Naročnina Dnevno Izdaja za državo SHS mesečno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din za inozernsfvo mesečno 35 Din nedeljska Izdala celoletno v Jugoslaviji SO Din, za Inozemstvo 100 D S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov 1 stolp, petlt-vrsta mali oglasi po 130 lnZD,več|l oglasi nad 45 mm vlSlnc po Din 2-50, veliki po 3 In 4 Din, v uredniškem delu vrstica po 10 Din O Pri večjem p naročilu popusi Izide ob 4 zjutraj razen pondeljko In dneva po prazniku Ureiini&tvo fe v Kopltar/evl ulici šl. 6,/fI Uoko/tisi se ne vrača/o, nelranktrana pisma se ne sprefemafo - Uredništva telefon št. 20.10, upravništvo št. 232S Političen list sa slovenski narod Uprava fe vKopllarfevl ul. št. ti - Čekovni račun: Cf-iblfana štev. 10.630 ln 10.349 sa lnscratv,Saraievošt.75ti3, Zagreb št. 39.011, Praga ln Tiunaf št. 24.797 Ravnopravnost oblastnih samouprav. »Hrvatske Novosti« ponovno očitajo slovenskim oblastem, da sta dosegli v finančnem zakonu izjemna določila napram drugim oblastem v državi, da sta na ta način postali nekaka država v državi. To vidi člankar v dveh ozirih: Prvič v čl. 322 fin. zakona, po katerem preide imovina bivših dežela na oblasti. Člankar sc sklicuje pri tem na določilo čl. 8 prehodnih določil k zakonu o oblastni in okrajni samoupravi, češ da je to vprašanje tam že rešeno in ni bilo potreba tega posebnega določila v fin. zakonu. Toda člankar prezre, da govore prehodna določila čl. 8 lc o imovini okrožne in župani jske samouprave, ne pa tudi o deželni imovini, kot jo pozna Slovenija. Zato jc bilo najmanj dvomljivo, da bi mogla tudi deželna imovina v Sloveniji preiti na oblasti žc na podlagi čl. 8 prehodnih določil. Mnogi so temu ugovarjali, morda po pravici, ker za tolmačenje zakona jc mero-dajno v prvi vrsti besedilo samo. To je pa očividno prezrlo deželno imovino v Sloveniji. Zato jc samo logično, da sc je ta vrzel prehodnih odredb popravila, vsaka zmota odpravila in izreklo v fin. zakonu, da preide tudi deželna imovina na oblasti. S tem je dobila Slovenija le to, kar je dobila Hrvatska žc v zakonu od 1. 1922, ne pa kake nove izjeme ali prednosti pred drugimi oblastmi v državi. Člankar »Novosti vidi prikrajšane hrvatske samouprave zbog tega, ker preide nanje samo županijska imovina, ne pa tudi imovina tzv. hrvatsko-slavonškega erarja. Člankar vidi namreč istovetnost bivše kranjske in štajerske deželne imovine, z imovino hrv.-slav. zemalj-skega erarja. Toda tu,ni istovetuosti niti podobnosti. Hrvati sami bi sc zahvalili, ako bi mi istovetili naše deželne zbore z njihovim saborom, naše državne fragmente« z njihovo kraljevino, nagodbeno državo. Naši deželni imovini odgovarja le županijska imovina, zato pomeni fin. zakon v tem pogledu lc spopolni-tev pomanjkljivih določil zakona iz 1. 1922 za Slovenijo, ne pa kakih privilegijev za Slovence. Drugič vidi člankar «Novosti« izjemno stališče slov. samouprav v čl. 323 fin. zak., ki daje slov. oblastem pravico, spreminjati z uredbami deželne zakone v mejah državnih zakonov in ustave, češ oblastna uredba in deželni zakon sta dva bistveno različna pojma, Res jc, da je deželni zakon po obliki drugačen od oblastne uredbe, ker je moral biti potrjen od cesarja, dočim obl. uredba ne potrebuje take sankcije. Toda po svoji vsebini je urejeval isto materijo, ki spada v delokrog obl. skupščine. Oblastna skupščina bi lahko napravila uredbo, ki bi spremenila po svoji vsebini deželni zakon. Ker ima po čl. 64 zakona o samoupravah, absolutno veljavnost v okviru svoje pristojnosti, bi nastala lahko na ta način pravna nesigurnost, koliko velja še deželni zakon, koliko oblastna uredba. Zato je bila le logična posledica, da je fin. zakon priznal tudi v formalnem oziru slovenskim oblastem ono pravico, ki jim jo daje v materijelnem oziru žc zakon o samoupravah sam! Pravni značaj hrvaških zakonov je drugi kot naših deželnih, kajti poleg pravnega značaja hrv. države je bila tudi kompetenca hrv. sabora mnogo čvršča kot naših deželnih zborov. Tako so hrvatski zakoni urejevali tudi pravo-sodstvo in posle notranjih zadev, kar je po naših zakonih pridržano lc skupščini in ne spada v kompetenco samouprav. Zato ne odgovarja zahteva člankarja »Novosti« zakonu, ko reklamira enako pravico spreminjevati hrv. zakone tudi za hrvatske oblasti. Nič ne pomaga pri tem člankarju učeni nakit citatov Jcllinecka, Kelsena in Herren-ritta, kajti oni analizirajo le pravni pojem razmerja bivših dežel do države, nc pa odnosa naših oblasti do države in dežel do hrv.-slav, kraljevine. Formalna oblika in tudi pravni značaj deželnega zakona napram oblastni uredbi je različen, toda po vsebini bosta enaka, ker jc delokrog oblastnih skupščin stvarno širši od delokroga deželnih zborov. Zato je bila lc logična posledica, da je fin. zakon dal slovenskim oblastem tudi pravico spreminjati in dopolnjevati deželne zakone. S tem pa ni ustvaril kakega privilegija za naše oblasti, marveč prilagodil novo pravno tvorbo dosedanjim ustanovam in omogočil naravni razvoj pravnega življenja in lastnega udejstvovanja oblasti v v svojem zakonitem delokrogu. Enako je ludi podreditev agrarnih operacij po čl. 242 fin. zakona pod oblastno samoupravo lc logična posledica dejstva, ker ure- jujejo materijo, ki spada v delokrog oblasti. To pomeni za nas privilegij v toliko, ker druge pokrajine nimajo te ustanove. Naše oblasti pa si hočejo iz nje ustvarit* moderen oblastni kulturni urad in nas v tem lahko posnemajo tudi druge oblasti, da nc bo ta izjema Slovencev« bodla v oči. Zdrav pravni razvoj zahteva različne uredbe, da se privedejo pokrajine s povsem raznim historičnim in pravnim razvojem v Belgrad, 13. maja. (Izv.) Ugledni član vlade je izjavil belgrajskim »Novostim«; »Absolutno vas zagotavljam, da se bodo volitve vršile brez ozira na vse intrige, ki se vrše preko tiska in po drugih mestih. To delajo tisti, ki se boje za svoje mandate. Takih je v sedanji skupščini mnogo Predsednik Vukičevič bo v najkrajšem času odpotoval v Vrnice. Po njegovi vrnitvi bo prišlo do presenečenj. Morda bo ta neizpopolnjcna vlada izvedla volitve.« Belgrad, 13. maja. (Izv.) Predsednik vlade Velja Vukičevič bo jutri odpotoval v Vrnice, da poroča kralju o tekočih vprašanjih. Belgrad, 13. maja. (Izv.) Predsednik vlade in zastopnik notranjega ministra Velja Vukičevič dela velike priprave za volitve. V vladnih krogih sc misli, da sc je vprašanje Belgrad, lil. maja. (Izv.) V političnih krogih je vzbudil pozornost obisk dr. Žerjava pri ministru za trgovino dr. Spalni. Dr. Žerjav je svojevoljno obiskal Spaha. V krogih vladne večine se naglasa, da je ta Žerjavov korak v zvezi z željami SDS, posebno krogov v Sloveniji, da bi stopili v vlado in da bi si na ta način pridobili nazaj tista tla, ki jih v Slo- Belgrad, 13. maja (Izv.) Na današnji j seji finančnega odbora je bila na dnevnem j redu uredba o gradbi novih železnic, o ka- i terih smo že včeraj poročali. Železniški minister je dal kratek ekspoze. v katerem poudarja, da je gradnja predloženh novih železnic državna potreba. To so prva dela železniškega načrta, katerega je odobrila že prejšnja vlada. Vse te železnice se bodo pričele graditi najkasneje v šestih mesecih, troški bodo znašali nad 3 milijarde. Kritje je deloma že tukaj v sedanjih posojilih, nadaljnje kritje se bo dobilo pod ugodnimi pogoji. Ves ta program se bo dovršil do leta 1931. V generalni debati se je Radičev zastopnik izjavil za načrt. Nato je govoril 1)R. KULOVEC, ki je poudarjal, da je železniški minister držal besedo in predložil načrt, kakor ga je sprejela že prejšnja vlada. Pričakuj», da bo držal besedo tudi v tem, da se začno vse proge v Sloveniji graditi v šestih mesecih. Ta načrt odgovarja sklepom železniške ankete, ki se je to leto vršila in ki je razvrstila proge po potrebah z ozirom na to, katere proge so v splošnem državnem interesu najnujnejše ln katere so manj nujne, in je po leni razdelila proge v tri vrste. Govornik j« mnenja, da bi spadali progi Brežice—Novomesto, Straža— kočevska proga v prvo vrsto iu zahteva, da prideta sedaj na vrsto. Dalje opozarja, da ,je potreba isto pozornost posvetiti vzdrževanju in zboljševanju obstoječih prog, ki so na mnogih mestih v skrajno slabem stanju in dovoliti iz sedanjega posojila za to potrebne kredite. Ne morejo pa sc zboljšati železniške proee, če se bo v železniški upravi delalo tako, kakor dosedaj, da sc reducira delavstvo in znižujejo dnevnice. Za ljubljansko ravnateljstvo zahteva potrebne kredite, da se bodo mogla izvršiti najnujnejša dela in da se ne bodo delavstvu delale krivice, kakor se gode sedaj in se poleg lega poslabševalo sedanje stanje železnic. t enotno državno telo, ne da bi trpele v svojem pravnem življenju. Iz štirih raznih državnih enot se ne da z enim zakonom ustvariti nova popolna tvorba in iznivelirati vse pravno življenje. Videti v takih aplikujočih naredbah, ki hočejo razne historično-pravne ustanove privesti in utopiti razvojnim potom v novo in enotno državno obliko, le krajevni ali narodni separatizem, ne kaže modrega pravnika, marveč ozkosrčnega žurnalista. vstopa Bože Maksimoviča v vlado za sedaj odgodilo. Pašičevci in Uzunovičcvci - Maksi-movičevci pritiskajo na Vukičeviča. Zdi se pa. da se pripravlja cela vrsta ukazov za spremembo v politični službi. Ta ukaz sc bo kralju v podpis predložil žc jutri. Po zatrjevanju obveščenih krogov sc bo vpokojilo tudi nekoliko velikih županov. Belgrad, 13. maja. (Izv.) Po vesteh iz južne Srbije ne bo džemijet postavil lastne liste, nego bo šel skupno z demokratsko zajednico. Spahova skupina se pogaja z džemijetom in zdi se, da so se že sporazumeli. Iz Sarajeva javljajo, da je več muslimanov, ki niso dosedaj pripadali JMO, prestopilo v demokratsko zajednico. S tem sc je položaj tamošnjih 'radikalov precej poslabšal. veniji dan na dan zgubljajo. Trud Žerjava in SDS, da bi vstopili v vlado in se približati sedanji vladi, ako bi vršila volitve, je obsojen že vnaprej na neuspeh, ker se njegova udeležba v vladi ne želi. Na tem sestanku z dr. Spahom je dr. Žerjav tudi načel vprašanje ljubljanske TOI zbornice. Intervencija v tem vprašanju pa je ostala brez uspeha. Nalio sta govorila Svetislav Popovič in j Večeslav Vilder, za njima pa je poslanec VLADIMIR PUŠENJAK opozarjal v svojem govoru, da manjka v uredbi v tistem delu, ki govori o progah, ki niso 1)0 zakonu določene, več potrebnih prog, kakor n. pr. Rečica ob Paki—Kamnik v okraju, ki je bogat na gozdih in tujskem prometu. Pri zgradbi prog bi bilo treba zainteresirati zasebni kapital, kakor se to dela v drugih državah, ker so železnice v prid vseh gospodarskih krogov. Zahteva, da se železniška) uprava briga tudi za popravo voznega parka ter za vzdrževanje prog bolj, kakor dosedaj. Neumestno je reduciranje delavcev, zniževanje mezd in delavnih dni v Sloveniji, katera daje od tranzitnega prometa velike dohodke državni blagajni. Posebno je treba uvaževaiti kvalificirane delavce v železniški službi. Graditev železnic naj se začne letos, da dobijo brezposelni dela in zaslužka in da se prične ublaževati gospodarska kriza. Železniški minister naj se potrudi dobiti potrebne kredite, da bo mogel delavcem izplačevati neokrnjene mezde in da se bo delalo vse delavnike v tednu. Na govore poslancev ie odgovoril ŽELEZNIŠKI MINISTER in poudarjal, da bi rad sprejel v sedanji načrt še več železniških prog, tega pa ne more storiti, ker nima za to potrebnih kreditov. Kot vojak hoče obljubo držati in še enkrat zagotavlja, da sc bodo pričele vso navedene progo graditi v najkrajšem roku šest mesecev. Poudarja, cla bo skušal sporedno obnoviti tudi sedanje železnice, ker so v slabem stanju. Naročil je okrog 1 milijon novih tračnic, katere bodo pričeli polagati na slabejših mesth. Glede dnevnic in redukcij delavcev izjavlja, da se giblje v mejah proračuna, katerega je zmanjšal» vladna večina radikalov in riuli-čevcov v finančnem odboru. Glede redukcij izjavlja, da nima pregleda o vseh nameščencih. Njegov namen pa je, da bi se reducirali samo manj sposobni in nepotrebni. Če se je komu zgodila krivica, naj se njemu javi in jo bo popravil. (Na te ministrove izjave bi pripomnili, da so proračun železniškega ministrstva v finančnem odboru v resnici zmanjšali radikali iu radičevci. SLS je dobila proračun že gotov. Kakor znano, se načrt proračuna potem, ko ga je že sprejel fin. odbor, pozneje ne da več mnogo zboljšati. V kolikor se je to dalo, je storila SLS v čl. 4-1. fin zakona, ker se daje ministru možnost, porabiti presežke dohodkov v Ia namen. Dalje ima minister možnost vrmanov, kakor smo to nedavno poudarjali in obširno obrazložili.) Nato se je glasovalo načelno o uredbi. Ker so v naredbi navedene tudi proge, ki so izredne važnosti za Slovenijo in je minister ponovno izjavil, da se bodo začele prve takoj graditi, druge v roku šestih mesecev, sta oba člana Jugoslovanskega kluba glasovala v načelu za uredbo. Poleg radikalov in demokratov so glasovali za tudi radičevci in zemljo-radniki. Proti pa oba zastopnika SDS. Ker pa železniški minister v razpravi o podrobnostih ni sprejel drugih predlogov in tudi ni dal zadovoljivega odgovora glede železničarjev in glede potrebnih kreditov in dragih prog v Sloveniji, pri končnem glasovanju zastopnika Jugoslovanskega kluba nista mogla glasovati za. Pripomniti moramo, da zastopnika SDS, katerih organ > Jutro» v Ljubljani ima toliko besed za železničarje in se zgublja v tem vprašanju v neresnih hujskarijah, dn ta dva zastopnika v finančnem odboru nista zinila niti bcscdicc za železničarje in proti redukcijam. Dana je bila prilika, da se to vprašanje sproži, pa od strani »Jutrovcev» je ostalo pri samih hujskarijah : Jutra. Za železničarje niso izgovorili niti besedice. Debata o kax.-pravdnem redu. Belgrad, 13. maja. (Izv.) Sekcija zakonodajnega odbora je nadaljevala razpravo o zakonskem načrtu novega kazenskega pravnega reda. V pričetku seje je poslanec II o d ž a r ostro protestiral proti temu, da se o sklicanju seje — kakor izgleda namenoma — sploh ni obvestil, tako da je za zborovanje sekcije zvedel šele iz časopisja. Tako postopanje je tembolj nekorektno, ker se je na zadnji seji izrecno sklenilo, da se bo prihodnja seja sklicala pismenim potom. Člani, ki so izven Belgrada, da se bodo obvestili brzojavno. Od predsednika zahteva odgovor, ki se naj da v zapisnik. Predsednik Živkovič izjavlja, da obvestilo poslanca Hodžarja ui namenoma izostalo, temveč da se je zgodila samo neljuba pomota pri pošiljatvi brzojavnih pozivnic. Nato se je prešlo na dnevni red. Načrt K. P. R. se je sprejel do § 331. Razen dr. Hodžarja ni nihče posegel v debato. Sprejeli so se nekateri manjši popravki besedila. Načrt se skoro popolnoma naslanja na avstrijski K. P. R. Kot važno spremembo je omeniti, da odpade kon-tumačna sodba, ki je bila dosedaj pod danimi pogoji dopustna. Prihodnja seja bo jutri popoldne. V torek se namerava sklicati plénum zakonodajnega odbora. Računa se namreč, da bo v pondeljek ves načrt kazensko-pravnega reda v celoti v sekciji sprejet. Veliko vrenje v Albaniji. Prizren, 13. maja. (Izv.) V Albaniji je veliko vrenje in nerazpoloženje proti Ahmed beg Zogu. Na meji so se pojavili begunci, ki beže iz Albanije in pripovedujejo, da se v Albaniji obojestransko vrše priprave za napad in obrambo. Begunci zatrjujejo, da se bo Ahmed beg Zogu v svojih računih pošteno prevaril, ker Albanci zelo ljubijo svojo državo, katero je A. b. Z. na milost in nemilost predal Italiji. V Albaniji se vsak dan vrše aretacijo v masah. RAZDOR V SPLITSKI HSS. Split, 13. maja. (Izv.) Klub poslancev I1SS v oblastni skupščini je imel sejo, na kateri sta podala ostavko predsednik Katič in tajnik Ostojić. Ta ostavka se spravlja v zveze s težko borlK) v klubu HSS v splitski skupščini. Za razpoloženje v klubu HSS je značilno, da so za novega tajnika izvolili starokatoliàke-ga duhovnika Ivana Jurija Barbariča. MRAZ V OSIJEKU. Osijck, 13. maja. (Izv.) V okolici Osijeka je nastopilo precej hladno vreme. Mraz je na polju napravil veliko Škodo. Čez dan razsaja vihar, ki je poškodoval limono nasadov. Priprave na volitve. VLADA HOČE VOLITVE NA VSAK NAČIN ŠE LETOS IZVESTI. — PRED VPOKOJIT-VIJO NEKATERIH VELIKIH ŽUPANOV. — DŽEMIJET BO VOLIL DEMOKRATSKO ZAJEDNICO. Dr. Žerjav se zastoni peha m trudi. Move železniške proge se začno graditi še letos. VAŽNA SEJA FINANČNEGA ODBORA. - DR. KULOVEC IN PUŠENJAK PROTI REDU-CIRANJU DELAVSTVA IN ZNIŽEVANJU MEZD TER ZA ZGRADITEV SE OSTALIH POTREBNIH PROG V SLOVENIJI. - MINISTER PRIZNAVA, DA JE KRIVA REDUKCIJI RADIKALSKO-RADIČEVSKA VLADA. - ZASTOPNIKA SDS NISTA ZINILA BESEDICE ZA ŽELEZNIČARJE. Prvi sestanek zunanjih ministrov v Jochimovu. v Jochimov, 13. maja. (Izv.) Zunanji minister Beneš je danes dopoldne z avtomobilom dospel iz Prage. Zunanja ministra dr. Marinkovié in Mitileneu sta ob 1. uri prispela s posebnim vlakom na postajo, kjer ju je počakal dr. Beneš, nakar so se skupno odpeljali v Jo-chimovo. Na konferenco so dospeli tudi številni diplomati držav Male antante in albanski poslanik v Belgradu. V oficielnih krogih vlada z ozirom na uspehe konference zelo optimistično razpoloženje. v Jochimov, 18. maja. (Izv.) Danes popoldne ob 3. uri so se sestali trije zunanji ministri Male antante. Temu sestanku pripisujejo veliko važnosti, ker so razpravljali tu predvsem o splošnem položaju in pregledali vse probleme, ki pridejo na dnevni red tekom tega zasedanja. — Ob 3. uri se je vršil tudi prvi sestanek časnikarjev Male antante. Število inozemskih časnikarjev na konferenci je zelo veliko in znaša dosedaj 75. Napetost med Italijo in Jugoslavijo ponehala. PRED SKLENITVIJO NOVE TRAJNE POGODBE. Belgrad, 13. maja. (Izv.) Današnje »Novosti« pišejo na uvodnem mestu sledeče: »Na-ša pogajanja z Italijo o odprtih vprašanjih se bodo začela po Marinkovičevi vrnitvi s sestanka M. A. V Rimu in v Belgradu so se v zadnjem času ublažile napetosti, ki so nastale radi znane italijanske obtožbe .19. marca t. 1. Pogajanja se bodo nadaljevala v prijateljskem duhu. Predmet pogajanj bodo vsa sporna in nesporna vprašanja med Jugoslavijo in Ita- lijo v zvezi s splošno evropsko balkansko politiko. Obe stranki stremita za tem, da najdeta temelje za trajni in resni sporazum v vseh vprašanjih: Albanije, Balkana in srednje Evrope. Ako se najde temelj, se bo sklenil nov sporazum in pogodba. V tem času se v Rimu kaže za to vedno boljše razpoloženje. Ni izključeno, da se Marinkovié in Mussolini sesta-neta na italijanskem ozemlju. Hišna preiskava v poslopju sovjetske trgovinske družbe v Londonu. London, 13. maja. Reuter poroča: Danes | (12. t. m.) je policija v prostorih vseruske zadružne zveze izvršila obsežno hišno preiskavo. Prostori ruske trgovinske delegacije, ki uživa diplomatsko imuniteto, so ostali pri tem nedotaknjeni. Aretacij ni bilo nobenih. Močan policijski kordon je stražil vrata in ni nikomur dovolil vstopa. Hišna preiskava se je izvršila nenadoma, ne da bi bilo rusko poslaništvo obveščeno o njej. Listi poročajo, da je odredil hišno preiskavo sovjetske nakupne družbe »Arkos« neposredno notranji minister Lir Hicks, ki je bil menda prejel neke važne informacije o komunistični propagandi družbe. Predvsem želi angleška vlada dobiti v roke listo angleških ekstremistov, ki da so v službi sovjetov. V poslopju ruske trgovinske družbe naj bi se bili dalje nahajali važni dokumenti, ki so bili ukradeni angleški vladi. Dasi sovjetska trgovinska družba ni izrecno eksteritorijalna, vendar tvori del sovjetskega državnega aparata v Londonu, zato je vzbudil policijski udar na ujene prostore ogromno senzacijo. v London, 13. maja. (Izv.) Včeraj ob pol-desetih je pozvala po pričetku preiskave policija vse nastavljence, da zapuste poslopje. .Vse so natanko preiskali, pregledali tudi žepe, vzeli vsa pisma iu naslove. Preiskava se je raztegnila tudi na prostore ruskega trgovinskega zastopstva. Policija je zahtevala, da se odpro vse omare in pisalne mize. Policija bo najbrže imela zasedeno poslopje več dni. Snoči ob pol dvanajstih ponoči je bila preiskava v polnem teku. Oblasti zahtevajo, da se odpro tudi vse saffes-omare. Zaplenili so že mnogo dokumetov, katere bodo natanko preiskali. v London, 13. maja. (Izv.) Policija bo imela zasedeno poslopje, dokler Rusi ne bodo izročili ključev od 2 saffes-omar. V steni so odkrili zazidane tri močne železne omare. Zaplenili so šifrirane spise, katere so izročili v raztolmačenje strokovnjakom. v Ženeva, 13. maja. (Izv.) Vesti o preiskavah v Londonu so napravile tu v vseh krogih velik vtis. Nekateri krogi izjavljajo, da ruska zastopstva izrabljajo svoje zveze za propagando za 3. internacionalo. Člani ruske delegacije izjavljajo, da je to samo manever proti Moskvi, da bi se vzbudilo nezaupanje proti Rusiji, ki si je dobila precej zaupanja s svojim nastopom v Ženevi. Osinski je rekel, da je ta preiskava v zvezi s preiskavo na ruskem poslaništvu v Pekingu. v London, 13. maja. (Izv.) Ruski poslanik je danes pcsetil zunanjega ministra in vložil formelen protest proti hišni preiskavi v prostorih ruske zadružne zveze. Doumergueov obisk v Londonu London. 13. maja. Priprave za sprejem predsednika francoske republike Doumer-guea so v polnem teku. Sprejem se bo izvršil najslovesneje. Na kolodvoru bo pozdravil Doumerguea kralj Jurij V. osebno. Predsednik bo stanoval v kraljevem gradu Bukingha-mu. Obisku, s katerim bedo v zvezi posvetovanja med Briandom in Chamberlainom, se pripisuje izreden političen pomen. Vprašanje Anschlussa. Pariz. 13. maja. »Temps« se peča z izjavo grofa Bethlena glede Anschlussa, ki jo je bil dal N. W. Journalu«. V izjavi jo grof Bethlen izrekel mnenje, da mirovne pogodbe ne vsebujejo izrecne prepovedi proti Anschlussu. Temu nasproti ugotavlja »Temps«, da je priključitev Avstrije Nemčiji odvisna od pritrditve Društva narodov in da obstoja v pogodbah tudi izrecna prepoved priključitve. Društvo narodov ne bo dopustilo, da se sproži vprašanje Anschlussa na način, ki bi ogrozil ravnotežje v srednji Evropi. PREDSEDNIŠKE VOLITVE NA ČEHOSLO-VAŠKE MRAZPISANE. Praga, 13. maja. Ministrski predsednik Svehla je včeraj izdal razpis, s katerim sklicuje narodno skupščino za dan 27. maja t. 1. s sledečim dnevnim redom: 1. volitev predsednika republike, 2. zaprisega predsednika republike. PODALJŠANJE ČEŠKOSLOVAŠKO-JUGO-SLOVANSKE ZVEZE. Praga, 13. maja. ïPrager Presse' poroča: Dne 23. oktobra t. 1. poteče zvezna pogodba med Jugoslavijo in Češkoslovaško. Dr. Marinkovié in dr. Beneš bosta zato v Joahi-movu razpravljala tudi o obnovi te pogodbe. POLJSKI DIPLOMA TIČNI KORAK V BERLINU. Berlin, 13. maja. »Germania- poroča, da je poljski poslanik Olszewski obiskal zunanjega ministra dr. Stresemanna in ga opozoril na Poljskem znani protipoljski govor ju-stičnega ministra Hergta. Ta korak Poljske pa ni imel značaja demarše v oficijelnem zmislu. Sven Hedinova ekspedicija v CentraSno Azijo. Berlin, 13. maja. Iz Stockholma poročajo: Sven lledin je sklenil z Zvezo kitajskih znanstvenih zavodov dogovor glede skupne šved-sko-kitajske ekspedicije v Centralno Azijo. Ekspedicija obišče pokrajini Sinkians in Vzh. Turkestan; izhodišče je Paotov v notranji Mongoliji, kamor je odpotoval Sven Hedin iz Pekinga dne 9. t. m. Ekspedicije se vdeleže švedski, kitajski in nemški znanstveniki. UKINJEN JE VOJAŠKE KONTROLE V BOLGARIJI IN MALA ANTANTA. Atene, 13. maja. Mala antanta je povabila Grčijo, da pošlje na konferenco v Joaliimo-vo svojega delegata, ki naj prisostvuje debati glede ukinjenja vojaške kontrole v Bolgariji. AMERIKA PROTI EVROPSKIM TRUSTOM. Newyork, 13. maja. Listi poročajo, da je državni trgovinski tajnik Hoover naročil ameriškemu zastopniku na gospodarski konferenci v Ženevi, naj protestira proti evropskim strustovskim tvorbam, ki so nastale po Lo-carnu. Kalijevemu sindikatu se bo sicer pod nekimi kartelami dovolil dostop v ameriško trgovino, načelno pa bo Amerika nastopila proti vsem evropskim trustovskim tvorbam, ki nasprotujejo ameriškemu trustovskemu zakonu in stremijo za tem, da zavladajo na ameriškem trgu. ATENTATORICA MIS GIBSON IZPUŠČENA NA SVOBODO. Rim, 13. maja. Štefani poroča: Preiskovalna komisija posebnega sodišča v varstvo države je izjavila, da vsled popolne duševne neprisotnosti britanske državljanke Violette Gibson, ki je izvršila atentat na ministrskega predsednika Mussolinija, ni povoda za sodno postopanje. Gospa Gibson je včeraj zjutraj v spremstvu svoje sestre in več strežnic odpotovala na Angleško. NOV POLET NEWYORK—PARIZ. v Newyork, 12. maja. (Izv.) Lctalca Chamberlain in Bertram bosta jutri odletela v slučaju ugodnega vremena na zrakoplovu, ki nosi ime »Columbia«, na direkten polet v Pariz. Oba letalca sta že 4. aprila brez pre-stanka preletela progo, ki je enaka razdalji Newyork-Pariz in s tem postavila nov svetoven rekord v vztrajnostnem letu- Po mariborskem procesu. Maribor, 13. maja 1927. Na dan razprave velikega tiskovnega procesa mariborske duhovščine zoper soeijalista Eržena se je dogodilo to-le: Zagovornik Erženov, dr. Avgust Heisman, se je vračal od dopoldanske razprave. Na cesti se mu je pripetil neprijeten incident z znanim narodnjakom dr. Igorjem Rosino. Ta dogodek je potem sam omenil kot uvod k svojemu zagovoru. Priznal je, da ima težko stališče. Razumljivo, ko je bilo treba dokazovati s po večini nemškimi pričami, ki so tedaj pobegnile iz Maribora, da so'Slovenci iz zasede streljali na nemško maso, katera je, kakor dogtiano, hoetla takrat z demonstracijo ugrabiti Maribor Sloveniji. Predsednik senata sodni svetnik Posega je hotel položaj olajšati, ker je dejanski stan itak že po aktih dognan in zastopnikom znan, dr. Heisman pa je zahteval, da se mora vršiti razprava. Na svobodnil» tleh Maribora smo nato poslušali priče, ki so tedaj stavile življenje za to svobodo na razpolago, priče duhovnike, ki so tedaj nosili res glavni odium nemških demonstrantov. Zavesa zgodovine je bila od-grnjena in na novo se je potrdilo, kar je bilo že do slej velikokrat z uradnimi preiskavami dognano, da je padel prvi strel iz vrst demonstrantov, na kar je osem do deset mož broječa četa streljala najprej v zrak, nato v množico, katere je bilo do 15.000, ki pa je navalila na nje. Z zadoščenjem se je ugotovila popolna nekrivda tedaj in zdaj zopet obdolže-nih slovenskih narodnih duhovnikov na krvo-prelitju pri teh dogodkih. Za temi pričami pa so se pojavile druge, ki so se osebno udeležile istega sprevoda, ki so same izjavile, da so demonstrirale za nemški Maribor. Z istim razpoloženjem so se te priče pojavile pri tej razpravi in so slikale, kako se je iz za.sede streljalo na nemške demonstrante in to celo iz bogoslovnice. Kar smo brali pred leti v nam sovražnih nemških listih, se je tu mirno ponavljalo. Vse uradne ugotovitve, takoj po tistem dogodku sestavljene, naj bi ne bile nič. Nekatere priče niti niso podale dokaza, da so res bile tedaj navzoče. Mariborska socijaldemokracija si je dovolila, da je napravila Mariboru to narodno sramoto. Mariborsko socijaldemokracija je povzročila to ponovno blatenje slovenskega naroda s krivičnimi očitki iz ust nemških demonstrantov o dogodkih tistih dni. Ona pa tudi sicer sistematično deluje ne v svojem internacijonalnem naziranju, ampak prav v nacijonalnem, pa ta nacijonalizem ni slovenski in ni jugoslovanski. V tej razpravi se je razkrinkala mariborska socijaldemokracija kot avantgarda ljudi, kakršne si je v boju zoper slovenske duhovnike poklicala iz Avstrije na pomoč. Pred sodnikom je stala priča, ki je začela: »Auch ich war bei der Démonstration, die beweisen solite, dass Marburg eine deutsche Stadt itd.«... In to pričo so postavili tja mariborski socijalisti. Ni čuda, če je spričo tega g. dr. Reisman tožil, da ima težko stališče. Ne razumemo, kako je bilo mogoče, da so se našli ljudje, ki so ta proces povzročili. Še manj pa razumemo, kako morejo mariborski in drugi demokratski listi imeti tako malo narodnega čuta, da niso za to protinarodno početje našli niti ene grajalne besede, niti enega izraza. Še več! Dogodilo se je, da so se iz svojega sovraštva do duhovnikov spozabili tako daleč, da so z naslado pričakovali, kako se bo dokaz ersnice posrečil. Naravnost čudimo pa se, da se v Mariboru še najdejo ljudje, ki pravijo, da so narodni, ki so celo vzgojitelji narodne mladine, pa so istočasno tako kratkovidni in ne spoznajo, komu služijo, ko mariborsko socijaldenmkracijo podpirajo. Erženov zagovornik dr. Reisman je izjavil, da je ta tožba le nastop SLS zoper mariborsko socijaldemokracijo. To sicer ni res, ker se je proces vršil na zahtevo vse poštene slovenske javnosti in ne le SLS. Pač pa je res, da ne bo samo SLS, pač pa vsak zaveden Slovenec storil vse, da socialisti nikdar več ne bodo reprezenlirali slovenskega Maribora. Socialna demokracija je narodna sramota, ki se mora v Mariboru obsoditi v brezpomembnost in z njo vsak, ki bi še z njo držal. Zadeva obrtne banke v Uubllani. Z ozirom na tozadeven tendcnciozen članek »Jutra«, treba priznati, da se SDS izvrstno razume na banke; če ena fali, pa naj se druga dobi. V predstoječem slučaju se hoče strankarsko izrabiti obrtna banka ter že v kali uničiti. Res je, da so obrtniki v Sloveniji podpisali prav malo delnic. Vzrok je bil, ker ni bila predvidena podružnica v Ljubljani. Od 375.000 delnic je bilo v Sloveniji podpisanih le okrog 5000, sedaj se jih je pa pojavilo kar 7396, odkod, ne vemo. G. Franchetli je bil S'zvoljen v glavni odbor le po priporočilu enega uradnika Zbornice iz Ljubljane, ne pa kot reprezentant kake večine delničarjev, kajti 5000 med 375.000 ne pomeni nič. Tudi cenzurni svet za ljubljansko podružnico, ki se je izvolil 11. t. m., ne more reči, da je to izraz večine delničarjev, kajti od 7396 delnic, če imajo 3 delnice 1 glas, in je bilo oddanih 1282 glasov, lo je 3846 delnic za listo SDSskih pristašev pa je glasovalo le 3387. v resnici pa je polovica delnic 3698 — naj se torej gospodje cenzori zavedajo, da nc reprezentirajo večine delničarjev.-.Praga važna zadeva pa je da se delničarji,. reprezentanci zadrug ali družb na zboru niso smatrali za enake dru. gim delničarjem ter se jim odrekla pasivna volivna pravica. Torej so bili le-ti pri agitacij pri zadrugah za podpis delnic pošteno poleg, njeni. Posebno ležita v želodcu samostalno. demokratskim gospodom zaslužena obrtniki Ogrin in Rojina, ki imata gotovo veliko za. sluf, da se je v Ljubljani dobila tudi podruž niča. Tudi sta omenjena storila vse, da bi s< v Sloveniji plasiralo čim več delnic. To bi tudi doseglo, ako bi SDSarji ne imeli baš t? čas toliko polomijad z raznimi bankami. Kai pa se tiče obtožb o protiakciji za podpis del. nic in drugih groženj radi »ključev» pri zbor-niči, mislimo, da si bosta gg. Ogrin in Rojim že poiskala drugod zadoščenja. Upamo pa da glavni odbor Obrtne banke gotovo ne bc imenoval tako nepravilno izvoljenega ali predlaganega cenzurnega sveta. A Volitve se bližajo. SDS nujno potrebu. je glasove tudi vernih volivcev. Zato se zadnja »Domovina« zopet krčevito brani, da bi bila kedaj kaj napisala proti cerkvi, duhovni-kom, svetim obredom in verskim organizaci-jam. Če bo treba bomo ob priliki objavili najlepše tozadevne cvetke iz »Domovine« in »Jutra«. Zaenkrat se nam to ne zdi potrebno, ker prav vsak človek dobro ve, da je SDS tako sovražna veri in cerkvi, da bi vse cer. kvene organizacije brez izjeme in katoliške Se prav posebno v žlici vode utopila, če bi le mogla. Д Oblastni davki. Med tem, ko so druge oblasti v državi uvedle že najrazličnejše dav-ke, se slovenska oblastna odbora na vse moči trudita, da bi dosegla od države toliko dohod-kov, da bi oblastna samouprava mogla živeti. Le za tiste izdatke, za katere je že v naprej gotovo, da oblastna skupščina sploh ne bo dobila od države nobenega kritja, je ljubljanska skupščina sklenila takozvani davek na kinematografske vstopnice in vagonski davek, Radi teh davkov hujskata »Jutro« in »Domovina« proti »klerikalcem« in se jezita, da dveh mesecih njihove vlade niso spravili Slovenijo vseh milijonov, ki jih je SDS iz nje izžela. Nesramnosti jutrovski družbi res ne manjka. Mesto, da bi molčali kot ribe in sel zavedali, da so slovenske finance pokopali z vidovdansko ustavo in centralističnim režimom ter bili veseli, da jih javnost radi teh neodpustljivih grehov pusti še kolikortoliko pri miru, pa še sami izzivajo na mejdan. Prav, če ste tako omejeni, p aponovimo vse vaše grehe nad našo gospodarsko in finančno samostojnostjo od leta 1921. naprej. ' Д Vse proti SDS, ta parola velja pri sedanjih občinskih volitvah. Z drugimi strankami je mogoče tu pa tam kak dogovor in skupen nastop, s SDS pa je sodelovanje izključeno, ker se je že izkazalo, da ta stranka ne drži besede. Д Po občinah se »Domovini« sline cede. Kar naenkrat je polna lepih besed o ljudski samoupravi in pametnem gospodarstvu. Pa zastonj uganja SDS hinavščino. Je namreč tako debela ta hinavščina, da jo more spoznati prav vsak, še tako zabit domovinar. Do-movinarjem in jutrovcem se hoče občinskega denarja, da bi občine plačevale knjige Vodnikove družbe, sokolske telovadnice in jutrovske romane. Pa ne bo nič iz te moke. INCIDENT MED MIHAJLOVIČEM IN PROMETNIM MINISTROM. Belgrad, 13. maja. (Izv.) Predpoldne se je na seji finančnega odbora pripetil oster incident med podpredsednkom radikal, kluba Tlijo Mihajlovičem in prometnim ministrom generalom Milosavljevičem, ki je izzval veliko komentarje in veliko vznemirjenje. Popoldne so se radikali že pomirili. Mihajlovič je namreč zahteval trasiranje neke proge v Šumadiji drugače, kakor je sedaj določeno. Prometni minister je izjavil, da je to trasiranje nemogoče, ker ni kreditov in ne denarja in da bi se na ta način stroški znatno povečali. Nato se je Mihajlovič razburil in očital generalu Milo-savljeviču, da zapostavlja Šumadijo in da bodo radikali glasovali proti. General Milosav-Ijeviô je protestiral proti Mihajlovičevim izvajanjem, Zdi se pa, da radikali v tem vprašanju z Mihajlovičem niso soglašali. Pozneje so se pa pomirili in so tudi oni glasovali za SEJA UPRAVNEGA ODBORA NARODNE BANKE. Belgrad, 13. maja. (Izv.) Danes je imel sejo upravni odbor Narodne banke. Izvršil je revizijo kreditov za Slovenijo. Navzoč je bil tudi član upravnega odbora iz Slovenije, ravnatelj ljubljanske podružnice Narodne banke- DELITEV ZEMLJE V BELJU. Zagrob, 13. maja. (Izv.) Na posestvu Belje «e je pričelo deliti 2000 juter zemlje, katero daje državna uprava na razpolngo optantom in domači I interesentom. Optanti dobe 8 juter, domačini pa 1 jutro. Zemljišča se bodo plačevala v 15 leilh brezobrestno. Do tega časa se ne smejo prodati. LAHEK POTRESNI SUNEK V SARAJEVU. Saiajevo, 13. maja. Sinoči ob 12. uri 24 minut so registrirali seizmološki aparati meteorološkega observatorija začetek lokalnega potresa. Dve sekundi nato se je čutil močan sunek, tako Ave Maria<, otroci so pač peli kakor jih je mogel mojster Delucca naučiti. Verniki so se zgražali nad slabim peljem, v cerkvi je nastal nemir. Delucca je pel dalje še drugo kitico in nato pričel še tretjo, medtem ko sia se z župnikom dogovorila, da se ima odpeti samo ena kitica. Delucca je hotel očividno provocirati duhovnika, prejšnje cerkvene pevce in vse v cerkvi, ki so Slovenci. Duhovnik bi bil rad pričel z liianijami, verniki so postajali nestrpni, Delucca ni hotel končati. Tedaj je župnik nervozno položil molitvenik na oltar, a ga takoj zopet prijel in pričel moliti lttanije. Ljudstvo je odgovarjalo, medtem ko je Detucca junaško nadaljeval in dokončal 3. kitico. Polagoma se je nemir v cerkvi polegel, le otroci iz fašistov-sklh družin, ki hodijo v cerkev posebej, so se izr zivalno vedli, na koru je bil šc hujši nemir. De-rinovi otroci so se vpričo italijanske učiteljice — Lega Nazionale ima v Krkavcih otroški vrtec — igrali v cerkvi na kamenčke! Ko so po dokončani službi božji otroci prihajali s kora, jih je župni-kova mati posvarila, naj se drugič na koru lepše vedejo; otroci so se ji smejali. Celo Grižonova hči, t j. iz fašistovske družine, poročena Goja, je pred cerkvijo opozorila italijansko učiteljico, da bi vendar ne smela dopustiti, da se otroci pred njo lako vedejo. Učitelj Delucca je takoj alarmiral pode-stata in fašiste v Šmarjah, sporočil jim je, da jo župnikova mati otroke tepla, zato ker so peli italijansko. V torek je župnik poklical Delucca v zakristijo in ukazal, na.i za tisti dan opusti petje, da se ne ponovi incident. Komaj je učitelj zapustil S. Montanus: Bz domovine dolarja. »Moskva prihaja v Mehiko.« Pod tem naslovom je glasilo Kolumbovih vitezov »Co-lumbia« Združene države opozorilo, da imajo boljševizem neposredno pred pragom. Ko je po vojski ruska inteligenca, kolikor se ji je posrečilo rešiti življenje v inozemstvo, oznanjala križarsko vojsko proti boljševikom, češ, da je boljševizem svetovna, ne samo ruska nevarnost, je našla večinoma gluha ušesa. Ostala Evropa je mislila, da govore pro domo sua, v svojo korist in se ni brigala za njih strašila. Ameriki se pa šc sanjalo ni, da bi jo znal v bližnji prihodnjosti boljševizem ogrožati. Naenkrat pa jo kakor strela iz jasnega zdrami klic: Boljševizem jc pred vrati! In to ni prazen strah. Da sta si sedanji mehikanizem in boljševizem v najbližjem sorodstvu, jc dognana stvar. Samo to se ne ve, kdo je oče, kdo sin. Prej je bil mehiški boljševizem na pohodu kot ruski. Oče mehiškega boljševizma jc prezident Carranza, ki sc je imel Wilsonu zahvaliti za to čast. Po padcu Diaza se je Viktorijan Huerta povzpel na krmilo. A tega je Wilson vrgel i/, dežele ter Carranzi priboril prezidentsko čast. Ta jc Mehiko 1. maja 1915 osrečil z ustavo, o kateri se jc eden njegovih ministrov izrazil, da »vsebuje vse, kar jc dobrega na boljševizmu«. Ko je bil Carranza 1920. 1. umorjen, mu je po kratki provizorični vladi slpdll njrgnv somišljenik Obregon, za njim pa sedanji mehiški Neron Calles, ki mu jc prezident Coolidge pripomogel do zmage. Tako ie Amerika nevede MOTENJE SLUŽBE BOŽJE. - NEUSMILJENO OlJVEDLI NEZNANO KAM. - ŽUPNIK SILVANI STRAŠNO RAZBURJENJE LJUDSTVA. zakristijo, so stopili v cerkev štirje do zob oboroženi fašisti in se postavili čisto pred Marijin oltar, pred katerim se je vršila pobožnost. Med njimi je bil tudi podestat Relli (renegat Ražman); pridružila sla se se jim učitelj Delucca in italijanska učiteljica. Stali so tik pred župnikom in se vedli izzivalno. V cerkvi je nastala prava panika, ljudstvo je bilo prepričano, da bodo fašisti planili na duhovnika in ga ubili, ko je javil, da se je moralo italijansko petje opustiti, ker so se otroci nespodobno vedli. Med pobožnostjo so fašisti in italijanska učiteljica s trdim korakom zapustili cerkev. Odšli so v sedež Lege Nazionale, kjer se je vršilo kratko posvetovanje ... pred napadom. Ko so ljudje stopili iz cerkve, so fašisti navalili nanje. Zadaj za cerkvijo so nekega mladeniča vpričo njegove matere strašno pretepli. Mali je vpila na pomoč. Razbili so vrata neki ženi vulgo Miheli, stikali so za nekim dekletom vulgo Tono Mimo Lege je prišel starec, oče 5 otrok, fašisti so ga ustavili in vprašali, kam gre. Odgovoril je, da gre iskat mlajšo hčerko. Fašisti so ga zgrabili, peljali v otroški vrtec in ga tam pretepli. Pozneje so ga odpeljali z avtomobilom in še danes se ni vrnil. Prijeli so kmeta Kapela in ga odvedli v Lego. Grozili so mu, ker ni pustil svojih otrok na kor. Ko je odhajal, je neki fašist zavpil drugim fašistom ob vratih: »No ste sporcarvi le mani di que-sto negro!« (Ne umažite si rok nad lem črncem.) Medtem je podestat Relli pozval župnika Sil-vanija k sebi. V Legi je vpil nad njim, da dela jugoslovansko propagando itd. Navzoči so bili še trije drugi fašisti, med njimi občinski tajnik D'Esté in neki učitelj. Za župnikom Siivanijem so privlekli v Lego njegovo mater in pričeli izpra-ševali: Vi ste tepli otroke, ker so peli italijansko, vi grozite otrokom, ker vas pozdravljajo italijansko! Vi mislite, da je Bog jugoslovanski itd. S kakšnimi občutki je legel spat. listi večer župnik Silvani, ki po prejšnjih napadih silno trpi na živcih, si ni težko misliti. Tretji dan. sreda. Iz Šmarij in Kopra so se pripeljali fašisti, karabinerji, policijski komisar in po vsej Istri znani razgrajač dr. De Petris, advokat v Kopru in fašist ioni podtajnik za Istro. Ob 5. uri popoldne se je podat De Petris v župnišče, kjer se je vedel kakor zverina. Vpil je nad župnikom in mu grozi1, naj pazi, ker on ne more zadrževati svojih fašistov, zgodi se lahko najhujše njemu in njegovi materi. Kmalu za De Petrisem. se je oglasil pri župniku učitelj Delucca, ki je pTav tako razsajal kakor advokat. Pred šmarni-cami je prišel v zakristijo zopet De 1'eiris. Od župnika je zahteval, da mora citati majniško berilo tudi v italijanskem jeziku: če pride kdo iz .Milana, vendar ne razume slovenskega. Župnik mu je odgovoril, da tega ne more narediti brez škofovega dovoljenja. Ob 9. uri zvečer je prišel v župnišče Delucca in opozoril župnika in njegovo mater, naj ne gredo spat. Kmalu pozneje so prišli po župnika karabinerji in ga odvedli v Lego. Podestat Relli je zopet vpil nad župnikom in to vpričo policijskega komisarja. Dve uri so sestavljali zapisnik. Ob 11. uri ponoči (!) so šli še po mater; tudi ona je morala podpisati zapisnik. Ko je odhajala je Delucca, skrit pod stopnicami, zavpil za njo: >Lažnivka!« Karabinerji so svetovali župniku, naj gre proč, ker ne morejo jamčiti za njegovo življenje. Res, v četrtek je mati že odšla v Milje na svoje posestvo. Župnik sam je vkljub težki bolezni vzdržal do naslednjega torka. V torek je za vedno zapustil Krkavce in odšel za materjo. V Krkavcih gre glas, da se je župniji odpovedal. Razburjenje je v vasi na višku. Ves srd je obrnjeu proli ba- in nehote sama grela boljševiškega gada, ki zdaj zalezuje njeno peto. Nobenega dvoma ni, da je Mehika izbrana za bazo boljševiškega prodiranja v Ameriko, kakor sveto tudi njegovi ameriški zavezniki okoli »American Fédération of Labor« to taje, da bi odvrnili od sebe to sumnjo. Kolumbovi vitezi, ki so njegovim propagatorjem skrbno na sledu, so jasno dokazali, da imenovana ameriška delavska stranka" simpatizira z mehiškimi boljševiki in jih podpira. Da bi se njih prodiranje v Ameriko čim prej začelo in tem uspešnejše razvijalo, je ruska boljševiška vlada Aleksandro Kolontajevo kot svojo diplomatsko zastopnico poslala v Mehiko, Kolontajeva je znana strastna propagatorica boljševizma. Boljševiki poznajo ameriško slabost. Kako bi jc nc! Saj je bil Trocki pred prevratom v Rusiji precej časa v Ameriki, kjer je imel malo zakotno tiskarno in se pripravljal za svoj pohod v Rusijo. On, če ne drugi, je vedel, da se v Ameriki tako blago najlažje razpečava pod ženskim krilom. Vsak drug bo prej sum vzbudil kot ženska. Kolontajeva ima za to misijo šc večjo vsposobljcnost. Poglejmo malo malo v njeno pisano preteklost. Kolontajeva je hči ruskega generala in neke finske kmetice, 2c kot čisto mlada dijakinja v Pctrogradu jc bila vpeljana v revo-lucijonorne kroge. Pozneje jc šla študirat v Curih. A jc bila že preveč zastrupljena z revolucijonarnimi idejami, da bi jo zdržalo pri knjigah. Svojih študij ni nikoli zvršila. Vrnila se jc v Rusijo in se popolnoma posvetila komunistični propagandi. Najradikalnejši rov,>" lucijonarni elementi so sc zbirali okrog nje. Nekaj časa se jc ogrevala za anarhizem najnižjega tipa. Pozoeje je presedlala k parlamentarnemu komunizmu. Kot taka jc ustanovila Kriza v bolniškem zavarovanju. Okrožui urad za zavarovanje delavcev jo vedno vpošteval splošno gospodarsko krizo in težkoče posameznih podjetij, zato je dovoljeval naj-dalekosežnejše olajšavo pri odplačevanju zaostankov in plačevanju tekočih predpisov. Pri nepravočasnem plačilu prispevkov se ni posluževal kazenskih določil zakon. To razumevanje urada pa, žal, ni našlo potrebnega vpoštevanja in razumevanja od strani delodajalcev za naloge in dolžnosti urada. Plačilne olajšave so podjetja in «delodajavce zavedla k temu, da ne plačujejo redno niti obrokov niti rednih prispevkov in s tem puščajo urad brez potrebnih dohodkov. Zaostanki se množe, rodna vplačila znatno padajo, podjetja obročna odplačila dosledno zavlačujejo. Ne vplačujejo niti onega dela prispevkov, katerega so odtegnili od plač zavarovancem. Vse to ima za posledico, da je bolniško zavarovanje zašlo v težko razmere Pod takimi razmerami ne more delovati nobena gospodarska institucija. Neprestano dolgotrajno izterjevanje pri-nosov stalno zvišuje upravne stroške, ki zopet padejo nazaj v breme delavcev in delodajavcev. Vsako olajšanje bremen je izključeno, nasprotno je podana potreba bremena zvišati. Ta situacija povzroča, da zavarovalna institucija ne more poravnavati svojih neodložljivih tekočih obveznosti niti napram članom, niti napram drugim upnikom. Naravno in razumljivo je, da naše zavarovanje pod takimi prilikami mora hirati v škodo delavcev in delodajalcev. Redni dohodki bolniškega zavarovanja so se skrčili na minimum, ki daleko ne zadošča za tekoče in nujne obveznosti. Ne zadoščal bi niti za najskromuejše «akonife dajatve, ludi ako bi bil sedanji zakon v pogledu dajatve znatno poslabšan. Ta pojav opozarja k poostritvi vseh kazenskih predpisov, k znatnemu zvišanju vseli kazni in k strogemu izvajanju že obstoječih predpisov. To zahtevajo naše socialne in gospodarske dolžnosti. Zavarovanje ni fiskalizem, ono je pomoč v potrebi, ki je neodlculjiva lz teh razlogov daje urad v vednost, da je v interesu bolnih zavarovanih članov in v interesu rednih plačnikov nujno prisiljen, da z vso strogostjo vztraja na vseh sredstvih, ki mu jih daje sedanji zakon v svrho izterjanja dolžnih prispev-kov na razpolago, in da lic more dovoljevati nobenih olajšav več, ker je to imelo za posledico le še večje kupičenje zaostankov in je povzročilo padanje vestnosti ia odgovornosti napram bolnim delavcem in nameščencem. Dohodki bolniškega zavarovanja so preračunjeni tako, da krijéjo sproii redne, v zakonu utemeljene izdatke, ki nujno nastajajo vsaki dan. Vsi dohodki ee sproti konsu-mirajo. Bolniško zavarovanje lic razpolaga г nobenimi rezervami in more biti zato vsak zastoj v dohodkih uničujoč in nedoglednih posledic za zdravljenja in pomoči potrebne zavarovance. Ako bodo deladajavci radi nerednega vplačevanja prispevkov utrpeli inaterielno škodo in imeli stroške, bo to le posledica zanemarjanja dolžnosti zakona o zavarovanju delavcev. S tem urad nujno opozarja vse delodajavce, da se z vso resnostjo zavedajo dolžnosti napram svojim obolelim in pomoči potrebnim uslužbencem in plačilo zavarovalnih prispevkov smatrajo izmed vseh javnih dajatev za najbolj nujno in neodložljivo. Naročajte .Slovenca'! rabi Delucca, ki je kriv vsega zla, ki se je naselilo v vasi, odkar je ta človek v Krkavcih. Ljudstvo je toliko bolj razburjeno, ker je župnik Silvani po teh dogodkih zapadel težki živčni bolezni. Bali se je najhujših dogodkov. prvo žensko revolucionarno organizacijo. Radi raznih (političnih) deliktov prijeta, je zbežala v inozemstvo. Domala deset let je preživela v Franciji, Nemčiji, Švici, Belgiji, Norveški, Danski in Ameriki. Ponovno je morala radi svojih revolucionarnih idej v luknjo in po prestani kazni iz dežele. V Ameriki je med leti 1915-16 v službi nemškega socializma še najbolj nemoteno vršila svoj posel. Od Newyorka do San Fran-cisca jc romala kot propagatorica revolucijc. Oblasti ji niso mogle dosti na prste gledati, ker se je bolj med drugimi narodi gibala in v njih jezikih predavala. Šele sedaj, ko so čule, da pride v diplomatski službi v Mehiko, so zopet postale pozorno nanje in preiskale njeno prvo delovanje v Ameriki. Vsa boljševiška teorija in praksa se zrcali v njem. Kar je takrat sejala, bi rada sedaj žela. A zaenkrat jc grozdje v Ameriki šc prekislo. V Mehim naj bi čakala, da dozori, V tem obstoja njena glavna diplomatska misija, ki so ji jo poverili ruski boljševiki. To se jasno vidi iz neke resolucije tretjega moskovskega mednarodnega kongresa, ki je sklenil ameriški imperializem blokirati s pomočjo boljševiškili obrobnih držav s središčem v Mehiki. Ta načrt ima ameriška vlada v rokah. Zato je Kolonlajcvi odrekla celo prehod preko svojega ozemlja v Mehiko. S tem je kajpada Ameriki bore malo poma-gano. Če ona ni smela preko njenega ozemlja in ne sme vanj, pa ameriški komunisti pridno romajo k njej in jo obveščajo, kako šanse stoje. Na drugi strani ji ameriške oblasti v svoji dobrodušnosti same pomagajo ravnati teren, četudi nc namenoma. Ni dolgo tega, ko so boljševiški propagandi naravnost pot odprli. Odkar so ruski boljševiki carsko cerkev, tako- Spomenik padlim vojakom. (Odkritje spomenika vojakom, ki so padli v težkih bojih na Koroškem I. 191.9.) Landsko leto se je osnonoval v mariborski jiosadki odbor, ki je prevzel idejo, ki je vznikla v vrstah častnikov in vojakov 15. polka, da se postavi dostojen spomenik njihovim tovarišem, ki so kot pripadniki mariborskega pešpolka, sedaj 45., padli v težkih in krvavih bojih na Koroškem. Takrat se je ta polk udeležil osvobodilnih bojev v labudskem odseku, pod poveljstvom generala Rudolfa Majstra v okvirju Dravske divizije, kateri je poveljeval eden od naših najbolj priznanih kapacitet, general Krsta Smiljanič. Odbor se je osnoval pod predsedstvom lakrat-Jiega priljubljenega komandanta polka, sedaj komandanta Dravske pehotne brigade polkovnika Dimitrije Spasiča.Kakor smo zvedeli, je odbor delo v glavnem že izvršil, potrebna sredstva so pa z hvalevredno vnemo zbrali med seboj častniki in vojaki 45. p. p. Kot dan svečanega odkritja se je določil 28. junij — dan praznovanja Vidovega dne. Odkritje spomenika se bo izvršilo na najsve-čanejši način v prisotnosti članov vlade, najvišjih cerkvenih, vojaških in uradnih funkcijonarjev, vseh narodnih poslancev iz cele Slovenije, vseh društvenih organizacij in sodeč po živahnem zanimanju, tudi vsega meščanstva našega obmejnega Maribora bre/. razlike narodnosti. Za odkritje spomenika vlada toni večje zanimanje in navdušenje, ker je to sploh prvi spomenik ne samo na teritoriju Slovenije, temveč cele države, ki se postavlja v spomin žrtev, ki so dale svoje življenje za takrat že obsloječo novo našo domovino Jugoslavijo. Naši slovenski fantje so pokazali takrat, kako znajo umirati za svoj narod, za svojo zemljo in svojega kralja ter jih braniti pred vsakim sovražnikom. Imena teh herojev bodo vklesana v marmorno ploščo na spomeniku, da bodo še poznim rodovom pričala o naši hrabrosti, požrtvovalnosti in narodni zavesti. Med padlimi, 44 po številu, so sami slovenski fantje, in sicer 2 častnika, 1 narednik, 4 podnaredniki, (i korporalov jn 31 vojakov. Imena teh bomo objavili kasneje, da se nudi prilika njihovim bližnjim in daljnjim sorodnikom, prijateljem in znancem, da prisostvujejo odkritju spomenika, ki se bo pretvorilo v veličastno narodno manifestacijo. Spomenik bo stal v parku vojašnice vojvode Mišica na Tržaški cesti. Mesto je dobro izbrano in z ozirom na to, da je postavitev iznikla v krogu častnikov 45. p. p., da so vojaki in častniki sami iz svojih sredstev omogočili postavitev spomenika, je popolnoma upravičeno, da sami odločajo o kraju, kjer bo stal. Krasno urejen angleški park pred vojašnico je najprimernejše mesto za spomenik našim junakom. Ker pade na dan odkritju tudi državni praznik, se bo pred odkritjem vršila na športnem prostoru za vojašnico poleg .Magdaleuskega parka vojaška parada mariborske posadke in bogoslužje za vidovdanske heroje. Natančnejši spored proslave same pa bomo objavili pozneje in pravočasno. Poiar v Rušah. V sredo, 11. t. m., je nenadoma izbruhnil ogenj v gospodarskem poslopju g. Lingclja v Rušah. V j)ar trenutkih je bilo celo poslopje, ki je bilo moderno in vzorno urejeno, v objemih plamena. Rešiti so mogli komaj živino in nekaj strojev. Na kraj nesreče so prihitele štiri požarne brambe, ki pa niso stopile vse v akcijo, ker je bilo že prepozno. Kako je ogenj nastal, je uganka. Posebna nesreča je ta, da je g. Limgelj pogorel že v četrtič v sedanji gospodarski krizi. Pač težek udarec ! zvane »Tihonovce< ob steno pritisnili, ali vsaj mislijo, da so jih, in s pomočjo svojih podrep-nikov ustanovili sebi usužnjeno »Živo cerkev«, so sc tudi ameriški Rusi razcepili v ti dve cerkvi. Medsebojni boj so polagoma tako poostrili, da je bila ameriška vlada prisiljena poseči vmes. Prvotno je prisodila pravo Tiho-novcem pod vodstvom inetropolita Platona Roždestvcnskega. Toda boljševiški eksponent Ivan S. Kcdrovski je nadalje roval proti Rož-destvenskemu in nazadnje dobil pravdo. Najvišje sodišče države Newyork, kjer jc sedež ruskega metropolita, jc v začetku marca prisodilo primat nad rusko cerkvijo v Ameriki Kedrovskcmu. S tem je on postal metropolit in kot tak gospodar vseh ruskih cerkva in njih lastnine v Zedinjenih državah. Točasno šteje ruska, pravoslavna ccrkev v Ameriki devetdeset župnij. Njeno skupno imetje sc ceni na več milijonov dolarjev. A ni to glavna reč, čegavo je imetje, ampak boljševiški duh, ki bo zavel v teh devetdesetih cerkvah, raztresenih po celi Uniji. Kakšnega duha jc novi metropolit, jc žc pokazal v svojem »Soboruc, ki ga je sklical. Očitno jc izjavil, da jc boj proti kapitališkemu družabnemu redu sveta krščanska dolžnost in da sc morajo kristjani pod vodstvom ruskih sovjetov strniti v eno fronto proti njemu. Malo bo moral žc šc počakati, predno bo Tihonovce, ki zaenkrat šc tvorijo večino, v tem smislu obdelal. Ni pa dvoma, da bodo ameriške ruske cerkve, ako pri tem ostane, v doglednem času središča boljševiške propagande. Pod firmo verske svobode, ki jo Amerika priznava, bodo razni boljševiški agenti lahko nemoteno \ ršili svoj posel. Tako zna Amerika prej stati pred resno boijševiško nevarnostjo kot evropske države. Zopet samoumor v Šiški. Prebivalci Vodnikove ceete so se komaj malo umirili od nesrečne žaloigre Sidonije Kramer-jeve in Franceta Hudovernika, že jih je včeraj dopoldne vznemiril nov samoumor. V hiši St. 25 na Vodnikovi cesti se je včeraj dopoldne, približno ob pol devetih, zastrupila Pavla Mechora, tri in petdeset let stara žena mizarja. Samomorilko so gnale v smrt najbrže skrajno neugodne socialne razmere. Njen mož, ki je do nedavna delal v neki Šišenski delavnici, je izgubil službo. Mechorovn je prihranila s svojim posebnim delom kakih dva tisoč dinarjev, ki jih ni zaupala hranilnici ter jih je skrila doma. V četrtek je ta denar nenadoma pogrešila. Vsled lega je bila vsa zbegana. Po mnenju njenih sosedov pa ji denar ni bil ukraden, ter ga je nesrečna žena najbrže kam skrila, kjer ga sploh ni mogla najti. Včeraj zjutraj je kupila v šišenski lekarni en deciliter lizola, nato pa so je napotila domov ter izpila strup. Nekaj časa je So obupana tavala po dvorišču ter klicala na pomoč. Njenih klicev ni slišal nihče. Vrnila se je v svoje stanovanje, kjer jo jc že umirajočo našla njena soseda Nada Burgerjeva. Poklicali so rešilni avto, ki je takoj prispel, toda Me-chorova je medtem izdihnila. Cez dve uri in pol sta dospela policijski zdravnik dr. Avramovič in uradnik Mjslej, ki sla odredila prevoz trupla v mrtvašnico k Sv. Krištofu. Kcnjî utonîîi. V četrtek, dne 12. t. m., je proti večeru pripeljal v Kamnik na žago hlode brat župana v Podhruški Žebalca z njegovimi konji. Ko se je vračal domov s praznim vozom, si je hotel prikrajšali ovinek skozi mesto in jo pognal konje po poli nad Hočevarjevim jezom v Bistrici, kjer so pred lansko povodnijo redno vozili čez reko, ker je bila tam plitvina. Mož se ni zavedel, da je napravil Hočevar nov jez in da je struga zdaj tam globoka do tri metre, ker je voda ob poplavi silno razjedla strugo. Na vozu jo sedel voznik in gnal konje dalje kljub temu. da konji niso dosegali več tal. Sredi struge sta so pričela konja zapletati v vrvi in jermena. da nista mogla plavati in držal ju je nazaj težki voz. Poleg tega je napravil na drugem bregu Hočevar varnostno napravo iz drevja iu hlodov in sla se konja, ki sta lo pritegnila skoro do brega, zapletla vanjo in nista mogla dalje. Pričela sta se potapljati, pomagati si nista mogla in tudi tuja pomoč je bila, dasi gre čisto blizu vode glavna cesta, izključena vsled pregloboko vode. Voznika je odnesla voda raz voz k jezu in rešili so ga komaj na vrhu jeza z železnim kavljem 1er ga izvlekli na suho. Konja pa sla oba utonila. Žebalc ima vsled tega veliko škodo in je še v nevarnosti, da mu pogine čisto mlado žrebe, ki ga je utopljena kobila pred kratkim povrgla. V petek zjutraj so šele potegnili iz vode mrtva konja, ki ju je \oda napihnila tako, da sta povsem brez oblike. Za kino. Ravnatelj študijske knjižnice v Mariboru je že dalje časa opažal, da mu zmanjkuje tu in tam iz miznire na pisalni mizi, ki se zaklepa s pajenli-rano ključavnico manjša vsota denarja. Obvestil je o tem policijo, ki je poslala detektiva, da stvar izsledi. Detektiv se je v četrtek zvečer dal neopa-ženo zapreti v knjižnico ter čakal celo noč zaman, toda zjutraj, ko je prišel sluga pospravljat, jc bilo njegovo čakanje nagrajeno s popolnim uspehom. Slugi je namreč pomagal pospravljat njegov tlletni sinko. Komaj se je oče oddaljil iz ravnateljeve sobe, je že nadebudni sinko planil k pisalni mizi, s par prijemi odprl miznico, ker je dobro poznal mehanizem ključavnice, in izmaknil 20 Din. V tem trenotku ga je zgrabila trda roka detektiva in kljub joku in stoku je moral dečko na policijo. Tu je izdal še več svojih tovarišev iste starosti, s katerimi je skupno zapravljal za kino in slaščice v knjižnici ukradeni denar. Dnevne novice Prosveîsm zzveszn Prosvetna društva obhajajo slavnost lOletnice »MajniSke deklaracije;, v nedeljo 29. maja. Dekla-macijo, predavanja in ostalo tvarino prinese 5. štev. Vestnika, ki je že v tisku. Naj ne bo nobenega slovenskega prosvetnega in izobraževalnega društva na slovenski zemlji, katero ne bi slovesno praznoval spominskega dne, ko je po dolgem robstvu naš narod javno nastopil za svojo neodvisnost. Za binkoštno romanje na Trsat in izlet v Cri-kveniro se sprejemajo izletniki še do 22. t. m. v pisarni Prosvetne zveze, Miklošičeva c. 7. Pri pri-glaševanju se vplača 50 Din za vožnjo po morju, za vstopnino v Frankopanski grad in za izkaznico, s katero se dobi polovična vožnja, katera velja za vse proge ljublj. žel. direkcije. Odhod v soboto 4. junija zvečer, vrnitev v ponedeljek (i. junija. Vel. Laséo. V nedeljo dne 15. t. m. priredi Prosvetna zveza v društvu versko podučno predavanje o Jezusovi mladosti in o sv. Tarcizijll. Predavanje pojasnjujeta dva krasna filma Predavanje se vrši ob 11 dopoldne in ob 3 popoldne. Šmarje-Sap. Prosvetna zveza priredi v prostorih našega prosvetnega društva velezanimiv in versko podučni film. povzet iz življenja sv. Seba-stjana, sv. Nože in Fabiole v 5 delili Predvajanje se vrši v nedeljo ob !i popoldne in ob 7 zvečer. Mekinje, izobraževalno društvo v Mekinjah ima svoj letni občni zbor 15. t. m. ob pol 4 popoldne. Takoj nato sledi predavanje g. P. Benedikta Krakerja o naših planinah v korist nameravani novi kapelici sv. Izidorja na Krvavcu. Predavatelj ima pripravljenih nad 100 skioptičnih planinskih slik, s katerimi bo poživljal predavanje. Sv. Krištof v Ljubljani. V nedeljo 15. maja priredi naše prosvetno društvo v društveneem domu ua Ježici dramo /Sin». Ker ima društvu prav dobre igralske moči |xwl vodslvom izvrstnega režiserja g- L. Koblarja, smo prepričani, da nas bo Ia nastop dasi še mladega društva nadvse zadovoljil. Vstopnice se dobo v nedeljo od 9—11 in po-Г.И g naprej v društvenem domu nn Ježici. Začetek točno ob po!7 zvečer, konec pa ob pol 10 kar bo zlasti pripravno za izletnike iz Ljubljane. ir Materinski dan. >Narodna ženska zveza; (Narodni ženski savez), v kateri je učla-njeno ženstvo naše države brez kakršne koli razlike — tudi Slov. kršč. ženska zveza je njena članica — bo priredila 15. maja t. 1. po celi državi materinski dan. Misel materinskega dneva je prav lepa; vsi kulturni narodi imajo uveden dan, ko se ljudje s hvaležnostjo in ljubeznijo spominjajo velikih žrtev, ki jih daruje mati človeštvu. Ta misel je našla lep odziv tudi pri nas. Prvi materinski dan v Sloveniji je bil 25. marca lanskega leta; vršil se je n? samo v Ljubljani, ampak tudi po deželi. (Vseh prireditev je bilo na isti dan 85.) Priredile so ga naše kulturne organizacije (društva, včlanjena pri Prosvetni zvezi, Orli in Orlice). Enako so proslavile omenjene organizacije materinski dan ludi že letos 25. marca. Priporočamo pa, da upošteva občinstvo lepi namen tudi le prireditve in se je po mo/nosti udeleži. -A- Zlata poroka. Danes 14. maja slavi na Pohorju nad Rušami zlato poroko veleposestnik g. Franc Grizold s svojo ženo Jcrco roj. Pajtler iz Št. Lovrenca na Pohorju. Jubilanta sta imela 12 otrok, od katerih se veseli .njune zlate poroke šc šest. Grizoldova hiša je znana daleč na okrog kot narodna, krščanska in v gospodarskem oziru napredna. Jubilantoma in celi družini Grizold ob slovesnosti zlate poroke častitamo prav iskreno! ir Mesto cvctja na Aljažev grob so darovali za njegovo kapelo v Vratih po 200 Din Minka Ogorelec in g. J. Mlakar, po 100 Din pa gg. A. Cilenšek in A. Belec, graditelj Aljaževega stolpa. Posnemovalci, kje ste? Dosedaj je nabranih 25.059 Din, to je komaj polovico proračuna. Ako se ne zdramite ljubitelji Triglava in častilci njegovega župnika in ne sežete v žep, se kapela letos nc bo mogla začeti graditi. Darove sprejemata Aljažev klub in pisarna Osrednjega odbora SPD. •k Smrtna kosa. Na Brezjah je srčno otrpnjenje pretrgalo življensko nit sedemdesetletnemu preužitniku Antonu Knaflju, ki je bil brat rajnega p. Avrelija in živega p. Ignacija iz frančiškanskega reda. — V Mošnjah je v noči med aprilom in majem zagledal v n liček Stanko luč sveta, njegova — dolgo vrsto let slepa — slara mati pa luč neba. Hišica je zelo lesna. Da ima potomec prostor, je nebeški gospodar preselil mater v večji dom. ir Jako napreden sklep. Iz Krškega nam poročajo-: Odkar eksplodirajo SDS-banke à la Slavenska,: in manjka fondov za »napredne« lisle, so se jeli obračali iznajdljivi samostalui demokrati na občine, naj prispevajo one v tiskovni sklad za dr. Zerjavovo »Domovi-no ! In zgodilo se je. Naš napredni župan g. Joško je predlagal in občinski odbor je voti-ral za Zerjavovo Domovino 100 Din. Če zdrav človeški razum to prenese, bomo morali prenesti tudi mi, ki moramo priznati, da se nam je skoroda zbledlo, ko smo zvedeli za la go-rostasni odborov sklep. Pa reci kdo, da nismo res — >: napredni«! ir Razpust okrajnega zastopa. Mariborski veliki župan je razpustil okrajni zastop v Šoštanju in imenoval za gerenta g. dr. Franca Mayerja, odvetnika v Šoštanju. Kot člani gerentskega sosveta so imenovani: Franc Schrcincr, župnik v Št. Ilju pri Velenju; Martin Lempl, posestnik v Velenju; Josip Demšič, trgovec v Velenju; Zdravko Zaje, rudar v Velenju; Josip Skaza, veleposestnik v Velenju; Marko Novak, uradnik v Družmirju, občina Šoštanj okolica; Franc Lesjak, posestnik pri Sv. Janžu na Vinski gori; Ivan Oštir, posestnik v Škalah; Anton Jan, posestnik v Skalah; Anton Brinovšek, posestnik pri Sv, Andražu pri Velenju; Janez Rozman, župnik v Zavodnju, občina Topolščica; Baltazar De-beršek, posestnik v Gaberkah št. 25, občina Šoštanj okolica; Andrej Martinšek, rudar in poseslnik v Prelogah, občina Velenje; Jože Rednak I., rudar in posestnik v Škalah; Anton Koradej, sedlar v Šoštanju; Matko Zalar, lesni trgovec in posestnik v Šoštanju. ir Razpust občinskega zastopa. Glasom odloka mariborskega velikega župana je občinski zastop v Kozjem v šmarsko-rogaško-kozjanskem okraju razpuščen, ker je postal nesposoben za vsako opravljanje občinskih poslov. Za gerenta je imenovan Anton Maček, mizar v Kozjem. V sosvet so gerentu prideljeni: Franc Guček, gostilničar v Kozjem; Josip Druškovič, trgovec v Kozjem; Fr. Bokalič, posestnik v Ješovcu; Josip Podbin-šek, posestnik in gostilničar v Kozjem; Janez Planine, posestnik v Ješovcu; Franc Dobrave, posestnik v Ješovcu; dr. Franc Kloar, odvetnik v Kozjem; Anton Pletcrski, trgovec v . Kozjem. ir Shod SLS v Tržiču. V nedeljo, dne 15. t. m., bo shod SLS ob 9. uri dopoldne v »Našem domu« za Tržič in okolic«. Na shodu bosta poročala narodni poslanec Janez Brodar in obk poslanec Janez Majeršič. Vabimo Tržičane kakor okoličane k čim večji udeležbi. ir Davča. Na članek v »Slovencu« št. 48. z dne 1. marca t. 1. pod tem naslovom nam sporoča veliko županstvo, da je o menjeni znesek 20.000 Din kot državno podporo za šolo v Davči odposlal okrajni glavar v denarnem pismu dne 28. januarja 1927 in da je i županstvo občine Sorica ta znesek pravilno J in v redu prejelo dne 1. februarja 1927 ter ga plodonosno in varno naložilo v hranilnici. Toliko javnosti v pojasnilo, da ne obleži popolnoma neupravičeni sum na državnih oblasteh, oziroma županstvu. ir Blejski most čez Savo bo v torek, dne 17. t. m., za promet zaprt, ker se bo popravljal. Občinstvo naj blagovoli to vzeti na znanje. Iz istega vzroka bo tudi 17. in 18. t. m, most v Mokrem logu zaprt (Soteska-Bohinj). k Glavni odbor za obdelovanje barja v Ljubljani ima sedaj svoje uradne prostore na Turjaškem (Maksovem) trgu šl. 3, t. j. poslopje Kmetijske družbe, l. nadstropje, preko hodnika. Uradne ure za stranke so vsako sredo in vsako soboto od 11. do 12. ure dopoldne. * Pojav steklega psa. S Sesterže pri Majšpergu se je priklatil 11. t. m. stekel pes, ki je obgrizel eno osebo ter enega psa. Zasledujejo ga s puškami in steklina je ugotovljena radi tega, ker se je zagnal pes prav v vsakega, katerega je zadel na cesti. ir Predvojne obveznice. Prejeli srno sledeč kratek in jedrnat dopis: Kaka usoda čaka predvojne avstrijske obveznice? Ali se bodo kdaj obresti izplačevale ali sploh nič več? ir Smrtna nesreča. V Banjaluki grade trapisti samostan in novo veličastno cerkev. Slikanje in beljenje cerkve vodi redovnik Egidius. V soboto se mu je pod nogami naenkrat zlomila deska tako da je padel s 15 metrov visokega odra na cerkveni vlak in se na mestu ubil. Pozor turisti! Fino šunko, krače, lovske salame, sir, konzerve, čajno maslo i. dr. samo pri Jane, Židovska ul. 1. ir Pri številnih težavah ženskega spola povzroča naravna »Franz Josef« - grenčica najboljše polajšanje. Spričevala klinik za bolne žene dokazujejo, da se zelo milo odvajajoča »Franz Josef«- voda uporablja pri porodnicah z izbornim uspehom. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. -A- Glavni dobitek 1,000.000 Din gospodinja težko zadene. Bolj zanesljiva pot do sreče je previdnost v gospodinjstvu. Ali poznate Žiko? Ali veste, da pomeni Žika zdravje za Vas in za Vaše otroke? Žiko dobite v vsaki trgovini samo v rdečih zavitkih. BREZ KONKURENCE so naši lastni izdelki pomladanskih oblek in površnikov! Jos. Rojina, Aleksandrova c. 3. £futblf€ma 0 Seja vodstva SLS za Ljubljano, ki je bila sklicana za danes, se ne vrši. — Janko N. Jeglič, poslovod. podnačelnik. 0 Mesto venca na grob f kanonika Če-kala darujeta Ivan in Justina Lovrenčič 100 dinarjev Stolni Vincencijevi konferenci. © V Mostah v Društvenem domu gostuje v nedeljo 15. maja ob osmih zvečer dramatični odsek Krekove mladine, Ljubljana, z narodno igro s petjem »Krivopi'isežnik«. Vstopnice se bodo prodajale jutri v nedeljo od desetih dopoldne do predstave v Domu v Mostah. K obilni udeležbi vsi okoličani vabljeni! © fzlet Stolne prosvete na Šmarno goro bo jutri v nedeljo ob ugodnem vremenu. Odhod iz Ljubljane z jutranjim vlakom ob 6.45 uri. Za prehrano je poskrbljeno. Duhovno opravilo ob devetih. Povratek poljubno. Za slučaj deževnega vremena se izlet preloži ua poznejši čas. © Zarjanil Danes pride med nas naš častni član, naš voditelj in voditelj vsega slovenskega naroda, predsednik Jugoslov. kluba in minister n. r. g. dr. Anton Korošec in nam bo predaval ob 8. uri zvečer v dvorani Akademskega doma. Dolžnost nas vseh je, da se tega sestanka vsi udeležimo in tako manifestiramo svoje navdušenje in svojo ljubezen in globoko vdanost do svojega ljubljenega učitelja in voditelja, Vsi tovariši bratskih društev, gg. starešine in vsi naši prijatelji iskreno vabljeni. — Odbor. © Strokovna zveza javnih nameščencev in organizacija javnih nameščencev, somišljenikov SLS v Ljubljani imata danes, dne 14. t. m., ob 20. uri širšo sejo celokupnega odbora v kleti I. del. konz. društva, Kongresni trg 2. Ker se bodo obravnavali važni predlogi, prosimo polnoštevilno udeležbe. — Tajništvo. © Poseiska zveza priredi v nedeljo, dne 15. maja, ob pol peti uri predavanje v Alojzi-jevišču. Vabljene ste služkinje! Predaval bo g. dr. Ehrlich. — Tajnica. © Javna prošnja na g. komisarja stolnega mesta Ljubljane. Dnevno prinašajo na naš trg otroci ubogih starišev, in to povečini otroci železničarjev, planinske rože. Sestradani stojijo ob vogalnih hišah ljubljanskega trga in ponujajo vsem mimoidočim tc rožice za skrajno nizke cene. Na ta način krvavo zaslužene dinarje nosijo starišem domov, da na ta način žc v svoji zgodnji mladosti pomagajo svojim revnim starišem in podpirajo svojo ubogo mamico pri preživljanju nebogljene dece. Mestna uprava pa pobira od teh ubogih otročičev tako na kolodvoru, kakor na trgu mitnino in trošarino. Res, da je ta davek zelo majhen in nizek, zato bi bilo temboij umestno, da se tc vrste ljudje oproste vsakega takega davka, ker to ne bo rešilo mestnega gospodarstva pač pa bo vsak na ta način prihranjeni dinai pomagal k olajšanju bede ubogih družin. Pro-sim si. gerentski sosvet, posebno pa g. komi-sarja, da te vrstice upošteva in uboge otro. čiče oprosti vsake takse, Zagotavljam Vam, da hvaležnost Gorenjcev nc izostane. — Go-renjec. © Okrevanje g. dr. Babnika. Predsednik višjega deželnega sodišča g. dr. Babnik, ki ga je zadela v nedeljo na poti na Sv. Katarino možganska kap, je sedaj v toliko okreval, da ga je prevzela njegova družina v domačo oskrbo. Dr. Babnik se nahaja že izven vsake nevarnosti. © Tatvine. Trgovki z južnim sadjem Mariji Teranovi v Križevniški ulici je neznan tat ukradel iz podstrešja več perila, ki se jc sušilo v podstrešju. Tcranova trpi 360 Din škode. — S slabim vremenom so se pojavili zopet »suknjarji«. V restavraciji »Ljubljanski dvor« je eden takih specialistov odnesel poslovodji Janku Preku 1500 Din vreden po. vršnik. © Prijazen sin. Policija je aretirala sina Valentina, ki je razbil svojemu očetu več pohištva in orodja v vrednosti 2000 Din ter je ukradel svojemu očetu vsoto 500 Din. Valentin bo odgovarjal za to kazenskemu sodišču. © Tatvine koles. Iz veže hiše na Aleksandrovi cesti št. 5 je neznan tat odpeljal 2000 dinarjev vredno kolo znamke Jago. Kolo je last privatnega uradnika Milana Vičiča. — Iz veže hiše na Cigaletovi cesti št. 1 je nekdo ukradel 2000 Din vredno kolo znamke Kinta in last sobnega slikarja Josipa Klebela tz Most. Sumi se, da je obe kolesi odpeljal isti tat. © Opozarjamo! Samo še nekaj časa sc prodaja radi preselitve vse preostalo oblačilno blago po izredno globoko znižanih cenah. Veliko ostankov volnenega blaga za ženske in sukna ter kamgarna za moške obleke po skoraj polovični ceni. Manufakturna trgovina pri Zmajskem mostu nasproti Jugoslovanske tiskarne. © Špecijalna trgovina dunajskih bluz otroških obleke. Kristofič-Bučar, Stari trg. © Angleško sukno, kamgarn, volneno j blago, tiskovina, delene dobite pri tvrdki Franc Pavlin, Gradišče 3, Ljubljana. 3563 МагЉог □ Poročilo o občinski soji je bilo včeraj nekoliko zmedeno, kar je zakrivil telefon. G. podžupan ni predlagal ustanovitve občinske zastavljalnice itd., ampak le prečital tozadevne predloge občin, svetnikov. Tudi odseki niso pravilno numerirani, za prvini pride takoj tretji, ker drugi odsek ni podal nobenega poročila. Za nastavitev treh čuvajev v parkih se je odobrilo 1500 Din, ne 500. □ Za ustanovitev mestne zastavljalnice. V Mariloru imamo zastavljalnico, ki je v privatnih rol ah. Kakor čujemo, se bavi občna z načrt ni ustanovit; mestno zastavljalnico, kakor je v Ljubljani in drugih mestih. □ Podelitev definitivnosti. Na četrtkovi tajni seji mariborskega občinskega sveta sta bila definitivno nastavljena na magistratu g. mestni etr šolski zdra\nik dr. Alfonz Wank-miiller in uradnik pri oddelku za socijalno politiko g. Anton Brandner. Obema zaslužnima magistratnima uradnikoma k stalnemu nameščenju častitamo! □ Borzo dela v nevarnosti. Uradništvu borze dela je odpovedana služba s 1. avgustom t. 1. Ker je ta institucija v Mariboru neobhodno potrebna, se je mariborska občina preko velikega županstva obrnila na ministrstvo za socijalno politiko, da se omogoči borzi dela še nadaljnji obstoj. □ Kršč. ženska zveza priredi 29. maja izlet na Gorico pri Sv. Petru, Odhod ob dveh popoldne, zbirališče v Meljski ulici pri železniškem mostu. V slučaju slabega vremena izlet izostane. K obilni udeležbi vabi odbor. □ I. propagandna razstava grafičnih izdelkov v Mariboru se ne vrši od 16. do 19. maja, kakor je bilo včeraj v »Slovencu« vsled tisko. liaapke pomotoma poročano, temveč od 16. do 19. junija 1927. □ Prodajalna olepševalnega društva. Mariborsko mestno olepševalno društvo ima lepo vrtnarijo v ljudskem vrtu, v kateri bj lahko poleg cvetlic, ki jih rabi za okrasitev parka, pridelovalo tudi druge vrtnarske produkte. Društvo namerava zgraditi na Glavnem trgu lep paviljon, v katerem bo prodajalo cvetlice in pridelke iz vrtnarije ter s tem dobro ojačilo svoje dohodke, Celje 0 Kam gremo jutri popoldne? Če bo lepo vreme, nas bo sicer vleklo v lepo majsko naravo. Vendar pa se bomo premagali, pustili enkrat izlet v okolico ali pa ga bomo napravili že dopoldne, popoldne bomo pa na vsak način obiskali naše Krekovce, ki nam obljubljajo s predstavo burke »Veleturist« ob štirih popoldne v Narodnem donm pripraviti obilo zabave in smeha. Prva skrb je sedaj, da gremo že danes v Slomškovo tiskovno zadrugo v Prešernovi ulici in da si tam oskrbi-mo vstopnice. 0 Šmarničnj govor v opalijski cerkvi govori danes v sobolo 14. maja /.večer kanucin jpreč. g. Egidij Golob. & Pogreb pokojnega učitelja g. "Maksa VVudlerja bo danes popoldne ob štirih iz mrtvašnice javne bolnice na mestno pokopališče. Ker je bil rajnik občinski svetnik v bivšem občinskem svetu, visi raz poslopje mestnega magistrata žalna zastava. Enako je razobesila črne zastave tudi osnovna šola in Celjski dom. V našem poročilu o pokojniku v včerajšnji številki mora pravilno stati, da se je med poukom onesvestil in ne ponesrečil. & Porodniški oddelek v celjski bolnici. K naši notici o razmerah-v porodniškem oddelku celjske bolnice nam je poslal primarij dr. Ivan Raišp daljše pojasnilo, ki samo potrjuje, da so bile naše informacije pravilne. G. primarij v tem pojasnilu čuti potrebo opozarjati na razmere, ki so tozadevno vladale na celjski bolnici za časa avstrijske uprave. Kolikor je nam znano, za časa avstrijske uprave sedanji vodja bolnice ni imel vpogleda razmere v bolnici in se na slabe razmere ledanjih časov stvarno ne more opirati. V ostalem moramo resnici na ljubo pribiti, da je bila celjska bolnica pred prevratom znana daleč na okrog kot ena najboljših in pisec teh vrstic je imel dvakrat v težki bolezni priliko spoznati upravičenost tedanjega ugleda bolnice. — Po pojasnilu g. primarija smo še bolj kot doslej upravičeni klicati vsem, ki so odgovorni za razmere v celjski bolnici, da store svojo dolžnost napram materinstvu in z učinkovitimi ukrepi pripomorejo do dostojnih prostorov za porodniški oddelek. er Peltzer-Widc-Nurmi v Celju. Ne sicer resnici, pač pa na platnu. Je to sijajni športni film, ki je žel v Nemčiji in v Avstriji ogromne uspehe in ga pravkar izvajajo v Ljubljani ob silnem zanimanju občinstva. Film je razdeljen v pet zanimivih poučnih dejanj, v katerih so obdelane posamezne panoge lahke atletike. Film se bo predvajal v Mestnem kinu in sicer v režiji športnega kluba »Celje«. et Kokoši je kradel. Dne 11. maja je ob polštirih korakal v Gaberju po Novi cesti od gostilne Grah proti Mariborski cesti neznan možakar s košem na l.rbtu. Ko se je slučajno o rl. je ra Irdal za seboj stražnika, ki je pa-trul irai po Novi cesti. Možu je postalo vroče, zagnal je koš v jarek, jo ubral proti tovarni Wes en in med hišami izginil. Stražnik je sicer skušal neznanca dohiteti, a se mu ni posrečilo. Ko si je stražnik nato ogledal vsebino koša, je našel v njem štiri žive kokoši. Odnesel jih je na stražnico v Gaberje, kjer čakajo lastn ka. Ce pa se lastnik ne najde, bi predlagali, da jih policija podari »Jutrovemu« dopisniku, ki živi očividno v velikem pomanjkanju, ker mu je. baš ta slučaj tako dobrodošla kost, da jo je z vso naslado oglodal. Dober tfek! Trbovlje •fy. Gasilska slavnost. Z ozirom na nepredvidene zapreke pri transportu motorna brizgalna do danes še ni prispela. Radi tega se spored slavnosli, dne 15. maja t. 1. pri točki 6. in 10. izpremeni, ako motorna brizgalna v tem času nc pride. • i јЛг Polovična voinja na slavnost gasilcev k blagoslovitvi brizgalne je za dneve 14., 15. ili 16. na vseh vlakih, razen ekspresnih, dovoljena. тЛг Kaj se je naredilo sa starovpokojence na glavni skupščini centralnega odbora bratovskih sldadnic v Ljubljani, dne 8. maja 1927, si dovoljujemo vprašati g. P e n c I a. Kaj se je sklenilo o povišanju prispevkov v brat. skladnico, ker ste tudi na našem shodu prejšnji petek hoteli izvedeti mnenje delavstva? Ali je bilo vse to na dnevnem redu in ali se je o tem razpravljalo? Mi vemo, da se o teh stvareh ni govorilo. Kako hočete sedaj vprašanje starovpokojencev rešiti? Ker so v vseh odborih sami socialisti in če ste res prijatelji delavstva, in hočete rešiti pogina najbednejše med najbednejšimi — to so starovpokojenci — izvedite lakoišnje izenačenje penzije z. novovpokojenci. Verjamemo pa, da vsega tega naši socialisti ne bodo rešili — ampak potem drugič jezik za zobe! Gosp. Križnik je v par tednih več storil za delavstvo kot vsa Bernotova skupina. Kako skrbi Avstrija za vpokojene rudarje. Neki trboveljski rudar, vpokojen se pred vojno v Leobnu, je dobival 16 kron penzije. Po prevratu ni dobil iz umljivih mejnih težkoč do sedaj nobene pokojnine. Pred tednom pa se je odpravil v Leoben sam in prišedši nazaj je izpovedal, da dobiva mesečno 10 a. o. kron, sedaj 40 zlatih šilingov penzije. Izplača se mu tudi za ves čas, ko ni prejemal pokojnine, vse naknadno. In naši vpokojenci so pa še zmiraj tam, kjer so bili! Zagorje Vojni tovariši! Vabite se na ustanovno zborovanje, ki se vrši v nedeljo, dne 15. maja, ob 7 po prvi sv. maši v občinski pisarni v Zagorju. — Vojni tovariši! Udeležite se tega zborovanja v čim večjem številu brez razlike prepričanja, da dokumentiramo ono idealno vojno tovarištvo in prijateljstvo, ki nam je bilo v najstrašnejšem trpljenju na bojnih poljanah lastno. Pjftl/ ф Shod hišnih in zemljiških posestnikov iz Ptuja in okolice se vrši v soboto dne 14. t. m. ob osmih zvečer v restavracijskih prostorih g. Zupan-čiča v Ptuju. O stanovanjskih in davčnih zadevah poroča zvezni predsednik I. Frelih iz Ljubljane. Ф Nevarna poškodba, V Majšpergu je udarit konj hlapca 1'urga od Št. Vida pri Ptuju s kopitom s tako silo po čelu, da se je zgrudil nezavesten na tla in so ga prepeljali v ptujsko bolnico. Ф Šolarski izleti. Tukajšnji mestni muzej in çrad je obiskala šola iz Sv. Barbaro v Halozah. Za konec meseca je prijavljen V. razred gimnazije v Murski Soboti. ф Birma. Za mestno župnijo bo birma v nedeljo, pričetek slovesne službe božje ob pol 9. uri. ri oo. minoritih za župnijo sv. Petra in Pavla pa bo birma v pondeljek. Ф Nova trgovina. Znana tvrdka J. Meinl je t? dni odprla svojo podružnico v Panonski ulici v prostorih, kjer je bila prej podružnica Trgovske banke. Šteofja Cote a Godba prostovoljnega gasilnega društva v Škof ji Loki priredi v nedeljo, 15. maja, točno ob 11 na glavnem trgu promenadni koncert. — Spored: 1 Kapitan Riniek, koračnica, Ant. Nyvit; 2. Tan-kred, oUvertura, G. Rossini; 3. Verdiana, potpouri, Brandeis; 4. Dve srci, pesem, E. Stole; 5. Pomladni pozdravi, valček, E. Štolc; 6. Molitev iz opere »Nočni tabor v Granadi« (kvartet), v. C. Kreuzer; 7. dr. Čerin, koračnica, A. Hošek. Kamnite Kolesarska nadloga v Kamniku se je znova pričela in je še bolj brezobzirna ko lansko leto. Samo včeraj so bile radi hitre in neprevidne vožnje po mestu in okolici tri nesreče. Pod goro je povozil tak nepreviden kolesar staro Prčukovo mater, v inestu na Glavnem trgu drugi hčerko mestnega stražnika Žagarja, v Mekinjah tretji nekega fanta. Vsi trije leže doma, tako so bile nesreče nevarne. Oblast naj strogo nastopi proti brezobzirnim kolesarjem in vsakega občutno kaznuje, sicer ne bomo celo poletje varni pred to nadlego! Kamniška oroiniška postaja se je iz mesta izselila v Mekine v tovarno Vesna«. Hišni lastnik ji je že pred pol letom odpovedal stanovanje, in ker niso dobili drugega v mestu, so šli v Mekine. Tako je zdaj mesto po zaslugi naše demokratske občinske in korporacijske uprave brez orožniške postaje, kar je menda unikum v celi državi. Priporočamo sliko prihodnjemu .-»Iliislrovanemu Slo-vencuc, če ga ne bo Jutro« prehitelo' Novo mesto Šah. Klubov prvak. g. šproc je sprejel Šuklje-tov predlog, da se izvo.ju.je med njima boj za klu-bovo prvenstvo. Tekom dveh tednov bosta odigrala štiri partije. Match se prične 18. t. m. ob 15. uri v društvenem lokalu. Slovenslka Ikrajina Mlada žrtev jetike. V Krogu je zalisnilo oči k smrtnemu spanju mlado 19letno dekle Marika Kovačič, ki je bila prava usmiljenka. Odlikovala jo jo predv.-.em ljubezen do bolnikov in revežev. Pogreb je bil lep. N. v m. p.I Občinske volitve. Kakor doznavamo, je me-rodajna oblast na interpelacijo g. poslanca Klekla odgovorila, da se bodo vršile občinsKe volitve v Prekinurju lelos. Ni treba naglašaii, da je bila sprejeta ta vest z velikim zadovoljstvom Sedem le' je ljudstvo prosilo in zahtevalo občinsko volitve in sedaj je dočakalo, da je bila izrečena v tem oziru prva ugodna beseda. Usoda mostov. Takoj ob nastopu j a bivši minister za javna dela g. Sernec obljubil, da po sprejetju proračuna podvzame vse korake, da se začne s popravljanjem cest in mostov. Odstopiti je moral, predno je bilo mogoče z delom začeli in naša po'a in in os ovi so zopel pozabljeni, dasi je popravljanje nujno potrebno. Večina mostov ne odgovarja nalogam, ker so premajhni Diugi mostovi so slabi, n nogo jih je preluknjanih, kar ie zlasti pc.noci v temi nevarno, skoraj vsi pa še vedno nosijo znake lanskih poplav in drugih vremenskih nezgod. Ker posvečajo gerentski sveti tej za 'evi premalo po-zornosli, b: bilo potrebno, da višja ob.ast neliaj ukrene Opoldanski vlak M- Sobota—Maribor Oblastni skupščini v Mariboru je bil vložen predlog, da se uvede na progi M. Sobota—Maribor opoldanski vlak. Nova zveza bi bila precejšnjega pomena zlasti za jutranji vlak Hodoš—M. Sobota, ker bi bilo potnikom omogočeno, da bi se še isti dan vrnili iz Maribora aH drugih vmesnih postaj v M. Soboto, kar se pri sedanji zvezi ne more zgodili. Imela pa l>i nova zveza tudi druge dobre strani, zato je le želeti, da se predlog sprejme. Za knj gre pri sodišču v Sv. Jurju? O zadevi smo na tem mestu že ponovno govorili Poročila j Jutra« iz SDS tabora v okolici Sv. Jurja, Roga-sovcev itd. pa nas silijo, da izpregovorimo še eno besedo. Dokler prvi nismo izrekli besede, da je prizadevanje za novo sodišče le prikrita politično-strankarska poteza, so vsi domaČi listi pisali o živ-ljenski potrebi tega sodišča. Po naši ugotovitvi pa so drug za drugim izpremenili svoje mnenje in so prišli do prepričanja, da je naša ugotovitev prava. Temu se nismo čudili. Tem bolj neverjetno pa se nam zdi, da v poročilih indirektno tudi »Jutro« potrjuje, da smo imeli popolnoma prav, ko smo podčrtali, da je iskati začetnike gibanja v vrstah SDS gospodov v M. Soboti »Jutro« poroča v shodih dr. Pivka in notarja Kodra v Sv. Jurju in sosednih občinah. Se razume, da niti dr Pivko, niti Koder nista zamudila prilike, da na vsakem zborovanju govorita o prizadevanju SDS, da dobi Sv. Jurij sodišče. Poudarjanje tega prizadevanja in obljuba, da se omenjeno sodišče po zaslugi demo-uratov ustanovi, bi naj služila kot glavno priporočilo za SDS. Kake uspehe da sta žria, je za sedaj postranska stvar. Dejstvo je, da služi obljubljanje sodišča kot agitacijsko sredstvo. Ali pa ljudstvo tej obljubi tudi nasede, je drugo vprašanje. Po našem mnenju ne, ker je dovolj poučeno, kak da je položaj v resnici. »Murska«. Ne ve se, kaj je dalo gotovim ljudem povod, da so začeli namesto popolnega imena »Murska Sobota« rabiti enostavno »Murska«. Novi naziv je naletel pri ljudstvu na velik odpor. Vkljub temu pa se tu in tam šc sliši in se je pojavil celo v domačem madžarskem listu. Ker je naziv popolnoma neutemeljen in ker ga domače ljudstvo odločno odklanja, prosimo maloštevilne novotarje, da prenehajo z njim. Ako bi že šlo za to, da se naziv »Murska Sobota« skrajša, bi morala ostati »Sobota«, ker ima zgodovinsko podlago in je med narodom ukoreninjeno, medtem ko znači »murska« le to, da loži »Sobota« ob Muri. Brez »Murske« so bili iesetletja in bomo lahko tudi nadalje. Popravek. Notica, ki jo je »Slovenec« v 91. številki objavil in v kateri se trdi, da podpisani ni vložil pravilno opremljena prošnje zn namestitev na župnijo v Gornjih Petrovcih, ne odgovarja resnici. Res je, da je bila prošnja po dosedanjih običajih in predpisih v našem vikariatu pravilno opremljena in zato tudi ni res. da je bil g. čirič edini kompetent za to župnijo. Nimam pa nič proti temu, da je višja cerkvera oblast podelila župnijo imenovanemu gospodu. Gornja Lendava, 4. maja 1927. Jožef Hanko, kaplan. Cepljenje. Tekom tega meseca se vrši po občinah obvezno cepljenje zoper koze. Copljeni bodo v prvi vrsti dojenčki, nadalje odrasli 10- in 14 letni otroci. Dobra zamenjava. Dne 12. t. m. je prišla neka moška oseba na pošto v Ptuju s prošnjo, da se ji izmenjajo 3 bankovci po 1000 Din. Službujoča uradnica mu je pomotoma izročila mesto an bankovcev po 100 Din — 100 komadov po 100 Din. Neznanec je s preveč izplačanim zneskom, 10.0(K) Din, odšel in so dosedanje poizvedbe natale brezuspešne. polepša 4)as ELI DA CREME ПF ® CHAQUE HEURE Ta krema medlo prirodne barve naj se uporablja vsako uro, ker jo koža popolnoma upija. Ona je zmeraj nevidljiva, deluje vedno, ona je tajnost lepote. Sc ne sveti, ne maže. E 1 i (I a C r e m e de Chaque Heure Dopisi Žalec. V neči od srede do četrika ie bila zelo močna slana. Fižol je popolnoma uničen, ravnotako tudi krompir in koruza. — Zrakoplov smo opazili i v soboto ob 4 popoldne v smeri Ljubljana—Mari-: bor. — V tukašnji tovarni Lorber & Comp. so na-I rasli naročila za sušilnice za hmelj od lani od 130 na ISO, ki morajo biti vse odposlane do 30. julija. Vse so večinoma za Banat. Duplica pri Kamniku. V naši okolici se širi navada, da posestniki obcestnih parcel s plotovi in živimi mejami zožujejo cesto, radi česar se je že zgodilo nekaj nesreč. Naj cestni odbor to energično prepreči ! Ruše. V našem kraju se Je pojavila med otroci nevarna š k r 1 a t i c a. Dosedaj imamo že dva slučaja. Obe obaleli deklici so prepeljali v bolnišnico. бл1а je deloma zaprta. — Vodstvo tukajšnje obrtno-nadaljevalne šole je priredilo razstavo, ki je bila za Ruše novest. Lahko rečemo, da so se prireditelji potrudili in se jim ie stvar tudi lef>o posrečila. To priča velik naval in zanimanje vseh krogov za razstavo. Nagrajenim razstavljalcem časti-tnmo. nenagrajenim pa naj bo to nauk, kaj se lahko doseže z ukom in vztrajnostjo. Želimo, da se slične razstave priredijo vsako leto. Št. Vid pri Stilni. Ministrstvo pošte in telegrafa je dovolilo zgraditev b r z o j a v a in telefona na pošti v Št. Vidu pri Stični. Prizadeti pa morajo zbrati gradbeni prispevek v znesku 18.000 dinarjev, brezplačno zvoziti ves gradbeni matarij il iz železniške postaje in dati brezplačno na razpolago delavce za kopanje jam za drogove. — Tri-jaci-ledenjaci, to vremensko pravilo se je žabb"že tudi letos uresničilo. Dne 12. maja so b;le strehe, ' še bolj pa njive in travniki bele radi hude slane. Uničen je krompir, ki je večinoma že pognal steb'a. še bolj pa fižol. Tudi orehovo in krastovo liste je osmojeno, Fižol bodo morali kmetovalci na novo saditi, če bodo le še imeli kaj semena, kajti lani je bil radi polžev pridelek fižola jako p;čel Mnjšperg. Dne 0. maja smo spremili k večnemu, počitku blagega gospoda nadučitel.ja Josipa Lovreca. Rajni je bil vzor mladinskega vzgojitelja. Izšel je iz dobre hiše in ima še enega nadučitelja brata in sicer v Podčetrtku in njegov brat je tudi obče spoštovani g. župnik ljutomerski. V Majšpergu je deloval 23 let neumorno in ni ga v celi župniii kmeta, ki bi ne bil njegov učenec. Poleg obveznih šolskih predmetov je učil mladino še kmetijstva, sadjereje in čebelarstva. Kako je bit priljubljen od vseh župljanov majšperške župnije, se je pokazalo jasno, ko ga je hodilo vse kropit na mrtvaški c'er in je bil njegov pogreb veličastna manifestacija spoštovanja napram nezabnemu vzgojitelju in mladinoljubu. Domači pevci in učiteljstvo mu je zapelo dve žalostinki. Pri odprtem grobu mu je govorila slovo učenka Gašper, tovariš-naduČUelj od Sv. Vida Muzek in ljutomerski župnik in brat, ki je tudi vodil sprevod. Ostani blagopokojnemu v celi župniji ohranjen časten spomin! Vič. V četrtek, 12. t. m. se je vršit v Društvenem domu dobro obiskan sestanek hišnih posestnikov občine Vič. Poročal je predsednik društva hišnih poseslnikov g. Frelih o upravi hiš z ozirom na najemnike, o oprostitvi novih stavb od davka ter o nameravanem obdavčenju lastnih stanovanj in lokalov. Hišni posestniki smo mu za njegovo izčrpno poročilo hvaležni, želimo pa, da bi tudi zastopniki najemnikov, ki bodo imeli svoj sestanek v četrtek, dne 19. t. m. poročali o pravicah in dolžnostih najemnikov z isto objektivnostjo in ne-pristranostjo, da se ho moglo težko stanovanjsko vprašanje v naši občini reševali v obojestransko zadovoljnost. Certeveni vestnite Marijanska kongreferija ia gospodične pri Sv Jožefu v Ljubljani: V nc'eljo dne 15. aprila ob pol 7 zjutraj skupno sv obhajilo. Knjige in revije Katoliški vcrouk za višje razrede srednjih šol. Resničnost katoliške vere. Spisal dr. Iv. Svetina. Druga izdaja se tiska in bo o pravem č.isti gotova, da se bo mogla rabiti že v prihodnjem ч šolskem letu. Sport PRVA LETOŠNJA PRIREDITEV MOTOCIKLISTOV LJUBLJANSKE OBI ASTL se vrši v nedeljo dne 15. t. m. Ta dan se zberejo vsi motocikllsti ob pol 10 na velesejmskem prostoru, odkoder se razvrsti povorka po nicslnih ulicah. Vsi motociklisti, tudi nečlani, se vljudno vabijo, da se te prireditve udeleže in sicer radi tega, da pregledamo vrste naših športnikov te panoge, du se medsebojno spoznajo vozači in vozila in, da propagiramo šport z motocikli. Vods'vo prireditve je v rokah Motokluba »Ljubljana« (Restjeva c. 1), kateremu naj se motociklisti priglase ali pa v nedeljo dne 15. t. m. na licu mesta. — Odbor. FINALE NOGOMETNEGA PRVENSTVA SLOVENIJE ZA 1926-27. Ilirija : Rapid (Maribor). Jutri, v nedeljo ob 16 se vrši na igrišču Ilirijo finalna tekma za letošnje prvenstvo Ljubljanske nogometne podzvezc med dosedanjim prvakom Ilirijo in opetovanim prvakom Maribora in pod-zveznim finalistom SD Rapidonriz Maribora. Rapid se je kvalificiral za finale s tem, da je semifinalu s 6:2 zmagal nad celjskim prvakom Atletik SK. Zmagovalec v jutrišnjem finalu se kvalificira kot prvak UNPa za I. kolo tekmovanja za prvenstvo Jugoslavije, ki se prične 29. t. m. Ôe nikoli se v finalu nista srečali dve moštvi, ki bi bili popolnoma enakovredni; Ilirija jo imela vselej premoč in je izšla iz boja vedno kot siguren zmagovalec. Letos pa se je stanje močno spremenilo. Ilirija je dobila enake nasprotnike, katerih no more podcenjevati. Itapid je izmed klubov, ki zaznamujejo v zadnjem času posebno velik napredek. Najbolj dokazuje to dejstvo, da letos razen proti graškemu GAKu ni zgubil še nobene tekme. V prijateljski tekmi je pred kratkim porazil Ilirijo s 4:3. Za finalno tekmo je Iîapidovo moštvo dobro pripravljeno, znano je po svoji brezpriinerni žilavosti in borbenosti, ki mu pripomore do častnega rezultata tudi proti najmočnejšemu nasprotniku. Tokrat gre povsem resno za prestiž nogometnega športa v Ljubljani. Gena jutrišnjega srečanja med Ilirijo in Rapidoin je častni, čeprav radi bližnjega državnega prvenstva tudi odgovorni naslov prvaka LNPa za leto 1926-27. Od Ilirije se pričakuje, da bo tudi letos z uspehom zastopala ljubljanski sport in da bo tudi letos oteta podzvezino prvenstvo belozelenim barvani. Tekmo bo vodil zagrebški prvorazredni sodnik Babič. Usoda „Dele ptice" je še neizvestna. v Halifax, 13. maja. (Izv.) Dva ribiča sta izjavila, da sta v ponedeljek zjutraj videla nad Fundy-bay pluti v zapadni smeri nek zrakoplov. Tudi ribiči v Sant Mary-bay so videli zrakoplov. Kanadske oblasti so izjavile, da takrat v teh krajih ni letel noben kanadski zrakoplov. v Pariz, 13. maja. (Izv.) Ladje, ki so iz Cherbourga odšle iskat sledove za francoskima letalcema, so se vrnile brez uspeha. Brat letalca Nungesserja, ki je bil pri tem navzoč, domneva, da sta se letalca radi snežnih viharjev izognila prvotni smeri in plula proti Novi Fundlandiji. v Lakchurst, 13. maja. (Izv.) Zračna ladja »Los Angeles« je danes odplula na vaje in bo izvedla tudi raziskavanja za francoskima letalcema. Vožnja s taksa metrom stane v Londonu 1. šiling na eno miljo daljave, v Parizu 4 penije, a v Berlinu prva milja 9 penijev, vsaka nadaljnja pa 6 peuijev. Ц geni je 1 Jinar 50 par.). Dr. K.: Velika socialna borba v Angliji. ii. V prvem členu prepoveduje zakonski predlog kot protipostavne vse stavke, kojih cilj gre preko interesov ene gotove industrije«. To se pravi, danes, ko so industrije med seboj organično vezane, bo vladi lahko mogoče prepovedati vsako stavko, ki bo le količkaj ovirala njeno splošno politiko. Ta klavzula kliče po razrednem boju. Vladna stranka bo imela vedno v svojih rokah, da po potrebi drakonično udari po stavkujočih, ako se ji gibanje ne bo zdelo oportuno. Nadalje prepoveduje prvi člen zakonskega predloga vsak pritisk, cd strani stavkujočih na »večjo skupino državljanov«. Prav! Kdo naj pa interpretira, kdaj ona skupina, na katero stav-kujoči pritiskajo, poslane zadosti velika, da pade pod varstvo zakona? Ali ni zopet tukaj na stežaj cdprta pot za popolnoma samoljubne razlage? V resnici na ta način Trade Unije zgubijo avtonomne pravice, ki jih jim je priznala konzervativna vlada pod lord Beacons-fieldom pred celini polstoletjem. Sedaj bo za vsako odločitvijo, ki jo bo sprejel odbor strokovne zveze v prkl delavstva, sial sodnik ter študiral, če morebiti ni naperjena proti kaki večji skupini državljanov. Člen drugi je ravno tako brezmiseln. Trade Unije so imele pravico izgnati vsakega člana, ki se ni udeležil pravilno napovedane stavke. Člen 2. to prepoveduje. Vprašamo zakaj? Vsak delavec, ki misli vstopiti v strokovno organizacijo, vendar ve, kaj hoče. Dali so nm pravila v roke, da jih prebere, predno podpiše članarino, ln če mu delovanje društva ne ugaja, naj pa ga pusti pri miru. Kako se naj zahteva od organizacije, da naj sprejema ljudi v svojo sredo, ki se z njenim programom ne strinjajo? Takega kršenja pravice zadrževanja si še fašizem ni dovolil, ki je sicer de-kretiral, da morajo delavci vstopiti v državni sindikat, a je odboru državne strokovne zveze pustil pravico, da se prostovoljno iznebi članov, ki nočejo sodelovati. Trade Unijoiiom torej preti nevarnost, da bodo morali rediti v svoji sredi nedisciplinirane člane, ki bodo lahko vsak ukrep odznotraj onemogočili, še preden je udarila po njem roka pravice. Člen У prepoveduje vsak »pritisk, ki bi povzročil sovraštvo ali nepotreben strah pred represalijami«. Ako ima člen 3 pred očmi izzivanje iu celo pretnje v velikem stilu (recimo, da so naperjene proti celi državi), potem ga nihče ne bo napadal. Boj z nožem v roki ni več tvoj, vreden civiliziranega delavca. In dru/ba ima pravico, da se proti sili postavi v sik bran. A kdo bo potegnil meje? Če beremo besedilo člena, se nam zdi, da on prav lahko pokliče pomoč postave že v prid enega samega bojazljivca, ki je postal nervozen, radi pretečega štrajka. Angleški sodni dvori bodo oblegani od preplašencev, ki bodo zahtevali državno zaščito, kakor hitro se bo pokazala na obzorju meglica mogočega industrijskega konflikta. Morebiti vladi, ko je ta zakon za zaščito takih junakov izdelovala, še na misel ni prišlo, da bo delavstvo prisilila do tihih brezšumnili organizacij bojkota, kot se je to zgodilo v Irski, ki bo v razrednem boju mnogo hujše orožje nego pa odkrit boj pred vso javnostjo. Člen 7 kratkomalo daje justičnemu ministru kontrolo nad fondi Trade-Unijonov. On sam sme odločiti, kdaj in v kakšne svrhe sme strokovna organizacija porabiti svoj lasten denar, in če mu slučajno kakšna stavka ni pogodu, bodisi »da gre preko interesov dotične industrije«,bodisi ida je prestrašila ali izzvala kakega državljana«, ali z drugimi besedami, kadar vladni stranki ne bo všeč, bo smel rekvirirati fonde in tako stavko indi-rektno izgladovati. Torej ni čudno, da je zakonski predlog zadel na enoglasno opozicijo na deželi in v parlamentu. Labour stranka in oni liberalci (v gospodarskem pomenu besede!), ki še drže na tradicije svoje stranke, ga bodo pobijali z vso vnemo. Zakon se nahaja sedaj v tretjem branju, ko se lahko z izpreminjevalnimi predlogi korenito izpremeni. Najbrž bo ob tej priliki Anglež zopet postal Anglež in odbil razredno ost tega popolnoma neangleškega zakona, ki je plod nervoznosti konservativne stranke, ki vidi povsod učinke ruske agitacije. Mogoče pride pobuda z.a izpremembo od vlade same, ki bi morala pomisliti, da bo ta zakon kaj lahko okrepil delavsko stranko, ki komaj čaka na prihodnje volitve, v katere bo šlo z bolj levičarskimi gesli nego do sedaj. Delnice angleških železnic so v rokah 894.000 raznih ljudi. Lansko leto je bilo v Londonu 190 473.766 telefonskih pogovorov. V Bank of England v Lonaonu je trideset električnih strojev za štetje kovanega de- j narja« Vsak stroj našteje na uro za 150 funtov (412.500 Din). * Angležke ženske postanejo sedaj povprečno 60 let stare. To je enajst let več kot pa leta 1890. * Britanski infanterisl no.-:i no/:.iaiue opre- j me 61 funtov, ameriški pa do sedaj 98 funtov (skoraj 50 kg). i Iz zanimivih spominov grofa Czernina. (Zakaj so propadla tajna pogajanja za inir med Avstrijo in Rusijo 1. 1917.) Bivši avstro-ogrski zunanji minister grof Otokar Czernin je v založništvu United Press Association of A merica izdal svoje spomine, v katerih govori o tajni ponudbi, ki jo je pokojni ruski car Nikolaj 11. preko tedaj še nevtralne Amerike poslal Avstro-Ogrski. Czernin piše: Dne 26. februar.,a 1917 .-e je primerilo nekaj nenavadnega. Ameriški poslanik na Dunaju Penfield mi je telefoniral, da je prejel od državnega tajnika Lansinga zelo važno brzojavko. Radi svojih posebnih razlogov me ni hotel obiskati v mojem kabinetu v ministrstvu zunanjih zadev, ampak je prosil, naj jaz pridem k njemu, 'i^o postopanje je bilo čudno. Še nikdar namreč še ni bilo slišati, da bi kak poslanik odklonil obiskati ministra. Bila je tedaj kaka važna tajnost, ki jo je bilo treba verovati. Spoštljivi in uslužni ameriški' poslanik je očividno želel, da se ne bi izvedelo, da sva se sečla na razgovor. Pol ure kasneje sem bil sam v ameriškem poslaništvu. Kaj sem tam izvedel? Zjutraj je poslanik prejel i/. Washingtona dolgo brzojavko, ki je bila doloma nepopolna, 1er jo je vsled tega bilo težko razvozlati. Poslanik je dobil nalog, da te brzojavke nc .sine nikomur izročiti. Zato mi ni mogel dovoliti, da bi jo bil prepisal, čeprav so mu sporočili, naj mi osebno prebere. Kakor smo gori povedali, je bila brzojavka dolga in vsled nepopolnosti nejasna. Zalo jo bilo ležko razumeti njeno točno vsebino samo slušajoč, ko ga drugi čita. Prosil sem poslanika, da jo položi na mizo in da mi dopusti, da jo sam preberem, med tem naj se pa on dela, obrnivši mi hrbet, kakor da gleda skozi okno. Razložil sem mu, da ameriška vlada gotovo želi, da jaz in moj cesar jasno razumeva vsebino brzojavke ter da bi en sani nesporazum v tem oz.iru mogel povzročiti neugodne posledice. Če brzojavko položi enostavno na mizo, s tem ni prekršil dobljenih instrukcij, ki so mu samo prepovedovale, brzojavko izročati drugemu. Moja razlaga je sicer bila sofizem, a ameriški poslanik je imel toliko zdravega razumevanja, da se na to ni oziral in je razumel, da se bo radi posledic mojega sofizma izognil eventualnim težkočam. Vsebina brzojavke je bila nenavadna. V njej je bil obupen poziv Petrograda, v katerem je bila prošnja, če je Dunaj voljan, skleniti mir. Še isti dan je brzojavil ameriški poslanik, da sva to voljna storiti cesar in jaz, njegov minister zunanjih zadev. Poslanik je istočasno sporočil, da bo Avstrija o tem molčala in da je samo zahtevala, da cesarja ni smeti smatrati za oddvojenega od Nemčije, njegove zaveznice. Avstro-Ogrska pa se je ponudila kot posredovalec med Petrogradom in Berlinom. Za ostala vprašanja je Avstro-Ogrska predlagala, da se takoj začno ust meni tajni razgovori. Ves avstro-ogrski odgovor je bil čisto v duhu zavezniške pogodbe med Dunajem in Berlinom. Na temelju te pogodbe Avstro-Ogrska nikakor ni bila vezana posvetovati se poprej z Berlinom v slučaju, če ji bo ponu-jan mir. Ta obveznost bi nastopila le tedaj, ko bi mirovna ponudba dobila konkretno obliko, ki bi mogla vodili Jo separatnega miru. Dne 9. marca istega leta je prišel odgovor, ki je sprejemal naše glavne pogoje. Tedaj smo predlagali, da se seslaneta dva zastopnika v kaki nevtralni državi. Sledili so dnevi tesnobe in nestalnosti. Iz Rusije so prihajale samo konfuzne vesti, ki so govorile, da je tam izbruhnila revolucija in da je že v polnem razmaku. Nekega dne smo izvedeli, da je car vržen s prestola in da se je Kerenski proglasil za diktatorja. Ti dogodki so pokopali naše nade, ki so meni nekaj časa dajale upanje v boljšo bodočnost. Mimogrede je treba omeniti, da ta zgodovinski dogodek nikoli ni bil popolnoma pojasnjen. Francoski poslanik na ruskem dvoru, Paleologue, kiji o vsem bil točno informiran in v stalnem stiku s carjem, s carsko družino in z vlado, v prvi vrsti zato, da prepreči vsak poskus separatnega miru, ni nič vedel o tej mirovni ponudbi. Na drugi strani pa ni dvoma, da bi moža, kakršna sta Wilson in Lan-sing, ne bila sporočila ponudbe, če bi la res ne prihajala iz odgovornega vira. Je še neka druga tajnost, ki ima danes samo zgodovinsko važnost in ki bo morda nekega dne pojasnjena, da nas vse to, kar se je bilo zgodilo, nehote sili verovati, da bi zakasnitev ruske revolucije za nekaj dni bila spremenila zemljevid sveta. — Tako grof Czernin. Mi vemo, da se je v tistih usodnih dneh mnogo govorilo, da hoče Rusija sklenili separatni mir. Jasno je tudi, da so dolžili zadnjega angleškega poslanika na ruskem dvoru, da je on pomagal zanetiti revolucijo, da bi preprečil separatni mir med Rusijo in Avstrijo. Morda je to tista zadnja tajnost, ki o njej govori grof Czernin. Inteligentom na deželi! Da omogoči tudi onim, Ici bivajo oddaljeni od Ljubljane, založiti se s najboljšimi oblačili, je sklenila tvrdka DRAGO SCHWA11, LJUBLJANA, vpeljali potovalno prodajo blaga za razna oblačila, in sicer na ta način, da bo poslala v vsak kraj, od kjer bi dobila vabilo svojega odposlanca, s številnimi vzorci, blago najfinejše kvalitete, kakor tudi blago za preproste delavne obleke. Zastopnik, Ici bo tudi krojitelj, bo oblačila ludi takoj odmeril, tako. da bo vsakdo prišel poceni ne le do krasnega modernega blaga temveč tudi do elegantno ugotovljene obleke. Opozarjamo «o to zlasti ose driavne nameščence, kakor ludi namešćenlce, privatne nastavljeni e 1er sploh vse, Ici polagajo važnost na dobro in poceni blago 1er na izvrstno prilegajoča se oblačilu. — 1'riporočamo jim, da se poslužijo teh izrednih ugodnosti. Spominlaite se Podpornega društva slepih, Ljubljana, WoSIcva 12! XI. Sžazsšava Narodne < galerije. V aprilu in maju jc odprla v bivšem Jakopiču vem paviljonu razstava slik naših starejših mojstrov: Jakopiča, J me, Slemena in Vesela. Razstavljenih je okrog 80 oljnatih in pastelnih slik; razen Jame so vsi ostali razstavili poltg novejših še neka starejša tlela tako, da ima razstava do neke mero : retrospektiven značaj. Jedro slovenskega impresionizma, ki nam je skoro trideset iet vladalo v slikarstvu in nam dalo tolike estetskih užitkov, tako sito zadostilo umetnostnim potrebam svoje generacije in tako česl.o poneslo ime umetniškega slovenstva v svet, to jedro šc živi. Živi v svojih barvnih občutjih in pesmih še vedno svoje pestro, trdovratno življenje poleg modernejših, ki so sc njegovemu stilu odpovedali in žc zgradili potrebno novo stilno stavbo ki vlada v sodobni Evropi že več let. Še vedno je — sestavina moderne psihe ta subjektivni naturalizem, čeprav ne več bistvena, večinska; živi še v naši literaturi, živi tudi v glasbi — zakaj naj bi ne živela v slikarstvu, kjer je pokazala svoje najlepše barve? Res. Videl si Kralje in Pilona in -mlade« slovenske, francoske, ruske, nemške creali-ste«, ki so brutalno konkretni, eksaktno plastični in se smejejo barvnim mavricam in »občut;em«; so objektivni kiparji-arhitekti. Dobil si čut za moderno, plastično obdelavo teles, prijemljivc prostornosti, >:a strogo stehtano urejeno kompozicijo, in če greš s tem novim kriterijem v našo razstavo, se ti bo marsikaj zdelo »meglen dim«, občutil boš »viseče« kompozicije, jezil se boš nad tem, da z novir.i estetsko kritičnim orodjem na vsej razstavi nc najdeš prijemljajcv. Komaj boš uzrl med pestro mavrico barv Veselov akt 76 iz starih monakovskih »realističnih« časov, toda vsekakor te bo prijela Sternenova 45, »Pred zrcalom«, v kateri sc je avtor _ prav jc ugotovil dr. M. -— pomladil in stopii bližje moderni. Moderna in delo na tej razstavi, to sta že dva svetova. Dva svetova. >Lepota« si je preoblekla obleko in čuda! ini ji v stari noši skoro ne prepoznamo več obraza — starejši mlade ne prepoznajo več! Pa vendar, razumemo! Razumemo še te Jakopičeve pesmi, razumemo šc slikarja Sternena in Vesela, še sc da vživeti v Jamova občutja do neke mere. Saj to je pesem Slovencu nekam posebno prirojene lirične romantike — kakor so moderni F.vropejci, so bili stari Slovenci! Čisto enako te pogreje v duši Jakopičeva krajina osnovno zeleno modulacijo, v kateri eksplodirajo vroče karminaste in rumene rakete — kakor čutiš slovensko liriko ob Župančičevi metafori, pri Ketteju, Murnu .. Malo sujetov obdeluje Jakopič, pa tisti so, tako čutiš, polno peti iz lirskomehkega slovenskega srca: Ob košnji, Koncert, Trnovo, Skica, Na gričku Sava. Naš sentiment jc to! Ni še izpeta ta pesem in ne bo še! Napram Jakopiču je Stcrncn manj poet, hladen, bolj skoro »profesor«, toda vseskozi -slikar in samosvoje intuitiven. Drznost poteze in velikopoteznost, kako optično zgrabi in poda objekt, ga razodevala. Giblje sc v ožje začrtanem krogu sujetov: mlada žena v mračnem premišljajoča, Magdalena, Maska, Dekle s knjigo, Japonka, V cerkvi, Na divanu — vse so sestri;. Toda vsaka ima lasten slikoviti smisel: ali ga je vzhitila slikovita kontura ali problem mračnosti ali svojevrsten barven akord. Na razstavi dominira njegova >Pred zrcalom« (45) — tam se je modernim približal — makari nehote — k »brutalni plastiki«, ki jo danes išče oko, k sta- tični kompoziciji, približal cclo v izberi konkret. nega, ncscntimentalnega sujeta.- Fcrdo Vesel jc poslal kopico slik iz starejših in novejših časov. So poleg še stvari iz časov mc. nakovskega študija (61, 76). Nekam blizu jc da-našnja moderna temu staremu objektivnemu rea. lizmu. Takrat so šc vedno »znali«. Danes hočejo znova »znati«. Vesel sc razlikuje od vseh ostalih, pa je vendar trdno vklenjen v njihov krog po umetnostnih nazorih. Žal, preveč eksperimentira in morda jc ravno zato težko izobličiti si njegov enotni umetnostni značaj spričo tc razstave, če lo poizkušanjc ni že nekam značilno. Zadnje njegove stvari so, mislim one št. 57, 59, 63, 64, 65 itd. (kjer kombinira olje s pastelom), vendar posebnega »-napredka« ni. Vesel je ostal stari, toda drži si častno mesto poleg Jakopiča in Sternena 7. moistrijami št. 60 in 65; ludi portreti se postavijo nekateri. Jama si je končno izbral Bled z okolico za \ skoro edini objekt slikanja Opeva nam slikovite j izrezke iz teh krajev, daje jim »življenja« s solne-j nim in jesenskim, deževnim občutjem v duhu ob-čutenjskega impresionizma, ki ima s starim, klasičnim, »studijskim« 1'artpouriartizmom komaj šs nazunai kaj zveze. Ni revolucionaren, da bi drvel za »novim« v stilu, pa je stopil v svojem razvoju v zrelo fazo, ki ji daje velike slikarske kvalitete, Žal, se morda često približa, koncesionira recimo, okusu publike. Živeti morajo tudi slikarji in ti razstavljajo poleg reči, ki so »za razstavo in kritiko«, tudi one, ki so naprodaj! Želim razstavljačem veliko obiska na raz. stavi, Ljubljančanom pa, da bi marsikateremu prišlo na misel, vreči nemške tiskane kiče pod streho in nabaviti si galerijico del domačih umetnikov. Umetnina je stvar, ki ostane in ki je na steni — nekako merilo za mnenje tujca, ki stop v sobo, o tebi in tvojem okusu! S. V. CfviJblijanslco gledišče DRAMA. Začetek ob 20. uri zvečer. Sobota. 14. maja ob 15. uri pop. JAZ IN TI. Dijaška predstava po znižanih cenah. Izven Nedelja, 13. maja ob 20: LUMPACIJ VAGABUND. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Pri današnji dijaški predstavi komedije »Ti in jazi veljajo enotne cene, sedeži po 10, 6 in ô Din. stojišča 3 Din. Začetek predstave ob 3 popoldne. Komedija je žela pri dosedanjih vpri-zoritvah velik uspeh. Mlarïbarsfco ' Sobota, 14 maja ob 20: RIGOLETTO. Premijera. Proslava 25 letnice delovanja g. ravnatelja Mitroviča. Izven. Nedelja, 15. inaja ob 20: RIGOLETTO. Pondeljek, 16. maja: Zaprlo. Torek, 17. maja ob 20: LOGARJEVA KRISTA Abonma Ć. Kuponi. Gostovanje Rcinhardtavega ensenibla. Okcii i 20. t. in. bo gostovala v mariborskem gledališču slovita družba Reinhardtovih desidentov z Gôtzo'o I komedijo »Ingeborgv. Ker so Reinhardtovci znižali i svoje honorarne zahteve, je tudi uprava nastavila nižje cene in sicer: ložni proslori po 150, 125, 100 Din; parterni sedeži po 125. 100 in 80 Din: balkonski po 125, 80. 50 in 30 Din. galerijski pa 40. 20, 15 Din; stojišča po 10 Din. Zato prosimo cenj občinstvo, da se prijavi takoj, a najdalje do lorka 17. maja pri dnevni gledališki blagajni in si rezervira vstopnice, ker se vrši to gostovanje le v slu čaju, da bo gledališče do 17. razprodano. NAJBOLJŠE PLAČANA OPRAVILA. Zanimivo je pogledati okoli po svetu, ter primerjati plače nekaterih ročnih obrti in pa uradnika za pisalno mizo v zaduhli pisarni. Ker je Amerika najbogatejša dežela na svetu, so seveda tam tudi najvišje plače. Izurjen stukater v Newyorku ima 130 Diu na uro ter zasluži več v enem dnevu kot povprečni uradnik na Angleškem v enem tednu. Newyorški zidar ima 96 Din na uro, ravno toliko železolivar. Ovcostrižec v Wyomingu dobi plače 9.70 Din za striženje vsake ovce. Ker izurjen strižec ostriže v osmih urah 180 ovac, dobi torej v osmih urah 1746 Din. Seveda mora ovco ostrici v 2 in pol minuti, kar le redkokdo doseže. V Fordovih tovarnah v Detroitu zasluži marsikateri delavec 8250 Din na teden. So pa tudi delavci v jekleni industriji, ki zaslužijo, posebno v valjarnah do 13.000 Din tedensko! A tu je treba možganov in mišic. Za časa žetve v Ameriki zaslužijo žanjici 500 Diu dnevno in še petkrat na dan dobro hrano. Tempo pri delu ic pa tudi prav amerikanski, in le najmočnejši vzdrže. Ta serija je zelo kratka. Zavijalci sadja v Kaliforniji imajo akord-no delo ter zaslužijo nekateri 8C0 Din dnevno. Zelo dobro plačani so raznašalci časopisov z. motornimi kolesi. Eden takih raznašalcev je bil v Londonu pozvan pred sodnika, ker ni plačal dohodnine in lam se je izkazalo, da ima mož 6 funtov tedensko, t. j. 1650 Din. Neki brnsač škavij jo zapustil, ko je umrl, 20.000 funtov (5,500.000 Din). Gorske vodnike sicer ne moremo prištevati k ročnim delavcem, vendar pa je tudi tem treba silnih fizičnih moči. Nekateri švicarski vodniki zaslužijo v seziji velike vsote. Amerikanski turisti hočejo imeti najboljše voduike. zato jih pa tudi temu primerno plačajo. Nič nenavadnega ni, da za eno težko turo prejmejo 40 do 50 funtov, t. j. od 11.000 do 13.750 Din. Ko je neki amerikanski turistinji iz Philadel-fije uspelo, da je z vodniki dospela ponoči na Winklerturm, je bila tako zadovoljna, da jim je podarila 1000 funtov ali 275.000 Din. IZUMITELJ FONOGRAFA. Ali je zares Edison? Ne. Zakaj genialni Amerikanec je dobil paient 19. decemb. 1877, dočim je osem mesecev prej izročil Franco? Charles Cros uradu Znanstvene akademije za pečateno pismo, ki so ga odprli šele 3. de cembra istega leta in ki je vsebovalo natančen in popoleu opis fonografa. A že pred Charle som Crosom je Théophile Gautier leta 1847 razmoirival možnost, da bi se glasovne modu lacije lahko zabeležile in ohranjevale. Lahko pa sežemo še bolj nazaj. Cyrano df Bergerac pripoveduje v svoji knjigi L'Autr( Monde ou Histoire Comique des Etats et Em pires de la Lune« (Drugi svet ali komična zgodovina držav in carstev Lune) tako-le : »... K( sem škatlo odprl, sem našel nekaj kovinaste ga, skoraj podobnega našim uram, polno, sani ne vem, kakih majhnih vzmelov in nerazum ljivih priprav. Kujiga je to zares. A čudežu; knjiga, ki nima niti strani niti črk. Skratka knjiga, za katero ne rabiš oči, če se hoče; učiti iz nje; treba je imeti le ušesa. Kadar b lorej kdo rad bral, navije številne najrazlif nejše drobne vzmeti te priprave. Potem na ravna kazalec na poglavje, ki bi ga rad po slušal, — in že izhajajo ko iz človeških ust al iz glasbenega instrumenta iz priprave razloč no vsi različni glasovi, ki tvorijo jeaik velikih prebivalcev Lune ...« Ali niso čudovite te besede iz prve polo vice sedemnajstega stoletja? Ali ni v njih fo nograf v kali? Vse lo pa seveda ne ».munis slave Edisonu, velikemu realizatoriul Gospodarstvo Kako kaže v goricah. Poročila iz raznih krajev Slovenije nanašajo, da nastavek grozdja ni obilen, kar je bilo tudi pričakovati vsled lanske deževne letine. Trta je otrok solnca in toplote in ne uspeva v deževju in mrzlih nočeh, katerih jo bilo lani vso preveč. Zato je mnogo poganjk brez kaverkov (grozdja) in le najmočnejše kažejo po en, redko dva grozda. Sicer pravi pregovor, da se grozdje rodi do Vrbanovega (25. t. m.) in zalo bi bila vsaka končnoveljav-na sodba o množini letošnjega pridelka še preuranjena. Vendar pa moremo beležiti dejstvo, da naši vinogradniki z dosedanjim nastavkom grozdja niso zadovoljni. Razne ujme, bolezni in živalski škodljivci bodo itak še zredčili dosedanjo upe. O starejših nasadih, ki pešajo od leta do leta, in tudi o onih goricah, kjer je lani gospodarila peronospora, gre glas, da bodo malo rodne. Vremensko bolj občutljive vrste, kakor žlahtnina, trami-nec, muškat itd. kažejo tudi slabo. Dobro obdelani posebno mlajši in pognojeni vinogradi pa kažejo tam, kjer se je v lepem vremenu koncem avgusta lanskega leta opravila tudi tretja kop, bolj prijazno lice, čeravno se najde povsod precej mrtvih očes, vkljub mili zimi. Na šiparonih se to posebno opazi. Leta 1917. je bil v spomladi nastavek grozdja baje tudi slab, leda izredna vročina je dozorela vsak grozd in zrastlo je izvrstno vino. Pravijo, da je grozdje »teklo« in je bilo le malo tropin. Vsled dobre kakovosti so tudi cene poskočile in vinogradniki so bili zado-oljni. Bog daj, da bi bilo tudi letos tako. Od cvetočega grozdja do preše pa je še dolga pot. Vinske cene so stalne in kažejo navzgor. Na borzi v Zagrebu so poskočile za 8 do 10 odstotkov. Zabge so precej izčrpane in do jeseni se bedo iskala stara vina, ker moramo približno do novega leta računati s konzumom starih vin. Poziv gospodarskim krogom. Letošnji VII. mednarodni vzorčni velesejem v Ljubljani se vrši 1., zastavni listi 20—22, kom. zadolžnice 20—22, Celjska 195—197, Ljublj. kreditna 150 den., Merkanlilna 99—100, Prašte-diona 850 don., Kred. zavod 160—170. Trbovlje 500 bi., Vevče 140 den., Siavbna 55—65. Zagreb. 7 odstol. invest. posoj. 84.50—85.50, agrari 51.25-51.50, vojna odškodnina 3390340, maj 339.50-340.50, junij 341—343, Ilrv esk. 96.50, Hi-pobanka 61, Praštediona 850 Ljublj. kreditna 150 zaklj., Sečerana 495—505, Slavonija 27—28, Trbovlje 490, Vevče 142.50 zaklj. Dunaj. Don.-savska-jadr. 82.00, Alpine 42.50, Kranjsk aindustrijska 48.40, Trbovlje 61.00, Hrv. esk. 14, Leykam 11.75, Jugobanka 11.50, Hip. banka 8.15, Gutmann 38.50, Mundus 170, Slavex 15.50, Slavonija 3.70. BLAGO. Ljubljana. Tendenca za les in deželne pridelke čvrsta. Zaključki: les 4 vag. Kur/.i neizpre-menjeni. Glasba Pevski nastop ljubljanske mladine. D.ines v soboto, 14. t. m. ob 4 je v Unionski dvorani m'a-dinski koncert, kojega spored izvajajo učenke dven ljubljanskih osnovnih in 1 dekliške šolo. Bogat sporet tvorijo a capella dekliški zbori, po večini slovenske narodne in umetne pesmi. Nastop vodita gdč. uči.elliol Svetek in Umberger. Sodelujeta pu gdč. Verbičeva in Vogelnikova. Predprodaja vstoi>-nic v Matični knjigarni in od 3 dalje prod koncertno dvorano. JVassnanila Hiralnično društvo v Murctirrih pod Ptujem ima svoj redni občni zbor v nedeljo 22. t. m. po rani sv. maši pri Sv. Marjeti niže Piuja v prostorih gos ilne Miki. Na dnevnem redu sta: sprememba pravil in volitev novega odbora. Izletnikom. V nedeljo dne 1. maja bo otvoritev krasnih podzemskih jam na Taboru pri Št. Jurju. Kol dober poznavalec. teli krajev moram pripomnili, da je najpripravnejša postaja Predole, od katere je peš pol ure po krasnem gozdiču ko! nalašč pripravljenem za kratek izprehod. Mislim, da bo vsakemu boli ugajal gozd kot da požira prah po cesti 1 uro hoda. Torej vsi na Tabor! "Poizvedovanja Srebrna ženska nra z usnjalo zapestnico se je našla. Dobi se pri Ivanu Čoker'u, Rimska cesta št. 2-1,. levo, od pol 12 do 1. Ženski dežnik se je našel v cerkvi. Kdor ga pogreša, ga dobi na frančiškanski porti. Državna razredna Ia. Izžroban: d-.bitki dne 11. maja 1927. Eleklna banka M. Jankolo, Ljubljana. 0496 470 435 430 629 878 008 434 233 319 799 815 190 370 706 533 154 909 200 020 042 713 856 715 624 444 979 1051 808 612 526 733 884 356 693 757 397 424 910 518 540 531 120 730 932 681 215 094 Г08 535 671 155 (2000) 497 527 802 945 623 913 4i;0 2010 750 202 832 297 532 077 343 840 157 285 411 820 587 954 834 965 661 467 250 259 701 3747 995 072 807 392 847 398 805 910 869 177 794 183 717 757 313 9S0 511 133 471 4007 587 860 333 122 809 487 209 870 269 (4000) 270 936 199 825 2S9 682 613 492 370 102 031 3!G 297 107 1C0 572 5811 67 3 7ГЗ 810 776 384 072 074 918 419 729 827 183 605 200 879 703 205 038 103 015 132 908 161 588 (£09 75/ 994 885 74 1 248 516 405 008 082 419 807 059 229 504 761 730 522 477 967 368 466 818 7240 667 929 858 405 704 038 495 429 148 483 824 211 614 465 520 697 250 030 603 888 158 510 324 889 8038 570 281 799 227 178 370 943 860 6CS 402 574 798 889 145 (2000) 675 9919 047 912 783 172 040 028 787 317 520 915 718 S00 739 109 752 2P4 239 817 283 138 420 418 1G7 910 815 098 &/S 10882 5Г8 041 971 436 423 307 311 979 148 338 746 275 028 S70 1125-1 401 (2000) 396 740 327 644 882 267 182 886 323 132 928 745 931 242 (2000) 121 357 675 985 804 195 702 023 7M 669 12290 G40 011 943 619 281 611 868 087 993 046 825 895 282 0-14 751 (-4000) 603 (2000) 644 , 012 493 884 945 447 881 ' 13862 970 103 559 535 904 720 354 067 110 984 560 333 39-4 692 704 906 14117 088 075 801 562 717 614 157 489 3333 060 237 426 637 014 309 009 723 198 938 806 342 547 15153 888 029 034 520 822 969 633 874 941 529 698 131 265 341 887 079 500 200 095 262 (2000) 193 711 717 677 10488 397 446 210 633 190 (2000) 775 822 311 550 551 991 829 899 576 696 17983 024 826 567 849 341 178 918 (2000) 726 154 819 725 565 029 086 226 279 396 (4000) 054 841 967 420 18960 598 170 482 690 917 958 001 949 (2000) 943 6&4 799 378 971 887 515 660 957 498 618 576 19699 786 620 868 684 618 5-19 079 (2000) 106 449 643 817 831 619 311 191 583 (2000) 543 (2000) 032 829 462 152 20011 226 788 796 769 231 508 (2000) 497 040 968 210 397 236 489 422 218 095 (2000) 537 583 316 122 21777 245 818 820 456 436 401 804 125 879 728 409 249 345 901 020 373 073 628 471 445 427 404 774 664 041 443 021 22114 060 851 470 214 849 838 819 (2000) 334 452 031 033 915 984 248 903 930 972 950 982 822 500 23952 083 248 959 180 905 724 319 027 592 200 002 266 401 466 425 012 942 081 611 134 682 559 24812 794 868 931 393 449 (2000) 385 05« 983 348 126 823 164 885 141 027 165 690 832 25180 946 607 322 801 115 918 709 831 39« 558 381 372 001 990 936 691 059 479 415 067 994 266 26812 8C3 688 500 714 045 856 521 335 397 823 775 514 180 465 044 773 609 877 247 947 171 8-45 277 203 27022 398 037 740 707 945 344 273 264 (2000) 187 208 (2000) 937 581 288 032 762 (2000) 290 790 984 089 573 28213 504 572 134 524 291 488 026 705 735 832 986 250 939 464 280 890 (2000) 965 433 866 728 443 752 545 030 673 444 412 584 111 707 29608 704 828 067 108 478 703 724 338 690 387 364 020 757 115 750 816 425 794 017 196 175 076 278 091 566 830 502. 30101 729 074 210 108 861 661 470 362 735 874 251 542 141 (2000) 247 454 (4000) 792 242 663 823 659 877 715 491. 31469 014 071 (2000) 874 (2000) 644 484 777 609 144 248 287 0'23 202 537 826 959 021 233 292 094 581 188. 32774 003 002 266 784 545 986 125 321 867 489 442 194 670 042 903 008 (2000) 019 376 050 800 100 633 021. 33197 180 324 370 062 515 527 301 984 137 878 134 055 30« 110 335 226 705 097 293 318 047 947 (2000). 31780 061 156 990 733 474 (4000) 616 095 513 219 071 944 119 240 908. 33516 200 125 223 074 350 882 647 908 977 192 787 (2000) 307 979 871 906 148 870 771 232 267 038. 86G45 408 3S6 039 817 990 136 996 354 212 887 510 033 458 029 902 481 810 375 556. 37711 031 024 422 534 928 551 033 951 809 431 892 047 (2000) 771 (2000) 016 598 9P3 П41 127. 394 311 033 740 800 979 072 901 549 342 322. 703 807 504 789 S90 755 38215 116 027 205 023 565 207 368 935 203 734 772 800. 39837 003 236 335 465 871 6A5 (2000) 518 785 623 763 424 415 416 278 763 369 099 409 707 850 861. 40880 921 S30 524 512 418 3P1 480 662 445 853 033 599 638 232 502 686 070 492 041 333 814 191. 41386 767 236 635 595 205 333 259 641 027 501 770 577 9-19 260 947 145 159 749 530 300 378 734 446 449 009. 42932 434 731 111 730 290 282 452 886 068 810 0-10 089 (2C00) 641 445 652 866 816 697 984 4«-! 835 897 380 237 622 621. 48016 323 766 778 398 543 484 514 479 567 713 882 058 900 039 (2000) 238 825 075 853 41032 254 156 922 900 124 325 754 543 153 797 437 108 050 097 035 452. 45891 571 303 935 132 851 808 390 488 700 302 516 (2000) 109 337 771 871 548 953 389 187 730 299 168 858. 40982 752 514 ,4-42 948 178 185 (2000) 303 651 846 418 590 733 728 018 914 917 878. 47612 654 961 637 175 936 887 395 027 153 628 020 (2000) 680 248 467 940 110 530 978 345. Sven Elvestad: 33 Mož, ki je oropal merto. Policijski uradnik, ki je bil prišel pogledat, kaj je zgodilo, je izpovedal, da sta sedela uradnika na zadnjem sedežu, udobno naslonjena vsak v svoj kot. Jilo je prav tako, kakor bi se bila namenoma tako sedla, da bi spala, in nič ni kazalo na to, da bi bila nenadoma napadena. Vklenjeni mož je ležal iztegnjen ob sprednjem sedežu. Navidezno se je sam lako vle-gel, da bi mogel boljše in mirnejše spati. Ko so tako govorili sem in tja, je prišel zdravnik. Preiskal je speče zelo skrbno, vendar ni takoj oscgel zaželjenega uspeha, četudi se mu je porajal jotov sum o vzroku spanja, je vendar želel videti avto, »redno je izrekel svojo sodbo. Zapeljali so avtomobil ca zaprto dvorišče policijskega poslopja, in preiskava se je pričela. Asbjorn Krag je bil poleg. Tenki zdravnikov nes jc takoj zavonjal določen duh. . Ka:ra « je zamrmral. Sedaj je narahlo zaduhal kafro tudi Asbjorn Hrag. Vendar morate priznati, gospod doktor,« je pri-lomnil detektiv, »da kafra sama ne more imeti ta-tega učinka.« Gotovo ne, toda kafra močno vonja. Bržkone so 0 samo primešali, da bi prikrili drug slabejši vonj.« Asbjorn Krag je moral upravičenost te razlage iriznati in oba sla se vrnila v sobo. Sedaj je pričel zdravnik buditi speče. Vbrizgal un je v zapestja neko poživljajoče sredstvo, kar je vzročilo, da so se začeli nekoliko gibati in mrmrati 1 ra/l< "ne besede. Naposled so vedli njegovi poskusi ako daleč, tla je eden izmed uradnikov odprl oči, a ili hitro spet zaprl. Pu ludi ta hip je zdravniku zadostoval. »Ali ste videli n:egove oči?« je vzkliknil. : Га « je odvrnil Krag začudeno.- »Zdelo se mi je, da so rumenkaste.« »Prav clobro. In to mi tudi vsp razodene. Te ljudi je omotil nekdo z izredno redkim upavalnim strupom, ki ga poznajo v Indiji in Tibetu, šele pred nekaj dnevi ssm bral o tem v nekem angleškem medicirskem časopisu.« »Ali je s'rup nevaren?« »Prvikrat niti najmanj ne. Toda omotica more trajali več ur, ako se ne uporabi edino sredstvo, ki more človeka spet osvestiti.« »Kako sredstvo menite?« je vprašal Krag. »Edinole kofein. To je sredstvo, ki ga nosimo zdravniki pri takih-le slučajih navadno vedno s seboj.« Zdravnik je odprl majhen usnja t tok in začel pripravljati stekleničice in puščala. Dočim je imel s tem opraviti, je potrkalo na vrata, in vstopil je stražnik. Prišel je s poročilom. Stražniku ni bila zadeva prav nič znana; toda okolnost, da je motil tako važno posvetovanje, je kazala, da je moralo biti njegovo sporočilo zelo važno. »Čujem, da se govori tu o nekem rumenem avtomobilu,« je rekel. »Da, o zaprtem rumenem avtomobilu,« je potrdil Krag. »Morda vam je o njem kaj znanega?« »Da, vem o njem nekaj.« »Pripovedujte.« Stal sem na oglu Gledališke ulice, ko sem videl, da prihaja počasi po Weidenski cesti nek avto. Ker se prav takrat na cesti ni ničesar dogajalo, sem opazoval avto. Medtem ko je zavil za vladno palačo, so se odprla njegova levn vratca in na deščico je stopil starejši gospod s sivo brado — avto je vozil pri tem počasi dalje. »Ali ste gospoda poznali?« »Sprva, ko sem ga zagledal, sem mislil, da je gospod načelnik; ko je pa gospod skočil na cesto, sem po njegovi hoji spozral, da ni bil.« »Videli ste torej, kako je skočil na cesto?« »Da, poprej je še avtomobilna vratca za seboj zaprl.« »Ali ni zbudilo to postopanje pri ljudeh nobene pozornosti?« »Јз. Ker se je pa mož smehljal in nekomu v vozu pomignil, so mislili, da je vse samo šala, in niso se več za to menili. Mene je pa dirnila izredna moževa sličnost z gospodom načelnikom.« »Ali ste mu sledili?« »Da, sledil sem mu. Ko je prišel v Gledališki ulici do hiše 7 b, enemu izmed starih poslopij te ceste, je vstopil.« »In nato ste čakali zunaj.« »Da, čakal sem. Mislil sem si, da bi bilo vendarle zanimivo zvedeti, ali tam slanujc, ali pa je morda hotel samo koga obiskati.« »Kako dolgo ste čakali?« »Približno pol ure.« »Ali se je vrnil?« »Ne. Ostal je v hiši.« Krag je nekoliko pomislil. Nato je vprašal: »Mar ni prišel nihče iz hiše?« »Prišli so štirje, medtem ko sem tam stal. Stara žena in mlado dekle s košaro pod pazduho, neki nameščenec električne centrale ali telefonski delavec v modrem jopiču in končno mlad mož, nekak knjigovodja ali kaj sličnega.« »Hvala,« je dejal Krag očitno vzradoščen, »dobro opazujete, toda kljub temu so vas zvodili za nos. Stavim, da je bil stari mož, ki je šel v hišo, eden izmed štirih, ki so prihajali ven. Morda je bil telefonski delavec, morda ona stara žena. Kdo ve. Toda vaše sporočilo mi bo prav prišlo.« ШЕШЗ s- > 13 o- n o s ° O rf f " o РЧ o J* £ S? o » O p a. g K' » w D O fil K » 4 * ci 3 5 s; ra O < c- ra S-ffS £Г B ? Г O i? D§ P Б B I O C/l « o * z b N. 2 o o ?m3 2. P O p < m _ D (Л OO a» «S л m N g P ? O?* p 2. p p o si § i<» 6» * » n> g o - Г" ce D' . îfH a z. , Š » »I г K - O ra P jO § I» 5 O B < -4 111 = 111 = 48097 019 415 234 117 739 792 062 (2000) 424 228 815 226 618 866 208 597 328. 49807 371 368 750 554 998 941 621 314 190 818 180 635 202 89K 516 208 597 238. 5068»* 939 813 048 861 341 917 384 891 290 533 627 (4000) 635 145 316 492 243 956 326 889. 51498 337 462 945 785 033 968 071 783 310 715 100 870 602 413 (2000) 107 053 112 336 841 527 969 402 817. 52042 015 273 198 499 ( 2000) 096 087 169 504 184 (1000 ) 315 704 443 090 260 893 550 281 647 363 848. 53972 257 571 470 139 611 328 746 827 290 641 222 498 324 382 491 916 742 364 54895 937 798 538 697 032 (2000) 944 424 003 591 917 134 624 802 023 283 653 127 585 017 051 919 403 638 483 792 316 406 523. 55669 820 003 488 692 329 982 618 874 299 948 347 327 697 286 983 ( 2000) 388 213 896 997. 56963 083 016 881 673 117 124 032 103 (10.000) 611 624 S20 511 110 584 474 722 023 450 291 911 035 394 506 214 469. 57756 C00 718 ( 2000) 475 726 227 378 338 358 925 917 204 462 270 753 399 658 362 741 542 774 014 277 334 763 280 314 910 207 117. 58596 990 298 193 185 765 226 052 155 285 256 905 960 004 271 015 275 749 594 163 281 101 897. 59419 294 957 328 031 573 267 916 754 406 983 329 118 130 502 171 262 259 758 498. 60093 057 894 821 561 333 455 126 (2000) 054 439 725 318 600 344 727 151 150 292 330 807 283 032 667 751 731 (2000) 915 (2000). 61811 329 (2000) 975 747 250 (2000) 144 087 183 (2000) 794 906 865 202 990 397 925 (30.000) 531 508. 62760 149 335 374 851 261 370 854 775 151 301 463 900 446 541 287 377 255 352 965 919 077 861. 63638 007 08S 089 662 882 677 153 017 926 542 067 856 392 233 038 246 307 351 173 950 590 361 341 949 581 130. 64911 4(10 (>58 566 661 190 027 240 447 640 600 243 (2000) 800 (2000) 852 311 021. 65322 295 (2000) 727 578 788 187 528 274 156 609 677 208 314 901 711 339 146 645 212 148 516 170 601 020 707 213 240 378 272 042.82376532, 66987 424 889 096 614 155 775 038 170 601 (Г20 707 213 240 378 272 042 127 ( 2000) 907 850 074 906 663 494. 67257 548 175 697 392 615 855 613 189 129 313 436 422 522 584 529 064 373 327 596 132 924. 68060 377 200 355 310 863 634 624 (2000) 297 166 183 788 173 0S3 368 480 (2000) 896 086 664 266 291 142 084 894. 69457 837 340 921 635 477 737 086 951 151 941 986 602 122 180 067 925 354 189 910 458 592 704 810 70564 910 655 110 705 305 064 637 151 704 862 334 062 744 580 056 694. 71555 755 915 380 823 92-1 242 382 698 721 580 856 700 025 338 508 089 423 076 828 540 333 429 668 740. 72877 466 421 491 569 (2000) 299 586 187 106 413 768 416 330 730 499 854 225 963 604 242 772 287 020 063 830 804 568 606 97j 985. 73240 116 153 157 302 653 175 291 463 603 (4000) 991 915 993 858 368 377 356 708 63-1 625 772 374 515. ■ 74639 999 759 810 859 836 98^ 852 326 716 543 529 019 232 416 423 297 153 571 975 205 886 547. 75752 882 447 169 952 290 441 453 834 383 203 153 259 512 660 561 162 548 761. 76147 366 285 706 736 409 423 519 920 976 271 815 926 851 938 820 305 468 867 884 059 377 120 304 623 556 988 014 (2000). 77055 897 261 540 249 259 760 910 054 755 534 543 924 686 810 478 835 809 645 881 109 709. 78187 986 674 088 057 329 506 458 814 668 176 126 069 (4000) 020 822 798 (2000) 281 901 918 (2000) S47 062. 79496 719 501 460 (2000) 970 041 (2000) 454 081 (2000 ) 244 424 237 977 700 267 328 591 696 965 909 383. 80794 241 202 528 944 732 000 422 036 383 950 014 207 257 076 622 694 436 228 111. 81324 315 773 264 010 480 492 617 774 150 (2000 ) 259 724 001 296 482. 82476 623 627 399 247 741 149 773 364 311 028 022 "16 304 482 410 570 234 577 753 963 707 (2000) 438 045 448 175 497 000 384 953 494. 83280 485 215 538 815 342 353 546 043 998 383 217 921 735 492 259 164 299 279 224 139 885 031 404 106 312. 84095 689 -159 283 537 980 585 548 239 300 789 646 960 051 995 (2000) 825 701 381. 85086 977 533 591 111 875 186 504 (2000) 047 969 124 059 835 222 389 170 (2000) 619 791. 86527 130 833 432 604 642 342 172 278 675 678 148 344 018 136 091 637. 87087 442 773 348 429 800 673 231 898 (2000) 644 860 007 944 802 093 064 065 045 346 697 066 192 210 220 002 710. 88874 231 404 043 826 742 054 312 072 710 487 613 988 630 731 961 468 779 500 396 931. 895'0 392 981 037 492 299 266 931 672 714 862 879 464 497 545 (2000) 807 899 050 188 336 378 415. 90210 199 025 725 710 766 247 134 071 951 147 160 630 193 077 765 545 775 308 703 780 890 &14. 91218 269 749 (2000) 964 520 811 232 293 681 170 428 932 558 277 (2000) 478 361 275 188 390 400 071 839. 92043 716 739 358 625 624 (2000) (»9 570 327 353 632 669 269 611 723 708 054 281 136 334 (4000) 451 (2000) 390 856 745 968 328. 93521 865 363 (2000) 466 914 752 197 564 916 158 067 298 124 069 620 (2000) 376 222 439 (2000 ) 744 742 044 846 860 062 767 965 180 189. 94834 345 503 498 165 961 069 827 (2000) 390 181 256 757 714 144 496 957 826 598 234 593 660 723 744 887 819 260 996 960. 95110 054 832 895 056 220 306 (2000) 149 (2000) 480 899 318 647 150 700 259 095 807 551 591 310 717 474 167 661 918 871. 96009 097 610 001 021 550 087 501 614 811 964 935. 97570 048 731 228' 184 379 510 768 634 484 156 (2000) 015 473 059 396 688 995 924 101. 98278 338 611 162 685 191 298 590 619 b420 (2000) 973 046 416 205 896 (2000) 423 768 684 462. 98278 338 611 162 685 191 298 590 619 620 (2000) 834 502 650 102 895 (2000) 973 046 416 205 896 (2000) 423 768 681 462. 99597 679 956 317 571 923 358 781 687 562 166 601 024 119 622 469 249 738 913 014 494 410 689 827 348 918 208 984 (2000) 282 169 125 661. 100876 113 915 932 297 3-17 477 676 271 685 085 650 155 101978 732 473 222 106 299 749 (2000) 486 20: 765 543 694 681 281 358 133 121 492 370 206 500 387 383 839 899 850. 102228 099 920 597 208 751 826 443 549 493 571 366 239 173 706 628 497 802 074. 103864 677 847 772 576 054 366 726 683 959 360 637 925 453 816 642 769 356 811. 104982 522 405 294 416 903 263 145 912 630 727 435 296 386 057 493 563 990 268 077 836 (2000) 862 879 975 148 309 026 696. 105898 096 723 088 827 812 583 642 624 972 048 665 163 765 691 907 496 407 027 926. 106576 533 (2000) 222 314 562 616 914 935 847 238 098 464 679 568 116 149 478 512 772 (4000) 495 480. 107490 707 649 239 769 113 360 756 598 995 066 332 719 749 108 032 988 840 (2000) 457 608 414 013 855 348 604 679 634 808 854 813 658. 108017 000 538 977 132 864 345 185 780 683 441 769 782 299 750 309 523 704 434 352 751. 109583 389 668 372 980 342 574 765 ( 4000) 298 (2000) 070 341 557 678 892 025 528 723 (2000) 462 (2000) 907 067 874 906 397 581 040 777. 110087 919 (2000) 044 204 037 (2000) 213 979 899 911 052 345 593 638 118 098 013 481 (2000) 120 061 309 246 337 922 375 980 288 677 517 787 991 693 158 933. 111129 074 910 282 502 817 565 339 180 723 496 672 939 381 944 777 831 174 109 (2000) 017 621 889 148. 112911 372 860 763 374 (2000) 926 214 816 737 25S 134 690 601 556 773 426 243 526 482 777.. 562 970 893 625 3(>9 267 337 821. 113699 674 324 821 364 869 283 272 999 (2000) 710 749 855 108 244 230 649 277 139 521 804 878 723 951 964 666 062 883 689 468. 114322 512 282 527 683 028 829 026 219 497 724 183 778 695 054 048 107 031 972 697 095 115883 470 889 ( 2000 ) 267 058 C>02 845 359 258 061 (2000) 065 632 168 024 986 243 766 184 112 097 893 066 507 634 165. 116251 174 (2000) 326 177 170 134 663 530 643 395 632 489 953 812 510 846 484 158 672 037 (2000) 349. U7964 954 865 161 376 210 705 442 ( 2000) 276 048 838 011 640 657 951 636 941 433 548 760 984 619 614 185. 118555 716 188 763 242 410 303 861 926 784 454 870 021 867 463 711 580 672 655 108 780 901 615 884 076 151 282 064 077 762 219 119435 872 745 811 839 849 905 775 089 704 084 595 067 431 367 605 313 813 241 772 457 527 120570 008 403 294 687 223 788 558 626 628 022 (2000) 846 585 904 809 640 123 348 519 231 145. 121366 588 9(4) 108 475 050 175 (2000) 602 288 678 467 572 764 845 815 797 659 088 818 098 866 271 103 324 469 655 (2000) 941. 122926 712 022 594 566 100 520 248 710 357 869 754 389 667 491 062 814 574 921 422 067. 123159 (2000) 824 183 227 618 857 347 576 257 058 001 405 128 728 869 948 466 (2000) 745 185 (2000) 358 652 102 -150 180 967 228 902. 124340 352 501 139 226 368 611 046 862 016 (2000) 884 156 217 256 164 274 123 776 887 051 505 033 473. Çnhn s kuhinjo, išče OUUU zakon, par brez otrok. Gre tudi za hišnika. — Ponudbe poslati upravi »Slovenca« pod šifro »Takoj«. 3712 Gospodična išče za takoj SOBO z vso oskrbo. Ponudbe na upravo pod: >6ista« 3744 Vsaka drobna vrslica 1"30 Din al! vsaka beseda SO per. NalmaniSi oglas 3 al! S i; In. Oftiasl nad devet vrstic se ra£una|o vlie. Za odgovor .-nam..o Na vproîanlo brez znamlie ne odgovarFnmo ! IŠČEM mesto za pospravljanje sob ali kaj slične-ga. Naslov v upravi lista pod številko 3741. Absolventih išče službe kot knjigovodja zadruge event. tudi za občinskega tajnika ali kaj primernega. - Ponudbe upravi »Slovenca« pod: »Organizator« Stev. 3549. Mlad fant s primerno šolsko izobr. iSče mesto v trgovini. — Ponudbe na upravo pod šifro »Takoj« štev. 3743. V II Slovencu "! pohištva Priporoča se Vam, da si pri nakupu ogledate prvovrstne spalnice, jedilnice, kuhinje in dr. pohištvo. Cene konkurenčne. Točna postrežba. Zahtevajte cenil: AHDHEJ KREG&R !0warPnSïrJaa,09a SI. VID nad llubiiono (nasproti Kolodvora Vizmarje) D. C. i. ïimllcrs' chcques Potovalni čeki Banca commerciale Ilallana v ital, lirah, franc, frankih, angl. funtih in U. S. dolarjih nudijo vse ugodnosti gotovine in so prosti njene slabe strani. Zahtevajte jih pri svoji banki, predno nastopite potovanje. LOGAR za varstvo gozda, se išče. Plača Din 300, stanovanje in zemljišče. — Ponudbe prosim na upravo »Slovenca« pod štev. 3728. VAJENCA za pekovsko obrt. pridnega in poštenega, sprejmem. Več po dogovoru. Naslov v upravi: št. 3635 Mlajša pisarniška moč za Beograd se sprejme. Pogoji: Lep rokopis, znanje madjarščinc in slovenščine. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod številko 3753. Pisarniško sobo v visokem pritličju, odda takoj Pokojninski zavod Ljubljani, AlelAandro- va cesta. Stavbne PARCELE naprodaj. - Naslov pove uprava lista pod št. 3714. UÎQn enonadstropna, pri IIJDCI kolodvoru in blizu rudnika, kateri se nahaja več let dobro tekoča gostilna, z lepim gospod, poslopjem in lepim zemljiščem, obstoječe iz 10 oralov njiv, travnikov in go/dov, se zaradi rodbin, razmer takoj proda. Cena 300.000 Din. - Izve se naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 3570. Trgovska HIŠA na najbolj promet, kraju Rog. Slatine je naprodaj. — Podrobnejša pojasnila daje Josip Simon. Stross-majerova 113 - Osijek I. Ml! ft dvodružinska — » !LvM ]ep ograjen vrt avtogaražo, trgovskim lokalom, naprodaj. Stanovanje kupcu na razpolago. Dopise na upravo pod: »Mirni dom«. Novo Biisû z vrtom, prodam v Sto-žicah pri Ljubljani. - F. Jerko, Črnuče — Ježica. JiJČA z lepimi trgovsk, IIIOH prostori in lepim sadnim vrtom, velikimi skladišči, pripravna za na debelo in drobno, blizu železn. postaje, v jako prometnem industr. kraju, je takoj naprodaj. — Naslov pove uprava pod: > Dober zaslužek« 3699. Vse inštrumente za tamburaški zbor, obstoječ iz 8 do 10 oseb. Ponudbe na upravo lista pod: »Tamburaži« 3748. FIŽOL za seme in prehrano, dobite pri FRAN POGAČNIKU, Ljubljana, Dunajska cesta št. 36. 3734 ÇîfatSio iz trde£a in dkVCIMjG močnega kartona, 32X32X10 mm, nekaj sto komadov, odda skupaj ali posamezno za zelo nizko ceno tvrdka A. Rasberger - tvorniška zal. gramofonov in plošč, Ljubljana. 3726 2 aparata za elektri- ziranje in dobro ohranj. šivalni stroj, prodam po ugodni ceni. Na ogled pri puškarju F. K. Kaiser, Ljubljana. 3702 Pult in police dobro ohranjene, prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod številko 3747 Prodam dobro ohranjen |J jwp|-iostrument, pri- l«IVwl praven za male stavbene podjetnike, — Podatke daje podružnica »Slovenca« v CELJU. Steklene OMARE (kostne), pult in železno peč — prodam po nizki ceni. — Rožna ulica 21. Mostne tehtnice in druge popravlja strokovno, precizno in najceneje Lovro ROZMAN, spec. delavnica tehtnic, Ljubljana, Križevniška ul. Priporoča se trgovina z železnino A. SUŠNIK, Ljubljana Zaloška cesta. T. RABIČ Ljubljana " "orskn »RIMSKE TOPLICE« SLOVENIJA radioaktivno termalno kopališče izborno proti rcv-mi, išiasu, ženskim in živčnim boleznim. Penzija v pred sezoni 60, v glavni 80 Din. - Pojasnila daje ravnateljstvo. 2959 I Fčn lu5čen GRAH L-C.UU. in FD.OL za kuho nudi po izredno nizki ceni Sever in Komp. LJUBLJANA. Remicna pralnica iu liarvanjp ohlek v najrazličnejših lmrvah izvršuje (lc-in v najkrajfiem času pri najnižjih cenah Union Eoc SelenliurKÔva ulica 6/1. Tovarna Vlč-GIInce ftoruzo za Birmo oddaja najcenejo veletrgovina žita In moke A. VOLK. LluMjana Resljova co8ta St. 24. Sprejemajo se popravile škafov, čebrov in vsa v to stroko spadajoča dela. Pridem tudi na dom iskat. — Vodnikova cesta 25, Ljubljana 7. GRAMOFONISTI ! Vsa popravila gramofonov, vstavitev novih delov event. celega kolesja, čiščenje in mazanje, izvršim strogo solidno, ceno in pod jamstvom v moji delavnici za preciz. mehaniko. A. Rasberger, Ljubijo a, Tavčarjeva 5. Tvorniška zaloga modernih gramofonov, plošč in posameznih delov. 3730 je z zlato kolajno zato, ker se je pred oblastmi dokazalo, da je zanesljivo sredstvo proti podganam in mišim in da kljub temu ni nevaren. Enako deluje Gatnadin proti Ščurkom in Stunol proti stenicam. Dobiva se povsod. — Izdeluje: „Odio Rstol", Zagreb, Bieni{kac.21 BRmussrwiTO ^ Tvrdka Osvald Dobeic, Ljubljana, 4/1 VUlllICv « Pre