VU-i-JU \ URADNI VESTNIK OKRAJA CELJE LETO III. 10. decembra 1958 Št. 25 VSEBINA OBČINSKI LJUDSKI ODBOR CELJE 272. Odlok o trgu na drobno. OBČINSKI LJUDSKI ODBOR LAŠKO 273. Odlok o razveljavljenju odloka o delu lastnih sredstev, ki ga morajo zagotoviti prosilci, da bi dobili posojilo iz občinskega kreditnega sklada za zidanje stanovanjskih hiš. 274. Odredba o spremembi odredbe o poslovnem času trgovskih podjetij in trgovin, gostinskih podjetij in gostišč ter obrtnih delavnic in obrtnih podjetij na območju občine Laško. 273. Odločba o reorganizaciji splošnoizobraževalnega šolstva v občini Laško. 276. Odločba o ustanovitvi potrošniških svetov. OBČINSKI LJUDSKI ODBOR MOZIRJE 277. Odlok o spremembi odloka o hišnem redu za območje občine Mozirje. 278. Odločba o ustanovitvi občinske tarifne komisije. OBČINSKI LJUDSKI ODBOR SLOVENSKE KČNJICE 279. Odredba o naj višjih maloprodajnih cenah za določene proizvode. 280. Odredba o določevanju najvišjih cen na drobno za proizvode in storitve. 281. Odredba o določitvi marže v trgovini, na drobno za koruzne izdelke. 282. Odredba o naijvišji marži v prodaji na drobno za sadje in zelenjavo. OBČINSKI LJUDSKI ODBOR ŠMARJE PRI JELŠAH 283. Sklep o številu članov in o sestavu sveta za prosveto Občinskega ljudskega odbora Šmarje pri Jelšah. 272. Po tretjem odstavku 75/h člena uredbe o trgovanju ter 0 trgovskih podjetjih in trgovinah (Uradni list FLRJ, številke 37-430/55, 1 -6/57, 24-302/57, 31-402/57, 54-680/57, 12-192/58 in 16-303/58) II. poglavju odredbe o pogojih za kupovanje in prodajanje kmetijskih pridelkov na trgih (Uradni list FLRJ, št. 19-359/58) 10. či. toč. 2 statuta občine Celje ter v zvezi s I. in 3 čl. zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o prekrških (Uradni list FLRJ, št. 58-633/55) je občinski ljudski odbor Celje na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 16. septembra 1958 sprejel ODLOK o trgu na drobno. L Splošne določbe L člen Tržni promet v Celju se ureja s tem odlokom. 2. člen » V Celju je tržni prostor za trg na drobno (v nadaljnjem besedilu »trg«) na v ta namen urejenem tržnem prostoru na Trgu V. kongresa. Prodaja blaga, ki je predmet tega odloka, je dovoljena samo na trgu. Prepovedana je prodaja po hišah in ulicah. Za tržišče pristojni upravni organ občinskega ljudskega odbora lahko ob izjemnih prilikah dovoli prodajo tudi izven trga. 3. člen Trg je odprt poleti ob 5. uri, pozimi ob 6. uri, zapre se ob delavnikih ob 12. uri, ob nedeljah in praznikih ob 10. uri. Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko svet, ki je pristojen za tržišče, določi sporazumno z upravo tržnice, da je trg odprt tudi popoldne. Za stalne prodajalce blaga, ki je predmet tega odloka, v lopah iri paviljonih je obratovalni čas od ranega jutra do 20. ure v poletnem času in do 18. ure v zimskem času. Za poletni čas je smatrati dobo od L maja do 30. septembra, ostalo dobo leta pa za zimski čas. 1. januarja, L maja in 29. novembra je trg zaprt. 11. Blago, prodajalci in kupci 4. člen Dovoljeno je prodajati nepredelane in predelane kmetijske pridelke, cvetice, zdravilna zelišča in gozdne sadeže. Ob sredah in sobotah pa še izdelke lončarstva in izdelke, ki se običajno prodajajo pod nazivom »suha roba« (lesene žlice, kuhalnice, sita, ščipalke za perilo in podobno). Od živali se smejo prodajati na trgu le perutnina, zajci in podobne male živali. Dokler ne bo urejena ribarnica, se smejo pod pogoji, ki jih predpiše občinski sanitarni inšpektorat, prodajati tudi ribe. Prepovedana je prodaja alkoholnih pijač, svežega mesa, mesnih izdelkov, slanine, divjačine in blaga, katerega je prepovedano prodajati na odprtih prostorih na osnovi drugih predpisov. 5. člen Prodajati smejo: 1. kmetijski proizvajalci svoje lastne kmetijske pridelke in rejci živali, dovoljene male živali; 2. nabiralci zdravilnih zelišč in gozdnih sadežev ter gojitelji cvetic gozdne sadeže in cvetice, če so blago sami nabrali ali vzgojili; 3. proizvajalci obrtnih izdelkov obrtne izdelke, ki so jih sami proizvedli, v kolikor je prodaja teh dovoljena s lem odlokom; 4. kmetijske zadruge, kmetijske proizvajalne organizacije, poslovne zveze, trgovske gospodarske organizacije, obrtne gospodarske organizacije in ustanove blago, ki je njihov predmet poslovanja in ga je po tem odloku dovoljeno prodajati. Kmetijski proizvajalci, nabiralci gozdnih sadežev ter gojitelji cvetic smejo prodajati blago edino sami ali po družinskih članih, ne pa z najetimi ljudmi. 6. člen Prodajalci so stalni in nestalni. Stalni prodajalci sklepajo glede uporabe tržnega prostora najemno pogodbo z upravo tržnice. V tej pogodbi se ima določiti stalni prostor, najemnina za najeti prostor in odpovedni rok. Stalni prodajalci so dolžni svoj tržni prostor opremiti s firmo. 7. člen Na trgu smejo kupovati kmetijske pridelke: 1. individualni potrošniki za lastne potrebe in potrebe svoje družine; 2. gostinska podjetja in gostišča, delavsko uslužben-ske restavracije, menze in domovi oddiha (v nadaljnjem besedilu »veliki potrošniki«) ob delavnikih od 10. ure dalje, ob nedeljah in praznikih pa od 9. ure dalje. Veliki potrošniki lahko kupujejo kmetijske pridelke le za dnevno uporabo. III. Red na trgu 8. člen Blago se razdeli na trgu po vrstah. Blago se sme prodajati na stalnem prodajnem prostoru, v lopi, na stojnicah, prodajnih mizah in z vozičkov. Strogo je prepovedano razstavljati po tleh prodajne predmete in jih razobešati po drevju in vrveh med drevjem in tržno lopo. 9. člen Dovoz blaga na trg z vprežno živino ali motornimi vozili je v času, ko je trg odprt, prepovedan. Po trgu je prepovedana vožnja in ježa ter vodenje koles in psov. Dohodi do stojnic in prodajnih miz ter pota med njimi se ne smejo zastavljati z razloženim blagom. Posedanje po trgu odnosno stojnicah in prodajnih mizah je prepovedano. 10. člen Prodajalci in kupci morajo vzdrževati na trgu red in čistočo ter se dostojno obnašati. Pijanim in nalezljivo bolnim osebam ni dovoljen dostop na trg. IV. Varstvo čistoče in zdravja 11. člen Živila, ki se donašajo na trg, morajo biti zdrava, nepokvarjena, pristna in čista ter ne smejo biti izpostavljena kakršnemu koli onesnaženju. Na trgu je prepovedano razstavljati in prodajati blago iz krajev, ki so uradno razglašeni za okužene. Na zahtevo tržnega nadzornika so prodajalci dolžni predložiti potrdilo pristojnega veterinarja, da so perutnina, zajci ter druge male živali iz neokuženih krajev. Pri blagu, ki je zdravju škodljivo, oziroma pri katerem obstaja sum. da je zdravju škodljivo, se postopa tako, kot je to določeno v temeljnem zakonu o zdravstvenem nadzorstvu nad živili in predpisih, izdanih na osnovi tega zakona. Prodajalci živil ne smejo bolehati na kužnih in nalezljivih boleznih; sploh ne smejo osebe s takimi boleznimi prihajati na tržni prostor. Prodajalci morajo biti snažno oblečeni. Imeti morajo čiste roke, prodajne posode in pribor morajo biti čisti. Tržne mize se morajo vzdrževati v čistem stanju. Stalni prodajalci živil so pod zdravstvenim nadzorstvom. Živila, ki se uživajo v presnem stanju, morajo biti zavarovana pred vsakim onečiščenjem. Prepovedano je pljuvati po tleh. Odpadke je odlagati v za to pripravljene posode, ki morajo biti pokrite. Živila se ne smejo otipavati. Za zavijanje živil se sme uporabljati samo čist in primeren ovojni material. Ponesnaženje nasadov in trga z odpadki je prepovedano. V. Kvaliteta blaga 12. člen Glede kvalitete živil veljajo določila pravilnika o kvaliteti živil in o pogojih za njihovo proizvodnjo in promet, določila jugoslovanskih standardov, določila drugih predpisov, ki določajo kvaliteto blaga ter uzance. Glede kvalitete ostalega blaga veljajo določila jugoslovanskih standardov, drugih predpisov, ki določajo kvaliteto in uzance. Kontrola kvalitete blaga se vrši tako, kot je to določeno z veljavnimi predpisi. VI. Mere in cene 13. člen Blago se sme prodajati le po uradnih merah. Merila (tehtnice in mere) morajo biti veljavno za promet dopuščena in tako postavljena, da kupec lahko tehtanje in merjenje nadzoruje. Uporabljanje votlih mer pri prodaji trdih predmetov je prepovedano. Votle mere se uporabljajo pri prodaji tekočin. Tehtnice in vse ostale mere morajo biti redno pregledane in žigosane. 14. člen Stalni prodajalci morajo imeti vse blago v prodaji vidno označeno s cenami. VII. Tržnina 15. člen Prodajalci morajo za odkazani prostor na trgu plačati tržno pristojbino. Dnevna tržna pristojbina znaša: 1. za sadje in povrtnino 1,5%; 2. za mlečne izdelke, perutnino, ribe in jajca 2 %; 3. za izdelke obrti 0,5 %, vendar pa ne več kakor 100 din, računano od vrednosti prinešenega blaga. Ako.se pokaže potreba po dodelitvi posebnih prodajnih mest, bo tržna uprava določila dodatno pristojbino, ki bo ustrezala vzdrževalnim stroškom. Tržno pristojbino mora prodajalec plačati takoj, ko zasede prostor. Pristojbine za izposojene tehtnice se pobirajo posebej. Vlil. Oprema in ureditev trga 16. člen Opremo in ureditev trga ter sanitarne naprave za delavce trga, prodajalce in kupce predpišeta sveta, ki sta pristojna za tržišče in komunalne zadeve, sporazumno s pristojnimi občinskimi inšpektorji. IX. Nadzorstvo, upravni ukrepi in kazni 17. člen Nadzorstvo nad poslovanjem na trgu vrši tržni nadzornik, ki ga nastavi tržna uprava sporazumno z upravnim organom občine, ki je pristojen za tržišče in pristojnih inšpekcij (sanitarna, tržna, veterinarska i. dr.). Tržni nadzornik in pristojne inšpekcije morajo skrbeti za to, da se vsi predpisi tega tržnega odloka točno izpolnjujejo. Vse nedostatke morajo odpraviti oziroma naznaniti pristojnemu organu. Tržni nadzornik mora predvsem: 1. dodeljevati prodajna mesta nestalnim prodajalcem; 2. nadzirati kvaliteto blaga, cene, mere in red na trgu; 3. skrbeti za izvajanje predpisov, pravilnikov in navodil, ki se nanašajo na poslovanje na trgu; 4. nadzirati pravilno odmero tržnih pristojbin. 18. člen Prodajalci se morajo na zahtevo tržnega nadzornika ali pristojnih inšpekcij izkazati s potrdilom pristojnega ljudskega odbora, da je blago, ki ga prodajajo, njihove proizvodnje ali pa predmet njihovega poslovanja. 19. člen Tržni nadzornik in pristojne inšpekcije morajo: I. prepovedati nadaljno prodajo blaga, če prodajalec ni izpolnil pogojev za prodajo, tako dolgo, da jih prodajalec izpolni; 2. odstraniti s trga prodajalce in druge osebe, ki so potem, ko so bile že kaznovane zaradi kršitve tržnih predpisov, zakrivile nov prekršek; 3. preprečiti nakup kmetijskih pridelkov in perutnine velikim potrošnikom v času, ko to ta odlok prepoveduje; 4. zahtevati, da se skrito blago razloži; 5. odstraniti prodajalca, ki prodaja blago izven tržnega prostora, v kolikor prodajalec nima posebnega dovoljenja za prodajo na dotičnem prostoru; • 6. odstraniti s trga pijane ali nalezljivo bolne osebe. 20. člen Tržna in druge pristojne inšpekcije ter upravni organ, ki je pristojen za tržišče, lahko na predlog tržnega nadzornika prodajalcem, ki so ponovno kršili določbe tega odloka ali druge predpise, ki veljajo za trg, prepove prodajo na trgu. Prepoved, ki jo izreče pristojna inšpekcija, sme trajati največ 30 dni, prepoved, ki jo izreče upravni organ, pristojen za tržišče, pa do 60 dni. 21. člen Za prekršek se kaznuje z denarno kaznijo do 3000 din kdor prekrši prepovedi ali dolžnosti naštete v 1., 2., 3., 4., 5., 8., 9., 10., 11., 13. in 14. členu tega odloka. Upravno kazenski postopek vodi sodnik za prekrške, ki tudi izreče kazen. 22. člen Tržni organi, ki so določeni za tržno nadzorstvo, smejo brez zaslišanja in brez posebne odločbe o kaznovanju predpisati in izterjati denarno kazen od tistih, ki jih zalotijo pri storitvi lažjih prekrškov, določenih s tem odlokom. O plačani kazni se izda potrdilo. Tržni nadzornik mora za predpisovanje in izterjevanje teh denarnih kazni imeti posebno pooblastilo upravnega organa, ki je pristojen za tržišče. Zoper izterjane denarne kazni ni pritožbe. Za lažje prekrške, ki se kaznujejo po prednjem odstavku, veljajo tiste prekršitve predpisov tega odloka, zaradi katerih ni bilo škodljivih posledic ali pa so bile posledice neznatne. Ce storilec ne plača kazni na licu mesta, so organi tržnega nadzorstva dolžni ugotoviti storilčeve osebne podatke in jih s prijavo dostaviti sodniku za prekrške. Z denarno kaznijo 50