznanje pravic, ki gredo narodnostim, ni nikako plačilo za dobro obnašanje, marveč dolžnost, ki izhaja iz ustave. — Za ene teh dveh poti se je treba odločiti Ali je treba biti logičen in dosleden nacionalist in se omejiti strogo na etnografske meje. Če se pa hoće postaviti meje nekoliko dalje, je treba stopiti iz okvira nacionalizma, da se, ali postane konservativen imperialist, aH pa, kar je še boljše, vzeti kot vzhodišče naziranja novodobne demokracij e,. ki pod geslom enakost in bratstvo išče sporazum z drugimi narodnostnimi skupinami 1 Če se bode vedno sledilo najnižjim plemenskim instinktom, ne bo nič trajne koristi za demokracije. Hrup, ki ga nacionalna demokracija (poljska) uprizarja ob vsaki priliki, jc neopravičen tem bolj, ko naše narodne manjšine pri sestavljanju kake demokratske vlade ne zahtevajo zase nikakih ministrskih stoKc. Zahtevajo le pripoznanje pravic, ki jim gredo po ustavi.*
Delo za vzpostavile? po vsjoi razglasili krajev
Tukajšnja kr. prefektura javlja: <*Kr. prefektura v Trstu je dovolila po odobritvi s strani višjega nadzornika ministrstva za javna dela potrebne izdatke za vzpostavitev sledečih javnih poslooij v Ju-Kjški Krajini, ki so bila poškodovana po vojni:
I.	Opatjeselo: Oltar, prižnico in balu-strado v župni cerkvi; 2. deželna cesta Krmin - Brazzano - Dolenje - Golo brdo;. 3. Martmščina na Krasu: občinsko napajali-šče, občinski vodnjak; 4. Gradež: čuva jeva hiša v kraju «La Rotta», ki je last občine; 5, Gradež; hiša št. 13 v Calle Lunga, ki je last občine; 6. Ločnik: javna tehtnica; 7. Bilje: šolsko poslopje (dokončanje); 8. Gradež: lovska hiša *Fassalone>-, ki je last občine; 9. Gradež: hiša imenovana «Parrocchia nuova», ki je last občine; 10. Fojana: pokopališče in cerkev sv. Duha; 11, San Leopoldo: župna cerkev sv, Ger-trude; 12, Medana: pokopališče in mrtvašnica; 13. Sovodnje: ljudska šola (dokončanje); 14. Smoljani: cerkev podružnica; 15. Gradež: pokopališče; 16. Gradež: hiša št. 56 v ul. Gradenigo, ki je last občine; 17. Fojana: cerkev sv. Florijana; 18. Kred: zvonik župne cerkve; 19. Medana: občinska hiša, v kateri je bila šola; 20, Medana: cerkev vnebovzetja Marije, ki je last občine; 21, Senožeče: cerkev sv. Marije Snež-nice; 22, Biljana: župna cerkev sv. Mihaela; 23. Kožbana: pokopališče;' 24. Plave: šolsko poslopje (dokončanje); 25. Pod- | senica (Podgora): cerkev sv. Lavrencija i mučenika.	f
Volilni katekizem
(Najvažnejše določbe, ki jih mora poznati vsak ! volilec).
(Nadaljevanje)
II.	Oprema volišč (vol, dvoran). V vsakem volišču morajo biti .poleg predpisane ograje volilne mize in volilne kabine z mizico in pritrjenim svinčnikom še sledeče volilne potrebščine: sekcijski Žig (pečat); 3 izvodi sekcijskih vol lisi, od katerih mora eden viseti na zidu tako da je lahko na vpogled voliicem; 2 izvoda proglasa s kandidatskimi Kslami okrožja, od katerih eden pribit na Kidu; 2 izvoda državnega obvestila (Bolletino nazionale) z volilnimi znaki in vrstnim redom kandidatskih list z imeni kandidatov; zapisniki o imenovanju skrutinatorjev; zapečaten zavoj glasovnic in dve volilni žari.
Te vol. potrebščine sprejme predsednik vol. urada od obč, voL komisije v predpoldanskih urah v soboto pred volitvami, (čl. 45).
Dalje sme imeti volišče le en vhod odprt; morebitna vrata in' okna v oddaljenosti najmanj dveh metrov od vol. kabin morajo biti tako zaprla, da ni mogoče od zunaj videti v vol. kabino. (čL 60).
V vsakem volišču mora viseti tudi izvleček iz vol. zakona in sicer čL 65, 71, 72, 75,, 77, 78, 80 in 81 in čL od 106 do vštevši 121 (čl. 65).
12. Volilni urad (komisija). Vsak volilni oddelek (sekcija) ima svoj volilni urad, ki je sestavljen tako le: predsednik, podpredsednik, 4 skrutinatorji (števci glasov) m tajnik. Predsednika in podpredsednika imenuje prvi predsednik okrožnega prizivnega sodišča.
Skrutinatorje izvoli obč. komisija, dopolnjena s štirimi obč. odborniki (2 od teh izvoljena od večine in 2 od manjšine) v javni seji, ki se vrši med nedeljo dn sredo v tednu pred volitvami izmed volilcev dotične občine, ki so dovršili vsaj ljudsko šolo oziroma so bili ke-daj obč. odborniki ali pa vpisani v listo porotnikov, Izvoljenci morajo biti obveščeni o svoji izvolitvi najpozneje v petek pred volitvami. Sprejem te funkcije je za vise člane vol. urada obvezen, za to pa imajo tudi pravico do primerne odškodnine. Za skrutinatorje je ta odškodnina določena na 20 lir. Tajnika voL urada določ£ predsednik sam (čl. 48 in 49).
IX Značaj volilnega urada. Predsednik vodi vol. postopanje, podpredsednik mu pri tem pomaga, oziroma ga nadomestuje, ako je zadržan ali pa odsoten. Va člani vol, urada z zastopniki list vred se smatrajo, ko vrše službo, kot javili htnkcijonarji. Vsak zločin na njihovo škodo se mora obravnavati po najkrajšem postopanju (per citazione direttissima). (čl. 50).
14. Zastopniki liste. Vsaka stranka lahko imenuje za vsako vol. sekcijo potom svojih delegatov dva zastopnika, enega pravega in enega namestnika. Zastopnik liste je član voL urada ter ima pravico, da prisostvuje vsem njegovim operacijam. (ČL 55). (Natančna navodila za jtgiše zastopnike so na koncu tega pouka!)
_(Nadaljevanje).
Kolo se vrti. •«
Tako se je glasil naslov člankov v «Edino-ati», ki so sporočali javnosti, da je razpušČeno S- P. D. v Trstu. Na pohodu je bila sila, ki je pretila, da tmiči ves mnogoletni trud našega naroda, Večana naših kulturnih društev se je rušilo pred knrtostgo te sile. Naša društva, ki •o delovala pod bivšo vladavino že desetletja, niso več odgovarjala svojem-u pravnemu obstanku, kljub temu da ni bilo njih delovanje T navzkrižju s kazenskim zakonom. Vsi naši protesti so b4li le brez potrebe uporabljen pa-tSsCm
V tej dobi, ki je krepila naše značaje, je v nas vseh živela zavest, da je to le mimoidoča nevihta, ki bo imela svoj konec. Treba se je bilo vzdržati, da nas ni zru&la.
Komaj je bilo razpuŠčeno S. P. D.f. se je že isti večer ustanovil «P£anmski klub*, ki je deloval še z večjo vnemo in pripravil vse potrebno, da se Čim prej ustanovi novo »Planin .društvo*. Danes se nam dozdeva v resnici, da smo prestali nevihto. Razmere se vidno zbol-frujejo. Imeli amo pifliko videti, da je podal Rim roko naškn bratom onstran meje. Mesto brezplodnega sovraštva naj nastopi nova doba skupnega prijateljskega dela v prospeh obeh narodov. V tem času ne smemo ostati nemi opazovalci. Ne smemo prespati te dobe miru. Končno bo tudi naša v4sda spoznala, da nismo tako nevarni cssovražniki države*, kot so nas vedno slikali. To pa zlasti naše Planinsko društvo, ki ni politično društvo, ter ima namen gojiti med našim naredoan ljubezen do
lastolh planin, razkrivati njih lepoto vsemu sveiu.
VnSil se bo ustanovni občni zbor Planinskega društva. Tržaško S. P. D. se je prištevalo vedno med eno najbolj agilnih, tržaški planinci so poznani širom naše domovine. Gotovi smo, da si bodo znali tržtdski planinci spet ustanoviti tisto delavno Planinsko društvo, ki se bo teden za tednom oglašalo v «£dinosti», v vesele tolikim planincem in ne-plamincem, ki so se v lepem številu udeleževali nedeljskih izletov.
Novo Planinsko društvo čaka veliko in težavno deio. Planinska društva v Julijski Krasni, kar jih ni razpuščenih, so še vedno razkropljena, skoro nobene zveze ni med njimi. Do danes so nas tlačile nam nasprotne razmere, ki nam niso pustile delovati. Veliko pa je krivde tudi na našem maloditšiu, na pomanjkanju vere, da mora to stanje, ki nam ni v čast, prenehati. Novo Hvljenje naj vstane med nami, nova voHa do dela. Strniti je treba vsa naša Planktsfka društva, zbuditi jih spet v življenje tam, kjer so prenehala delovati. Zableste naj se 3pet širom naše domovine, naši znakii, ki naj odkrivaj nam in tujcem krasoto te naše domovine.
Da pa bo novi odbor Planinskega društva imel tudi dovolj moči za to nujno 4/elo, je potrebno, da se vedno zaveda, da stoje za njim vrste planincev. Potrebno je, da že na ustanovnem občnem zboru pokažemo, da hočemo življenja. Tega zbora se mora udeležiti vsak planinec brez izjeme. Pokažimo našo voljo, da vznikne v Trstu planinstvo s svežimi silami, ker le tako bomo lahko zanesli naše delo tudi v druge kraje. Planinsko društvo naj bo v delu in vztrajnosti zgled vsem ostalim našim društvom.	«Pripravlja!ni odbor*.
Poziv državnim upokojencem
Društvo državnih upokojencev za Trst in Julijsko Krajino nam je poslalo v objavo sledeči poziv:
Zvišanje sedanjih pokojnin (brez draginjske doklade) za 20%, ki je bilo dovoljeno in ki smo ga dosegli z neutrudljivimi napori toldko našega društva, kolikor tudi fašistovskega sindikata državnih upokojencev ter senatorjev in poslancev, nas ne more zadovoljevati. Podpisano vodstvo namerava vsled tega odločno nadaljevati agitacijo, da dosežemo predvsem najmanj, kar zahtevamo, namreč da se nam pokojnine in draginjske dokuade, ki so bile od-menjene v avstro-ogrskih kronah, izenačijo v Hrah alla pari.
Delovanje našega društva pa se ne sme omejili samo na gori omenjeno agitacijo, temveč se bo moralo razširiti tudi na druge ukrepe gospodarsko-socijalne narave, kakor n. pr. za ustanovitev zavarovalnega sklada, ki naj služi za podpiranje včlanjenih tovarišev in tovar isic, ako jih zadene kaka nesreča v družini, n. pr. smrt, bolezen itd.
Za takšno delo* ki zahteva znatna sredstva, je pa neobhodno potrebno dejansko sodelovanje vseh upokojencev in vdov. Vpišite se zato vsi v naše društvo. Vstopnina znaša 2 liri, mesečni prispevek 1 liro. Vpisuje se v biljard-ni dvorani kavarne «Tommasco», ki nam je dana blagohotno na razpolago od 1. do 7. marca in tudi v društvenih prostorih v ulici Ceci-lia de Rittmeyer Št. 7, II. nadstropje ob de-lovnikih od 10.—12. ure.
NAJEMNIKI I
Vsi naieraniki, katerim je hišni gospodar odpovedal stanovanje ali povišal najemnino, naj se obrnejo aa nas urad, ki tudi leto® daja prizadetim vsa tozadevna pojasnila in sestavlja rekarze.
Politično društvo «Edinost» v Trstu.
Za telefonske pogovore Trst-Praga (črez
Liubljano-Dunaj} bo znašala pristojbina od 1. marca dalje -2.75 frankov v zlatu za vsako enoto.	——
DruStven* vmU
« šentjakobska čitalnica* priredi prihodnjo nedeljo v dvorani DKD pri Sv. Jakobu plesni venček. Začetek ob 19. uri — Plesne vaje se vršijo, kakor navadno, v Četrtkih (začetek ob 20. uri) in v nedeljah (začetek ob 10. uri).-
Podrnžnici «šol. dr.» pri Sv. Jakoba so javila svoj prihod na današnjo prireditev v dvorani DKD, Campo S. Giacomo 5, sledeča udruženja: klub Kraval z 20 dani, klub Nos s pip-čarjem, gospodična Ciciie in njen zaročenec Trebusnik, cela garda prav lepih mask in gospod Karboner v cilindru z nageljnom. To bo smeha za poč'L Ne zamudite te lepe prilike, ker se bodete sicer jutri kesali: pa vam ne bo
Eomoči. Danes od 8 naprej vsi v dvorano «DeL
ons. društva«.
Žensko dobrodelno udruženje otvori prihodnji teden tečaj za ročna dela v Rojanu. Pouk se prične v sredo, 5. t. m. ob 15. uri.
Iz tržaškega iivllenia
Kamnosekova nezgoda. Včeraj popoldne se je v kamnolomu Faccanoni pri Sv. Ivanu ponesrečil kamnosek Štefan Dujič, star 42 let, stanujoč na Prošeku št. 206. Mož je pripravljal mino; bil je skoro gotov s tem poslom* kar je mina nenadoma eksplodirala. Karanje je Dujiču hudo razmesarilo levo roko. Na lice mesta poklicani zdravnik rešilne postaje je dognal, da ima mož najbrž zlomljene kosti. Po prvi pomoči ga je dal prepeljati v mestno bolnišnico. Ponesrečenca so sprejeli v kirur-gični oddelek. Okreval bo v 1 mesecu.
Nesreča pri delcu Mehanik Josip Apollonio, star 47 let, stanujoč ▼ ulici Panfiio Castaldi it. 8, je včeraj popoldne popravljal neko parno za k lopni co pri stroju na pamiku «Adria», zasidranem v prosti luki V. E. HL Nenadoma pa je skozi zaklopnico začela šiloma uhajati para. Mož se ci utegnil rešiti na varno. Zadobil je široke opekline po rokah in po spodnjem
delu telesa, posebno po stegnih. Ponesrečenec je bil prepeljan v mestno bolnišnico. Njegovo stanje je precej resno.
Umreti je hotela. Hijacinta Leus, stara 23 let, stanujoča v ulici Amerigo Vespucci št. 11, se je včeraj popoldne sporekla z materjo. Radi tega je postalo deklici hudo pri srcu, tako hudo pri srcu, tako hudo, da si je zaželela smrti. Zaprla se je v svojo sobo in izpila nekoliko jodove tinkture. Pa skrbna mamica je začula iz sobe stokanje hčerke. Ko je zvedela, kaj se je zgodilo, je poklicala na pomoč zdravnika rešilne postaje. Ta |e dal smrtiželjno Hi-jacinto prepeljati v mestno bolnišnico, kjer so ji izprali želodec. Nato so jo na njeno željo zopet prepeljali na dom.
Trije razpečevale! ponarejenih angleških bankovcev pod ključem. Policijskim agentom na komisarijatu v ulici Sanita se je posrečilo spraviti na varno tri ptičke, ki so že delj časa
razpečavali v našem mestu ponarejen angleški denar. Pred par dnefvi ye vratar hotela «Vano-li» ovadil na omenjenem komisarijatu nekega mladeniča, pretveznega trgovskega potnika Alojzija Marcovicha, doma iz Gradišča na Goriškem, ki mu je plačal najemnino sobe s ponarejenim 5šterEngovim bankovcem. Kak dan pozneje je dospela na komisarijat slična ovadba s strani lastnice zloglasne hiše v ulici Ca-pitelli št. 6. Na podlagi podatkov, ki jih je podal vratar o zunanjosti pretveznega trgovskega potnika, »o agenti arertirali 19-letnega brezposelnega mornarja Lina Marizzulich, rodom iz Dalmacije. Mladenič je sprva trdovratno tajil, da bi bil razpečaval ponarejene bankovce, a ko ga je vratar hotela «Vanoli» spoznal, je mladenič vse priznal« tudi da si je nadel izmišljeno ime. Povedal da ga je k nepoštenemu poslu podpihoval brezposelni uradnik Kornelij Tommasini, ki mu je preskrbel ponarejene bankovce; prodajal mu jih je po 40 lir komad. Bankovce mu je pomagal razpe-čavati 35-ietni SHverij Anelich, rodom iz Dalmacije. Vsi trije so stanovali sktKMio v starem mestu, kjer so imeli v najemu sodo.
Na podlagi teh priznanj se je agentom kmalu posrečilo izlediti oba tovariša Marizzulicha, preiskavi, izvršeni na njunem stanovanju, so aigenti zaplenili za približno 25.000 lir.
Tudi Anelich je pri zaslišanju trdil, da mu je Tommasini prigovarjal, naj razpečava ponarejene bankovce. Tommasini pa to okolšči-no zanika.
Čedna trojka je bila odvedena v zapor v ulici Coroneo.
Posledica neprevidnosti. Včeraj popoldne se je v Rocolu — Molino a Vento pripetila huda nezgoda, iki bi bila ekoro imela tragične posledice. V hiši št. 111 so sedeii doma pri mizi v kuhinji Antonija Lena, sttara 40 let, njen sin Angel, težak, star 20 let in njegov prijatelj Ivan Fogar, tudi težak, star 23 let, stanujoč istotam. Da bi se nekoliko segreli, je Antonija postavila sredi kuhinje na tla posodo, v kateri je tlelo og^e. Ta neprevidnost se je hudo maščevala. Plin, ki je puhtel iz oglja v posodi, je sčasoma napolnil ves prostor. Mladeničev in Ženske se je lotil čuden spanec, ki mu niso vedeli vzroka. Vsi trije so drug za drugim popadali v nezavesrt. Srečno naklučje je naneslo, da je neki sosed zapazil nesrečo. Obvestil je o dogodku rešilno postajo. Na lice mesta prihiteli zdravnik je podal vsem trem prvo pomoč. Fogar in Lena sta prišla kanalu zopet k sebi, a ne ženska. Ker je bilo njeno stanje nevarno, jo je dal zdravnik prepeljati v mestno bolnišnica.
(fsstl s GorISkeea
POZOR VOLILCI MESTA GORICE
Ugotovilo se j«, da manjka na več izkaznicah, katere je izdal Goriški mestni urad občanski peČai. Izkaznica js valed tega navadna tirkcvi&a brez vsakega pisanega podpisa. Vsi volilci, ki imajo teke trkrnice brez pečala, se noproSs}®, o taj ai dajo pravočasno pritisniti pečat na izkaznico, ker je sicer mogoče in Verjetno, O jih volilna komisija mm pripusti k glasovanju.	i
Iz tržaSke pokrajine
Iz Sežane. Sežanski salonski orkester priredi danes, na pustni torek v dvorani hotela «Hri treh Kronah», veliko maskerado s plesom, Šaljivo pošto in drugimi zabavami. Začetek ob 18. uri. Cisti dobiček je namenjen ubogim šolskim otrokom.
dahovi
Na «ohceti» Justa Blažine se je predvčeraj šnjim nabralo med veselimi svati 50 lir za «Šok)ko društvo»,
Bersna poročila.
Valuta na tržaškim trgu.
ogrske krone ...........U.04 0*05
avstrijske krone.........0.0325	0.0330
češkoslovažke krone........67.—	67 t>0
dinarji .............35.10 29.30
leji . . *...........1-2.SE5 12.75
marke........... —.— —,—
dolarji............ 23.15 23.25
francoski franki........ 67.— 97.50
švicarski franki..... , . i00.—	404.—
angleški funti papirnati . . . . 99.85	100.05
Tečap;
Adriatica • • • * .............. 200
Cosulich..................515
Da! mati a .................» 215
Gerolimich . . . .................1590
Libera Triestina ........... . . • 577
Lloyd • . .......................1875
Lussino ...................... 810
Martinolich ............... • 187
Oceania • . i...........* 130
Premuda • • ...................... BO^1
Tripcovich................ * 480
3G
3
Ha Mita in mllsica v fiiMerlrc
vabi na
15
UČENEC, zdrav, močan, poštenih kmetskih starišev. ki je dovršil ljudske šole ter ima tudi kako srednjo šolo, se sprejme v trgovino z mešanim blagom, Milan Kutin, Postojna.	267
TRGOVSKI vajenec, z enoletno prakso, želi vstopiti v trgovino jestvin v Trstu ali Gorici. Naslov: Kukanja Rudolf, Gorica, via Rastello št. 21.	268
PRODAM posestvo v Jugoslaviji, obstoječe iz hiše, gospo dar skini h poslopij, travnikov, njiv in gozdov. Oddaljeno 10 minut od železniške postaje. Cena zmerna, Pismene ponudbe na Franc Hof Dorfarji p. Skofjaluka, Jugoslavija,	256
MASKE, domino, svilene obleke, nove« po konkurenčnih cenah. Via de! Toro 12, I.
180
KOMPANJONA, s kapitalom in sodelovanjem, išče dobroidoča delikatesna trgovina z buf-fetom v Jugoslaviji. Naslov pri upravništvu.
206
15-LETEN deček, lepega vedenja, z dobrimi spričevali, želi vstopiti kot vajenec v kako trgovino ali mehaniško delavnico. Naslov pri upravništvu.	247
SOBA, prazna, tudi z uporabo kuhinje, se odda. Via Molino a vento 5/1	253
BABICA, diplomirana, sprejema noseče. Lju-beznjiva oskrba. Največja - snaga. Tajnost zajamčena. Govori slovensko. Na željo zdravniška pomoč. Corso Garibaldi 23/1.
234
ki se bo vršil
dne 19. marca 1924, Ob 3. uri popoldne, v prostorih g. J. Kerševan v Rihtinberku
s sledečim dnevnim redom :
1.	Poročilo načelništva in nadzorništva.
2.	Odobrenje računskega zaključka za leto 1923.
3.	Volitev načelništva in nadzorništva.
4.	Slučajnosti.
185	NAČELNI ŠT VO.
E
3E
3
HSDACtJl
po razprodajnih cenah
20.000 moških srajc
z dvema ovratnikom?
od Ij 18c50 naprej«
Risbe zadnje novosti.
Font e dvA«quSs3S
Corso V. E. lil £ta 39. m
199
Securitf
Delniško družba za splošne zavarovale
Popolnoma vplačana glavnica L 3,000.000.— ki se lahku poviša na L 20.000.000.
Leta 1522: Prejete premije L 20.000.000v Plačane ?kode: L 5.305.626.06,
Centralni sedež RŽm, Piazza S. S. ApcstoH 53 (Palača Colorina).
Panoge: Požar, tatvine, zavarovanje trgovskega kredita.
Glavna agencija za Julijsko Krajino in Reko
«!rsfi\ Piazza Vllhrio Uenets 4, tel 24-58
Iščejo so agenti za vse kraje. (5)
pSačuJerci za V
ZLAT, srebrn in papirnat denar^ se kupuje in prodaja po zmernih cenah. Menjalnica via Giacinto Gallina 2, (nasproti hotela Mon-cenisio). Telefon 31-27. Govori se slovensko.
13
KRONE, s .rebro, zlato in platin kupu^en*. Plačam več kot druai. Zlatarna Povh Albert, Trst, via Mazzini 46.	25
ZLATO, srebro, briljante, plača po najvišjih cenah, Pertot. Via S. Francesco 15, II.
26
ku&i slatk, liskf
CfčhurSev, vl^er, issbecsv, mali«, veveric, krtov, <£iv|ih i n domafli* zajcev.
; Pređno grafi&ie Rože, mmte ma m ccae.
D. WINDSPACK
Trst, Via tesare gartisfiš*. 10 BL nsdst, vrata Sprejemajo se pošiljatve po pošt?.
□ □□□□□□□□□□□□□□D □□□□□ □□□□ □ □ □ D □ D □ □ □ a □ a a p p o POD D a
Glavni tedti
Ustansvljeaa Ista 1SS5. Delniška glavnica L H. 15,OOO.COO»- po^elnoma vpSacaaa. s Trst, Via S. Klcol6 & (Lastna paSača}. Podruinid: A&&A21A, ZARd.
Olajšuje mmko trgovsko oparadjo e Jugoslavijo In s vzhodnimi deželami
Dale subvenclie na blago, efekte in vrednosti
nakup blaga. — lakasl efektov in ratuaou. Informacije- — Kuptsle In predaja •i« In dmja valute. Jamstvena plama In druga operacija po najugodnejših pogollh.
v Urah na hranilna hnJttUe In jih obrestuje po 4°/. letna netto, a vloge na teko« pa?un po « vezane vloge proti odpovedi obrestuje najbolje po dogovoru.
vloge v Dinarjih ter Jih obrestuje najbolje po dogovoru. Izvršuje nakazila v Urah In dinarjih za Jugoslavijo
aoDDDaoonooPOoooPPP □ □ p □ □ □□ □□□□□□□ □ p □ □ □ n □ a_ o □ uu
!o
, D f
H D i
!c: jD, jD! a! f a'
H 1 □
□
'd
J j
O
!□!
j°i ■I
-D
O I
PODLIS T K K
Paul Bourget;
JEČA
(La GeAla) Posloveni! F. P«
(68)
Potem fe pozvonila ter naročila, naj ji prinesejo čaj, da se malo okrepča.
Čim je pojedla in so odnesli podčašnico, je sedla k pisalni miza, da napise pismo. Ravno tedaj pa je priiel njen soprog ▼ mali salon. Če bi bil prišel pet minut prej, bi fo bil našel pri jedi* kar bi bfilo le prejasno znamenje, da Sabina ni bila pri kosila, da je bila torej po obisku svoje tašče z doma. Gotovo bč bil on začuden in bi jo bil izpraševaL Tako je bilo to .izpraševanje odvmjeno. Toda že dejstvo, da je nevarnost obstojala in da jo je ona čutila, je to .upornico krčevito stiskalo. S svojo visoko, pogumno m odločno pisavo je ona pisala dalje, a medtem ji je začel Ivan-Marija tako-le govoriti:
. — «Ravnokar sem bil pri maan, Sabina. Re-
kla mi je* da vam je povedala strašno zadevo Jurija Saintenois.»
—	«Da, > je odgovorila ona. «Toda ali je v resnici res ?.*..» Pri tem je pomislila na taščo ter rekla sama pri sebi: »Držala je dano besedo. S tem me je zadolžila in jaz se ji moram oddolžiti.* V njenem glasu ni bilo niti najmanjšega. vznemirjenja. Samo kdor bi bil od bliže opazoval črke njenega pisanja, ki je bilo namenjeno nekemu dobavatelju, bi bil spoznal po debelejših črtah črk in po odrezanosli besed, da jih je pisalo nervoccno pero.
—	«Prav je rekla moja mati,» si je mislil Ivan-Marija s svoje strani. «Njena mirnost spričo te novice je dokaz. Kako mi to dobro del Mn$ Bog, kako mi to dobro de !...»
Obšla ga je nenadna radost, ker je čutil, da se je obsedenost, ki ga je toliko časa mučila« razpršila. Na podlagi onega preobrata v nasprotno smer, ki se tako često opaža pri ljubosumni blaznosti take vrsti, ko se namreč izbruhi ljubosumnosti ppjavljaj o od časa do časa, se je omehčal napram njemu, proti kateremu je bila njegova ljubosumnost naperjena. In ne da bi se zavedal nesrečne ironije svojih besed, je potem rekel;
—	«Vi veste, da sem bil pri njem. Ponudil sem mu celo 50.000 frankov, da plača svoj dolg. Ni jih hotel sprejeli. Najbrže jih je odklonil iz ponosa, ako ni res, kar mi ie r^-kei. da jfli je namreč že dobil drufjje. Toda ne, ni jih našel. Do danes predpoidne krožku 5.e ni bil plačat To sem izvedel od Casala . . . Pa če bi šel zopet k njemu in mu jili zopet ponudil ? ____Morda bo moj drugi korak ..
—	«Če pu vam je rekel, da jih je že dobil, je odgovorila Sabina, ki je pri tem ravno zapirala svoje pismo. »Gotovo računa na kakega skopuha in take skopuhe je treba vleči za uho. To bo. Pustite ga, naj uredi svojo zadevo, kakor se mu zdi. Morate razumeti, da se je čutil ponižanega, in zato ne ponavljajte svojega koraka ...» Napisala je bila naslov na zavitek in je vstala. «Ste morda videli, ali je prišla kočija? Naročila sem jo za ob eni in poL« In ko_ je dobila pritrdilen odgovor, je rekla: «Jaz sem namenjena proti bulevaru. Hočete rti kam z menoi ?»
_ «V krožek, ako hočete. Izvedel bom, ali
je Safaktenois plačal. Kako bi mi bilo všeč, če Je plačaL Casal mi ie obKubil, da bo rooK čai...»