EksporSna hiSa LUNA« Maribor, !""E3S3S-! fostnfn. r plaCana v aotovTn! Mmrmorsitl Leto IV. (X!.), štev. 288 Maribor, sobota 20. decembra 1930 »9VTRA« Izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. un Račun pri poSln*m ček zav. v Ljubljani it. tl 409 Velja mesečno, preiOTian v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din Telefon: Uredn. 2440 Uprava 2455 Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta it. 13 Oglati po ivifu Oglasa sprejuma tudi oglasni oddelek .Jutra' v Ljubljani, Prešernova ulica It, A Polom fašistovske gospodarske in zunanje politika Simptomi krize, o katerih smo svojr-časno govorili v našem listu, niso varali. Kar smo takrat napovedali, se je točno godilo in celo v še ostrejši obliki. Fa-Sfzem in Italija sta zašla v krizo, iz Katere bo težko najti izhoda. Mussolini je bil dober organizator in ljudski tribun, Pozabil pa je, da je Italija po naravr.ih d°brinah siromašna in preobljudena drsava, ki je vsled tega bolj kakor vs.ika druga navezana na ostali zunanji svet. Zadrževanje ljudi doma, nasilno množene rojstev in vzdrževanje silnega vcja-^ega, policijskega in mi!ičniškeh in lahnih, ki v vedno večjih množicah pri-.aia:o na ulice in zahtevajo kruha. Toda 'stočasno i gospodarskim polomom je doživel fašizem tudi polom svoje zuna-Politike. Mussolinijevo koketiranje z ^sijo je rodilo ono. kar smr> prenko-odtujitev Anglije in Amerike. Obe •* hajvečji velesili sta fašizmu in .Hliji Odločno obrnili hrbet in pisava aigle-fkega in ameriškega časopista proti re-črnih srajc in proti njegovi /.nna- ■J« Politiki, stremeči po porušeni« seda- |*lega ravnotežja iu ogroženi« miru, je ® dni dosegla ostrino, kakršne doslej ”'srno bili vajeni. h posledice vsega tega niso Izosta’e. ričela se je rušiti tudi stavba na drugih h.raneh, Znano je, koliko važnost so v J^u po'agali na ustvaritev takizvane-(a Vzhodnega bloka, katerega naj bi T*> _ i_T1______2m n Ja« Konec revolucije na ioar^em ZADNJI UPORNIKI PORAŽENI. — KRVAVI POULIČNI BOJI V MESTU ASTE — KDO JE ZAKRIVIL POLOM REPUBLIKANSKE REVOLUCIJE. MADRID. 20. decembra. Zadnje uporne čete so bile poražene v Četrtek zvečer v pokrajini Alicante. V več krajih, posebno v mestu Aste, zapadno od Ali-canta, je došlo do težkih pouličnih bojev med policijo, orožništvom in vojaštvom na eni, ter uporniki na drugi strani. Po uradnih podatkih je bilo v teh bojih 15 oseb ubitih, nad 100 pa težko ali lahko ! ranjenih. Vladne čete je podpirala v bo-jjih tudi maroška tujska legija. V mestu Aste so se uporniki zabarikadirali v hi-| šah in so jih morali obstreljevati več ur, | predno so se udali. Nad mestom je proglašen preki sod. Včeraj se je priče! v Madridu proces proti voditelju upora, Alcali Zamorra, radi veleizdaje. Pri zasliševanju je Zamorra izjavil, da se je vstaja ponesrečila samo zato, ker so vojaki, ki so dobili od republikancev denar, v odločilnem trenutku odrekli pokorščino. PARIZ, 2C. decembra. Položaj na Španskem je zopet normalen. Zunanji minister vojvoda Alba je Izjavil kores-pondentu »Matina«, da se je republikansko gibanje na Španskem ponesrečilo predvsem zato, ker ni imelo vodstva. Treznejši republikanci in strokovne organizacije se niso priključili gibanju. Notranji minister Mates je naglašal, da se je splošna stavka izjalovila le vsled rezerviranosti SOčijaHističnih strokovnih organizacij. Po novem zakonu o delavskih organizacijah bodo delavska zveza lahko proglasila splošno stavko in bodo tudi organizacije mestnih uslužbencev lahko pristopile k delavskim organizacijam. Delavska zveza bo dalje lahko pobirala prisilni strankarski davek, kar bo znatno ojačilo njene fonde. Ta načrt je nalete! na oster odpor političnih strank in je pričakovati radi njega še drugo borbo v parlamentu. Perilo po meri I, Babič, Gosposka ulica 24. 3268 Banouinski proračuni BEOGRAD, 20. decembra. Minister za finance je odredil, da morajo biti banovinski proračuni gotovi najkasneje do 15. jan. 1931 in dostavljeni ministrstvu. Tudi občinski proračuni morajo čimpre-je biti v rokah ministra. Na podlagi teh samoupravnih proračunov bo potem do-gotovljen državni proračun. Odgočiteu francoskega parlamenta PARIZ, 20. decembra. Zbornica je bila včeraj na predlog vlade zaključena in sicer z 278 proti 277 glasovom. Steego-va vlada je ušla torej porazu že v prvem tednu svojega obstoja samo z enim glasom. Vrh tega se je pred izbruhom krize zavarovala tudi s tem, da pri glasovanju o zaključenju sedanjega zasedanja ni stavila vprašanja zaupnice. Desničarji so sprejeli sklep o zaključitvi zasedanja z burnimi protesti. Pomladansko zasedanje se prične dne 13. januarja. Splošno mnenje je, da se sedanja vlada ne bo dolgo držala. Kakor poroča »Echo de Pariš«, bo imenovan za mornariškega ministra Leygues, za notranjega ministra senator Sarraut, za ministra pokojnin pa Seve-stre. V kratkem se pričakuje tudi imenovanje novih državnih podtajnikov mesto odstopivših. Zakon o delau5kih organizacijah na Hngleškem LONDON, 20. decembra. Vlada je sno-či objavila zakonski načrt o pravicah delavskih organizacij in predložila obenem parlamentu volilno reformo, s katero si je zagotovila podporo liberalcev. tio ‘ki' °rile Bolgarija, Turčija in Grčiia ier rda še Madžarska in Rusija. Fašistov-tisk je ta blok že raznašal za poto- v? dejstvo, sedaj pa so prišli z vseh stra-l demantiii, posebno pa s strani Aten, * S(> te dni tako iskreno sprejele naše-h sunaniega ministra dr. Marinkoviča, ie Marinkovičeva misija popolnoma NalceneJii naleui» m Božii OTROŠKE NOGAVICE od Din 5,— naprej; NOOAVIGE Z OBROBKOM (Haferl-socken) od Din 10,- naprej: MOŠKE NOGAVICE od Din 4.50 naprej: DAMSKE NOGAVICE od Din 7 — naprej; DAMSKE FLOR-NOGAVICE od Din 12,- naprej: DAMSKE VOLNENE NOGAVICE od Din 18— naprej; SVILENE NOGAVICE in NOGAVICE iz UMETNE SVILE v vseh barvali in cenah: SPODN.IE MA.UCE od Din 15.- do 25.- po velikosti: SPODNJE HLAČE od Din 15,- naprej; SVETERJI ZA OTROKE od dinarjev 35- naprej: SVETERJI ZA DAME od dinarjev fiO— naprej; PLETENE DAMSKE OBLEKE od dinarjev ?no.-naprej; DAMSKE ROKAVICE od dinarjev 14.— naprej; MOŠKE ROKAVICE od Din 16.- naprel itd. — Vrhu tega naj večji Izbira trikotaž, pletenin. perila, kravat, ovratnikov, vezenin, č!ok, Svlldnih trakov, toaletnih potrebščin, parfumerije po zelo nizkih cenah. — Snecilaina razstava vseh otroških lurr/k In nakita za božična drevesca. Lastna pletarna in predtiskarija! — Prevzame entlanje, ažuriranie in vezenle! Izbruh uulkana na laui PARIZ, 20. decembra. Vulkan Mera« pi na otoku Javi, pri katerem so že dva tedna opazovali zvišano delovanje, je pričel z vso silo bruhati. Dosedaj je že 15 človeških žrtev. Žareča lava prodira v bližnje doline, v višave se dvigajo gosti oblaki dima in sliši se neprestano podzemsko bobnenje. Tok lave je približno 200 m širok in 20 m visok in je prodrl že S km daleč. Ljudje, ki jih je lava presenetila, so opravljali v bližini neke vasi poljska dela. Žareča lava jih je tako naglo obkolila, da se niso mogli več rešiti. Velike površine plodovite zemlie so izpremenjene v puščavo, oblasti so odredile izpraznitev več vas!. Vulkan, ki je zavit v oblake gostega, črnega dima, iz katerega Švigajo bliski, nudi grozen pogled. Uolčja nadloga na Poljskem VARŠAVA, 20. decembra. V nekem gozdu pri Orni blizu Vilne so našli razmesarjeno truplo nekega 121etnega dečka, ki so ga napadli in raztrgali vol-kovi. Volčja krdela vpadajo v zadnjih tednih na vzhodnem Poljskem posebno v okrožju Vilne, prav do vad. Kmetje so se obrnili na oblasti za nujno pomoč. Ponekod so volkovi uničili, cele črede ovac. Poljske obmejne Sete so napravile Že par pogonov na nadležne in po?rc?rte zveri. GENERAL WALLPNIUS OBSOJEN NA 3 LETA JEČE. HF.LSINGSFORS, 20. decembra. Biv. ši načelnik finskega generalnega stana, Wallenius, je bil obsojen na 3 leta ječe | in odpust iz armade, ker je sodeloval pri poizkusu ugrabitve bivšega finskega državnega predsednika Stahlberga. TVORNICA »FERRUM« V SUBOTICI USTAVILA DELO. £UBOTlCA. 20- decembra. Tvornica »Ferrum«, ki je zaposlovala poleg velikega števila navadnih tudi 300 Strokovnih delavcev, se je že dolgo borila za obstanek. Te dni pa je ustavila delo In odpustila vse delavstvo in uradništvo. uspela, nam priča najbolj kratka vest iz Prage, ki javlja, da je češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš svoj odhod v Atene odgodil do — pomladi. Njegova intervencija tedaj sploh ni potrebna! Toda ne samo to, rušijo se temelji !a-šistovske zunanje politike tudi tam, kjer so bili doslej najbolj trdni. Hittlerjevci v Nemčiji in Helmwehrovci v Avstriji so se morali umakniti v ozadie pred treznimi elementi in je skorai gotovo, da je nevarnost njihovih prevratov za vselej odstranjena. Vrhovni voditelj nemškega »Stahlhelma« Duestcrberg je pa nedavno razposlal vsem svojim organizacijam okrožnico, v kateri je obsodil romanje nekaterih Stahlhelmovcev k Mussoliniju, odklonil sploh sodelovanje z Italijo, ki da zaileduie samo svoje interese in bi Nemčijo kot prijateljico samo izigravala in zlorabljala. Naposled Je nastopil celo proti vsakemu, kakršnemukoli posnemanju italijanskega fašizma. Tako so fašizem, Mussolinija in Italijo zapustili celo tisti Nemai, ki so najbolj nepomirljivi in ki bi edini mo?;!! bit! njihovi zavezniki. Fašizem doživlja udarec za udarcem in križa, v kRtero je zašel, je mnogo bolj nevarna kakor bi se Utegnilo soditi. Kravate najcenelše pri I. Babič, Gosposka ulica št, 24._____________________________3268 Telesno zanrt'e, slaba prebava, abnormalno razkrajanje iti gniloba v črevesu, pomnožena vsebina kisline v želodčnem 'soku, nečistost kože na obrazu, na hrbtu ill pfsih čefmnstl turi, marsikateri ka-tari, motne sluznice preidejo z uporabo naravne »Fr?i»: .toselove* prenčlce. šte-viuii zdravniki in profesorji tipoMbljnjo »Franz Josefovo« stenžleo že desetletja pri odraslih in otrocih obeh spolov t največjim uspehom. »Ffntiz Josefova« Kren-'*ca se dobi v vseh lekarnah, drogerijah i in špecerijskih trgovinah, 1 Božične dobrine in nal trg GOSPODINJSKE SKRBI. — KRIZA IN TRG. - KONKURENCA IN »KARTEL« NAZADOVANJE CEN? — NOVO TRŽNO NADZORSTVO. — CENE DOLI! Le še nekaj dni nas loči od prazničnega razpoloženja... Božična drevesa na trgu so prvi znak, da bo treba misliti tudi na razne dobrine, ki naj zadovoljijo kulinarična božična hrepenenja naših domačih. Gospodinje se pa tudi že res bavijo s problemom božičnih dobrin na mariborskem trgu. Mariborski trg je splošno znan kot dobro založeno tržišče meščanov in okoličanov. To opažamo kljub občutni krizi -tudi sedaj: dotok in konzum se znatno nista zmanjšala. Nasprotno! Dotok prodajalcev se je v zadnjem letu ob sobotah in sredah celo dvignil, posebno pri ku-retini, Špeharjih in »Hikarjih«. Kljub temu pa so cene stabilne in »konkurenca« ne pride niti vpoštev, ker so prodajalci čudovito solidarni in delajo vtis tržnega kartela, ki mu niti tržno nadzorstvo ne more do živega. Zato ni prav nič čudnega. če gospodiče trde, da so cene v primeri z drugimi mesti mnogo pretirane. Pred dnevi se neka gospa iz Beograda ni mogla dovolj načuditi, da je na mariborskem trgu tako »skupo«. Zagrebčanom pa itak ne more kdo lahko konkurirati. Praviio sicer, da je kriza tudi v kmetijstvu težka, vendar opažamo, da zni-žanie življenskih stroškov pri nas ne pride v tek. Dnevno sicer čitamo o stalnem nazadovanju svetovnih cen, vse *o se pa v vsakdanjem življenju skoro ne pozna. Trgovci nam na eni strani zagotavljajo, da so cene izdatno znižali, do-čim nam mesari in peki predlagajo skrajno dvom’iive kalkulacij. Na podlagi teh smo prišli tudi do predpisa tržnih cen magistratne tržne oblasti. Od te strani se nam še vedno servira 1 kg govejega mesa po 18—20 Din, piščanci 30 —35 Din, kokoši 30—45 Din, race 40—45 Din, gosi 60—80 Din, purani 85 Din, beli kruh kg 5 Din, črni pa 420 Din. Do enakih nevšečnih ugotovitev pridemo tudi na drugih tržnih področjih: mleko 3—4 Din, maslo 40 Din, jajca se pa neverjetno dvigajo v ceni in so v preteklem tednu dosegla ceno 2 Din za komad, kar ne more razumeti niti oni, ki si živila izračunava po redilni vrednosti kalorij in vitaminov ... Glede cen kruha in mesa je že pred tedni v raznih mestih nastalo močno gibanje, ki bo gotovo imelo uspeh. In pri nas? Čitali smo, da je zadnja seja občinskega odbora imenovala nove člane tržnega nadzorstva. Upamo, da stopijo v funkcijo še pred prazniki in rešijo večino prebivalstva čezmernih skrbi za primerne praznične dobrine, ki se nikakor ne smejo zaradi praznikov zvišati! »Cene doli!« je klic, ki ga proglašajo v nekaterih naših mestih za dnevno geslo. Ako bodo pri nas vsi'merodajni činitelji prizadetim trgovcem raztolmačili nesoglasje med produkcijo in današnjimi cenami, bodo naši Ijudj brezdvomno iz uvidevnosti popustili. Ako se mezde *n plače konzumentov ne morejo prilagoditi cenam življenskih potrebščin, si bo pač treba krčiti obratne poti! To pa naj ne velia le za agrarne in industrijske proizvode! Tudi za stanovanja je gornji klic v prvi vrsti na mestu! Božični trg pa naj pokaže vse one, ki so dobre volje.. Dvodnevni kletarski tečaj se bo vršil dne 12. in 13. januarja pri banovinski trsnici in drevesnici v Pekrah pri Mariboru. Pouk je teoretičen in praktičen ter traja dnevno ;>d 8. do 12. in od 14. do 17. ure. Potrebni obiskovalci lečaja, ki izkažejo to s potrdilom pristojnega občinskega urada, dobe prispevek za hrano. Skupno prenočišče je brezplačno. Kdor se želi tečaja udeležiti, naj javi to najkasneje do 10. januarja upravi nasada. KINO =s=s=Dra*«ki:^s Od dane* dalje: B M f! C 9 (? O I. a (Požar v operi). 100% nemški zvočni velcfilm s Oustav Frčhlichom v glavni vlogi. PoDeita srajc© d Din 85. I. Babič, Gosposka ul. 24. 3268 Zakon o uvedb! davka za samce je kralj podpisal. Po tem zakonu bodo v večjih mestih in trgih plačali davek vsi neporočeni od 30. do 60. leta, in sicer od 30. do 35. leta 50% davka na zemljarino ali dohodnino ali plačo, od 35. do 40. leta 40%, od 50. do 60. leta 10%. Davek se bo plačal tudi od rent ter tantijem in sicer po določeni skali 5, 4, 3, 2 in 1 procent. Davek bodo plačevali tudi oni, ki so ločeni, ter vdovci brez otrok. — Oproščeni pa so tuji državljani, vojaške osebe, duhovniki, oni, ki so v ječah In oni, ki s svojim imetjem ne smejo prav-noveljavno razpolagati. Boiiina darila v bogati izbiri po neverjetno nizkih cenah dobite pri irarju 9Har ih trnki in dnenni drobiž Poročilo o zadnji seji mariborskega cestnega odbora je bilo v nekaterih listih v toliko lapa-Čno, da se član odbora g. dr. Strmšek ob priliki načelne proračunske debata ni zavzema! za spremembo kakih predpisov ali celo zakonov, marveč je želel, da se strogo določi in razglasi kompetence cestnega odbora: ne sme se ponoviti, kakor se je zgodilo mariborskemu cestnemu odboru, da je naročil za dupleški most les, a ga ne sme dobavitelju plačati, čeravno je most že dogra'en in izročen prometu; javnost pa krivi radi tega cestni odbor; s takim ravnanjam se omaja zaupanje v korporacijo in posledice ne izostanejo, saj je cestni odbor v zadnjem času doživel, da za razoisane licitacije v današnjih časih, ko tožimo o brezposelnosti, ni bilo zanimanja. Za ustanovitev okrožnega sodišča v Čakovcu, ki bi obsegalo sreze Čakovec, Prelog in Dolnia Lendava, je v teku akcija in bo v kratkem prispel v Čakovec načelnik ministrstva pravde dr. Janjič, da prouči prilike. Akademski p'es Občinska davščina na blagovni promet. Ministrstvo financ je odobrilo sk'ep diestnega občinskega sveta mariborskega z dne 3. oktobra 1930, s katerim je bila sklenjena preosnovitev dosedanje tovornlnske davščine v davščino na blagovni promet Davščina se začne' pobirati s 1. januarjem 1931 in je pravilnik na vpogled pri mestnem knjigovodstvu. Stranke, ki žele plačevame davščine proti mesečnemu obračunu ali navšali-ranje davščine, se naj zglase pri mestnem knjigovodstvu. Zbirke knjig, ki jih nudi »Jutro« svojim čitatebem in naročnikom po znatno znižani ceni, se dobe tudi v podružnici Tiskovne zadruge v Mariboru, Alp^androva ce*ta 13. Nai nikdo ne zamudi izredno uvodno priliko, da sl nabavi vsai eno teh lenih zbirk, ki so pač najnrfmerneiše božično in novoletno darl'o. 7n?žane cene veljajo samo do 10. lannaria. 4 Din 125. I. Babič, Gosposka "M. 3,?rjS '■ Radio Ljubljana. Soored prihodnjega tedna. V nedeljo bo med dopoldanskim koncertom radio-orkestra mladi baritonist g. Drago Žagar pel religiozne pesmi. Popoldne koncert, ki ga prirede dijaki škof. gimnazije iz Št. Vida nad Ljubljano. Nastopil bo zbor in orkester, spored pa obsega 20 točk. Zvečer se bo prenašala z Dunaja velika Wagner:eva onera »Tann-hauser«. — V pondeljek bo znani zbor učiteljiščnic priredil zvečer samostojen koncert v radiu. — V torek zvečer pevski zbor »Liubliane« nod vo4«t»-nni -r|as_ benega referenta g. dr. A. Dolinarja. — V sredo, na sveti večer, se začne slavnostna oddaja že ob 18. uri s koncertom radio-orkestra, ki bo izvajal božično g*-s-bo Po zvonenju bo pel nriliubbeni naš znanec g. Maran Pus. Onozorimo naj na božične ricitacije g. Lipaha in na kramlianie o Božiču v slovenski narodni pesmi, ki je bo ime! g. prof. Koblar. Ci-traški krožek »Vesna« bo izvajal primeren spored, nato pa bodo plošče izmohii-le čas do polnoč?, ko se prične odhji-nie polnočnice iz frančiškanske cerk o-. 5. ianuaria 1931 — V četrtek, na božični praznik, bodo oopoldne peli kanarčki z razstave v ljubljanskem 1ice!u. Zvečer pa bo pel trnovski cerkveni zbor naše stare, pa vendar vedno nove in nrisrčne božične pesmi. -• V petek, na Štefanovo, se bodo oglasili Bohinjci. Klub »Bohinj« bo priredi! pestro smuško .^ndpmim. ki ■ e po prenašala iz Bohinjske Bistrice. Večerni spored obsega najprej koncert g. M. Jelačina, ki bo pel do'le: še neizvajane narodne pesmi po zapisih Stanka Vraza, katere je nedavno izdal g. Niko Štritof Nato bo nastopil z narodnimi pesmi kvartet »Deržai«. zaključil pa bo ves večer radlo-orkester z zelo pestrim irp. gramom. — V soboto zvečer prenos opere »Fidelio« Iz Beograda. T. R. L. Gozdovniki In gozdovnlce! Vaša dolžnost je, da se vsi udeležite skupnega zbora, ki bo v nedeljo ob 10. dop. v deški meščanski Šoli. Obravnavale se bodo silno važne stvari, razen tega b( predavan e o medinskih pokretlh. Mir z vami! — SamotnL P -Bi Union: Od danes do vključno torka 23. t. m. najbolj srčkana 100% opereta v nemškem jeziku: »3 4- 1 = 2« Willy Fritsch. Liiian Harwey Olga Čehova. Fritz Kampers. Oskar Karl-weis. Predstave v obeh kinih oh delavnikih ob 17 19 21. uri: ob nedeliah in praznikih ob 15 17. 19 In 21 uri Predprodaia dnevno: nd 10. do 12. ure na hiaeainl. XXVI oesoto e'1-0 V soboto in nedeljo: »NEPREMAGLJIV« Luciano Albertini Nizke cene. MW!WliMHBWMWBBWHMBI Gosposka 15 Tudi na obroka braz zviianja canal Oglejte si moje izložbe! Trgovina za mn darila v urah, zlatem in srebrnem blagu Obsodba neprevidnega avtomobilskega vozača. V spominu je še težka nesreča na Tržaški cesti meseca julija, katero je z neprevidno vožnjo zakrivil 301etni trg. potnik Ludvik Žiger in katere žrtev je postal zasebni uradnik Jožef Huber, v ko-jega motorno kolo je zadel Žiger. Včeraj se je pred okrožnim sodiščem vršila razprava proti Zigerju. Sodišče se je prepričalo o megovi krivdi in ga je obsodilo na 3 mesece zapora pogojno na pet let. Nsbavlialna zadruga drž. uslužbencev v Mariboru, r. z. z o. z. ima izredni občni zbor dne 21. t. m. ob 10. iri ' dvorani lastnega doma, Rotovški trg 2, prvo nadstropje. Kot legitimacija služi članska j ali pa nabavna knjižica. Studenčanom in meščanom sporočamo, da priredi Silvestrov večer pevski zbor »Drave« v gostilni ligo (prej Gačnik) v Studencih. Urron Vsa neprijetna obolenja dihalnih organov, ki se pojavljajo baš sedaj, ozdravite hitro in najcenejše na ta način, da pijete Radensko zdravilno vodo s toplim mlekom. Sodnljska prodaja tvornlce »Volta« na Koroški cesti v Mariboru se bo vršila v pondelek, 22. decembra, ob 11. dopo’dne pri mariborskem okrajnem sodišču soba št. 27. Opozarjamo na to ugodno priliko nakupa zlasti industrii-ske in obrtne kroge. 3766 Ponravlln in snažcn’c plsahdh strojev izvršuie specialna nopravlj alrFca Ant. Rud. Legat & Co„ Maribor, Slovenska ulica 7, telefon 21-61. 3791 PARNA 'PEKARNA" FIIERTaa AETCN, • ,• cesti 3 NajboljSi riten! trn S — nec'vo tek*i. Bo”?! naočniki so blM naideni pred h".'- .'-m vinarske šo'e. Kclor jih je iih dobi m ž;m- darmerijski slanici v Mariboru. Variete Buffalo iz Newyorka naznanja spoštovani mariborski publiki enkratno gostovanje ua Silvestrovo v Unionu. Še nevidene atrak* cije, fenomenalne novosti! Nastopijo: W* ta Rio in Šani, soloplesalca v hiperm°* dernih plesih; 9 Skokovičev, 9 vragovi* čev, žonglerji, ekvilibristi in akrobati brez primere; Bibi, Bebi in Bobi, trije fenomeni. Poleg drugih šal brez števil2 se predvaja pantomina »Za kulisam'*1 nemi film iz hollywoodskega življeiti3, — Vodstvo je poskrbelo tudi za slavno* sten prehod v novo leto: najslavnejši časni dirigent, maestro Tosco, dirig'ra lasten polnočni orkester. — Ne zamud'** samo enkratne prilike! Vstopnice, ki sa v predprodaji cenejše, prodajajo iz W jaznosti trgovine Bureš in Majer. Zlata nalivna peresa znamke Montblanc in Penkala so z®*0 primerno božično darilo. Dobe se v T's‘ kovni zadrugi, Maribor, Aleksandro^ cesta 13. Velika javna dela na Poljskem. . Na Po'isem se v preišmih desetletij niso gradile ne ceste ne mostovi in Še‘ sedaj se vrše priprave za izgradnjo cest* nega omrežja in mostov. Trebalo bo v* milijard zlotih in najmanj 10 let Lntenzi'" nega dela. Tekom zadnjih let so vla“e porabile v te svrhe 256 milijonov zlo''*1' skoro istotoliko pa tudi samouprave. P0* slej je izgrajenih nekaj nad 2000 km ^ vih cest in 13 mostov na državnih & stah, med niimi preko rek Visle, Njem®* na in Varte. Samouprave so zgradile, velike mostove. Sedaj grade 11 nov'" mostov. Samci in male obiteljl jedo poceni in dobro le v javni kuhinji Slomškovem trgu 6. — Božična darila s popustom pri Otonu Percu, Maribor, central0* za'oga tvornice Ernst Hess, Klingentl'2 Opozarjamo na današnji oglas! _______^ : Jonny-3azz TRENCHCOATI, A površniki, hubertusplaščl, usnjeni !°P 300 vrst krzna, plišl, snežni čevlji, s,lf qnl škornji, galoše, kakor tudi vse mifakturno blago na obroke. OR Maribor, Koroška cesta 9. V nekem francoskem dnevniku * vsled napačnega lomljenja besedila ‘j šla pod istim naslovom sledeča veS ’ obstoječa pravzaprav iz dveh vesti' j »Poroka. Včeraj se je v navzočn°s pifateljev iz najvišje aristokracije Vy ši’a poroka industrijalca X. z gosptc° Oba mlada krivca so privedli Pr. policijskega komisarja, ki ju je Pj*\ strožje ukoril. Obljubila sta, da nikd več ne bosta storila kaj takega. ?|a Toda, čim so ju izpustili in sta PT'~^ na ulico, sta že privezala neki [°a prazen lonec na rep. Stražnik ju j® to vnovič odvedel na policijo. «. Pri izhodu je čakala na mlado dv co ve'ika množica ljudi, da jima Čestltf led drugimi smo opazi'i: markiz0 baronico B. vojvodinjo C itd.« V M a r i fi 0 r n, dne 20. XII. 1930. munntgcamniiMM v V 7* P ti M T V T.ifi-š Mali onstran granite Sveti-večer pričara v naše duše meh-[zemlji radi potrebe in plemenitosti Siv* kobo, da se odmaknemo vsakdanjosti in ljenja, ker smo poljedelsko_ ljudstvo in tako tudi hočemo ostati. Kdor obdeiije zemljo, ne služi domovini ponižno, ampak občudovanja vredno.« Ali kako je težka služba goriškega slovenskega poljedelca za italijansko domovino, je povedal takoj poljedelski učitelj Visca rekoč: »Kmetijstvu nedostaja potrebnega kapitala. Sedanji agrarni kredit ne more pripraviti kmeta do poželjenja po nadalnjih poljedelskih investicijah. Potreben je agrarni kredit z mnogo daljšo škadenco in mnogo nižjimi obrestmi. Pomanjkanje kapitala povzroča skrčevahje števila goveje živine. Vs'ed zadnjih slabih letin so prodali kmetje živino, sedaj pa nimajo denarja, da bi si kupili dru^O. Radi tepo-manldjivosti je okoli 8 milijonov lir manj dohodkov. Udarec kmetijstvu je znižanje cene poljskih pridelkov ža 20 do 30 odstotkov. Dovoz umetnih gnojil v gorsko cono je težak in drag« — Dobro je obrazložil g. Visca težave goriškega slovenskega kmeta, samo tega si ni upal povedati, kako ogromne davščine in razne fašistične dajatve ubijajo slovensko po-!jede'stvo in da kljub vsemu posredovanju pri vladi ni znaka, da bi se v tem pogledu kedaj obrnilo na bolje. Prepustimo angeljskim glasovom o miru in ljubezni med ljudmi na zemlji. Sveti večer poteka v ljubi domačnosti in kogar ni več v hiši, se ga v teh trenotkih tako živo spominjajo, kakor da se je vrnil in da sedi med njimi. V našem Primorju si žele oddiha vsaj ta večer, ko se v cerkvi tako mogočno proslavlja odrešenika sveta. In njihove misli lete na vse strani, v Jugoslavijo, v Argentino, v francoske rudnike. Lani je bil ta in oni še doma, let a; v tujini, tam dalekojv^ svetu vl inako spomin:,ajo zadnjega božiča pod /odnim krovom in hrepenenje po domu jih vodi med svojce. V božičnem trenotju sc zopet združeni... Materina srca so na sveti večer posebno občutljiva. Na novorojeno Dete gledajo in pri tem jim Prehajajo misli na svoje otroke, kako se bodo vzgojili, kaj bo Ž njimi. V primorski deželi so nastale usodne spremembe. Proti koncu vojne so zahtevale slovenske žene polnih državljanskih pravic za ftaše ljudstvo s spomenico, ki je imela 200.000 podpisov. Namesto pravice je Prišla krivica in danes se otrokom primorskih mjater krati poduk v materinščini Kaj bo s stotjsoči slovenskih otrok? Ali ostanejo zvesti svojim materam? Ce HI vzgoje v šoli, kakor jo žele matere, mora biti pa doma. V rimskem parlamentu ie ožigosal bivši poslanec dr. Besednjak Gentllcjevo šolsko reformo in koncem svojega govora je naglašal, dr so POslednii branik našega jezika ognjišča naših družin. Primorske matere, vztrajajte na tem braniku! Ve Primor.ce. ki živite izven svoje ožje domovine, pa tičite svoje otroke ljubezni do domačih krajev ofiostrnn sedanjo granice, da nikdar ne pozabijo na nje. V mladini tiči bodočnost vsega slovenskega roditi * Bivši vseučiliški profesor Pacchioni je Izvajal h Oentllejevi šolski reformi, da Vidi v ustanavljanju italijanskih šol za neitalijatiske otroke nevarnost, da bodo Sole nepopolne in ne take, kakorju želeti radi namena, ki naj mu slflžljo. 7. zatiranjem domačih šol se ne ubija ljubezen do Jezika svojih očetov, nasprotno, podžiga Se ta ljubezen. S tem, da se sili drugoje-zično prebivalstvo, da naj goji le italijanski jezik in italijansko kulturo, se dose-6a samo to, da sta mu še bolj nepriljubljena... Dejstva podpričujejO, da je imel Pacchioni prav. V encikliki »Rerurn Ecclesiae« je pov-darjal papež Pij XI., da so apostoli v vsaki hovi verski občini postavili za duhovnike sinove ’ dotičnega naroda. Čudovito1 pa pride — skoraj rečeno — glavna hi je, koliko lažje domači duhovnik, ki ji zla Pri nas je navada, da dostavljajo pe- 'iudstvom tesno spojen po rojstvu, mi- ki branjevcem, trgovcem in gostilničar selnosti, čustvovanj in vzgoji, pridobi jem pevico ift kruh, da ga prod-ila;o na z& vero S vole rojake... V poreški ško- drobno konsumentom. Za to dobe 20 fiji so že redki naši duhovniki in kakor 'do 30 odstotkov nagrade, alcoravno za hitro kateri stopi v pokoj, poišče Škof kon o nelojalni konkurenci to prepove-Pederzolli čisto italijanskega duhovnika duje. Potem dobi raznašalec pcciva 10 * onostranskega brega in ga postavi do 15 odstotkov, torej same nagrade in med naše ljudstvo, dasi mu nedostajajO odstotki, tako da žive od pekovih žuljev pri svojem delu, da se prijavijo najkasneje do 23. decembra, ker se bo tečaj vršil le ob zadostnem številu prijav. Pristojbina znaša za mojstre 50 Din, za pomočnike Din 20. V primeru, da bi bilo dovolj interesentov iz mariborskega j okoliša, se po možnosti priredi eno ali več predavanj tudi v Mariboru. Prijave e poslati neposredno Zavodu PO Zbornice TOI v Ljubljani. fTioka in kruh Gospod urednik! Pod zgoraj označeno notico, ki jč izšla'v Vašem listu dne 4. decembra, je hotel avtor naš pekovski stan pred širšo javnostjo oblatiti. V omenjeni notici je vse vsaj za dve tretjini pretirano in deloma neresnično. Da se peke v Slovenili hoče izenačiti t Jhšo Protičem v Beogradu oziroma % drugimi peki rta Balkana, je že prva orignial-na pogreška. Pisec je namenoma zamolčal. da so poljski pridelki in sploh vse življenske potrebščine na Balkanu mnogo cenejše kot v Sloveniji. Dalje su plače pomočnikom do 75% nižje ko pri nas. Drva n. pr. stanejo ena metrska klaftra 6 do 7 Din, pri nas v Sloveniji 350 Diil. Davki so v Sloveniji mnOgo višji in živ ljenske potrebščine pri nas' tudi mnogo dražje. Med te spada v prvi vrsti meso. V Srbiji ali Bosni n. pr. stane velika ovca 30 do 40 Din. Pa preidimo na ceno moke. Moka 0 g. ki jo irtiamo mariborski peki iz dobrih banatskih paromlinov v rabi, stane kg Din 3.50, z dostavo nR deželo pride kg na Din 3.70. Iz same mo ke in vode pa še še ne more producirati kruha, žemeli itd. K temu še pridejo dru gi suropati, ki so jako dragi in stanejo nekateri v maH obliki stotake. Potem moderniziranje pariškega kalock/ora Na pariški postaji St. Lazare znaša dnevni promet potnikov nad 300.000. Radi ogromnega prometa je seveda nastala potreba, da se vestibul postaje razširi. Vsi dosedarri kioski za prodajo tobaka, listov, knjig itd. bodo odstranjeni, na zidovje pa bodo nalepljeni umetniški oglasi in reklame. Med posameznimi blagajnami z a prodajo kart bodo postavljena ogledala, blagajne, ki bodo dotičnega dne odprte, pa bodo na poseben način razsvetljene. Nad vsako blagajno bodo naslikana ona mesta Francije, kamor vozijo vlaki, oziroma, za katera mesta se prodajajo vozovnice. AO — Japonski serum proti jetiki. Iz Tokia javljajo, da je japonski zdrav nik Rajkiš Arine, ravnatelj zavoda za zdravstvene poskuse v Osaki, iznašel novo cepivo proti jetiki. Preparat je popolnoma različen od Calmettovega BGG. Dozdajnl poskusi z novim cepivom v japonskih bolnicah so dali znamenite rezultate. Od z 98 na jetiki bolnih oseb jih je po cepljenju ozdravilo 477 popolnoma, pri 285 pa se je bolezen obrnila na bolje. Dozdaj je bilo — odkar je japonska vlada dovolila cepljenje s tem preparatom — cepljenih tam že krog 150.000 tuberkoloznih oseb. TUDIz&MALDINAR DOBITE V~AKO- m$im DARILA! Luike od Din vozički za laike od Din železnice dalje od Din od Din od Din od Din Statistika naše pomorske službe. »Saobračajni pregled« je objavil podatke o ladijskem osobju na naših bro-dovih. Vsega skupaj je 3550 ljudi, in sicer 1231 častnikov, mornarjev in osobja obalne službe, 1480 osobja strojne službe, 671 pomožnega osobja. Od vsega osobja odpada na pomorsko okrožje Su-šak 1126, na Šibenik 177, na Split 825, na Dubrovnik 1146, na Meljine 148. Odtiskj zobov.ia v siru izdali zločinca. Iz Hornella v severnoameriški državi Luisiani poročajo, da so tam na podlagi odtisov zobovja na siru aretirali Jamesa Ellisa kot vlomilca in tatu. Ko so lopovi vlomili v trgovino, so tam jedli sir in eden izmed izmed njih je pustil kos sira, na katerem se je spoznalo njegovo zobovje. Spoznali so ga zlasti po tem, ker mu manjka en zob. 70' 10 - , 80’- , 80*- . 10'- . 7’- . 15‘- . 10'- . 5”- . 10 - . 2- . 4- . 8- . predmeti h kina-srebr. od Din » Ud. Celo pri teh cenah dovolim v dobi 5 cenenih dni, od 19. do 24. decembra 1930, 20% popust F3ANC KORMANN MARIBOR. GOSPOSKA ul. 3 sanke gugaltie konje štedilnike dtužabne ifre od Din sobe za lutke, oprm. od Din Teddy‘medvedi od Din živali iz sukna od Din stavbne skrinjice od Din igrače iz pločevine od Din pristne Alp. kav. žličke od Din pristne Alp. žlice od D)n Ženska — predsednica stranke. V Cansasu je Izvoljena gospa Rue za predsednico demokratske stranke. Doslej je bila podpredsednica. Stara Je 32 let, oženjena in ima troje otrok. Štedljlvi pacijent. Gospod B., znan kot veitk šparavee, je šel k zdravniku. Po temeljiti preiskavi je zdravnik odložil slušalko in dejal: »Gospod B., Vi morate v gore, da se o-pomorete, sicer boste umrli.« »Koliko bo pa to stalo?« je vprašal gospod B. »Potovanje bo stalo kakih 1500 Din.« »To mi je predrago, ljubi gospod doktor,« Je odvrnil zelo tehtno gospod B., »imam od našega pogrebnega zavoda veliko cenejšo ponudbo!« le preprodajalci, njemu kot producentu pa ne ostane skoraj nič. Zato bi vsa javnost iskreno pozdravila, ako bi merodajna oblast prepovedala prodajo kritni in peciva vsem drugim obrtom, pekom pa strogo prepovedala, daiati procente oziroma nagrade, in kruli bi bil čez noč cenejši. Tečaj za napraua in preizkušnjo streloucčau u Ljubljan' lastnosti, katere so po presoji samega papeža duhovnikom neobhodno potrebne. « Neki .avstrijski gospodarski strokovnjak, ki je bil v vojnem času na Krasu, ie opisal takrat v nekem dnevniku kratko zemljo in njeno prebivalstvo. Ni se titogel načuditi dejstvu, da prebivajo tam kmetovalci in da iz kraških tal izsilijo Pridelke. Dostavil je, da vsakdo, kdor se Poduči o kraških terenskih razmerah, občuduje to ljudstvo, prepričan, da mu ni enakega, ki bi vstrajalo in živelo v tem skalovju. Tudi fašistični hijerarhi prizna- Zavod za pospeševanje obrta Zborni-vajo včasih kraško žilavost v trdem bo- ce jqI priredi v Ljubljani šestdnevni jn z zemljo za vsakdanji kruh in tako se tečaj za napravo in preizkušnjo strelo-nedavno neki fašistični tajnik v svo- vodov. Tečaj se bo vršil od 12. do 17. km javnem govoru polaskal Kraševcem januarja 1931 v predavalnici Tehniške z vsplikom: »Vi, ki trgate z nohtmi in srednje šole. Da se omogoči obisk čim ?obmi iz trdega Krasa kruh za svoje o- Širšemu krogu interesiranih obrtnikov (inštalaterjev, kleparjev, stavbenikov, zidarskih in tesarskih mojstrov), se bodo vršila predavanja ob večernih urah. Predaval bo g. inž. Ernst Braun, višji inšpektor drž obrt. pospeševalnega zavoda na Dunaju, ki bo svoje izvajanje spremljal s skioptičnlmi slikami, razkazovanjem merilnih in drugih aparatov troke!«... Govore o kolonizaciji. Gotovo je, da Italija nima namestnika t:\ na-kraškega kmeta. * diplome, kolajne in nekoliko žitnega ^emena so razdelili med kmetovalce,Jca~ J^re so smatrali za »zmagovalce v žitni itki«. Na slovesnostih v Gorici in Trstu m w *° bodrili govorniki poljedelce na vstraj- ter številnimi eksperimenti. Opozarjamo ?° in vedno uspešnejše nbdelovanie .'.em interesente iz inštalaterske in gradbene jfe- Posebno goreč je bil goriškl prefekt stroke, ki ali sumi izvršujejo strelovod-^°mpieri. ki je vskliknil: »Vrnimo se kine naprave ali moraio z njimi računati «SBA JE DAR VESELJA! 55'-129’-199'- Violine ...••• od Din Mandoline . • • • od Din Gitare ...••• od Din Ročne harmonike • • od Din Tamburice . . • • od Din Gramofoni . • • • od Din 98-280- Take poceni ie nltte kupili rikolll Tvorrclca giasbŠI MEIMEI & HEROID Prodajalna: Tff? SVoJSRSlfi ® 3181 3tm* l VPTf !»nra ■VMarinoru one 7). Mi »v^’• -- ihti milu—mi Moderni humbug SAMO ZA TISTE, KI JIM NI DO LAŽNIH ILUZIJ. Ko bo objektiven zgodovinar čez desetletja ali stoletja prerešetaval dobo, v kateri mi živimo, bo moral konstatirati, da še nikdar prej ni bilo toliko laži in humbuga kakor v našem »realnem« času. Skoraj bi lahko trdili, da sloni vse današnje življenje na laži, ki mu daje na zunaj sijajen videz, na znotraj ga pa pušča v temi in vseh mogočih revščinah. Največja moderna laž pa je reklama in zelo karakteristično je, da je ta tem večja. čim slabše je, kar ponuja. In priznati je treba, da se ji često posreči dati komu ali čemu videz silne veličine, čeprav je v resnici povprečno ali celo podpovprečno. Ali verujete n. pr. v silno slavo nekaterih filmskih igralcev in igralk, v njihovo nepopisno umetnost, v ogromne plače itd., itd.? Jaz ne! Prav tako navadni ljudje so, kakor mi, često le povprečni umetniki in v svoem bistvu tako revni in ubožni, da se brez silne reklame nikdo ne bi'zmeni! zanje. Prosim vas samo, presodite tole: filmska družba, ki ni v bistvu navadno nič drugega kakor pre-:ej nerealno trgovsko podjetje za eksploatacijo človeške lahkovernosti in sposobnosti sprejemanja najbolj bedastih sugestij, rabi novo »zvezdo«, veliko, silno umetnico. Režiser potuje okrog, stakne kje čedno dekle, ki je za slavo priprav! ena postati priležnica vsakogar, preizkusi jo in postavi pred objektiv in jutri čitate na vseh plakatih sveta njeno eksotično ime, ki ni nič podobno Nežiki Predikakovi, kakor se v resnici piše. To dekle ni nikdar prej nastopalo v gledališč^, ni ničesar pomenilo v družbi, je bilo po svoji inteligenci prav neznatno, ne veš in ne pozna ničesar, kakor kvečiemu to, kako se šminka in pudra in z zaljubljenimi očmi gleda. Toda, prosim vas, filmsko podjetje potrebuje novo »zvezdo« in z, reklamo vam sugerira, da ,jje Nežika Predikakova, ali Venus-Bella, kakor so jo prekrstili, najšarmantnejša, najele-gantne’ša, najduhoviteiša in Bog vedi še kaj. Ali verujete, da je to res? Jaz ne. Dva meseca potem, ko ste zasledili njeno ime, vidite na vseh oglih njeno sliko, v vseh časopisih čitate njene galantne doživl!aje in potem berete: Venus Bella je dobila ponudbo za angažma v Ameriki, ponujajo ji horendno gažo l.COO.OOO dolarjev na leto ali celo na mesec. Spodaj pa opazite, da je Venus Bella ali Nežika Predikakova ponudbo odklonila, ker hoče ostati zvesta družbi Fix : Nix, ki ji je zvišala gažo na 2,000.000 do-! larjev. Venus Bella je sedaj os sveta: jstotisoči mladeničev in mož mrjejo v ; hrepenenju za njo, pošiljejo ji zaljubljena 'pisma, stavijo ji ženitne ponudbe in čakajo v dežju in viharju na en sam njen pogled ali celo še — podpis. In da ne bodo v skrbeh za to najpopolnejše bitje na svetu, skrbi posebna reklamna pisarna, ki vsak dan sproti poroča o njenem zdravju, razpoloženju, zarokah, porokah, razporokah, potovanjih itd. In mislite, da je Nežika Predikakova, pardon filmska zvezda Venus Bella, zares nekaj docela drugega kakor je bila takrat, ko je kot tipkarica sedela v zakotni pisarni? Jaz ne. Kapital mednarodnega židovskega filma jo potrebuje tako, kakor:no opisuje, da mu — polni žepe .na račun vaše neumnosti in lahkoverno-|sti! Pa tudi ona nima gaže 2,000.000 do-. larjev, morda samo 200-000 Din, kar je !za Nežiko še vedno veliko, a 2,000.000 dolarjev vendarle ni. Ogledali smo si pobliže konkreten slučaj modernega humbuga, a takih slučajev je na tisoče in milijone v vseh strokah in panogah dandanašnjega življema. N. pr.: mar mislite, da je ta ali oni bok-sač, ki si je priboril svetovno prvenstvo, ta bivši mesarski pomočnik Nace Krvavec zares vreden našega oboževanja, cenjene mo!e dame? Boga zahvalite, da je tako dalerč od vas, da ga nikoli osebno ne boste srečale. Mož ima tudi v Mariboru mnogo, celo zelo mnogo kolegov, ki ga v marsičem presegajo — ve pa greste mimo njih in vihate nosove. Zakaj? Kdo ve, če ne bo jutri ali pomtršnjem kdo izmed njih svetovno-I slaven boksar in vam bo žal, da si ga poprej niste ogledale. Vidite, to je moderni humbug. Morda se boste zaradi te resnice kregali name in mi želeli ne vem kaj, kaiti: razbil sem vam lluzilo, lepo, divno iluzijo. Vi pa tako radi živite v iluzijah, da v njih pozabite na svojo dolgočasno in neromantično vsskdamost. Oprostite mi! Errah. Beseda o naših Študentih GOSPODARSKA KRIZA IN DIJAŠTVO. — DIJAŠKA STANOVANJA. — BORNA HRANA. — INŠTRUKCIJE. — SLABI USPEHI. — VPOŠTEVANJA VREDNE PROŠNJE. Pred dnevi smo čitali v našem časopisju obupno prošnjo neke mariborske dijakinje, ki vsled hudega pomanjkanja prosi za — inštrukcile. Podobne prošnje in želje slišimo v zadnjem času pogosto, kar je znak, da je splošna gospodarska kriza zajela v občutni meri tudi naše dl-jaštvo. Povsem logična posledica vseh križev in težav, s katerimi se moraio boriti danes starši, bodisi kot uradniki in nameščenci ali pa kot kmetje, obrtniki in trgovci... Nekoliko v boljšem položaju •so oni. ki so doma v mestu. Na žalost je pa velika večina tistih, ki so izročeni dijaškim gospodinjam. Te danes prav tako vztrajajo na visokih cenah kot pred leti za časa ugodnih konjunktur v gospodarskem svetu. V mnogih slučajih cene dijaških stanovanj nikakor ne odgovarjajo današnjim razmeram. Naj navedem konkreten slučaj! Neka družina je sprejela štiri dijake na stanovanje in za'utrk. Soba je majhna, za silo se zvrste štiri postelje ob zidu, mala miza na sredi, omara in umiv?1nlk, eno samo okno. II. nadstropje. Vsak dijak plača 250 Din mesečno, skrbeti pa mora še sam za obed in večerjo! Za to malo sobico zahteva gospodinja torei 1000 Din mesečno! Izgovarja se, da ie k temn prisiljena vsled visoke stanarine, ki Jo plačuje hišnemu gospodarju za trisobno stanovanj! Tako naj — ne baš dobro situirani dijaki plačujejo gospodinji stanovanje! Mnogo je pa danes dijakov, ki bi jim bilo onemogočeno študiranje. da jim ne bi priskočila na pomoč »Draška kuhinji«. Zal tudi ona ne more vsled pomanjkama sredstev zadostiti vsem potrebam. Nekaj mariborskih dijakov vzdržujejo po- žrtvovalni gostilničarji, ki jim dajejo ob gotovih dnevih obed in večerjo. Več dijakov in dijakinj si pomaga i inštrukci-jami proti hrani. Tako je marsikateri primoran, da dnevno menjava svojega gostitelja, obeduje na enem koncu, večerja pa na drugem koncu mesta! Na žalost smo po letih konsolidacije zopet prispeli v čase dijaških »mecenov«, kakor jih srečavamo pri Aleševčevih in Cankarjevih spisih... V najboljšem slučaju dobi dijak viš'ih razredov inštrukci-jo po 10 Din za uro, mnogo pa jih je. ki so zadovoljni z zaslužkom 5 Din na uro. A ko hoče živeti od inštrukcij, mora inštruirati najmanj 3 ure na dan. Jasno pa je, da potem težko pride do študija svojih predmetov, da se ne more razgibati a'i pa poglobiti v privatno lektiro. Vsega tega statistika o slabih uspehih ob tromesečjih ne vpošteva in ne vidi! Vse drugo je krivo neuspehov, le — položaj dijaka je od strani merodainih čini-teljev ocenjen vedno kot popolnoma — normalen. Sredstev za pomoč potrebnim ni na razpolago, dijaki se morajo potom časopisja obračati na javnost ter prositi pomoči... AH se res bližajo časi, ko bo diaštvo ob brezbrižnosti poklicanih gl-nevalo fizično in duševno? Vsekakor so javne prošnje diiakov izraz krize ter vredne vsega vpoštevanja! Načrt za velika lavna dela v celi državi bo predložil na prihodnji redni seji ministrskega sveta minister za soc. politiko dr. Preka. Načrt zasleduje dva cilja: ureditev posameznih delov države na ekonomsko gospodarski podlagi ter pobijanje brezooselnosti. mariborsko gledališče REPERTOAR: Sobota, 20. decembra ob 20. url »Prodana nevesta«, ab. C. Kuponi. Nedelja, 21. decembra ob 15. uri »Lutka«. Kuponi. — Ob 20. uri »Življenje je lepo«. Znižane cene. Zadnjič. Pondeljek, 22. decembra. Zaprto. Torek, 23. decembra. Zaprto. Sreda, 24. decembra. Zaprto. Četrtek, 25. decembra ob 15. uri »Ala-din«. Otroška predstava. — Ob 20. uri »Grof Luksemburški«. Prvič v sezoni. Petek, 26. decembra ob 15. uri »Aleksandra«. Kuponi. — Ob 20. uri »Lutka«. Kuponi. Sobota, 27. decembra ob 20. uri »Prodana nevesta«. Kuponi. Nedelja, 28. decembra ob 15. uri »Ala-din«. Otroška predstava. Kuponi. — Ob 20. uri »Grof Luksemburški«. Kulturni drobii Knjige Vodnikove dražbe. Pretekli teden je pričela Vodnikova družba razpošiljati svoje letošnje knjige, ki so po zunanji opremi zelo okusne, skoraj elegantne. V Vodnikovi pratiki za leto 1931. je za vse dovolj gradiva, za one, ki iščejo pripovedništva, za one, ki ljubijo opise tujih krajev in za one, ki bi se radi seznanili z raznimi sodobnimi vprašanji znanosti, gospodarstva itd. Mimo tega je v pratiki tudi še običajno ko’edarsko gradijo z raznimi tabelami, pristojbinami in drugimi potrebnimi pripomočki za vsakdanjo rabo. Leposlovnega značaja je druga knjga, Franceta Bevka povest »Gospodična Irma«. O niei, kakor tudi o ostalih edicijah bomo spregovorili obširneje ob drugi priliki, lahko pa rečemo že sedaj, da ne zaostaja za dosedanjimi deli tega našega na:plodovitejšega sodob nega slovenskega pisatelja. Ostali dve knjigi sta potopisno-spominskega značaja. Z njima je Vodnikova družba vsaj deloma zamašila vrzel, ki je v našem slovstvu največja. Pavel Brežnik je na 120 straneh male četrtinke opisal svoje vtise s potovanja po Združenih državah Severne Amerike, katerim je dal privlačni naslov » V senci nebotičnikov«. Knjigo krasijo zelo lepa naslovna stran in mnoge fotografije ameriških kra!ev, ljudi itd. V njej je popisal tudi življenje naših tamkajšnjih slovenskih bratov in sester. Edicije zaključuje druga potopisna knjiga, ki nas na 116 straneh seznanja z nam naJbolj tujo državo, z južnoazij-skim Siamom. Spisal jo je najboljši poznavalec tamkajšnje pokrajine In tamkajšnjega ljudstva, ing. Ferdo Lupša. To je knjiga »V džunglah belega slona«. Razgrinja nam ba;ni svet tropičnega Orijenta in je okrašena z risbami, fotografijami ter zemljevidom Prednje Indije. Kvalitativno je Vodnikova družba s temi edicijami dosegla prvo mesto. Prva večja umetnostna razstava v Ptuju. V sobi francoskega krožka v poslopju državne gimnazije v Ptum so nedavno razstavili triie mladi slovenski slikarji 52 svoiih slik in risb. Zastopani so prof. Karlo Jirak, prof. Janez Mežan in akad. slikar Trubel. Največ je razstavil prvi, 20 slik. Tu so bili motivi iz Dalmacije, skupine, akti itd. Posebno dobre so n:egove marine. Ptuičan Trubel je razstavil naiveč pokra>'ine. Ptujsko polje in Haloze in v niih je nalrnočnejši. Nad vsem diha lirsko nastrojenje. Janez Mežan je poslal v Ptuj samo nekaj portretov, največ akvarelov. Nadalie ga oredstavI!e*o pejzaži iz Maribora in okolice ter iz Kamniških planin, pod katerimi mu je tekla zibeljka. Za Ptiii je bila razstava nekaj novega, zato je bilo zanimanj precejšnje in meščani so nekatere razstavljene stvari tudi pokupili. Na vsak način pa je ta razstava pokazala, da bi morali naši likovni umetniki več upoštevati tudi provinco in razstavljati tudi v maniših mestih in kraiih Umetnost je narodna, zato mora med narod, med ljudstvo. Nov slovenski Karl May. Za letošnjega Miklavža je dala Tiskovna zadruga v Ljubliani naši mladini v dveh ličnih zvezkih »0'd SurehJinda« znanega pisatelja Karla Maya. Prevod je vzorno preskrbe! orpf. dr. h .<.01. Dehel;ak. Mav je še vedno zanimiv, zato 'mo prenričnni. da bo tudi »Old Surehand« našel dosti hvaležnih bralci«' 'F i \ % i* Tu je največkrat sedež najopasnejšil obolenj! Bolni prebavni orjrani so vedno P» vod slabi prebavi, ki oslabi cel organizem. Osijrurajte si torej dobro PT? bavo ter pijte Radensko zdravilu* vodo. Program Modre ptice za leto 1931. Za* ložba Modra ptica, ki se je že dobro uv* Ijavila, bo v prihodnjem letu poleg te* boljšane revije izdala za svoje naročnik* sledeče nove knjige, same prevode 1* svetovnega slovstva: Selma LagerlSf: Gosta Berling v prevodu R. Kresala! Maurice Baring: Daphne Adeane v prevodu dr. Lebna; Liam O’FIaherty: Noe po Izdaji v prevodu O. Zupančiča In Jack London: Dolina Meseca v prevodu VI Levstika. Knjige bodo Izšle za Božič, # Veliko noč, o kresu ln za Mali Šmaren ..Pisker — Nana“ No to je pa neko čisto novo ime, oko* ii kolega bi se dala dobro razplesti dra* matična uprizoritev, komedija ali trage* dija, torej veselo ali žalostno. Pa bost« rekli: Kaj če ta Člankar, ali ne ve, d* veseloigra in žaloigra drugo izključuje^ ta liki solnce in mraz. Pa poslušajte* Pisker je lonec za kuho. Saj pravi tud* pesem: »Stara baba ’z Bistrice žgajnk* zbira v piskerce«. »Nana« pa je po do* mače pri nas na deželi Ana, ker nisn*1* tak »hakllh« pri guči, ko meščani. Pa je prišla Ana rekši Nana v trž®* vino, kjer je blo mnogo ljudi, pa so ob strani na mizi razstavljeni lični P'0* čevinasti lonci in lončki ali »piskri« ^ »piskerci« naprodaj. Nana izkuša, ker < žepu je suša. Pa je oženjena, treba 1 o*1* ca za žganke in drugo kuho. Pa Nana Je Še mlada, zato »korajžna in »icik«. Gl6* da, premiče »piskre« s spretnimi rok8* mi, ljudi pa boža skoro da s solzen1*1 krepko zgrabi tečni lonec in smuk sk®j zi duri kot »Micka Kovačeva«, vzela plačala. Pa Joj, neko do trgovca sočutfl0 oko jo opazi in pove tajni dogodek. Tr* govec piše Nani, pa ji lepo pojasni, da ie pozabilo vprašati še bolj pa plačati naj za pokoro sama lonec nazaj prio®* se, ako ne ljubi orožnikov. In Nana je res prinesla pisker in brid* ko tožila, da ne ve, kaj jo je zmešalO' Žalostno: Za pokoro si ji občani dali P1* imek »Pisker-Nana« in to je obsenčl'9 in zatemnilo z madežem njeno, njeneg? moža in njenih otrok živi; en je kakor m1* solnce. In radi enega lonca, par dinarje^ kažejo ljudje s prstom tudi za možem J? otroci, češ: To je mož »Pisiker-Nane«.* je sin, hčerka »Pisker-Nane«. In to 1® oretresljiva žaloigra. Večna resnica ie! Poštenost najdalje traja. Zelo moderna dijakinja. 16-letna Mabel Henderson, hčerka V0" sestnika v grofiji York. je menda PrV* dijakima na svetu, ki hodi v šolo v £ jaeroplanu. Vsak dan leti od doma v bn«* j njr žensko gimnazijo, ker ji je pot i ^ jmobilom predolga. Aeroplan je dobila ** 16. rojstni dan in obenem dovoljenje, d se sme baviti z letalskim športom- ^ daj se v*ak dan zjutraj pojavi z aeroP'3' 1 nom nad gimnazPo in se oprezno na njeno dvorišče. sp Dober predlog. — Jaz bi znal nasvet proti neopr®*n avtomobilskim vozačem. = K?kšen? — Šofer, ki povozi žensko — ^ vadno povozijo ženske —in ki le *e ‘ rnec, bi moral povoženo žensko P® *4iti. Bi videli, kako bi postali oprezD* VMariboru, 'dne 20. XI!. 193». ■ ■ IIB—— Problem poleta z raketo MNENJE SLAVNEGA ZNANSTVENIKA. - POLET V VSEMIR MOŽEN EDINO Z RAKETO. - DANAŠNJE POGONSKE SILE NEZADOSTNE. - POLET Z RAKETO ZA ENKRAT LEP SAN. Ali je mogoče poleteti z raketo v vse-fnir? O tem predmetu je predaval v berlinski družbi za tehnično fiziko o'dlični aerodinamik tehnične visoke šole v Gdanskem prof. dr. Lorenz. Doslej so vsi poskusi za srečni start ponesrečili-Eden najznamenitejših in najstarejših pro Pagatorjev Maks Valier je plačal poskus z življenjem, z velikim tingl-tanglom napovedani polet prof- Obertha v vsemir Pa je bil samo dobro filmska reklama. Toda Fritz von Opel in Maks Valier so dokazali, da je z raketo v resnici nv>žno leteti in potovati in da gre tu za tehnični. problem dalekosežnih možnosti v bodočnosti. Prof. Lorenz se je najprej bavil s fizikalnimi okolnostmi poleta v vsemir. So tri možnosti, pronikniti skozi zemeljsko atmosfero v vsemir: z izstreljenim projektilom, z letečo raketo ali z letalom. Izstrel v atmosfero v obliki orjaške granate odpade, ker bi morala biti dosežena početna brzina 12.000 km v sekundi. Nobena še tako stabilna konstrukcija ne bi mogla odoleti zračnemu tlaku pri tej . začetni brzini. Tudi kombinirano letalo, izstreljeno morda iz kakega topa, ki bi potem gibalo s silo rakete, ne more Priti v poštev, ker bi človeški organizem enostavno ne prenesel te brzine. Zato •ostane za polet v vsemir edino še raketa. Strelna proga bi mogla imeti dve obliki: z mesta starta navpično v višino, kar bi bila najkrajša pot iz zemske atmosfere, ali pa proga, ki bi vodila iz zemske atmosfere v vedno večjih spiralah. Prof. Lorenz je izračunal, da bi za navpično strelno progo pri današnjih pogonskih snoveh — v poštev prihaja edino eksplozivni plin z eksplozivno brzino 8000 m nr. sekundo — moralo biti razrrerie teže rakete k teži pogonskega materiia’a 1:36, torej izredno nepovo'jno. Nekoliko po-voline^še bi bilo razmerje pri sniralnem Poletu, ker bi za premaganje privlačnosti zemlie trebalo samo ulomek celotne teže, in bi po računih prof. Lorenza zna-,ša'o to razmere 1:12, seveda v predpostavljanju, da bi se 66% obtežitve upo V vseh večjih mestih južnoameriških republik so mu odkrili spomenike, republika Bolivija nosi za večne čase njegovo ime. Bolivar velja za ustanovitelja pan-amerikanizma. rabilo za delovno energijo (do danes so se poskusi posrečili samo do 40%). Z drugimi besedami: po računih prof. dr. Lorenza je pri danes znanih pogonskih in gradbenih snoveh nemogoče, uresničiti raketni polet v vsemirje, to tem manj, ker pri teh številkah še niti ni upoštevana teža ovir pri pristajanju na tujem planetu ter zaloga za pot nazaj, brez ozira na težo letalcev in potrebne prtljage. Po predavanju se je razvnela živa debata, v kateri je bil med drugim izne-šen tudi pomislek, da-H bi raketa iglaste, oblike obdržala tudi smer svoje osi. Tehnično je težavno, skoro nemogoče, iz-' delati raketo, ki bi imela svoje težišče v osi. Vsak najmanjši zavinek pa bi pomenil izpremembo v smeri rakete ali bi pa povzročil njeno prekucnenje. Zato bi bila najboljša okrogla raketa z odprtinami na vseh straneh, da se lahko smer regulira. Končno pa je možno rakete uporabiti samo za nameščenje registrirnih instrumentov v velike višave. Izgleda torej, da bo raketni polet v vsemirje že za delj časa ostal — san. 5toletnica osuoboditue lužne Rmerifce »Libertador« Južne Amerike, Simon Bolivar, rodom iz ugledne rodbine v Caracasu (24. jul. 1783), se je na svojih potovanjih po Evropi in Zedinjenih državah S. A. navzel idej francoske revolucije in amerikanskih osvobodilnih bojev. V letu 1810 do 1811 se je bojeval proti Španiji pod Mirando in je bil sept. 1812 priznan za voditelja v Južnoameriški osvodilni vojni. Že 1. 1813 po osvoboditvi Caracasa ga je narod pozdravil kot osvoboditelja. Po dolgih bojih se je 1. 1816 izkrcal v Venezueli, kjer se je vzdržal proti Mo-rillu. Kongres, sklican v Angosturo, ga je febr. 1814 izvolil za predsednika. Po vojni preko Kordiljerov je osvobodil Novo Granado v bitki pri Boyaci in jo je združil z Venezuelo pod svojim predsedstvom v republiko Kolumbijo. Z zmago pri Carabobu 1. 1821 je končnoveljav-no osvobodil Venezuelo, z bitko pri Pi-chinchu leta 1822 je zasigural svobodo Ekvadorja, z bitko pri Juninu in z zmago njegovega generala Sucre-ja pri Aya-cucho pa svobodo Peruia. L. 1825 in 1826 je postal poglavar države Zgornji Peru, ki se je po njem nazvala Bolivija. L. 1827 je bil izvoljen dosmrtnim predsednikom Peruja in se je ta republika priklopila Kolumbiji. Vsled velikih naporov v vojnah je Bolivar umrl 17. dec. 1830 v Santa Maria, prejšnil Nuevi Granadi, od mnogih preziran, ki jim je pripomogel do časti, visokih mest in svobode. Samomor u službi znanosti Angleški zdravnik dr. Hugh Lonsdaie je bolehal na sladkorni bolezni in trle so ga povrh še materijalne skrbi. ZaO je sklenil iti prostovoljno v smrt, a svoje umiranje posvetiti znanstvenim opazovanjem. Vzel je strup, ki učinkuje zelo počasi, da je mogel tako sam na sebi *tu* dirati vse faze napredujočega zastriplje-nja in svoja opazovanja tudi zapisati. Ko je vzel strup, se je zaprl v svojo soho m začel pisati poslovilna pisma. Ko je o* pazil, da je pričela smrtna borba, je sproti zapisoval vse utise in simptome, dokler ni izgubil zavesti. Prvi zapisek pravi: »Vzel sem strup in čakam, čutim se zelo srečnega, ker sem prvikrat brez skrbi, prost. Ne pozabite, Citati te zapiske! Vse, kar tu pišem, naj se objavi! Bog mi bo odpustil, po človeških zakonih ne vprašujem več. c Kmalu nato it zapisal: »Zelo dolgo traja. Meni je ^5e vedno dobro. Žila še dobro utripa.« čez četrt ure zopet: »Srečen sem. Smrt je lepa. Ženi nisem nič rekel. Žila še dobro utripa.« Čez nadaljne četrt ure: »Zelo srečen. Kaj mi je, če umrem letos ali drugo leto. Lahko bi še živel, toda reke! sem, da gre h koncu. Bog čuva tad mano. Zdi se mi, kakor da nastopam veliko potovanje. Toda jaz sem veliko srečnejli. Denar ne pomeni ničesar. Kaj sem do*e-gel z vsemi svojimi Študiji?« In končno je zapisano: »Ne vem kaj bo prinesla bodočnost Vedno višje sem Igral, da M zaslužil denar. Končno imam miri« Dne 17. decembra se proslavili po vsej Južni Ameriki na zelo slovesen način stoletnico smrti Simona Bolivarja, osvoboditelja, narodnega junaka Venezuele, Kolumbije, Ekvadorja in Peruja ter ustanovitelja republike Bolivije. V velikih o-svobodilnih bojih začetkom 19. stoletja je osredotočil Simon Bolivar pozornost in občudovanje celega južnoameriškega kontinenta na sebe in je postal duša^ borbe Južne Amerike za svobodo. 14 ct .e vodil boj proti Španski in je žrtvoval svoj mir, svoje imetje in svoje življenje, zakaj dolgotrajne borbe so povzročile megovo predčasno smrt. Danes ga slavi ves ameriški kontinent, od Zedinjenih držav Sev. Amerike do Argentine na jugu Prohibicija proti ustavi? Senzacijo je povzročila te dni razsodba sodišča v New Jerseyu. Obtožen je bil mal uradnik, ker je prevažal pivo. Njegova zagovornika sta z vso znanstve nostjo dokazovala, da prosluli 18. amand-man k ustavi, s katerim se je uvedla prohibicija, ni bil sklenjen In ratificiran pravnoveljavno, po predpisih ustave, in da zato nima veljave. Sodišče se je priključilo temu nazoru in obtoženca oprostilo. Državni tožilec se je pritožil na vrhovno sodišče in sedaj vlada v Ameriki velika radovednost na sodbo vrhovnega sodišča. Kje se žlul najbolj poceni? Ameriški milijarder Henry Ford Je dal mednarodnemu uradu dela v Ženevi na razpolago krog 1 in četrt milijona dinarjev v to svrho, da bi urad na podlag! točnih statističnih podatkov ugotovil sorazmerja cen in življenskih prilik v raznih državah. Nedavno je navedeni urad svoje delo dokončal, in statistika kaže, da je na najboljšem holandsko delavstvo, če primerjamo višino mezd s cenami življenskih potrebščin. To je pripisovati o-kolnosti, da se carinska politika Holandije skoro približuje idealu svobodne trgovine. Najvišje cene za življenske potrebščine plačuje prebivalstvo držav, ki se proti tujemu uvozu branijo z visokim! carinskimi tarifami. M. Zevaccos senci fezuita Zgodovinski roman. To rekši je pokazal desetnik na železna vrata. Z grozo se je zdrznil popotnik. »Tu notri!« je vzkliknil. »Tu notri!... To je vendar mrtvašnica...! »Da gospod!« _ »In vi pravite, da je v njej zaprt ziv človek......... To je grozovito!« »Gospod, mešate se v nevarno reč: opozarjam Vas, da gospod veliki profos ne vidi rad, da kdo nadzoruje njegovo ravnanje... Verjemite mi in pojdite svoio pot!... ....... .. »Na pomoč!« jc ponovil prejšnji glas sc bolj tu- robno in presunljivo. »Bogme!« je vzkliknil tujec, »karkoli je storil ta človek, kazen ie kruta in presega dovoljene meje...« »^Dovolj!« ie kriknil desetnik. »Spravite se odtod!« Neznanec je pomeril vojaka s takšnim pogledom, da ie povzel takoj z mnogo vljudnejšim glasom: »Oprostite, ukaz je takšen... Nič prav nimate, gospod, da se zanimate za takšnega malopridneža!« »So razbojniki, ki imajo srce in dušo v sebi,« je taimrmral neznanec, »in so pošteni ljudje, ki zaslužijo vrv.« »Na potnoč! Na pomoč! Oh, postavite me nasproti dvaisetim oborožencem! Ubijte me vsaj pod milim nebom! Gospod, če imate sina. če bije v vaših prsih očetovsko srce, na pomoč! Pomagajte!...« »Smrt božja! Tako ne kriči navaden tolovaj!... To sega človeku do mozga! Desetnik, treba je osvoboditi tega nesrečneža... Ta kazen je preveč nečloveška!..« »Ali blaznite, gospod! Odtod, vam pravim!« Desetnik jc dal znamenje; njegovih deset mož se (c postavilo v vrsto. Popotnik pa je skomignil z ramami ter se obrnil vozu: »Spadakapa!« »Gospodi« »Vlomi ta vrata!« »Slušam, gospod...« Spadakana ie skočil na tla in se obrnil naravnost k k vratom mrtvašnice. »Ohe, gospod!« je kriknil. »Pozor! Jaz naskočim!« To rekši se je Spadakapa sklonil, pobral s silnim naporom veliko skalo, ki se je bila odkrhenila od zgornjega roba zidu; vzdismil jo je nad glavo ter jo za-26 Iučal z vso silo v vrata. Začul se je kovinski žvenk s temnim, bobnečim odmevom. Desetnik je zaklel i zamolklim glasom ter planil proti Spadakapi. Popotnik pa ga je zgrabil za zapestje in ga ustavil, rekoč mu z rahlim glasom: »Ne motite ga, prijatelj! Drugače bi se vam utegnilo zgoditi kaj nevšečnega.« »Punt!« je zarjul desetnik, drgaje si zapestje, ki mu ga je bil malone zmlel neznančev strašni pritisk. »Punt! Doteknil se je kraljevega vojaka! Po njem! Po njem!« Ta hip je zabobnel drugi tresk ob vrata. Tuleč in preklinjaje so planili vojaki proti neznancu. Toda ustavili so se prestrašeni in osupli... Neznanec je bil zdajci potegnil svoj meč — pravcat rapir, dolg in močan, bliskajoč se v jutranjem šomraku. In ta rapir je opisal takšen vrtinec, takšno fantastično sarobando pretečih bliskov, da so vojaki tar umolknili od začudenja, občudovanja in groze... Vihteč tako svoje orožje, se je bil postavil neznanec tako, da jc varoval Spadakapo. Ta pa je med tem nadaljeval svoj posel, lučaje kamen s podvojeno silo proti vratom... Železo se je vdajalo... zid je pokal naokoli. Vojaki so se vrtili okrog tujca s plamenečim ra-pirjem, izkušaje mu zadati udarec za udarcem... 1 o-da on je prestregel vse... zdelo se je, kakor da stoji neznanec za steno samih bliskov... Kmalu je celo zamenil obrambo z naskokom... Rapir je švigal sem in tja ter suval in sekal tako, da so se vojaki najprej umaknili, tuleč groze in gneva, nato pa so vsi poparjeni pobegnili na kraj, ki ie bil oddaljen vsaj sto korakov — ravno v trenutku, ko so se odprla vrata mrtvašnice s peklenskim truščem... Z enim skokom je bil Manfred zunaj. Prikazal se je z mečem v roki, srdito izpačenega obraza. Široko je zasopel sveži zrak, nato pa je zakričal z grmečim glasom: »Zdaj pa le po na§l Približajte se! Makar če vas je dvajset — če vas je sto! Dovolj moč! čutim v sebt da se postavim po robu vsem podložnikom tega pe klenskega Monklarja!...« Z resničnim občudovanjem Je pogledal tujec tega mladeniča z moško postavo ter lepim in poštenim obrazom... »Zdi se,« je zamrmral sam pri sebi, »da nisem tešil navadnega nazbojnika.* Glasno pa je rekel: »Bežite, gospod, ne mudite se!« »Bežim, da naj! K večjemu, da odidem! In če pojdem, ne pojdem iz bojazni pred temi siromašnimi Mici, marveč le iz nepremagljive groze do tega kraja... Toda najsi se mi še tako modi — prej ne morem it!, gospod, preden vam ne povem, kako vas občudujem to nja...« kako sem vam hvaležen zaradi vaSega posreaova-»Verjemite mi, mladi mož, hi spravite se nt varno...« »Smrt božja! Izmed tisočev, ki bi IH mimo, W m bil eden storil, kar ste vi storili! Napodili ste strainike! Strli železna vrata! In vse to, da otmete človeka, ki J« nemara velik zločinec, ker je bil obsojen na tako itra-šno smrt! Ah, gospod, vaše velikodušno dejanje je *a-res vredno junakov starega viteštva. Prosim, dajte mri roko!« Manfred je prijel zanjo. . .. In preden se je tujec mogel ubranit!, Je dvifffll to roko do svojih ust in jo poljubil. Toda v tej gesti ni bilo ničesar nizkega, niti prezirane hvaležnosti ... Bilo Je le genotje plemenitega bitja, ki ga je pre* sunil čin v dno srca. Priklonlvši se z mladostno, ponosno prožnostjo se je Manfred vzravnal in pogledal moža, Id se mn je bil tako poklonil, on, ki ni sklanjal glave pred niko- mUr »Gospod«, je dejal, »ali ml hočete povedat! svoj« ime?« Tujec mu je že hotel odgovoriti prijazno: »Pa vi? Kako vam je ime?« Toda pomisli! je, da bi bilo nevredno njegovega ^yi-teštva, vprašati preganjenega ta zasledovanega človeka po njegovem imenu . . . Rekel je torej z vso preprostostjo: »Ime mi je vitez Ragastan.« »Vitez Ragastan...« ie zamrmral Manfred. »Nikoli, nikoli ne pozabim Vašega imena in vašega obraza...« Države in kolonije v Afriki PRIRODNA PESTROST. - STARE KULTURE IN DRŽAVNE TVORBE. — ŠTIRI SAMOSTOJNE DRŽAVE. — EVROPSKE KOLONIJE. Med vsemi deli sveta je Afrika najbolj po naravi obdarovana zemlja. Tu je najbolj bujna vegetacija in po njenih tro-pičnih prago/dih se sprehajajo največje in najbolj čudovite živali. Vse to pa je kakor nekakšen luksus brez pravega haska. Ljudstvo je ob vsej tej pestrosti revno in najbolj zapuščeno in necivilizirano od vseh človeških rodov. Naposled pa so na severu še sgromne peščene puščave. Še bolj borna je Afrika v kulturnem in političnem oziru. Samo eno veliko staro kulturo je imela, t. j. egipčansko in pa bolj lokalno in poznejšo kartaginsko. Stari Egipt je bil tudi edini veliki imperij, ki ga je Afrika kdaj zmogla. Danes je Afrika v političnem oziru silno revna, kajti le 4 več ali manj samostojne države premore: cesarstvo Abesinijo z glavnim mestom Adis Abe-bo, ki meri 900.000 knr ter ima le 12.000.000 prebivalcev. To je tudi edina samostojna krščanska država v Afriki. Druga je kraljevina Egipt s Kairo kot glavnim mestom, s površino 994.COO kms in s 14,000.000 ljudi. Kraljevina je muslimanska. Tretja je edina afriška-repu-, blika Liberija z glavnim mestom Mouro-vio, 95.000 kms površine in z 1,500.000 dušami. Četrta in zadira državica, ki je pod upravo velesil, je Tanger na površini le 400 km3 in z 80.000 prebivalci. S tem smo našteli, vse samostojne države v Afriki, ki pa so tudi vsaj formalno pod tujo »zaščito«. Vse ostalo ’ ozemlje je razdeljeno ni kolonije evrop-' skih držav. Največ jih ima Velika Britanija, saj je prav tu težišče njene kolo-niialne moči, če izvzamemo sev^tla Indijo. Najvažnejši je dominion Južnoafriška Unija s površino 2.8CO.OOO kip5 in 8.700.000 dušami Dalje proti severu so: Južna in Severna Rodezija z nad 1.000.000 km5 in 2,000.000 prebivalcev, N jasa s 103.000 km*' in 1,200.000 podaniki. Kenia s 550.000 km* in 2,600.000 državi iani, Uganda z 286.000 km* m . 3,000.000 duš ter otok Sansibar. Dalje so: Tanganjika z. 1.000.000 km8 in 4.000.000 prebivalcev, Britanska Somalija Z 176.000 km’ in 250.000 ljudmi, An-. gioegintovski Sudan z 2,600X00 kms in 6.500.000 podaniki, Nigeriia z 950.000 km* in 20,000.000 duš, Sierra Leone in Gambia z 300.000 km3 in 4,000.000 prebivalcev. ■ Za V. Britanijo pride Francija z: AI-žerijo s 575.000 km3 in 6,000.000 podanikov, Tunisom s 125.000 km3 in 2,000.000 • ljudi, Marokom s 572.000 km3 in 4,000.000 j duš ter ogromna Sahara z 2,400.000 km3 jin z le 1,000.000 prebivalcev. Dalje so i še: Francoska zapadna Afrika s 3,600.000 j'km* in 14,000.000 prebivalcev, Ekvato-i rijalna Afrika z 2,700.000 kms in 5,000-000 duš, Madagarskar s 627.000 km3 in 3, 600,000 dušami in Francoska Somalija z 22.000 km* in 65.000 ljudmi. Italija ima v Afriki: Libijo, Tripolitanijo in Ci-renajko z 1,700.000 km3 in 800,000 ljudmi, Eritrejo s 120.000 km3 in 400.000 dušami, Somalijo s 40Q-000 km3 in 500.000 ljudmi ter Džubo z 900.000 ktn3 in 200.000 podaniki. Ostale kolonijalne posesti so manjše. Portugalska ima: otoke Azore, Madeiro in Kapverde s 7000 km3 in 500.000 prebivalci, Guinejo s 36.000 km3 in 300.000 ljudmi, Zapadno Afriko z 1,200.000 km3 in 2,500;000 podaniki ter Vzhodno Afriko z 1,100.000 km3 in 3,000.000 državljanov. Španija ima Kanarske otoke s 7.000 km3 in 500.000 dušami, Presidios z 213 km3 in 100.000 ljudmi, Maroko z 28-000 km’ ter 800.000 podaniki, Zapadno Saharo, obsegajočo 285.000 km* z 50.000 dušami ter Guinejo s 27.000 km* in le 100.000 prebivalci. Naposled pa pride še Belgija / ogromnim Kongom, obsegajočim 2,400.000 km* in z 9,000.000 ljudmi ter z Urando in Urundi s 50.000 km* površine, obljudenimi z 2,500.000 prebivalci, kar je zelo veliko za redko poseljeno Afriko. Koionijalna posest Evrope v Afriki je tedaj ogromna in če bi jo naenkrat izgabila, bi zastalo vse gospodarstvo in nastala bi silna kriza. Tako pa je Afrika za Evropo glavna producenti-nja raznih sirovim ,;..< Opera brez orkestra. V Budimpešti se je zgodil te dni edinstven slučai; da je publika prišla v mestno gledališče k operi »Cavalieria rusti-cana«, ki se je izvajala brez orkestra, samo s spremstvom klavirja. Člani orkestra so namreč tik pred predstavo proglasili stavko, ker že dva meseca niso dobili plače. 5tatistika pošt, brzojava in telefona v Jugoslaviji 1. 1929 je izšla nedavno- Pošt je bilo 4004, od teh 593 stalnih državnih, 15 sezonskih, 137 ambulantnih, 1110 pogodbenih, 1842 občinskih in 307 pomožnih.'Na eno pošto odpade povprečno 2993 prebivalcev in 62 kv. kilometrov. En sel odpade na 4815 prebivalcev, na vsakih 1884 prebivalcev pa po en uradnik. Državna postna proga znaša 42.489 km in sicer vozna 21.427, železniška 16.666, piovitbeha 4396 km. Prevzetih je bilo v natranjem poslovanju 369,282.919 pisemskih pošiljk, 4,680.858 paketov, 774.011 vrednostnih pošiljk: vplačanih nakaznic 6,027.858, izplačanih 5,796.622, vplačil hranilnih vlog 48.192, izplačil hran. vlog 42.207; čekovnih vplačil 2,923.760, čekovnih izplačil 803.687. V mednarodnem poslovanju: odpravljenih pisemskih pošiljk v inozemstvo 22,380.096, sprejetih 49,661-267: odpravljenih zavojev 62 027, sprejetih 959.738; odpravljenih vrednostnih pošiljk 220.303, sprejetih 183.431. Izgubilo se je 310 pošiljk in 672 zavojev. Brzojavov je 1575 v dolžini 18.706 km. V notranjem poslovanju je bilo odpravljenih 4,644-547 brzojavk in sicer državnih 805-743, službenih 356.844. privatnih 3,481-955. Na železniških postajah je bilo brzojavk 15.429; v mednarodnem poslovanju je bilo odpravljenih 418.574, spre- jetih 459.961 brzojavk; tranzitnih 550.345. Telefonskih central je bilo 1087, avtomatske 4, javnih govorilnic 1149, naročniških glavnih postaj, 30.304, naročniških sporednih postaj 2473, radio-naročnikov 29.952. V notranjem poslovanju je bilo 4,535,236 medkrajevnih govorov, v mednarodnem poslovanju pa 395.432. Vsega uradništva v poštno-brzojavno-telefonskem prometu je bilo 11.064, od teh v ministrstvu 180, pri direkcijah 10.884. Smrtnih slučajev je bilo 88, upokojitev 66, odpustov 176, sprejetih o-stavk 120. Tekom leta je obolelo 5672 u-radnikov z 75.902 dnevi bolovanja. Dohodkov iz poštnega prometa je bilo v 1. 1929 Din. 327,043.209, iz brzojavnega Din 48,669-179, iz telefonskega Djn 109,423.335, od radio - naročnikov Din 4,127.991, od poštne hranilnice D>° 35,027.210, skupno 524,290.925 Din. Naši trgovski muzeji v evropskih cen* trih. Minister trgovine Poincare je predl<> žil ekonomsko-finančnemu komitetu isl' nistrov predlog o ustanovitvi trgovskiB muzejev Jugoslavije v evropskih centrih. Takšna muzeja sta doslej v Atenan in Ne\vyorku, ustanoviti pa se nameravajo v Parizu, Pragi, Bukarešti, Varša« vi i. t. d. Sigurno ustrežete najbolj V vinotoču Janžekovič v Pek!u se toč! črez praznike Izborno novo vino po Din 9.—■, staro vino od 12—15 Din. in lini se dobijo 3160 dnevno pri tvrdki Ferd- Greiner Maribor, Gosposka ul. 2 Vaši ženki in gospodinji s krasnim in vsestransko praktičnim božifDfn darilom. ki ga dobite najceneje in v največji izbiri pri Opravilna številka: E IX 3896/30 oklic. Opravilna številka: E IV 2328/30 14 Dne 9. februarja 1931 ob 10. uri dopoldne bo pri podpisanem sodišču v sobi št.. 27 dražba nepremičnin. Zemljiška knjiga a) k. o*. Sv* Lovrenc na Poh. vi. št. 243 b) k. o. ,, }) J} }} n 9 c) k o Rečenjak „ „10 Cenilna vrednost: a) Din 264 636 40, b) Din 399 366—, c) Din 155 707*—. Vrednost pritikline: a) Din 5315*— b) Din 23.390*— c) Din 2515 —. Najmanjši ponudek: Din 525 666 66. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabil na uradni deski sodišča v Mariboru. iUk Okrajne sodišče v Msri oni odd. IX.. dne 9. decembra 1930. Dražbeni oklic. BRR Dne 30. januarja 1931 ob 9. uri dopoldfl0 bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin. Zemljiška knjiga k. o. Grajski marof vi. št. 27® enonadstropna stanovanjska hiša v Cankarjevi ul. & Cenilna vrednost: Din 444.861 25. Najmanjši ponudek: Din 222.431’—. * V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, “ je nabit na uradni deski sodišča v Mariboru. V?!! «*» Okrajno sodišče v Mariboru odd. Itf« dne 11. decembra 1930. VM a r 1 b o r n, dne 20. XII. 1936. ——lil IH II limilMIKiilll 11TIHUmIHIMHB—■ ZNajboljša pralnica ovratnikov je „ddeat a Centrala; Prc tikopanova 9 Podružnica. Vetrinjska 7 Spori Tečaji na Pohorju. Zimskošportni odsek SPD Maribor priredi za časa božičnih počitnic od 25. <3ec. do inkl. 1. jan. sledeče tečaje: pri Mariborski koči: za začetnike. Učitelja: K. inž. Rungaldier in poručnik Ogorevc. Dnevna prehrana Din 30. — Na Klopnem vrhu za izvežbane smučarje pod vodstvom saveznega nastavnika gosp. Tavčarja iz Ljubljane. Prehrana Din 35 dnevno. Pri:ave za gornje teča;e sprejemata gosp. Medo Bufeš v Vetrinjski ulici in gosp. Ma;er na Glavnem trgu, pri katerih je treba tudi istočasno plačati Prijavnino v znesku Din 30. — Kakor hitro zapade ugoden sneg v mestu, bo °dsek priredil tudi otroški tečaj v neposredni bližini Maribora. Zimskošportni odsek SPD Maribor opozarja, da ima v zalogi lične rokavne ftJake, katere dobijo člani pri blagajniku rosp. Majerju na Glavnem trgu. Cena p- Din 15 za komad. Sokohfrtff Smučarski teč*i priredi Mariborska sokolska župa v božičnih praznikih pri Sv. Martinu na Pohorju. Tečaj traja od 25. dec. do 1. Januarja. Vsa oskrba je preračunjena na 25—30 Din dnevno. Društva naj 'akoj ivijo udeležence župni upravi najkasneje do 24. t. m. zjutraj (eventualne brzo av-no). Zbirališče v Slovenski Bistrci ob U. dopoldne. Skupni odhod iz Maribora za koroško, mariborsko in slovenjego-riško okrožje z vlakom ob 9.06. — Župno načelstvo. 6ramofonska plošča mesto parlamentarnih stenografov V nemškem parlamentu so nedavno delali zanimive poskuse: pred predsednikom, pred člani »sveta najstarejših« in pred zastopniki tiska so predvajali v gramofonski reprodukciji zasedanje državnega zbora od 3. dec. Šlo je za praktični poskus, da se akustično verno sname potek parlamentarne seje in se tako Inedomesti zbor parlamentarnih stenografov. Poskus se je obnesel boljše, nego so pričakovali. Govori posameznih govornikov so se čuli v reprodukciji popolnoma jasno in razločno. Gramofonske plošče so reproducirale točno tudi šum, ki je včasi nastal v zbornici. Le če veliko poslancev naenkrat kriči, se spajajo glasovi, pač pa se je dobro čul odgovor ministra na razne medklice. Ko so primerjali reprodukcijo govorov na gramofonski plošči z besedilom protokolov na podlagi stenografskih zapiskov, se je izkazalo, da je gramofonska reprodukcija točnejša in bolj avtentična nego stenografski protokoli, ki so ponekod celo kvarili smisel. Poskuse bodo nadaljevali, saj so dozdajni rezultati pokazali nove perspektive za bodočnost. Moderna tehnika je začela prodirati tudi v parlamente! IZ TOVARNE Poldrugi milijon več žen nego moških ie v Angliji. Zanimivo je, da jih je bilo Se 1. 1924 samo za 1 milijon več. Anglija šteje 45,900.000 prebivalcev. Število , Prebivalstva naraste letno za 200-000. Potovalni aparati od D 499.-Namizni aparati od D 850.-Aparati v omaricah od D 2615,-Za gostilničarje z vmetkom na zalogi. Velika zaloga nainovejših ton-film-zvočnih plošč, »Tauber* zvočne plošče, kakor vseh umetnikov in druge zvočne plošče od Din 50.— naprej. r€© Razstaua naš h ženskih ročnih čei u Pragi Centralno društvo čeških žen je začelo upoznavati praško in ostalo češko javnost z jugoslovanskimi in rumunski-mi ženskimi ročnimi deli in je bila 9. tm. v Pragi otvorjena razstava teh del. Obiskovalci so polni hvale o lepoti, svežini in jasnosti barv teh narodnih veziv in črtežev na platnu, keramičnih delih itd. Posebno mesto na razstavi zavzemajo jugoslovanske preproge. V Pragi je bila otvoritev te razstave velik družabni dogodek. Protektorice razstave so soproga zunanjega ministra dr. Beneša, soproge jugoslovanskega poslanika generala Pešiča ter soproga rumunskega poslanika Emandija. Razstava bo odprta do 6. jan. 1931. Zaloga vseh instrumentov: Gosli od Din 78,-napr. Mandoline od Din 136,-napr. Kitare od Din 206.-napr. Centralna zaloga Ernst HeB, Maribor, poštni predal 77. — Tovarna glasbenih instrumentov. gramofonov in harmonik, lastnik OTO PERC. — 20.000 »hvalnih nisem; točna postrežba! Detailna prodaja: Gr-snoska 34. RačpoSiljaiuba Gosposka 46-1. Cenik brezplačno! TVOKLI HARIBOR Velika izbira krznenH^laSčev kožic za obroblienle In kožuhovinaste Dcdžcge v najboljši kvaliteti in nizkih cenah v trgovini z krznom GRANITZ Gosposka ulica štev. 7. Istotam se izdelujejo krzneni plašči po meri.---Sprejemajo se tudi popravila krznenih plaščev. Zelo umestno darilo 37M za Vaše starše bi bila Zeiss Punktal očala Taka očala dajo vsled starosti oslabelim očem popolen prvotni vid. Baš s takim darilom napravite svojim dragim največje veselje. Izberite si primeren okvir za očala, v katerega Vam provizorično vložim očem približno primerna stekla. Garancijski listek dodam k vsakim prodanim očalom, ki se po praznikih, ako bi se očem ne prilagodila. lahko brez druzega zamenjajo. Diplomiran in izprašan optik 1 PETELN, Gosposka 5 Spominte se CMD! Velikanski padec cen za Iz obilice predmetov po znižanih cenah: preje $ Slikanice . . $ Posoda za lutke I $ Bobni . . . $ Puške . . . 1 $ Železnica kampi. Gugalnica z mrežo Brennabor-vozički za lutke .... I | Okraski za boiiino drevo. 7.— 10.— 12.— 12.— 22.— 70.— 240.— sedaj 5'- 7- 9’- 10- 17*- 60'- 190'- Darila med drugim: preje sedaj Doze za kekse . . . 34.— 24'- Košarice za slaščice . 30.— 23- Jardiniere 110.— 80- Mocca-servis .... 110.— 90’- Kavn! servis .... 165.— 145- in bogata izbira usnjene robe, bronastih kipov, kaset za manikuro. parfumerij, predmetov iz alpaka- in kina-srebra, sank. smučk, copat, nozavic, rokavic itd. Vse v dobri kvaliteti in ceneno. 3738 3os. Martinz Maribor, Gosposka 18 Zalivata Za številne dokaze globokega sočutja, ki smo jih bili deležni ob smrti našega nad vse ljubljenega očeta, starega očeta, tasta, gospoda Mihaela Požar-ja kakor tudi za poklonjene krasne vence in šopke, se tem potom vsem najtopleje zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni gospodom pevcem društva »Jadran« za ganljive /alostinke in vsem, ki so našega nepozabnega očeta spremili k večnemu počitku. Maribor, Trst, Rab, dne 19. decembra 1930. 3770 Žalujoči ostali. ZAHVALA Ob priliki prebridke izgube našega predobrega soproga in očeta, gospoda GAJŠ3KA MARTIN-A trgovca in posestnika so nam številni prijatelji in znanci izkazali globoko soču-stovanje, s katerim so nam lajšali težke ir bridke ure žalosti. Vsem izrekamo tem potom svojo najiskrnejšo zahvalo. Prav posebno se pa še zahvaljujemo darovalcem krasnega cvetja in vencev ter vsem, ki so blagega pokojnika spremili na njegovi zadnji poti. Maribor, dne 19. decembra 1930. 3751 ZalufoCI ostali. "STtHlS« TV * *•»«/%!(.CVI v f ( ; r K IV HM*F<*3J M^aa3CT8WBiKa«a3aHP. rsm*smzsr-?u--x - ■■i: ■v ivi armorii, trne•ztr. aM. 1930« Cene zopet znatno znižane! 878* Za božična darila kupite vsakovrstne ure, zlatnino, srebrnino in optične iredmete najbolje pri Mi-avcu, Kralja Petra trg. Kupuje se lomljeno zlato po najvišji ceni. 3786 Sprejme se dijake na stanovanje v solnčno sobo pri parku proti mesečni stanarini 150 Din. Poizve se pri upravništvu. 3756 Prodajam igrače, moške obleke, čevlje, klobuke, smuči, drsalke i. t. d. Starinarna Peteln, Maribor, Orožnova ul. 1._____________________________3753 Stanovanje sobo in kuhinjo v pritličju oddam s 1. januarjem 1931 dvema osebama. Vprašati Mlinska ulica 30. _______________________ • - - • 3760 Gostilno ali vinotoč v Mariboru se Išče takoj v najem. —-Ponudbe najkasneje do jutri na inse-ratni oddelek pod'»Takpj«. 3768 Usn‘e galanterija in r-očno delo (pisalne mape, albume, kasete itd.) izdeluje brezhibno knjigoveznica Novak, GosDOska ulica 9. Nizke cene! XXXV. Stepani čevlji, moški In ženski vsake velikosti za šport ima v zalogi Ivan Krois, Maribor, Koroška cesta 18. 3775 Madrace, tridelne, nove, dobro blago, z morsko travo za Din 220.— za dve postelii. Vojašniški trg 1, V delavnici. . 3776 Darilo za dekleta, tk moderna soba svetle barve, postelja, omara, nočna omarica z apoteko, lepa psiha z ogledalom, nizka cena. Vojašniški trg 1, v delavnici. 3777 OtOmana, nova praktična za 420.— Din. Vojašniški trg 1, v delavnici. 3778 Postelje, orehove, moderne, nove. Vojašniški trg 1, v delavnici.____________________3779 Španska stena, nova ročna slikarija (japonska), lepo darilo. Vojašniški trg 1, v delavnici. ' • • • 37S0 Snežne čevlje Din 95.-, 105.—, 115.—% 129.—, 139.-, 149.—. Eksportna hiša »Luna«. XLVIII Smuči, skoraj nove, palice, smučarske hlače in čevlje ter rokavice za veliko damo, kakor tudi kompl. narodna noša ugodno na prodaj. Naslov v upravi. 3782 Britje, striženje, onduliranje, manikure, umivanje glave, vodna on-dulacija, barvanje las, šminkanje, lasulje za pust — vse dobro in poceni v brivskem salonu Schmirmaul, Ruška cesta 2. ' 3787 Priložnostni nakup za otroka, gospoda in damo so najmodernejši fotoaparati. Fotomeyer, Gosposka ulica 39. 3785 Dam takoj v najem enodružinsko hišo s 4 sobami, z elektriko greto vodo v kopalnici in kuhinji, z vsem komfortoni, z cvetličnim in zelenjadnim Vrtom v Mariboru, Ejnav^va._ulic£_13.________________3797 Pozor! V zvezi z restavracijo »Pri roži«, ki nudi gostom ceneno hrano in prenočišče, smo otvorili moderno urejeno kavarno v naših poslovnih lokalih na Koroški cesti 3 z vsemi udobnostmi kavarne. — Priporoča se za-obisk M. Plauc, gostilna in kavarna »Pri roži«. 3796 Malo nošeni gojzerjl in krasen kovinast »Matador« poceni na prodaj. Prešernova 19, Maribor. _ Boljši delavec išče kakršnokoli službo. Položi 20.000 Din kavcije. Naslov v upravi. 3795 Lep lokal oddam s 1. januarjem 1931. Uprava hiš Pokojninskega zavoda v Mariboru, Kralja Petra trgi 3792 Spalne sobe, polijiranp, najmodernejše, ugodpo pro-’* Kompara! Ale- dam. Mizarstvd ksandrova c. 48. 3106 Premog Peklenlca brez smradu in kamenja, malo pepela. Po vozovih Din 38.— franko dom. B. Guštin, Cankarjeva 24, telefon 2499. Sobo in črkoslikanje, vedno najnoveišl vzorci na razpolago izvršuje poceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič, Oraiska ulica 3 za kavarno »Asforia«. X KOLOBARJI, Melovšek, Tattenbochova 13. tel. 2457. 3323 Sanke prima s sedežem s podlogo, enosedežne Din 115.—. Eksportna hiša »Luna«. XLV111 Eiektroinštalacije, montaže vil, stanovanj, tovarniških poslopij vsaka montažna popravila, popravila motorjev najceriejše izvršuje Ilič & Tichjj. Maribor, Slovenska ul 16. Velika izbira svetilk, elektroblaga. motorjev po konkurenčni ceni. XII Gramofone, šivalne stroje, otroške vozičke in kolesa popravlja najbolša specialna mehanična delavnica Justin Gustinčič, Maribor, Tattenbachova ul. 14. Nasproti Narodnega doma. 602 Hi ro popravilo ur, ceneno in točno z 1—51etnim jamstvom pri tvrdki A. Sto-I* jjJv jec, -Maribor. Jurčičeva ulica št. 8. Po. stenske in stoječe ure se pride na dom. XVII ........... k , .............. Gugatni konji masivni iz lesa Din 125. Eksportna hiša »Luna«. XLV111 Dražestni nakit za božična drevesa v steklu La-metta-verižice, narezlan papir za sladkorčke, sveče. Papirnica Novak, Gosposka ul. 9.___________________XXXV. Stanovanje eno ali dveh so.b s kuhinjo se išče. Ponudbe na Dolenec, Prečna ulica 3/1. Solnčno dvosobno zasebno stanovanje v novi hiši oddam s 1. januarjem, Maribor, Smetanova ulica 54. 3755 Kolesarji pozor! Sezona za vožnjo s kolesi je končana. Sedaj je treba skrbeti za bližnjo pomlad. Pustite Vaša kolesa z malimi stroški čez zimo temeljito popraviti in kolo bo spomladi kakor novo. Kolo vzame popolnoma narazen, emajlira, ponikla, vse ležaje temeljito očisti, zbrusi ter na novo z najboljšo vazelino namaže in zopet sestavi, tako, da ste za prihodn e leto s kolesom popolnoma preskrbljeni, največja specijalna mehanična delavnica Justin Gustinčič, Maribor, Tattenbachova ul. 14, nasproti Narodnega doma. Shramba koles in motorjev Čez zimo. Brezkonkurenčne cene. Točna in solidna postrežba! ,3568 Dobroidoči mesarski lokal oddam s 1. januarjem. Naslov v upravi. 3744 Najboljša in najcenejša dalmatinska vina, bela in črna, dobite le v prvi dalmatinski kleti v Mesarski ulici 5. (Pod Glavnim trgom.) . - -3? Kupim kompletno spalnico, sploh pohištvo, preproge in razne obleke Plačam dobro v gotovini. Makor, Ruška cesta 35. 3735 Velika zaloga kuhinjske posode. Hišne in kuhinjske potrebščine vseh vrst. — Vsaki gospodinji znana prvovrstna emajlirana posoda znamke »Herkules«, la aluminijeva litoželezna In postekleria posoda. — Nadalje tnh' ne za meso, orehe, kavo, mak in po* per. — Tehtnice za kuhinjo in mero-preizkusne za trgovce z uteži. Ribeže ravne, okrogle, polokrogle in oglate-Lopatice za oglje, pepel in smeti. Sita. deske za testo in valjarje. — Likalnike- — Razne oblike za vsakovrstno peci* vo. — Kutije za špecerijo in dišave. ** Kotličke in šibe za sneg. — Solnike, kangle za mleko, cedila za juho, ča.i, testo in salato. — Vedrice, umivalnike in vrče. Nočne posode. Stiskalnice za ocvirke in krompir. — Samovare »Phobus« in druge vrste. — Škafe o* krogle in ovalne. — Lonce za kuha' nie perila in perilnice. — Jedilno orod* je in žlice vseh vrst. — Jedilne servi' se iz porcelana raznih izpeljav. — hinjske garniture iz kamenine in Vot/ celana. — Krožnike iz porcelana j® kamenine. — Umivalne garniture lfl vse vrste steklene robe ter pleten® košare in cekarje. Obče znana spem' jalna trgovina s kuhinjsko posodo A-Vicel se nahaja sedaj samo v Gospodu ulici št 5 XXX V gostilni Švinger, Pristan 1, dobite dobra vina, kranjsK® klobase, domačo .šunko itd. Sprejem®' jo se tudi abonenti. 3781 Skoraj nov štedilnik prodam. Ribiška ulica 7. .3783 Vozički za lutke Din 75.—, 85.—, 110.- Fksportna hiša »Luna«. 140.- xlvhi KOVAŠKI PREMOG, Mejovšek, Tattenbachova 13, tel. 2457« 5 temnih V času, ko mora vsak kupiti darila, sem se odloči! povodom de sotletnice obstoja moje trgovine, prirediti pet cenenih dni In dovolim iz tega razloga vsakemu ceni. odjemalcu,Kateri ml predloii časopis s tem inseratom In poinin ^ -'ovom od 19. do 24. decembra 1930 pri vsem mojem blagu, pri katerem so cene pri vsakem komadu razvidne, 20°/o popust?, reci dvajset procentov tako, da je tokrat kupujočemu občinstvu nudena prilika nabaviti božične nakupe v galanteriji, športnih predmetih, gramofonih In ploščah, pleteninah, kravatah, rokavicah, porcelanu in stekle ni robi, bronzah, blagu iz kina-srebra, parfumeriji, snežnih čevljih in galošah. robcih, kakor tudi igračah v največji izbiri po ceni, katere še ni bilo. Ta reklamna prodaja velja samo za moje n. t. odjemalce na drobno in se blago v večjih količinah s tem popustom preprodajalcem ne bo oddajalo.Pri nakupu od najmanj Din 500,— eno srečko »Jadranske straže« zastonj. 3749 FRANC kORMANN, MARIBOR, V M a r i h o r u, dne 20. XII 1930. IS*. . .. &U----- Stran 9, EFiBi.»ii2'SvjWWP! Izpraznitve rta prodala 20% popusta! 20% popusta! f4C4 stekla, DOrcelana, kamenite lončevine in luksusnega blaga samo nekaj dni Ernast Gert, Maribor. Gosposka ulica 13 Za Božic nudim po najnižjih cenah rum, domačo slivovko, punč-ezenc, likerie in vinski špirit ADALBERT GUSEL veležganjarna Koroška cesta 18 Aleksandrova cesta 39 O)*** Ms 9 S Jšš ©«s* ZaJbožiči^nakuj ki presega Din 100*— nudi svojim odjemalcem izredni 10% popust pri znano nizkih cenah Josip Serec, Maribor Aleksandiova cesta 23 &3 Naiieoii boilina darila 325: v urah, zlatem in srebrnem blagu po znano nizkih cenah pri urarju at . F. KNESER-ju. Maribor Prei A. Ktffmann Alaksandrova casta it. 27 Pletenine veste, poluverje, damske kostume po meri hitro in poceni. — Pletarna Gajšek. Maribor, Mlinska ulica 10. 3772 Radio oddaina oottaia Ljubljana RADIO, kot si na telite namreč zelo dober In zelo poceni! Naša reklamna prodaja, ki traia do 31. decembra 1930, obsega sledeče radijske sprejemne naprave: Enoelektronsk! aparat, kompleten, z elektronko, baterijami, antenskim materijalom ter slušalko, za naplačilo Din 100.— ter osemkratno mesečno plačilo po Din 75.—. Troelektronski aparat »Reinartz«, z elektronkami, akumulatorjem 18 ah, anodno baterijo 90 Volt, finim zvočnikom in antenskim materijalom, za naplačilo Din 240.— ter desetkratno mesečno plačilo po Din ISO.—. štlrlelektronski aparat »Reinartz«, z elektronkami, akumulatorjem 36 ah, anodno baterijo 120 Volt, finim angleškim zvočnikom AC 27 in antenskim materijalom za naplačilo Din 380.— ter dvanajstkratno mesečno plačilo po Din 280.—. RADIO-LJUBLJANA podružnica Maribor, Aleksandrova c. 44 5V2 ■ : : Zvočne plošče kot božično darilo Polydor Columbia His Masters Voice Esta Biegbar Kristal Tonfiim zvočne plošče — narodna glasba — umetniške plošče /a božična darila popust v cenah. Pokažemo Vam aparate gornjih znamk, kakor tudi lastno tvomiško znamko OTON PERC, MARIBOR Centralna zaloga tvornice za glasbila, gramofonov in harmonik Ernst Hess, KlingenthaL 20.000 zahvalnih pisem dokazuje našo lojalnost. Katalog zastonj. lui P. R. Po inozemski tvrdki Akkumulatoren-Fabrik Aktien-Ciesell-schaft Wien—Berlin tožbenim potom pozvani na spremembo naziva našega dosedanjega naziva Vatra-akumulator. smo sporazumno s to tvrdko premenili naziv v ,Ve$na Akumulator’ Ing. I. & F. Domiceli. Maribor, StroBmajerjeva ulica 3 P. n. naslov in cenjenim odjemalcem dajemo tem potom to v vednost ter prosimo tudi nadaljnje blagohotne naklonjenosti našemu domačemu podjetju kakor do sedaj, kar bomo sku* šaii z našimi dosedanjimi izkušnjami in dovršenim delom v polni meri honorirati. 3773 z odličnim spoštovanjem Ing. I. & F. Domiceli m Božiček Vas hoče razveseliti! Zato Vam prinaša vedno praktične pletenine. Te so lepo tople, priitojajo vtakomur in jih dobite že sedal zeio poceni! Za gospode: Za dame: Topel telovnik gladko pleten Dober štrapacni telovnk Din 110--, !*5-; Din 120--, 70--, 53-; Štrapacni telovnik vzorčast Telovnik z ovratnikom Din 125—« 120-i Din 105-, 100-, 70--; Telovnik iz čiste volne, barva karnelove dlake Telovniki z borduro, zelo lični Din 200—, 1*0-; Din 200-, 100-; Pulover za šport Triko jopice, rudeče D n 230—, 195—, 165—; Din 120-; Sviterji visoko zaprti Pletene jopice, Čista volna Din 180—, 160—, 140—. Din 180—. Tople rokavice, r op a vice, dolge In kratice. Najnovefše t-amoveznfce. Šali. Spodnje perilo. Robci. Moderna ročna dela. c. - MARIBOrt Za malčke: Telovniki gladki, od Din 34- naprej; Telovniki vzorčasti, od Din 48- naprej; Puloverji z ovratnikom, od Din 64- naprej; Sviterji zelo topli, od Din 85- naprej; Jopice za deklice, od Din 84- naprej. Veselje v dom prinaša glasba. Vi si lahko čudovito poceni ustvarite glasbo. Obiščite nas ter zahtevajte, da Vam neobvezno razkažemo naše povsod čislane proizvode. Tvornica glasbil MEIHEI & HEROID Prodajalna Trg Svobode 6 V mojem oddelku ostankov or oda'am 5000 riožen reKlamni verz (Schlagwort), ki mora vsebovati Ime »Meinel-Herold«. Rešitve se naj oddajo v zaprti kuverti v naši prodajalni ua Trgu svobode 6. Za oceno je merodajna samo tvrdka 3576 MEINEL & HiROLD TVORNICA GLASBIL sa dame znamke par B A Brili Franc Kormann, Naiibor Gosocska ul 3 Dobra ura je najlepše Priporočam za božične praznike sveže pitane goske, race, kapune, purane in Boueare 3760 Delikatesna trgovina Upa božična darila ISchmldinger, urar, Maribor Aleksandrova cesta št. 26 ima najlepšo in najcenejšo Izbiro b:* so ročne torbice, listnice, denarnice, aktovke, kakor tudi potni kovčeki, nahrbtniki, dokolenke i. t. d. — Vse to v n a j v e č j i i z b i r i pri IVANU KRAVOSU MARIBOR - ALEKSANDROVA CESTA 13 nasproti Glav. kolodvora Na obroke kdaja Konzorcij .Jutra« v UubUanir^tomTizdaia.enaln urednik: FRAN BROZOVIČ v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Maribora.