PoStnina plačana » eotovinl LETO LIX \ Ljubljani, v torek 12. maja 19>1 STE krat Cena 1 Dir Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul.6/111 Telefoni uredništva: dnevna služba 2050, — nočna 2996. 2994 in 2050 Ček. račun: Ljub« I junu št. 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 59.011, Praga-Dunaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2992 Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Izhaja vsak dnn zjutraj, razen pondeljka in dneva po prazniku Delavska okrožnica in socializem Tisočletni Rim nima navade proslavljati desetletnih obletnic. V njegovi vekoviti zgodovini prihajajo v poštev stoletni in tisočletni jubileji. Ako pri okrožnici Reruni novarum napravlja izjemo in hoče že ujeno štirideset-letnico kaf najslovesneje proslaviti, je to dokaz velike važnosti in aktualnosti socialnih naukov Leona XIII. tudi za današnji čas. Po širnem svetu se katoličani pripravljajo na dostojno proslavo delavske okrožnice. Socialističnemu tisku je to zelo neljubo, ker si — kakor znano — rado prisvaja monopol in privilegij v obravnavanju delavskega vprašanja. Zato skuša s protičlanki zmanjšati sekularni pomen tega dogodka. Naš socialistični listič člankov sicer ne zmore, a se drugače na svoj znani »kulturni« način že uekaj mesecev obreguje ob »Rerum novarum«. Vse to seveda nič ne spremeni na važnosti delavske okrožnice, ki s svojimi jasnimi izvajanji o delavski plači, delovni dobi, zasebni lastnini, političnih pravicah delavstva itd. sega v socialna razmotrivanja tudi naših dni. Mesto da se socialisti spodtikajo ob delo Leona XIIL, bi mnogo bolje storili, ako priznajo, da je sodobni socializem načelno že mnogo prešibek, politično in taktično pa povsod preveč omrežen, da bi mogel doumeti in debatirati o pomenu »Rerum novarum« za načelno osnova-nost vse gospodarske in socialne politike. Zmogli so kaj takega socialisti, ki so bili sodobniki Leona, ni pa več v stanu sodobna socialistična generacija. Zlasti ena značilnost stopa ob Leonovi okrožnici v ospredje. Pri vseli velikih socialnih bojih gre vselej vendarle za osnovna načela. Le kdor sam nima nobenih načel iu se vsa njegova modrost izčrpava v vsakodnevnih zahtevah, kar se v prehodnjih časih, kakor so današnji, dogaja pri mnogih ljudeh, tak ne bo mogel zajeti one načelnosti, ki je v preprostih stavkih formulirana v okrožnici. Tem večjo dolžnost pa imajo katoličani, da ob štiridesetletni« enciklike znova premislijo važne socialne smernice, ki jili je podal veliki socialni papež. Gospodarsko in družabno življenje se je v 40 letih gotovo v marsičem spremenilo in dalje razvilo, toda načela, s katerimi moremo tudi današnje socialno življenje meriti, 30 ostala neizpremenjeno ista. Za socializem itak vemo, da je že od nekdaj capljal za gospodarskim razvojem in je po svoji fatalistični formuli siljen celo ves kapitalističen gospodarski razvoj sprejemati kot nujno iu neizbežno dejstvo. Kako naj potem delavstvo od socialistov zahteva na solidnih '.emeljih orientiranega vodstva gospodarskega in družabnega življenja! Enciklika »Rerum novarum« je podala so-rialno etične smernice, ki uaj služijo kot osnova socialnega dela. Papež pa ni imel namena, za posamezne slučaje n. pr. določiti rešitev mezdnega vprašanja, ki naj se uredi po vsakokratnih gospodarskih prilikah. Toda, ali je tak recept morda podal socializem? Poskušal je nač, a je doživel blamažo. Nemškemu delavstvu je še dobro v spominu, kako preprosto so socialisti takoj po vojni, ko so prišli na oblast, kanili priti v okom rastočemu kapitalizmu in mamonizmu. Uporabl jale so se metode, ob katerih se človek lahko navdušuje, ne more pa od njih živeti. Katoliško delavstvo je prav storilo, da ni sledilo idejam, ki jih je Marx zastopal v svojem komunističnem manifestu, ampak se je. oprijelo smernic, podanih od Leona v delavski okrožnici. Kajti pota, ki jili priporoča Leon, so edino mogoča, da se trajno izboljša položaj delovnih slojev. V sovjetski Rusiji je izveden do kraja komunistični manifest. In kakšen je položaj delavstva v tem ; delavskem paradižu-: ? Ali se ne uporablja gospodarski in delovni sistem, ki se čisto nič ne loči od suženjskega dela najbolj temnih dob človeške zgodovino! Vemo sicer, da vodilni socialistični teoretiki odklanjajo boljševiške gospodarske metode. Toda ali se ne sklicujejo eni kot drugi na Karla Marxa kot izvor in cilj svojih željo? Za teoretične razlage in različna tolmačenja socialistične biblije ima delavstvo bore malo smisla. So tudi zanj brez pomena, ker zanimajo le ozek krog socialističnih znanstvenikov in intelektualcev. Temu nasproti pa mora vsakdo občudovati jasnost, s katero Leon govori tudi o najtežjih problemih, ne da bi njegova izvajanja potrebovala dolgih komentarjev. Malenkostua kritika, ki se tu in tam pojavlja lz nasprotnih vrst, ne more zmanjšati mojste--skega dela Leona XIII. »Rerum novarum« naj postane v letošnjem letu predmet pogostih razgovorov v nagib izobraževalnih društvih. Iz Amerike poročajo, da že od božiča dalje nek katoliški duhovnik iz Detroita, znanega avtomobilnega mesta po radiju govori vsako soboto zvečer milijonom Američanom o delavski okrožnici V moderni, visokoindustrijski Ameriki vedo torej dobro ceniti pometi Leonove delavske okrožnice. Tudi pri nas ne smemo zaostajati Pričakujemo, da se bo slovenska 30 članska delavska delegacija, ki je sinoči odšla ua proslavo »Rerum novarum , vrnila z novim s vežim navdušenjem za krščanska socialna načela iz večnega Rima in da ne bo zamudila prilike, jili po vrnitvi v pismu in besedi tolmačiti vsem, ki so dobre volje« ff izgubljena domovina a Kako si „Siidmarka" zamišlja izvrševanje manjšinskih dolžnosti napram koroškim Slovencem — Iredentičen poziv za obrambo nemštva onstran meje — Nauki nemšho-avstrijske carinske zveze Celovec, 10. maja. (Izvirno »Slov.«) d. Po vsej deželi, predvsem pa po slovenskem delu Koroške so nabiti kričeči plakati »Siidmarke«, s katerimi se ta že izza predvojnih časov znana in zloglasna ponemčevalnicn slovenskega ljudstva obrača na vse rodoljube, da darujejo v prospeh obrambe nemštva. Plakati nosijo na čelu veliko sliko, prcdstavljajočo mater in otroka v narodni noši, kako gledata proti jugu, kjer sc vidijo grebeni skalnatih gora. Mati z roko kaže tja v gorato smer, nad podobo pa jc ra/,košcn napis »Die verlorene Heimat« (Izgubljena domovina. Kliše opisano slike prinašamo — op. ured.). Manjše letake z isto sliko in z izzivalnimi pozivi pa jo »Siidmarka« razposlala v tisočih izvodili tudi mod zavedne Slovence. Iz priloženega izvoda bosto prav lahko doumeli, kako »Siidmarka« pojmuje manjšinsko politi! nosti napram manjšinskim narodom, da sramuje izvabljati iz itak žc obubožane; pravnega Slovenca skromne prihranke za njegova lastno raznaroditev. To je nemoralno početje, o katerem jc najmanj, kar moremo reči, da jc nevredno kulture, ki govori v imenu 70 milijonov Nemcev Kljub vsem optimističuim poročilom, ki kaj rada grado ven v svet o položaju slovenske koroške manjšine, moram reči, da jc dejanski položaj tak, da polagoma njihove odporno silo pojciljujcjo. Pritisk, ki sc izvaja na nje od strani najnižjih državnih uradnikov, povzroča, da so celo najbolj pogumni bojijo pokazati slovensko zavednost. Veliko jih je pa že na žalost, ki polagoma otoperajo in si mislijo, kaj hi so zaletavali z glavo v zid, prej ali slej bo itak vse ponemčeno. Pola se povsod strankarsko, o avtonomiji ni nobenega govora in šole mirno ger-manizirajo slovensko mladino. Po nekaterih šipah sicer uporabljajo Maklinovo začetnico, ki ima ne- .) dolž-se. niti nc a in br.rz- .šteto jezikovnih napak, toda še to se otroci učijo •samo brati, na ta način, kakor ministrant latinskih molitev, čitajo in izrekajo že. toda razume nobeden nič. ker učitelj slovenskega ne razume, ali vsaj nič ne razlaga. Po mnogih »dvojezičnih« šolah pa že takoj prvo lelo začnejo z gotskimi črkami, tako da niti duhovnik ne more uporabljati slovenskega katekizma, ker otroci črk ne poznajo. Veliko ponem-čevalno sredstvo je ludi požarna hramba, ki je navidezno dobrodelno društvo, loda, ki po svojih prosvetnih odsekih služi ponemčevanju Slovencev. Ljubljana. U. maja. Naše uredništvo je sprejelo izvod razglasa, ki ga je za mesec maj razposlal oo vsej državi nemški Schulverein »SOdmark in ki je bil ■/. veliko intenzivnostjo kolporliran po pošti in osebno po slovenskih krajih Koroško. V tem razglasil poziva »Siidmarka« vse ljubitelje nemštva, da ji naj pomagajo čuvati Nemce, kojih narodnost je ogrožena vsled krivičnih mej, določenih v mirovni pogodbi v St. Germainu. »Siidmarka« razpisuje posebno zbiranje denar, nih prispevkov tokom meseca maja, ler utemeljuje potrebo z neprestanim bojem proti Čehoslovakom, nadalje za obrambo nemškega šolstva na Gradi-ščanskem (Burgenland), dalje 7.11 vzdrževanje nemštva na Štajerskem na srbski moji«. Prav posebno pozornost pa moramo posvetiti Korošcem, ki so v junaškem boju odbili osvojevalnc namene Jugoslovanov. Tam so mora ustvariti varnost proti vedno naraščajočemu podzemeljskemu rovaronju iz Lai-liaclia. Mi moramo skrbeti za naraščaj uradništva. duhovnikov in učiteljev za razširjanje prosvete s pomočjo ljudskih knjižnic. Nove šole sc morajo postaviti, obstoječe razširiti, druge pa rabijo poleg podpore od strani zvezne vlade, tudi naše denarne pomoči. Mi moramo ves nemški narod v Avstriji vzgojiti potom neprestanega kulturnega dela. tako da se ho razvil v popolno nacionalno čuvstvovanje in hotenje. Prav posebno pa je naša naloga prenesti nemško kulturo med naše brate, ki so raztreseni po jugovzhodu. Kar smo do sedaj storili za naše brate ■ izven moj nove Avstrije, osobito v krajih, ki smo jih izgubili, žalihng ne smemo predati javnosti. Naj zadostuje, kar je izjavil dr. Martin Wutto: ugodno rezultate koroškega plebiscita v jezikovno mešanih krajih moramo pripisati tihemu delovanju naše drage »Siidmarke«. Pobiranje denarnih prispevkov na Koroškem je dovolila deželna vlada z dekretom dne 5. febr. 1931, št. 13.306/Priis. L Naša slovenska kakor tudi vsa jugoslovanska javnost, ki si je še delala kakšne iluzije o spravljivem razpoloženju nemštva in o njegovi hvaležnosti za velikodušno kulturno avtonomijo, ki jo jc Jugoslavija dala nemški manjšini, lin no samo z zanimanjem, ampak tudi s koristjo lirala besedilo razglasov »Siidmarke«, ki s privolitvijo državnih in deželnih oblasti ne samo tlači svoje nenemške sodržavljane, ampak javno nastopa z iredentističnimi nameni proti naši državi in našim mejam. Mi sino svoje mnenje o avstro-nemški carinski zvozi jasno povedali. Takole vesti od onstran meje našemu stališču dajejo prav. V Evropi res nc l>o prej miru, dokler ne bo prišlo do revizijo mirovnih pogodb. Toda ne vemo, če se naši pojmi z nemškimi krijejo. Nemci - žrtve mira Odkritosrčne besede nemškega državnega kanclerja — Napačen vtis o nemških ciljih Berlin. 11. maja. AA. V Clopeiiburgu v severni Nemčiji je imel kancelar BrUniiig govor, v katerem je poudaril potrebo po strogem varčevanju v državnem gospodarstvu. Listi smatrajo njegova izvajanja za velevažna v mnogih ozirih. Kancelar je naglasil, da je imel vladin program finančne obnove države sijajne rezultate. Vendar je padanje državnih dohodkov povzročilo potrebo po nadaljnjem zmanjšanju državnih izdatkov. Podrobnosti o to mho objavila vlada koncem meseca. Briining je nadaljeval, da hi Nemčija gotovo doživela veliko razočaranje, ako bi pred rešitvijo svojega finančnega vprašanja načela reparar.ijsko vprašanje. Brez ureditve državnih financ je vsaka uspešna roparn-ci.iska politika nemogoča. •'•Bila hi velika pogreška kabineta,« je nadaljeval Briining. xako bi otvoril reparacijsko vprašanje, preden hi pripravil temelj za delikatna in težavna pogajanja za revizijo reparacij.« Govoreč o zadnjem Briandovem govoru, je Briining izrazil svoje obžalovanje, da jo nastalo toliko razburjenje v zadevi carinskega sporazuma z Avstrijo, ki da .ie zgolj gospodarskega značaja. Inozemstvo jo dobilo tako popolnoma napačen vtis o nemških ciljih. Briining jo nadalje obžaloval besedo »vojna«, ki jo je rabil Briand v svojem govoril teu poudaril, da hi se morala ta beseda črtati iz besednjaka, kar da hi najbolje koristilo miru. — Briining jc končal: »Briand jo imenoval Francoze vojake miru. Nemci so pa žrtve miru. Svet se ho pomiril šele tedaj, ko bodo vsi priznali to temeljno resnico » Nova trozveza ? Avstri'a-1ts*1iia-Madjarsha stvoriio gosoodarsho enoto Dunaj, 11. maja. Ig. še pred ženevskim zasedanjem je pričakovati prvega evropskega regionalnega dogovora med Avstrijo, Madjarsko in Italijo, katerega sprejem bo omogočila avstrijsko-madjurska trgovinska pogodba, ki stoji neposredno pred zaključkom. Vsaka izmed obeh držav bo dovolila za izvozni kontingent, ki lio omejen na zgoraj, s prispevki v gotovini pocenitev ekspertnih kreditov. Ti prispevki na bodo šli na stroške druge države, kar se bo izrazilo z obračunavanjem v klirinškem prometu. Ta sistem pomeni toliko, kakor da si obe državi dovoljujeta prednostne carine. V razmerju med Avstrijo in Madjarsko ho izkazoval klirinški promet saldo v breme Avstrije, ker je madjarski kontingent večji kakor avstrijski. Ta pogodba |ia bo postala pogodba med tremi 1111 la način, da bo na eni strani sklenila Madjarska z Italijo enako pogodbo, ki bo skupno z avstrijsko pogodbo rešila Madjarsko skrbi za svojo žito zaenkrat za eno leto. Na drugi strani pa bo Avstrija sklenila z Italijo slično pogodbo o kontingentu, ki lin izkazovala saldo v breme Italiji približno v enaki višini kakor pogodba mod Avstrijo in Madjarsko v breme Avstrije. V političnem pogledu pomeni ta postopek, da Nemčija iu Avstrija s svojo carinsko unijo nočeta izključiti inozemstva pri racionalizaciji gospodarstva. (Tako?) Bukarešt, 11. maja. Ig. Poznava so, da se je romunski ministrski svet v nedeljo popoldne bavil z vprašanjem nemško-romunskih gospodarskih pogajanj. ki se bodo obnovila takoj po zasedanju Sveta Društva narodov v Ženevi. Nove fantazije o Habsbaržanih Budimpešta, 11. maja. ž. V »A Regelu« objavlja Jules Satiervvein istočasno kot v pariškem »Matinu« članek o restavraciji Habsburžanov v Avstriji in Madjarski. Poudarja, da sta mu dr. Schober in Belhlen v svojih izjavah, katere sta mu ob priliki sestankov podala, natančno pojasnila politični in moralni položaj. To je posebno važno za prizadevanje obeh držav, ki sta v preteklosti tvorili jedro bivše donavske monarhije Malo poprejc, predno je bil objavljen dunajski protokol o carinski zvezi, sta imjli Avstrija in Madjarska zelo zanimiva pogajanja o zamenjavi posestev. Zato se ne sme vnaprej trditi, da je Madjarska avtomatično in brez odpora že vnaprej sprejela berlinski načrt. Ko je počila bomba dunajskega protokola, se je pokazalo, da je Nemčija izvajala pritisk na Avstrijo, da se onemogočijo pogajanja med Dunajem in Budimpešto. »Italia« trdi, da ima dunajsko-berlinski načrt velik pomen, a znani članek rimske »Tribune« o restavraciji Habsburžanov je že precej razjasnil situacijo. Sauerwein pravi, da bo letos Žita bivala v Biamo-re, kjer jo bo obiskal italijanski kralj. Ob tej priliki se bo razgovarjalo o zaročitvi Otona Habsburškega z italijansko princezo ter o sporazumu med Francijo in Italijo v habsburškem vprašanju. Sauervvein misli, da Madjari vendar niso tako zelo monarhistični, da bi Oton kar lahko zasedel bu-dimpeštanski prestol. Misli, da bo restavracijo Habsburžanov onemogočil nemški »Drang nach Osten«. Madjarska mora vprašanju restavracije Habsburžanov posvečati največjo pažnjo, toda dobro bi bilo, če bi velesile v sporazumu z Nemčijo razčistile to vprašanj* Nov ban dunavske banovine Belgrad, 11. majač AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja 7. dne 11. maja je bil na predlog predsednika ministrskega sveta in ministrtva za notranje zadeve na podstavi čl. 5 zakona o razdelitvi kraljevine na upravna področja v zvezi s § 18. uradniškega zakona imenovan za bana dunavske banovine v 2/1 g. Nikolič Milan, vrhovni inšpektor v ministrstvu za notranje zadeve. Potiski minister v Zagrebu Zagreb, 11. maja. ž. Jutri pride semkaj opolno močeni minister poljske republike g. dr. Vuclav Babinski. Njegov obisk je službenega značaja in bo ob tej priliki obiskal vrhovnega predstavnika cerkveno oblasti, nadškofa dr. Ante Bauerja, nato predstavnike ostalih oblasti. Osebne vesti Belgrad, 11. maja. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja je bil imenovan za kasacijskega sodnika v 2/1 gosp. Dragomir Vukovič, dozdaj kasacijski sodnik v 3/1. Prepovedan tisi Belgrad, 11, maja. AA. Z odlokom ministrstva za notranje zadeve št. 13.191 z dne 7. maja je prepovedan uvoz in razširjanje v naši državi lista •■Makedonija«, ki izhaja v Solunu, ker piše proti interesom naše države. Dr. Stampar v Ženevi Zagreb, 11. maja. AA. Higienski odbor Društva narodov jc imenoval na svoji zadnji seji g. dr. A. Štamparja za glavnega poročevalca o vprašanju higiene na podeželju. Svoje poročilo bo g. dr. Štampar predložil mednarodni konferenci, ki bo zadnje dni junija in začetkom julija t. I. v Ženevi. Iz poljedelskega ministrstva Belgrad, 11. maja. AA. Danes dopoldne j» bila otvorjena v oddelku za agrarno politiko poljedelskega ministrstva konferenca za proučitev zakonskega načrta o srednjih in nižjih poljedelskih šolah. Belgrad, 11. maja. AA. Danes dopoldne je bila v oddelku za agrarno politiko v poljedelskem ministrstvu konferenca, ki bo proučila zakonski načrt o kmetijskih zbornicah. Belgrad, 11. maja. AA. V oddelku za živinorejo poljedelskega ministrstva sestavljajo izpre-membe za pravilnik o mlekarskih zadrugah za vso državo. V to svrho se je sestala posebna konferenca z nalogo, da izgotovi izpremenjeni pravilnik čimprej. Poleg uradnih poljedelskih referentov prisostvujejo tej konferenci tudi zastopniki mlekarskih zadrug. Belgrad, 11. maja. AA. Poljedelski minister dr. Stanko Šibenik je podelil Savezu srpskih zem-Ijoradniških zadrug podporo v znesku 100.000 Din To podporo mora Savez izročiti zadrugi v Karga-činu, da le-ta zgradi potrebne zadružne objekte. Dunajska vremenska napoved. Večinoma jasno. Podnevi precejšnje spremembe temperature. Darila za Dinbošftic M PQ1*0V nOV° izgotov,ienih čevljev modernih elegantnih kombinacij barv • garantirano iz » .» ^ r zdravega usnja - bodemo od danes naprej prodagala i 8 serijah: MM-: v'>-t I. II. III. IV I. VI. VII. VIII. Serija IT-4? 61 m 10? \n 14? 10? Din Razlilca med našo ceno in konkurenco je okoli 10-20% in ta razlika je naše prostovoljno dorilo našim cenj. odjemalcem. Opozarjamo pa, da to rti kaka stara zaloga. az§tava vzorcev v trgovini! Velika zaloga sandal za otroke z mehkim usnjem, za ženske v vseh kombinacijah, za moške pa novi modeli po higijenskih predpisih hoje. Čevlji platneni z usnjatim, gumijevim in kromovim potplatom po najugodnejših cenah. Čevlji za islele, gojzerskš, čevlji za kopanje itd. vedno na zalogi. 99 99 99 99 99 99 99 Detaljna^rodaja POLLAKU D^rtk'"" Prvovrstna kolesa „Diirkopp" »Torpedo" „Waffenrad" po najnižjih cenah dobite le pri „TEHJVIK" Josip Banfai Ljubljana, Miklošičeva cesta 20 Palača Okrožnega urada r Priporoča se prvi slovenski zavod Uzaiemna zaoaroualnica LJubljana v lastni palači ob Miklošičevi in Masarykovi cesti PODRUŽNICE: Celje. Palača Ljudske posojilnice, Zagreb. Starčev i če v trg b, Sarajevu, Aleksandrova cesta 101, Split, Ulica XI.puka 22, Beograd, Poincareova 2 Brezobrestna posojila za zidavo biš, za nakup hiš in posestev, za prevzem bipotek na hišah in posestvih daje svojim članom „Jugrad" Jugoslovanska gradbena in kreditna /.adruga r. /.. t. 0.7,. v Ljubljani, Kolodvorska ulica 35/1. Krajevno zastopstvo: Maribor. Aleksandrova 48 Pravila proti plačilu Din 5-— v znamkah. Za odgovor prosimo znamko. / Uradne ure od H—12 in 14—18. Birmanska darila kupite poceni in dobro pri H. SMER LJUBLJANA 2 Prešernova ulica št. 4 Lastna protokolirana tovarna ur v Švici. Razpošilja se na vse, kraje Evrope, Amerike, Afrike, Avstralije in Azije. Velika zaloga ur z znamkami Glashiitte, J.W.C. Schatfhauseu, Solvil, Ornega, Longines, Doxa, Omiko, Iko, Axo itd. Zahtevajte veliki ilustr. cenik zasionj in poštnine prosto od H. SUTTNER, LJUBLJANA 2 Dovoljujem si naznaniti, da sem se s svojim Krilnim afellejtm preselil i l Ta 11 en bacil o ve ulice št. 18 vOosfiosho oj. 20 1. (Pirchanovo hišo) v Hat I lM> r II Emil Pere -- demisf Tovarniško zastopstvo domače industrije %a Zagreb in celo Hrvatsko in Slavonijo iščeta dva izkušena inteligentna trgovca s komercijelno in tehnično i/.obra/.bo in prakso. Prima reference. Pisarna s telefonom na razpolago. i\a zahtevo sc inore dati jamstvo. — Ponudbe pod šifro Zagreb« na upravo »Slovenca-.. Dele in barvaste ploščice za in oblogo kopalnic, kuhinj, mesnic itd. dobavlja in izvršuje najceneje UMIRIM TRG. DR. Z O. Z. Ljubljana, Dunajsko cesla 36/11. Telefon 27-16 Or/olavl Material P VIII 221-30 — 89 Prostovoljno sodno dražba zemljišč v Št. Vidu nad Ljubljano Na praznik Vnebohoda, v četrtek 14. maja t. 1. se bodo na licu mesta v Št. Vidu nad Ljubljano razprodajale od posestva Št. Vid 17 različne stavbne in zemljiške parcele v sredi in poleg vasi. Pričetek dražbe ob 13. uri (eni popoldne) pri hiši št. 17 (pr. Cirmanu vulgo Lovrencu) v Št. Vidu poleg cerkve. Kupnina je plačljiva v obrokih. Ostali dražbeni pogoji so na vpogled pri podpisanem sodišču, soba št. 37. OKRAJNO SODIŠČE V LJUBLJANI, odd. VIII., dne 29. aprila 1931 ZADRUZNA GOSPODARSKA BANKA URZO.JA VNI NASLOV: GOSPOKANKA D. D. V LJUBLJANI (MIKLOŠIČEVA CESTA 10) TELKFON STEV. 2057. 2470, 2979 Vloge nad Din 500.000.000'- Kapital in rezerve nad Din 16,000.000"- Izvršuje vse bančne posle najkulantneje Poslovne* zvease s prvovrsini n t i Kctvodi na vseh Iržiščth v tuzemslvu in inozemstvu : /a Jugoslovansko tiskarno « Ltllbllanl. Karel ( f>- 'tl.naiftli. •»»» "hUuvkk Drednik: Frane Kreminr. Žalostno pismo s Krasa Nekdo izmed naših bravcev nam je dal na j razpolago to-le pismo, ki mu gu jc pisal prijn- ' tel.j, priprost delavec na Krasu, in ki ga radi j priohču jemo. »Pri nas je mnogo delavcev brez |>oslu. Fašisti nas iinnjo hudo j»od »komando«. Ako nisi capisan v sindikat, ti ne da jo dela, četudi si ga najdeš sam. Delo je poleg tega še slabo plačano. Prej srno prejeli za uro 2.25 lir, /daj pa samo 1.50 lir. Stalnega dela ni. Romati moraš •z kraja v kraj, s trebuhom za kruhom. Prijatelj Tine je delal najprej v št. Petru v tovarni. Kmalu so tovarno zaprli in zdaj dela na cesti proti Trstu. Davki so veliki. Tisti, ki je plačal prej 100 lir občinskega da vika, plača /daj 300. Če bo šlo to še nekaj časa naprej, bodo morali ljudje vse prodati za davke. Tukaj so uam ustavili vse slovenske liste. Nič več ne beremo in ne vemo. kaj se godi po svetu. Na nas pritiskajo fašisti tako. da se ljudje bojijo, da se jim bo zmešalo. Vedno imamo v vasi »te črne«. S sabo nosijo vedno dve ročni granati, plinsko masko, puško, bajonet ter nož in revolver za pasom. Naše družine so svetu. Poglej, kako je ostali samo trije. Tine, je umrl, Jože je odšel v Ljubljani, Urška je smo |K>slali k sestri v Od pridelkov ne nc bi ka j zaslužil, bi Vsakih štirinajst dni Kakor je pri Vas? Od V Brezovici so zaprli Rekli so, da so govori razkropljene po vsem • pri Tinetovih. Doma so mama in Tonče. France v Argentinijo, Marija je poročena v Lokvi, Milko Argentinijo. moremo nič prodati. Če morali umreti zn Inkoto. prinesem domov 150 lir. tukaj bežijo vsi tjagor. tri fante in tri punce«, li proti državi.« Slovenec ne sme v kavarno. V Gorici je znan« kavarna »Europa« na Travniku. Pred vojno so se trnu zbirali laški ire-dentisti. Zdaj je policija prepričana, da so Slovenci. ki tja zahajajo, verni učenci laškega ire-denti/ma. Zato je gospodarju kavarne zagrozila. du nc sme več. postreči znanim uglednim Slovencem. Res je mož, da ne bi izgubil koncesije. začel Slovence pošiljati proč'. V Skoplju je te dni odprl odvetniško pisarno dr. Josip Sedmak, ki se je priselil iz Trsta. Praznik vinogradnikov v Mariboru Najfinejša moka nI tako fina kakor prašek, ki se podeluje za Odol-zobno pasto. Odol-zobna pasta čisti dobro in čuva Vaše zobje. Divjanje strele in ognja Maribor. 11. maja. V nedeljo je bila na svečan način odprta ba-novinska vinska razstava in vinski sejem v Mariboru. Otvoritev je v navzočnosti številnih odličnih gostov izvršil ban dr. Marušič. 0 tem in o kongresu ter na njem sprejetih resolucijah je prinesel izčrpno poročilo že včerajšnji »Slovenski lisi«. Popoldne so si številni udeleženci razstave, ki je prva te vrste v naši dravski banovini in nad katero je prevzel prokroviteljstvo ban dr. Marušič, ogledali tukajšnjo vinarsko in sadjarsko šolo. Danes so si udeleženci kongresa ogledali pod vodstvom inž. Teržana banovinsko trsnico in drevesnico v Pekrali in tvornico za dušik v Rušah ter elektrarno Falo: druga skupina pa je napravila poučen izlet pod vodstvom inž. Zupaniča v Šl. IIj in Zgornje Slovenske gorice. Na razstavi pa je bilo ves čas zelo živahno in so bile kupčije posameznih vrst zelo dobre. Od razstave se pričakujejo najlepši uspehi. • • S Ob priliki kongresa vinogradnikov in vinske razstave sta sklicali ljubljanska in mariborska zveza veliko zborovanje gostilničarjev iz cele Slovenije za danes v dvorani hotela Orel. Predsednik mariborske zveze hotelir Zemljič je pozdravil vse navzoče, med njimi posebno banskega svetnika Založnika, zastopnika Zbornice za TOI dr. Pretnarja in banskega svetnika Narte Velikonjo. Navzočih je bilo 150 delegatov iz cele dravske banovine. Za predsednika zborovanja je bil izvoljen podnačelnik ljubljanske zveze Cerer iz Kamnika. Kot prvi je referiral tajnik Peteln o pregledu položaja gostil-ničarske obrti od zadnjega skupnega zborovanja v Celju. V svojem referatu navaja med drugim razne nedostatke, ki ovirajo delo gostilničarske organizacije. Navaja n. pr. trošarinske registre, ki povzročajo toliko nepotrebnih težav in ki v Sloveniji absolutiM ne dosegajo svoje svrlie. Tudi se momentano .študirajo dobre strani revizijskih knjig; najbolj bi bilo če bi se ta študij izvršil na licu inesla v Sloveniji. Omenja tudi vinotoče in preobdavčenje gostilničarskega stanu. Kazen tega tudi hudo konkurenco, ki jo imajo gostilničarji v ; vinotočih in delikatesnih točilnicah. Kot drugi je rpferiral predsednik Zemljič o vinotočih pod vejo. Naglašal je, da je samo v ina- , riborskem okrožju 160 vinotočev ki točijo letno 7—8 mesecev. V svojem referatu je izčrpno podal sliko o tem. kako škodijo vinoloči gostilničarski obrli. Poudarja, da ludi s stališča tujskega prometa kvarno vplivajo. Po obširni debati, v katero so posegli delegati Dolinšek, Valjak, Šket, Grčar in drugi, se je sprejela resolucija: »Gostilničarji dravske banovine, zbrani na zborovanju zastopnikov gostilničarskih zadrug, včlanjenih v zvezah v Mariboru in Ljubljani, izjavljajo, da so davčna bremena v tej višini neznosljiva radi konkurence, ki se pojavlja v vinotočih pod vejo in točilnicah, Ier prosijo, da se v večji meri obdavčijo točilni lastnega pridelka. Opozori se naj davčna uprava v Sloveniji, da se naj ravna po isti praksi kakor v | drugih pokrajinah naše države ter da se naj v precejšnji meri ozira na današnje težko stanje gostilničarjev.'« Zastopnik Zbornice /.a TOI. dr. Pretnar, je referiral c zahtevi po nujni izdaji obrtnega zakona. Med drugim je zagotavljal, da bo trgovska zbornica storila vse, da dosežejo gostilničarji svoje upravičene zahteve glede trgovskega registra. V zvezi s tem referatom se je sprejela tozadevna resolucija. Banski svetnik Narte Velikonja .je v izčrpnih izvajanjih predaval o važni temi: gostilničarstvo in tujski promet, ter oddajanje cenenih kreditov. V okviru svojega predavanja je podal vtise, ki jih je dobil ob priliki študijskega potovanja slovenskih gostilničarjev in hotelirjev v Tirole. Predarlsko in Švico. Zborovalci so sprejeli vse referale z navdušenjem in priznanjem, ravno tako tudi posamezne resolucije. Iz zborovanja so se odposlala udanost-na brzojavka Nj. Vel. kralju Aleksandru, pozdravne brzojavke pa predsedniku vlade generalu Živ-koviču, ministru za trgovino .k Demetroviču in bn-I nu dr. Marušiču. ki ga prosijo, da naj pospeši ' izdajo obrtnega zakona, katerega posebno sloven-j ski gostilničarji težko pričakujejo. Po zborovanju i so si delegati ogledali vinsko razstavo in sejem. M. Sobot3. 10. maja. Vzlic rani spomladi in razmeroma mrzlemu vremenu je začela strela v takem obsegu divjati, da ljudstvo napolnuje z grozo. Povzročila je že več škode. Najhujše razdejanje je dosedaj izvršila ob moji v bližini Markovec. Treščilo je v neko drevo, ki je stalo ob meji blizu neke hiše. Moč slrele |e bila grozovita. Drevo je iztrgala iz zemlje in ga vrgla čez mejo na madžarsko stran. Veliko škodo je trpela tudi hiša. Popokale so vse šipe in z dveh sten je padel omet. Soba je bila polna dima. V kuhinji je bila gospodinja z dojenčkom v naročju. Strela jo je zadela lako močno, da ji je iz rok iztrgala dete in ga zagnala v kol, njo pa je vrgla ua Ila in jo tudi zagnala v nasprotni kol. Divjanja še ni bilo dovolj. Iz hiše je divjala v hlev iu je tam ubila eno kravo. Takega razdejanja ena sama strela v okolici še ni izvršila, zaradi tega je povzročila pravo grozo. Gospodinja in otrok sta sicer ostala pri življenju, toda posledice strele čutita. V začetku je bila go-sjx>dinja čisto omamljena, a še ludi sedaj čuti po telesu neko otopelost. Dragatuš, 9. maja. V petek 9. maja je v dragatuški župniji dvakrat gorelo. Opoldne je v Dragovanji vasi strela užgala hišo I. Dragoša. ki jo je šele lansko jesen kupil. Zgorela je vsa hiša in še ena shramba zraven. Ognjegasci '<- Dublič so hitro ogenj omejili, da se ni razširil. Ob 9 zvečer, ko so se ljudje že večinoma vlegli k počitku, je pa zagorelo na Ta uči gori pri Mihu Mušiču, po domače Mrkoša . Ko so bili domači vsi pri večerji, se je posvetilo: gorela je škopa na vozu pod skednjem. Zapeljali so jo hitro nn piano in voz zvrnili, a skedenj je bil medtem že ves v ognju in je pogorel do tal. Dober pomagač pri gašenju je bil obakrat dež, drugače bi se bil ogenj razširil po obeh vaseh, dasi je bila požarna bramba takoj na mestu, opoldne iz Dublič, zvečer iz Dragatuša. Dolenja vas, 8. maja. Vas Prigorico. katera je leta 1926. pretrpela I grozen požar, je včeraj zvečer zopet obiskala po-1 žarna nesreča. Ob 11 zvečer je izbruhnil na nepojasnjen način požar v skednju posestnika Antona Gorše ter Ka- rola Boje. Iste objekte je divji element v dobri uri jiopolnoma uničil. Požar je zavzel silen obseg in je bila nevarnost, da se ogenj razširi tudi na bližnja |ioslopjn. iz česar bi se bila nedvomno razvila požarna katastrofa slična oni iz leta 1920. Mirnemu vremenu ter marljivemu in neumornemu delu dolenjevaških gasilcev, kateri so takoj prihiteli na mesto požara s svojo motorno brlzgalno, se je zahvaliti, da se lo ni zgodilo. Oba jionesrečenra trpita precejšnjo škodo. Posestniku Goršetu je zgorelo vse gospodarsko orodje, vozovi ter krme do -HHK) kg. Slučaj, ki ublažuje celo nesrečo je la. da je požar izbruhnil spomladi, a ne jeseni, ko so skednji polni krme. škoda j>o-vzročena po požaru je precejšnja, toda bo kolikor toliko krita z zavarovalnico. Vse poizvedbe, kako je požar nastal, so ostale brez uspeha, sumi pu se, da je požara kriv odvržen ogorek cigarete. To se pa sklepa« iz lega. ker sta stala oba objekta i>oleg javne j>oti. Šmarje, 11. maja. Danes |)ojioldne je približno ob pol 4 nenadoma začelo goreli pri zidarju Matiji Tomažiuu v Tlakah št. 1.") pri Šmarjah na Dolenjskem. Goreti je začelo v drvarnici, kjer je bilo nekaj ostankov od struženja. Komaj pred par dnevi je namreč odšel mizar, ki je delal mizarska dela za novo hišo istega gospodarja, ki bo stala v bližini. Pogorela je hiša — zid je v glavnem ostal. Na podstrešju so bili vsi mizarski izdelki za novo hišo, ki so zgoreli, obleko in pohištvo so pa pravočasno rešili. Sreča je bila, da je posestnik zavarovan za precejšnjo vsoto (25.000 Din) pri Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani. Kako je požar nastal, se točno ne ve. Skoraj gotovo so ga povzročili otroci, ki so bili doma. Go-spodar je namreč zidal v Laniščih pri Škofljici, žena z najstarejšo hčerko pa je sadila krompir na njivi, oddaljeni kakih 500 korakov od hiše. Gasilno društvo iz Šmarja je takoj prihitelo na kraj nesreče, vendar pa v akcijo ui moglo stopiti, ker v bližini ni bilo nikake vode. Sreča je le, da ni bilo blizu nobenih drugih stavb, ker bi se zaradi vetra j>ožar lahko še bolj razširil. Staršem naj bo ta slučaj zopet resen opomin, dn skrijejo usodepolno vžigalice in da na otroko pazijo. Pregrupaeija občin novomeškega okraja Gostilničarski tečaj v Kranju Gostilničarski tečaj v Kranju od 21. do 30, aprila 1931. Spodnja vrsta od leve na desno: gg. 1. Bi- dovcc, odbornik gostil, zadruge, R. Zupan, servirni učitelj, Fr. Gorazd, vodja tečaja. J. Brulc, odbornik, M. Mayr, tajnik, J. Gašperlin, načelnik, A. Križnar, odbornik zadruge v Kranju, A. Hafner, nač. zadruge Škoija Loka, M. Mucolini, servirni učitelj. Avtomobil treščil v avtobus Kranj, 11. maja. Avtomobil je danes za trgovca ali obrtnika najbolj prikladno in hitro prevozno sredstvo. Tega principa se je zavedal tudi znani ključavničarski mojster Majnik Ignacij. Ker nima svojega avtomobila, je naprosil mesarja Ostermana Mihaela, naj mu posodi svoj poltovornl avtomobil zn nc-doijo popoldne. Ta je njegovi želji ustregel. Majnik se jc z avtomobilom odpeljat na Gorenjsko, z njim jia ludi Osterman sam. Vozila sta se po raznih krajih, vse je šlo po sreči. Ob pol 8 zvečer sla se vračala domov in sta se nahajala že na cesti med Perivnikoni in gostilno >pri Kroni«, ko sla srečala Bernušev avtobus iz Tržiča, ki se Je vračal domov. Zadaj iimn je medpotoma nn avtomobil prisedlo več kolesarjev s kolesi vred. Osternianov avtomobil je bil brez luči, in ko je Pernušev avtobus hitet nasproti, je njegova luč Majnika več ali manj slepila. Majnik, ki je kot šofer imel vozilo itak že preveč sredi ceste, je pred usodnim srečanjem napravil napako, da jo voz okrenil levo namesto desno. Zato je bilo neizogibno, da se je njegov avloniobil mahoma znašel prav Irdo ob Pernuševem, ter se s precejšnjo močjo podrgnil mimo avtobusa. Pernušev veliki znani beli avtobus jo seveda brez škode za sebe odrinil lahki Osternianov avtomobil, ki je bil po trčenju prav ves strt, le motor je ostal brez hujših poškodb. Majnik in kolesarji so bili vsi prav brez poškodb, Ostermana pa je sunek vrgel naprej proti šipi in se je porozni po vratu in rokah. Karambol se je iztekel res precej poceni. Če bi avtomobila trčila skupaj s sprednjimi konci, bi brez smrtnih žrtev gotovo ne bilo. Osterman za avtomobil ni zavarovan in mu bo mogoče k kritju škode prispeval Majnik. Razbiti avtomobil so danes doj)oldnc odpeljali v delavnico g. Cyranskija. Razjasnjen vlom Sv. .lurij ob juž. žel.. 8. maja. V noči od 1. na 2. maja je bilo vlomljeno v Irgovino tuk. trgovca A. Fedran, kjer so vlomilci odnesli raznega blaga v vrednosti ca. 15.000 Din. Blago so skrili na kozolec g. Urlrpa v Lokarjih, hoteč ga drugi večer odnesti, ker so pa bili zasa-čeni, so j)obegnili. Dn se je zločin lako naglo pojasnil, gre zasluga vrlemu orožništvu tuk. orož. postajt, posebno g. komandirju Cvetkoviču in nar. Čopiju, ki sta re s lako spretnostjo podala na zasledovanje vlomilcev, da sta že po par dneh s pomočjo dveh celjskih orožnikov aretirala dva krivca in eno žensko, ki je ukradene stvari razpečevala. Izsledila sla tudi večji del ukradenega blaga, ki bo vrnjeno lastniku, tako dn ne trpi preobčutne škode. Vsekakor zasluži spretnost in vestnost leh varnostnih organov nagrado ali vsaj javno polivalo. Purcek s 4 nogami Vavla vas. 8. maja. Pri posestniku M. K. v Vavti vasi se Je izvalil purček (puran) s 1 nogami. Živalica ima dobro razvito truplo s kreljutmi in prvini parom nog, zadnji par pa je nekoliko šibkejši. Na podlagi ministrskega sklepa, da se izvrši pregrupaeija občin, k jer se pokaže zato potreba ali če to želi prebivalstvo in v smislu okrožnice kr. banske uprave, raznih izkušnjah in izjavah finančne uprave jc novomeško src/ko načelstvo izdelalo načrt /n pregrupacijo občin v novomeškem src/.u. Pred vsem se je upoštevala zemljepisna lega krajev in gospodarska gravitacija, ki naj bi bila merodajna za združitev krajev v občine, dalje farne meje: šolske in upravne občine naj se krijejo. Neobhodno je potrebna davčna podlaga vsaj lUO.OOO Din. Va/nost posameznih krajev / o/.ironi nu okolico naj bo merodajna /u sedež občine. \ tem smislu sta izdelala za komasacijo občin in določitev sedežev za novomeški okraj dva načrta in sicer: prvi za združitev občin v velike občine, drugi j>a združitev v srednje občine. Načrt za velike občine ima 10 občin in sicer: Mestna občina Novo m e s t o prebivalcev 4000. dave. podi. 346.000 Din. plosko-vina 501.6 lin. Z ozirom nu različen gospodarski značaj mesta in okolice se prepušča mestni občini. dn sklene in predlaga, v koliko smatra zu potrebno reguliranje mej in pritegnitev sosednjih občin k mestni, to |)a le v takem okviru. da bodo krite meje upravne in šolske občine. Občina š m i h c 1 - S t o p i č c . preb. 9200. davč. pod 1. 285.000 Din. ploskovine 16.225 ha. od katere hi odpadi« davčna občina Jurknvas. Pri-k lopi In bi sc pa sedanja politična občina Brusnice. Obči n a Toplice s sedežem istotam. Preb. 5440. davč. podlaga 274.623 Din. jdosko-vina 18.000 ha. V to občino bi se združile še sedanje politične občine Črniošnjice. Poljane in Gorenje Polje ter davčne občine Jurka vas iz šniihelske občine. Občina M i r n a p e č s 35olit. obč. št. Peter. Prebivalcev bi štela 3.870, ploskovine pu bi imela 4.987 ha. Srednje občine bi se sestavile lako: I. Občina Novo mesto, 2. občina Mirna peč, 3. občina Prečna s sedežem v Prečni (2500 |>rcb.. 108.000 Din davč. podi.. 3464 ploskovine), 4. Velika loka, sedež istotam (preb. 2200. davč. podi. 96.000 Din. ploskovine 3.53H ha, 5. Mirna, sedež istotam (2000 j)reb., 100.000 davč. |H>dl.. 2091 ha). 6. Trebnje, s sedežem v Trebnjem (preb. 3400. davč. podi. 142.(XX) Din. ploskovina 3374 ha). 7. Občina š m i h e 1 - S t o p i č e . s sedežem v Novem-mestu, bi ostala v sedanjem obsegu, toda brez davčne občine Jttrkavas. (Davčna moč 232.00»' dinarjev, prebivalcev 7500. ploskovina 12.758 lia.1 8. Občina Brusnice, sedež istotam. bi so sestavila iz sedanjih polit, občin Brusnice in Orehovica (davčna podi. 100.000 Din, preb. 3260. ploskovina 5.526 ha). 9. Občina št. Peter, sedež istotam. Obsegala bi sedanji polit, občini Bela cerkev in Št. Peter. (Davčna j>odI. 113.000. preb. 3100. ploskovina 4.420.) tO. Občina Toplice, sedež istotam, bi obsegala sedanjo jiolit. občino Toplice, Gorenje jjolje in šntihelsko davčno občino Jurka vas. (Davč. podi. 171.000 Din, preb. 3.500, ploskovina 6.217 ha.) II. Občina Čermošnjice. sedež istotam. bi bila sestavljen« iz sedanjih političnih občin črniošnjice in Poljane (davč. podi. I03.5(XI dinarjev, preb. 1935. ploskovina 11.536 ha). 12. Občina Žužemberk, 13. občina D o b r n i č , s sedežem istotam, bi se organizirala iz sedanjih polit, občin Dobrničo in Scln-Šunijierk. (Davč. podi. 75.849 Diu, ploskovina 5.923 ha, preb. 2557.) Okraj bi iincl na tak način mesto 23 le 14 občin, a bi bile vse bolj močne ko so do sedaj. Pregrupaeija občin novomeškega okraja jc zelo važna, saj je znano, da je pri nas tmleg velikih občin, ki so svojim nalogam kos v vsakem oziru. veliko malin občin, ki vsled svoje ntajne davčne moči ne morejo izvrševati nalog, ki jim jih nalaga zakon. Novo mesto Koncert Glasbene Matice Dvorakovili kompo zicij v soboto 9. t. ni. zvečer jc nad vse lepo uspel Občinstvo sc je naslajalo ob krasnih melodijah skladb, ki so bile res zelo skrbno pripravljene. G. dirigentu Faklnu moramo na uspehu le časti-tati z željo, da bi nam nudil še več takih vočerov. Gasilska župa je imela v nedeljo 10. t. m. svojo običajno sv. mašo pri Božjem grobu ob. 9 dopoldne. Vsa društva so se zbrala v orodjarni novomeškega gasilnega društva, odkoder so skupno odkorakali skozi nieslo. Šmihelsko društvo je nastopilo tudi s četo samaritank v lepih krojih Vsem nn čelu je korakala novomeška godba. Prvi promenadni koncert tukajšnjega godbe-negn društva je bil v nedeljo ob 11 dopoldne na trgu Kraljeviča Petra pred magistratom. Zakon o stabilizaciji dinarja Belgrad. II. maju. \A. Nj. Vel. kralj je nu predlog g. ministra linam- po zaslišanju g. predsedniku ministrskega >vctu predpisal In proglasil zakon o denarju kraljevine Jugoslavije. S I. Denarna edinim kraljevine Jugoslavije je dinar. Vrednost dinarja odgovarja vrednosti leziue 2(> in pol niiligvumu čistega zlatu. S 2. Narodna bnnkn kraljevine J ugosluv i jo lina privilegij zn izdajanje novčnnic v kraljevini lugosluviji pod pogoji določenimi / zuko-noni. Narodni banki se odstopi ves čas trajanja njenega privilegija skrb /a denar kraljevine Jugoslavije kot jo - nn služba, ki jo onu oprav-Ijn v imenu dižuvc. Narodna bnnkn je odgovorna /u redno opravljanje službe pud pogoji določenimi z zakonom o Narodni banki kraljevine Jugoslavije. Novčaniee i/iluue od Narodne banke so tudi nadalje zakonito plačilno sredstvo. Vrsta, oblika in tekst novčnnie se bo določil s posebnim zakonom nn predlog ministru /a li-uunce po zaslišanju Narodne banke. S 3. Narodna buiiku je obvezana, /nmcii.inti novčaniee priuušalcu po vidirnnju v mestu glavnega sedeža banke v Beogradu po svoji odločitvi ali zu /lato podlogo po tečaju, določenem v S I tega zakona ali pa /.a tuje devize, ki se po zakonu "tudi stvarno lahko v.umeujujo /u zlato, svobodno za izvoz. V tem primeru se bo odstop devi/ vršil po ceni. ki ne more presegat' zakonite paritete /, dodatkom stroškov izvoza zlata. Narodna banka je obve/ana zamen juti poedlne količine, za zlato v znesku najmanj 250.000 Din. Izvoz zlata in devi/. je svoboden. »i 4. Narodna banka je obvezana, da vsaki čas nu svojem pravnem sedežu v Beogrudu zamenja zn novce vsako količino zintu. ki se ,|i ponudi po tečaju, določenem v S I. tega zakona. Nu rodim banka je obvezana, da ima po- kritje v zlatu ali v devizah in ila jih /amen ju /n /luto s\obodno zu izvoz. Znesek tega pokritju mora biti najmanj v višini skupnega zneska vseli njenih obvez po vidirunju tako. du je najmanj '2r> "i, znesku bančnih olive/, po vidira->■ j it pokrito /. /hitom v tresočih ali deponiran i h v inozemstvu /. možnostjo svobodnega i/.vo/.n. S U. Zlat in srebrn denar, kovan na podlagi prejšnjih /.ukonov preneha biti zakonito plačilno sredstvo. S 7. S posebnimi zakoni se bo predpisalo na predlog ministru za 1'iuuncc po zaslišanju Narodne buuke izdajunje kovanega drobižu, napravljenega iz zmesi ulumiuiju in srebru. Skupna količini! kovanega drobižu nc more biti večja od (nO lnlijonov Diu. Način iu pogoje kovanja drobiža bo predpisal minister zu finance. S S. Vse odredbe /ukonov in pruvilniki. ki so v nasprotju s tem zakonom, prenehajo. S '). Tu /ukoti stopi v veljavo /. objavo v Službenih novinah iu dobi obve/uo moč 28. juniju 19*51. »Vreme" o posojilu O. ilr. Milorad Nedeijkovič, glavni ravnatelj Poštne hranilnice, je izjavil o novem državnem posojilu: Živo se spominjam vtisa, ki sein ga dobil, ko sem bil leta 1924. po državnih poslih, v Ameriki. Silno me je osupnila mogočnost in skrbna premiš-ljenost • akcije proti nam. Skoro vsi finančni listi ali časopisi so imeli velike in (lažnivo) dokumentirane članke proti naši državi, kjer so opozarjali svoje čitalce, da nam ne smejo dati niti enega dolarja posojila, ker bi ga sicer gotovo izgubili. Ta propaganda v člankih (katerih izrezke še sedaj hranim) ni bila brez uspeha; kajti, ko sem potem imel celo vrsto konferenc in predavanj o naši državi v bančnih, časnikarskih in vseučiliških krogih in klu- bih v Newyorku, Bostonu, V ashingtonu in drugih mestih Severne Amerike, so mi poslušalci vedno poleg lepih simpatij /a naš narod izražali svojo bojazen o bodočnosti naše države radi uaših notranjih razmer. In dokler ne odstranite te črne točke / vašega horizonta, nc buste mogli dobiti posojila v Ameriki.. To, kar so govorili iu mislili v Ameriki, so pisali, govorili in mislili tudi v mnogih evropskih državah. Tedaj sino se mučili in / lastnimi močmi obnavljali svoje ruševine, negovali svoje invalide, dvigali valuto, gradili pola iu železnice, izvajali agrarno reformo, pomagali kmetijstvu in industriji in izboljševali zdravstveno iu kulturno stanje našega naroda. To smo naredili vse sami s svojim trudom in denarjem 'razven nekih manjših investicijskih posojil iti blagovnih kreditov, toda premajhnih za naše potrebe), često sredi najtežjih domačih skrbi in ueprilik, toda vseeno verujoč v svoj končni uspeli. Ta uspeh je tudi končno prišel. Odstranjena jc usodna črna točka z našega političnega obzorja. Inozemstvo je dobilo svoje definitivno mnenje o nas in je temu dalo najefektivnejše potrdilo š suhim zlatom, z velikim čisto finančnim posojilom. To posojilo smo dobili po prav ugodnih pogojih. S pogodbo o posojilu nam se ne diktirajo nobeni jjoli-tični, gospodarski, finančni programi; posojilo ni vezano / nobeno koncesijo za investicije, dobave itd., ne dajemo nobene stvari v zastavo, niti hipotek, niti dohodkov, niti ne sprejemamo kuratele upnikov v naše finance. Kar se tiče obrestne mere iu emisijskega tečaja, smo dobili boljše pogoje kot naša večja in bogatejša soseda Romunija in tudi povoljnejše, kakor je tečaj naših vodilnih papirjev na ameriškem in evropskem tržišču. Gospodarski pomen dotoka tujega kapitala v našo državo je tako jasen, posebno sedaj v splošnem zastoju kontakta med kapitalom in poslovnimi možnostmi, da ga ui treba razlagati. Naravno, da bo dotok denarja iz inozemstva v toliko bolj vplival na naše gospodarstvo, v kolikor bo več sistema pri investiranju. Italijani po sili Tudi ua Goriškem sc poituiijniičujejo imenu Sušak. II. maja. (Izvirno.) Na Goriškem doslej še ni preteki 'kur /. ukazom izpreniiujal slovenskih rodbinskih imen v italijanska. V Gorici j,- bilo res nekaj priimkov slovanskega izvora poiUili.jaučenih, u io.su bili priimki ljudi, ki so že zgubili slovensko narodnost in ki so tudi sami pod pritiskom fašistično gonje vložili zadevne prošnje. Novi prelekt Tiengo pa jo začel kar uradno, to je proti volji nosilca rodbinskega imena, i/.preniinjuti slovenska imena. Pri tem se lii omejil ua mesto Gorico, temveč je segel občina rjo v i/. Rent ukaz. s katerim se jim nalaga italijansko ime. A si Arčoni so n. pr. poslali čez noč Arzioni. Na vsakem ukazu so označene denarne kazni, ki zadenejo Slovenec, ako se drzne rabiti svoje pristno ime. Globe gredo od 500 lir naprej. Tržaški prefekt jc včeraj izclal slo ukazov, s katerim je naložil Slovencem italijanska imena. Kovačič jc postal Fabrctti (fabro = kovač), Lipolt — Leopoldi, Perhavec. — 1'icri, Hrvat — Revatti, Požar — Pozzttri, Polh — Polti, Kobul — Kobalti, Kljun — Coloni, Luk — Luclii itd. tudi na kmete. Tako jc te dni prejela cela vrsta v Novice iz Spantje Nad Madridom proglašeno obsedno stanje -Trocltž ne sme v Španijo Pariz. II. maju. AA. 1 lavna poroča iz Madrida: Po sestanku, ki ie bil prirejen o vprašanju ustnvotvorne skupščine in o stališču članov monarh ijtičnega centruina je prišlo do spopada med republikansko in monarliistično mladino. Republikanci so zažgali tri avtomobile, v katerih so se vozili inonarhisti. Med njimi je bil tudi ravual'di tista ABC Mnogh oseb je bilo aretiranih. Ko je rudarstvo hotelo odpreuiiti aretirane monarhiste do tramvaja, da jih odpelje v zapore, je množica prijela več inonarhistov in jih linčala. Mestna milica jo morala razgrniti izgrednike Pri tem se je razvila ljuta borba, ki ob 10 še vedno trnja. V posameznih četrtih mesta so. borbe in spopadi med manjšimi skupinami. Madrid. 11. ma ja A A. List KI Debate poroča. da bo vlada po vsej priliki ukinila za nekaj časa terminsko turovimi na španskih borzah. Carigrad. 11. maja. AA. Trocki ie prejel od katalonskega predsednika, polkovnika Mncie, to le brzojavko: Izdajanje potnih listov jo bilo izrecno pridržano španski vladi. Zalo oblulujomo, da ne moremo ugoditf Vaši želji, čeprav bi to odgovarjalo naši gostoljubnosti in miši iskreni simpatiji za politične izgnanci!. Madrid. II. maja. AA. Državni tožilec jo vložil obtožbo proti bivšim sotrudnikom Trimo de Rivere, češ. dn so protizakonito oddali tobačni monopol v Celili lil Melilli. Madrid. U. maja. AA. Včeraj ob 15 se je, zbrala ogromna množica ljudi v bližini Pnertc del sol, kjer je zažgala ogromno grmado listov »ABC in KI Debate . Noči je potekla mirno, danes pa kaže vse mesto nenavadno lice. Delavci so stopili v stavko. Ministrski svet jo imel dopoldne izredno sejo. Trajnta je do 12.30. Popoldne so ogromne manifestacije po glavnih ulicah. Munifestuntl so skušali zažgati poslopje, v katerem jc uredništvo lisla ABC<. Nad mestom je bilo proglašeno obsedno stanje zaradi včerajšnjih izgredov. Pariz, 11. maju. AA. Hovas poroča: Včerajšnje manifestacije proti monarbistlonemu listu ABC so se nadaljevale tudi danes*. Manifestanti so vzklikali: Smrt inouarhistom! Množico so zažgale še en kiosk, v katerem so prodajali list KI Debate :. Neka skupina, sodijo, du so bili komunisti, jo korakala po ulicah iu vpila: Dol z duhovništvomk Pred to skupino so nosili rdečo zastavo. Demonstracije so bile tudi v oddaljenih predelih mesta. Pari/., 11. maja. A A. llavas poroča iz Madrida: Pri hišni preiskavi, ki so jo napravili v uredništvu monarhističnega lista • ABC«, so odkrili nekaj orožja. Policija je preprečila komunistom, dn niso izropali neke trgovine z orožjem. 10.000 demonstrantov je prišlo pred uredništvo listu ' ABC«, boter hišo zažgati. Notranji minister, ki jc pozval množice, naj se razidejo, je prišel v gnečo, pri čemer so mu raztrgali obleko. Manifestanli so izropali neko trgovsko hišo. S policijo je prišlo do streljanja. Mnogo oseb je aretiranih. Notranji minister je prepovedal nadaljnje izhajanje nionurhisličuega lista ABC*', ravnatelja listu pa je pozval, naj bo ua razpolago policiji, ker sc je v uredništvu našlo orožje. Dalje jc notranji minister prepovedal vse kolektivne manifestacije in napovedal oslre ukrepe zoper monarhiste in komuniste. Drž. bolnišnica v Ljubljani Imenovanje zdravnikov Belgrad, 11. maja. AA. Na osnovi § 4. zakona o bolnišnicah je minister za socialno jiolitiko in narodno zdravje podpisal v soglasju s predsednikom ministrskega sveta sklep, da dosedanji bolnišnici v Ljubljani in LjubJjani-Studencu preideta v državne roke in postaneta državni ustanovi. Nadalje so s sklepom ministra zu socialno politiko in narodno zdravje postavljeni Za sekundarne zdravnike v 1-9: pri državni bolnišnici v Ljubljani dosedanji sekundarni zdravniki banovinske bolnišnice dr. Marjan Aclilig, dr. Janez Čarf, dr. Josip Petrič, ilr. Vladimir Milavec, dr. Venčeslav Arko, dr. Olo Pajc, dr. Elizabeta Gerscblmann, dr. Bo-žena Grossinann, dr. V. Keržun, dr. Dragotin Vcr-bič, dr. P. Kržan, dr. G. Busch, dr. J. Jevnikar, dr. Ivan Adamič in dr. Josip Hebe; na ženski državni bolnišnici v Ljubljani dr. Franc Puc, dr. Vladimir Preniru, dr. Ivan Milančič, dr. Pavel Luna-ček, dr. Maks Btternik; nu državni bolnišnici za duševne bolezni na Studencu dr. Slavko Rakovec in dr. Alfonz Sveg; za pomožnega ekonoma v državni ženski bolnišnici v Ljubljani Josip Pošl v 11-4, za uradnika K. Matlč, za administrativnega uradnika bolnišnice za duševne bolezni Ljudmil Orolick v 111-2. Vrhpol'shi umor Belgrad, 11. maja. ž. Razprava proli obtožencem pred državnim sodiščem se bliža svojemu koncu. Danes se je pričelo dokazno postopanje in je bilo zaslišuuili žc več prič. Proces bo trajal šc par dni. Vonive v tiomuniji Bukarešta, II. maja. /. V političnih krogih so govori o možnosti odgoditve parlamentarnih volitev. Nekateri trdijo, da se bodo volitve odložile za del času, medlem ko drugi govore, da se odložijo le za 10 dni. Bolgarska narodna manjšina se jo odločila, du dela /.a vladno stranko iu bo dobila na ta imiii' dva mandata v romunskem parlamentu. Ali pride Rusija v Ženevo Berlin, 11. maja. AA. Novo nemško križarko, ki bo spusčona v morje 19, i. in., bodo krstili z imenom > Deutschland- Krit bo opravil predsednik nemške republik Hindenburg. Potres v Armeniji Moskva, II. maja. tg. V potresnem ozemlju v Nahičevanu v Armeniji je v krajih, ležečih večinoma daleč od železnic, brez strehe SO.OOl) ljudi. Razdejanih je Ol vasi. Smrtnih žrtev je bilo 389, ranjenih pa 1420. Živine je poginilo O000 glav. Upor v Birmi London, 11. maja. AA. V spodnji zbornici j« državni podtajnik za Indijo Benn odgovoril na interpelacijo o položaju v Birmi. Navedel je, da .znaša število ubitih upornikov tisoč. Dva tisoč upornikov je bilo ujetih. Ti podatki še niso popolni. Izgube vladnih čet so malenkostne. Razprava o umoru Slegla Zagreb, 11. maja. ž. Danes po 8 se nadalje« valo zasliševanje Dragolina Križenjaka iz Zagreba, ki je obtožen, da je s Hranilovičem in njegovimi pajdaši osnoval teroristično skupino »HrvaŠka pravaška delavska omladina«, a nato, da je dal eksploziv za porušenje mostov v Brezovici in Loinnici. Pred policijo je Križenjak priznal, da so hoteli postaviti peklenski stroj v stavbi prostozidarjev, pred sodiščem pa pravi, da sploh nič ne ve o prostozidarjih. Za njim je bil zaslišan Štefan Novačič, ki je obtožen, da je vršil kurirsko službo med Zagrebom in Dunajem. S tem je bila dopoldanska razprava zaključena in se bo nadaljevala jutri. Drobne vesti Belgrad, 11. maja. AA, V dvorani Rdečega križa je bila otvorjena lelna skupščina skavtskega saveza. Belgrad, 11. maja. AA. Po poročilu, ki so ga prejeli naši izvozniki, je češkoslovaška vlada dne 30. aprila zniž.ala te-le carinske postavke: Za rž od 50 na 45 Kč, za pšenico od 28 na 22 Kč, za oves od 21 na 14 Kč, za moko in mlevske proizvode od 84 na 65 Kč. Nove carinske postavke so stopile v veljavo 9. maja t. 1. Belgrad, 11. maja. A A. Uprava monopolov je dovolila sadilccm tobaka predujme po 100 Din od vsakih tisoč zasajenih trstik. šibenik, 11. maja. ž. Danes zjutraj ob 9 jc bil obsojen na smrt na vešalih Todor Medič, znani dalmatinski razbojnik, ki jc bil žc eukral obsojen na smrt, a nato pc-miloščcn. Pasadena, 11. maja. AA. Tu je preminul znani fizik Albert Michelson. Leta 1907 je bil nagrajen z Noblovo nagrado. V znanstvenem svetu je pokojnik zaslovel s svojimi študijami o hitrosti svetlobe. Pariz, 11. maja. tg. Na ovinku pri St. Etiennc se je avtobus s 30 osebami prevrnil v jarek, pri čemer je eksplodirala zaloga bencina iu, ije avtomobil zgorel. Pri tem so štiri osebe utonile, vse ostale pa so večinoma lahko ranjene. London, U. maja. AA. Prof. Einstein je ime! v Oxfordu predavanje v nemškem jeziku. Predava je o relativitetni teoriji, Rim, 11. maja. AA, Italijanski prvak v težk; kategoriji Baiguerra jc potolkel Nemca Wcimani s knockoutom v tretjem kolu. Pariz, 1). maja. AA. Na letališču v Niorti: v deparimanu Deux Sevcres sc je pripetila včera huda letalska nesreča. Pilot Vichy je izvajal v višini 100 m loopinge. Iznenada pa se mu ie tiekc-produkcija ponesrečila in je nesrečni pilot strmo glavil na tla. Letalo je zgorelo s pilotom vred. Tragedija v ledenem morju Berlin, 11. maja. AA. Usoda griinlandske ekspedicije, ki je odpotovala svoječasno v tamkajšnje ledene puščave, zelo zanima tukajšnje strokovnjake in ludi javnost. Švedski letalec major Ahrenberg, ki je rešil angleškega raziskovalca Courlaulda, se pripravlja, da najde prof. Wegc-nerja, ki jc izginil že oktobra. Da ga najdejo, so že poslali neko rešilno ekspedicijo. Po Zadnjih vesteh jc malo upanja, da bi Wegcncrja našli. Ni izključeno, da je zmrznil v velikih ledenih jjokraji-nah v notranjosti dežele. Odpotoval jc v notranjost s 14 Eskimi, od katerih ga je 13 zapustilo. Wege-ner je vendar nadaljeval pot z Eskimom, ki mu je ostal zvest. Znamenita polarna raziskovalca Ras- mussen in Koch dvomita, da bi sc rešil Wegencl in menita, da se jc ponesrečil v snežnem viharju ko jc hotel doseči obal pri Kramaruju. Rasmusseu jc rekel, da smatra NVcgenerja zn enega največji!-polarnih raziskovalcev sedanjega časa. Koch meni, da je malo upanja, da bi našli \Vegenerja in tako razkrili tajnost njegove usode. Izrazil je svoje veselje, da so se rešili trije odlični člani ekspedicije. Koch jc končno dejal, da smatra \Vegcncrja za enega največjih mož, kar jih jc srečal in d a sc njegovo delo upravičeno lahko primerja z dognanji znamenitega polarnega raziskovalca Fritjofa Nansena. Pogodba med Nemčijo in Sovjeti Stališče nemškega centruma — Sila kola Somi — Ka\ pravijo v Parizu? Občni zbor duševnih delavcev Dne 11. t. m. je imela Zveza duševnih delavcev v Sloveniji svoj VIL občni zbor. Ta jc vzel na znanje poročilo o notranji organizaciji ljubljanske sekcije, ki edina v Jufidslaviji aktivno nastopa v internacionalni Zvezi duševnih delavcev, Belgrai-ska sckcija se namreč v zadnjih dveh-treh letih ne udcjslvuje, v Zagrebu, kjer je bila tudi predvidena sekcija, pa je še niso ustanovili. Ljubljanska sekcija sc je udeležila od zadnjega občnega /.bora mednarodnega kongresa v Londonu, dveh odborovih sej v Parizu ter skušala poživiti Jugoslovanski savez umnih radnika. Z generalnim tajništvom v Parizu vodi stalno korespondenco o mednarodnih težnjah duševnih delavcev. S pomočjo svojih članov je mogla odgovorili na ankete o higieni v šolah in uradih, o zaščiti iznajdb na-stavljencev, o zavarovanju privatnih nameščencev ter o organizaciji glasbenega pouka v Jugoslaviji. V novi odbor so bili izvoljeni: univ. prof. dr. Slavič, predsednik; odvetnik dr. Tuma, I. podpredsednik; ss. Ant. I.ajovic, II. podpredsednik: dr. Meiita Pivec-Stele, tajnica; poštni nadz. Ma-Ijašič, blagajnik in odborniki: dr. Lučovnik, dr. Krivic, dr, Ivo Pire, prof. Prebil, dr. Viktor Korošec, inž! Leo Novak in nadzorniki: dr. Rular, profesor Jeian in inž. Črnivec. nemške vlade ni jirišlo. Trgovinski dogovor med | aranžma med sovjetsko vlado in kartelirano nemško težko industrijo, ua katerem jo nemška vlada seveda v največji meri interesirunu, ker pomeni v času največjo gospodarske depresije znatno razbremenitev nemškega delovnega trgu, močan impulz za konjunkturo in kruh zu milijone brezposelnih. Pariz, 11. inuja. Trgovinska pogodba mod Nemčijo in Rusijo, ki je bila v načelu sklenjena že lin seji obojestranskih delegatov dne l~>. aprila 1931, je zdaj tudi formalno perlektna in bo nemška industrija dobila tozadevna naročila iz Rusije v najkrajšem času. Ta naročila so predvidena v višini 300 milijonov zlatih mark, zdi sc pu, da se bo vrednost v Nemčiji naročenemu blagu zvišala ua oOO milijonov zlatih mark, kar je pač zelo velika vsota. Največ ruskih naročil dobe težka, elektricitetna in strojna industrija. Potoni ko so so bili nemški in ruski delegati sporazumeli glede pogojev kredita in dobave, je ostalo še nerešeno vprašanje cen, ki je bilo najtežje. Rusija, ki danes predstavlja uiono-polskega uaročevulen. je namreč špekulirala ua I Rusijo absolutno niso bili navdušeni. Oni so zavc-konkurenco med nemškimi podjetji, da si zasigura j dajo, da je Nemčija s tem znatno pripomogla k i/.-čini ugodnejše cene, toda nemški industrijci so lo- j ved bi pjntile.lkg ter s tem okrepila tudi politično pot nastopili precej solidarno, tako da je Nemčija i pozicijo sovjelov in olajšala uresničenje njihovih ludi v tem oziru dobro odrezala. I antievropskih načrtov. Toda Nemčija so je nahajala Del tukajšnjega, zlasti desničarskega časopisju v položaju, v katerem ni bilo drugega izhoda, kn- Kakor kaže žc omenjeni članek .Izvcslij Nemčijo in sovjeti je smatrati zgolj za gospodarski I tudi sovjeti dobro zavedajo, da Nemčija ni sklenila z njimi gospodarskega sporazuma iz ljubezni, če.-prav so upali, da se bo nemška vlada z oziroin ua sedanji mednarodni položaj iz golega interesa politično tesnejo s sovjeti zvezala. V tem oziru j« moskovska vlada z gotovostjo računala na pritisk nemškega fašizmu, ki pu jo sovjete tudi ruzočaral Z ono besedo: Nemčijo je prisilila v gospodarski in se za politično kooperacijo /. njimi ne zavzema aranžma s sovjeti velika beda njenega prebivalstva. Toga so zagotovili merodajne francoske kroge tudi zaupniki nemškega centra, ki so se te dni brez oficijelni; misije mudili v Parizu, so pa brez več lako kakor svoječasno. Vend ar pa Izvcstja . jiotrjujejo mnenje, ki ga imnjo o trgovinski pogodbi med Berlinom in Moskvo v Parizu, kjer sicer uc dvomijo o tem, da dvoma podali nazore vladajoče večine v nemški j Nemčija lega dogovora ni sklenila z navdušenjem, državi. Poudarjali so, da za trgovinski dogovor z i ga pa pravilno ocenjujejo kot dogodek velike in- Zagrebška vremenska napoved. Spremenljivo oblačno in nagnjenje k razjasnitvi. Toplo, stalneje domneva, da je v ozadju trgovinske pogodbe med Nemčijo in sovjeti tudi politični aranžma. Mero-dajni politični, oziroma diplomnlični krogi pa v to ne vorjamejo. Nemški centrum, ki ima vodstvo držuve, Je kakemu političnemu aranžinunu s sovjetsko Rusijo absolutno nasproten in vanj no bo nikoli privolil, duši so Rusi ponujali politično zvezo in so, kakor jasno dokazujejo moskovska ■ Izvestja od 9. t ">., nekoliko razočarani, dn do političnega dogovora radi brezpogojno odklonilnega stališču kor da proti svoji volji zagrabi za kos kruha, ki se nuja njenemu stradajočemu prebivalstvu. Nemčija celo vo, da bo la okrepitev ruskega gospodarstva z nemško pomočjo v škodo bodočim nemškim pokoljenjeni, ki se bodo imela hudo borili s konkurenco ruskega blaga, toda tudi lo je morala Nemčija vzeli nase, da reši milijone in milijone svojega prebivalstvu li/.ičnega propada in obupu, ki neti revolurinnhio razpoloženje in vodi do socialno revoliicilc. direktne politične in mednarodno vužnosli. Ze zaupniki nemškega centra so v Parizu nu očitke svojih francoskih prijateljev odgovarjali, da sili Nemčijo v urunžniano /. Rusijo razen gospodarske stiske tudi politika Francije, ki du jo z reparacijami, carinskimi zidovi in nezdravim nakopičeiijein kapitala v svojih bankah nemško gospodarstvu spravila v lo stisko. To so seveda Nemci uporabili v to, du so prodočevuli Francozom potrebo, da nji-liovu vlada radikalno izpremeni svoj politični kurz, kar so tiče Nemčije, in da bi lo najtesnejša politična zveza med Fruncijo in Nemčijo zajezila no varnost i/. Moskve. Indireklni politični pomen gospodarske po. godbe z Nemčijo močno poudarjajo tudi Izvestja.-., Maribor O Prvo banovinsko vinsko razstavo je obiskalo tekom včerajšnjega dne nad "2000 obiskovalcev iz Vseh delov Slovenije. Med drugimi odličnimi obiskovalci je bilo opaziti bivšega ministra dr. Sušnika in bivšega predsednika ljubljanske oblasti dr. Natlačena. Posetniki razstave in sejma so naravnost vzhičeni nad tako posrečeno zamislijo odbora, ki mu gre vse priznanje za trud, da bo razstava čim lepše uspela in sejem prinesel tem boljših kupčij. Poedini člani Vinarske zadruge so tekom včerajšnjega dne sklenili že več vagonskih kupčij, pa tudi posamezni razstavljalci so s sejmom nadvse zadovoljni, kar naj bo dokaz, da je le Maribor oni, ki je zu slične vinske razstave in sejme najprimernejši. Vinska razstava je odprla za obiskovalce od 8 do 18 nepretrgoma. Za one pa, ki se odpeljejo s ponočnimi vlaki, skrbi bulfet pod vodstvom ravnateljice gospe Rapotčeve, kateri pomagajo pridno njene gojenke, ki nadvse vljudno postrežejo slehernega obiskovalca z okusnim /.agrizkom. □ Za ravnatelja Mestne, hranilnice v Mariboru je imenoval upravni odbor g. Drago Kocmuta, dosedanjega tajniku tega zavoda. Razni kraj.i □ Dijaki drž. klasične gimnazije priredijo dne 13. t. m. v dvorani Zadružne gospodarske banke. svojo akademijo. O prireditvi idealne dijaške mladine šo poročamo. □ Druga krstna predstava v letošnji sezoni bo jutri zvečer v tukajšnjem teatru. Vprizori so izvirna groteskna igra mladega slovenskega pisatelja tir. S. Grumu : Dogodek v mestu Gogk. Nastopi ves dramski ansambl. Režira g. Kovič. lnsce-nacije mesta Goge sta po režiserjevem zamisleku in scenskem zasnutku ing. arli. .1. Černigoja izvršila gledališki slikar Ussar ler gledališki mojster Borile. Predstavi bo prisostvoval tudi avtor. □ Maribor ima vedno več telefonskih zvez. Sedaj smo dobili sledeče telefonske relacije: Ma-rifor—Padova ;t!l Din; Maribor—Verona oziroma Milan Din 39.G0; Maribor—Genova, Turlno in Rim po Din 14.20- Z jutrišnjim dnem se otvori telefonska zveza Maribor—Dvor Kraljevi nad Labo. Govor Din 54.45. □ Sa kuluk so prišli: mesto «00 — KM). Včeraj zjutraj so sc zbrali v Strmi ulici, da prično v smislu zakona s kulučnim delom. Dobili so krampe in lopate, da pomagajo pri popravljalnih delih lia Kamniški cesti. Moralo bi jih priti (500, pa jih jo bilo samo 100. Nekateri so se naknadno obvezali, da bodo rajše plačevali. □ V cvetu mladosti usahnili, V splošni bolnišnici sla podlegli težki neozdravljivi bolezni 18-letna Pavlina Vagaj, katere pogreb bo danes ob tri četrt na V"> mestne mrtvašnice, ter lOletna zasebna uradnica Marija Čeme. Pokopali jo bodo danes ob 15 iz mrtvašnice na mestno pokopališče v Pobrežju. Blag jima spomin! □ Križevskc procesije v Mariboru Ob veliki udeležbi vernikov so se včeraj pričele. Danes in jutri se nadaljujejo. Vabijo se prav posebno moški, da se udeleže teh procesij ter j i in dajo z lepo udeležbo značaj verske manifestacije, ki je posebno v mestih potrebna. • □ Kolo sreče. Pri nedeljski tomboli Krščanski- ženske zveze so dobili: Jožef Dasko, delavec Celje & SVUčana prisega Tojuških novincev. Včeraj dupbldno ob to so je vršila ob prisotuosli zastopnikov vseh dblasli na Glazljl svečana prilega letošnjih rekrutov. Po prihodu komandanta vojnega okrožja polkovnika Puriča je zaprisegel najprej pravoslavne vojake pravoslavni vojaški duhovnik «'"udič, nato muslimanske njih vojaški duhovnik i/. Ljubljano in nn koncu je zaprisegel katoliške vojake celjski opat g. Jurak po lepem navdušcvalnem govoru, v katerem je vojakom slikal njih dolžnosti, ki jih imajo kot katoličani in kot zvesti državljani iu vojaki. Zaključil je slovesnost komandant mesta polkovnik Purič /. govorom, v katerem je podal nekaj zgodovine srbske vojske in pozval vojake, naj ostanejo zvesti stoletni tradiciji juuaštva in zvestobe do domovine in kralja. .o Interesantna šHho»ka produkcija. Na Vnc-?K)liod popoldne igratu Spielmmui in Pire v salonu bolela Evrope svojo cejsko partijo, ki bo privabila gotovo mnogo gledalcev. Naslednji dan, t. j. v petek pn igra Splelinann simullunko proti celjskim šahistom ob pol 0 zvečer, tudi v Evropi. Število udeležencev je oniejeuo nn maksimum 85 igralcev. Šahisti, ki bi ne hoteli udeležiti simul-tanke, naj se prijavijo pravočasno blagajniku kluba, strokovnemu učitelju na tukajšnji meščanski šoli g. J. Grašerju ali pa \ trgovini juvelirja g. kočnika ua Glavnem trgu. Za delno kritje stroškov plačajo igralci, člani kakega jugoslovanskega šahovskega kluba 10 Din, drugi pa jk> 20 Din. & Smrtna kosa. A" celjski ja\ ni bolnišnici so umrli dne 0. maja Koschier Frida, žena posestnika in kovača v Laškem, v starosti 57 let. špau Marta, lOletua rudarjeva žena iz Hrastnika 10. maja, 111 11. maja (iT Irtna prevžitkarica Kolone Marija iz Loke pri Žusmu. i; Nedeljski spori. Nogometna tekma med SK Pnpidom iz Maribora in SK Celjem se jo koučalu Do- v razmerju 8 :0 (2 :0), v korist Rapidu. poldne se je vršila Ilazeua prvenstvena tekma med s K Celjem in SK Sevnica, ki se je končala 0:0 v korist Celja, ker so Sevuičanke v protest proti neki sodnikovi odločitvi demonstrativno zapustile Igrišče. ks Goljufije pri tomboli vojnih invalidov. Kako si znajo ljudje pomagati, da zadenejo tombolo, se Je pokazalo v nedeljo pri invalidski tomboli. Po končani petnrki so. je zglasila lakoj po klicanih naslednjih treh številkah neka deklica s tombolo. Komisija je karto pregledalo in našla vse v redu ter je izročila deklici tombolo. Deklica je odšla, češ, da gre po očeta, medtem pa je komisija pregledala karlo še enkrat in našla, da so bile posamezne številke po vrsti sproti nalepljene, kakor so bile klicane. Vsaka številka pn je bila obrobljena z modrim svinčnikom, tako da se goljufija ni mogla spoznati z očesom, pač pa s prsti. Tomboia je bila seveda razveljavljena. Takoj zatem pa se oglasi neki moški z drugo tombolo, ki jc bila prav čudovito skomblnirann. Tega pa so izročili policiji. Trbovlje Iz občinske seje. Odbor je v zadnji plenarni seji razpravljal v važnih gospodarskih zadevah občinskega gospodarstva iu sklenil sledeče: Glede svoječasnega naloga kr. banske uprave, naj občina prevzame cesto od železniško postaje do savskega mostu v svoj cestni delokrog, jo bil odbor uinenja, da občina nima v svojem letošnjem proračunu nt-kaklh denarnih sredstev za kako naknadno izdajanje. Občina oskrbuje tn vzdržuje že sedaj dovolj ce*! in ji je nemogočo izvršiti nalog banske uprave. — Določile so se naslednje sejmske pristojbine: veliko stojnico z blagom 25 Din, južno sadje in slično velike stojnico 25 Din, male stojnico domači izdelki 10 Din, cvetlice, galanterija, male stojuice 5 in 2 Din. — Prepleskale sc bodo ograje pri pokopališču i» tržnem nrosloru. — Razpravljalo se Splošne stavbne družbe, spalnico iz trdega lesa; Roza Jonas, vdova, šivalni stroj; K rane. Ulčnik, zidarski polir, kompletni radijski aparat; Berta Klar, soproga strojevodje, debelega prešiča; Alojzij Pa-valec, učenec, moško kolo; Anton Kolar, magistralni nameščenec, otomano; Dušan šlander, dijak, stensko uro; Katarina Sotošek, mestna uboga, pisalno mizo; Franc Ploj, strojni delavec, dve odeji; Antonija Iioš, železničarjeva soproga, blago zn moško obleko. Razen tega jo bilo razdeljenih še :!7() drugih dobitkov. Tombola jo v vsakem pogledu lepo uspela in se prireditelji prav iskreno zahvaljujejo vsem, ki so z darovi iu nakupom tombol-skili kart pripomogli k čim izdatnejšemu uspehu. Kakor znano, gre čisti dobiček tombole v korist »Doma ubogih-. □ Klub slov. kat. akatl. starešinstva. Drevi ob 20 v dvorani Prosvetne zveze reden sestanek. Udeležba za vse člane obvozna. □ Tudi Mariborčani se bodo prav gotovo v častnem številu udeležili letalskih svečanosti, ki bodo ob biukoštnili praznikih v Zagrebu. Polovična vožnja tja in nazaj. Prijave so sprejemajo pri tajniku tukajšnjih Naših kril, kapetanu 1. ki. A. Grabriču v Meljski vojašnici oziroma v stanovanju na Koroški 10 vsak dan med 18. iu 15. □ Otvoritev kopališča na Mariborskem otoku. Bolj slabo je bilo prvi dan v nedeljo. Radi vremenskih muh. Pet kopalcev! Pač pa precej več v — restavraciji. Mestni avtobus ni imel ravno preveč prometa! □ Lovska sreča. Dva krasna divja petelina je ustrelil ugledni tukajšnji posestnik Hubert Luk-man. Še lovskega blagra! □ Huda nesreča se je pripetila pri premika-vanju na kolodvoru 32 letnemu železničarju Ivanu Krenu. V trenutku, ko je hotel speti vozove, je prišel po nesrečnem slučaju med odbijače, ki so mu zdrobili desno roko. Tudi na glavi je dobil več težkih poškodb. Pripeljali so ga v mariborsko splošno bolnišnico in je njegovo stanje zelo resno. □ Javna razprodaja raznega blaga bo jutri ob 9 dopoldne v skladišču tukajšnje carinarnice. □ Pretep fantov na Morju. V nedeljo zvečer so se fantje v nekem vinotoču na Morju pri Framu sprli in spopadli. Med spopadom je vstopil v vino-toč L N., segel po nožu ter zadal 251etnemu vini-čarjevemu sinu Konradu Sorčiču težko rano v desno prsno stran. Sorčiča so morali odprentiti v splošno oolnišnico. □ Iz selniškcga broda skočil1 v Dravo. Matija Velt je bil že delj časa zaposlen kot poljski delavec pri nekem posestniku v Selnici ob Dravi. Poslednji čas je bil močno potrt. Šel je k brodu in se odtod pognal v dravsko valovje ter utonil. Q Na delovnem trgu. Zaposlitev dobijo preko tukajšnje posredovalnice dela: 2 pastirja. 1 fotograf, 1 tapelnik, 2 krojača, 1 kovač, 1 železostru-gar, več vajencev, 11 hlapccv, 2 vrtnarja, 1 clektro-monter, 2 delavca, 1 gospodinja, 28 dekel, 1 kuharica, 8 varuške, 8 kuharic, 1 postrežnica, 25 služkinj. 25 kuharic, 5 natakaric, 1 poslužnica, 3 sobarice, 3 vzgojiteljice, 2 delavki, 1 trgovska vajenka in 1 gostiln; blagajničarka. Q Za birmo ure, zlatnina! Stoječ, Maribor, Jurčičeva 8. Znižane ccnc! je o škropljeuju cest tukaj in v Hrastniku in se je ta zadeva izročila v proučitev gospodarskem u odboru. Prestavljen jr- g. U o S t e 1 c Anton k Sv. Dene-diklu v Slovenske gorice. Gospoda bomo zelo pogrešali, ker je bi i velik prijatelj mladine iu kršč. sor. delavstva. Golob pisnionoša je opešal v Trbovljah zadnjo soboto popoldne in so ga ujeli pri novi bolnišnici ter ga izročili na orožniško postajo. Imel je na perutnicah zapisano lialia . Gasilci so obhajali v nedeljo svojega patrona pri sv. Katarini, skupno 0 društev i/, trboveljske in hraslniške doline. Pitti Muzejsko društvo t Ptnjn ima v sredo 13. t. m. svoj redni letošnji občni zbor, ki se bo vršil v refektoriju Mestnega Ferkovega muzeja. Co bi bil prvi občni zbor. ki se prične ob 5 pop., nesklepčen, prično navzoči pol ure pozneje drugega. Ta je sklepčen, nnj bo število prisotnih članov kakršnokoli. Na dnevnem redu so poleg običajne-ga čitauja zadnjega zapisnika slučajnosti in poročila predsednika, tajnika in blagajnika. Radio Programi Ratfio-Liubfianat Torek, 12. maja: 12.15 Plošče (plesna glasba. 12.45 Dnevne vesti. — 13.00 Cas, plošče, borza. — 18.00 Radio-orkester. — 10.00 Dr. L Rakovec: Iz življenja predpotopnih živali. — 10.30 Dr. Ivan Grafenauer: Nemščina. — 20.00 Koncert godbe »Zarja •. — 21.00 Radio-orkester. — 22.15 Napoved časa in poročila. Sreda, 13. maja: 12.15 Plošče (mešan program) — 12.45 Dnevne vesti — 13.00 Čas, plošče, borza — 18.00 Radio orkester — 19.00 Ivan Zore bere iz svoje povesti ;-Beli menihi« — 19.30 Dr. N. Pre-. obraženskij: Ruščina — 20.00 Koroški večer, prenos iz Delavske zbornice — 22.00 Časovna napoved in poročila. Dragi programi i Sreda, 13. maja, Belgrad: 12.45 Radio orkester — 17.00 Narodne s kitaro' — 17.30 Koncert radio orkestra — 20.30 Melodrama — 21.00 Narodne melodije — 22.05 Violinski koncert. — Zagreb: 12.30 Plošče — 18.00 Plošče za otroke — 20.00 Praga: Simfonični koncert. — Budapest: 12.05 Plošče — 17.20 Ciganska glasba — 18.50 Orkestralni koncert — 19,50 Prosto za prenos — 21.09 Finsko-estonski večer. — Dunaj: 15.20 Akademija: Pelje, koncert — 20.00 Klavirski večer — 21.00 Lep večer (Koln) — 22.15 Zabavni večer — 23.00 Jazz orkester. — Milan: 19.05 Pestra glasba — 20.45 ^Poletne nevihte«, opera, Giutil. — Praga: 19.05 Saksofon — 19.20 Brno. — Langenberg: 20.00 Večerna glasba — 21.00 Vesela sreda. — Rim: 17.00 Pester koncert in plesna glasba 21.05 Orkestralni in vokalni koncert; komedija: ■•Ljubezen se vrača«. — Berlin: 19.00 Vokalni koncert — 20.00 Plesni večer. — Katovice: 20.30 Lahka glasba — 21.30 Varšava. — Toulose: 19.45 Orgle — 20.30 Aregnt. orkester — 20.45 Popevke — 21.00 Koncert. — Stutlgart: 19.45 Pester koncert —2L0U Ciganska glasba, — London: 20.35 Pesem in ples — 21.50 Vioginccllo — 22.30 Plesna glasba. — Barcelona: 13.00 Radio sekslet — 17.30 Koncert — 21.05 Radio orkester — 22.05 ^Maria Rosa«, drama. Mor. Ostrava: 18.35 Koncert orkestra — 19.05 Plošče — 19.20 Brno, Iz društvenega živl/en/c Društvo zobolehnikoT DraTsko banoTiuc ima svoj sestanek v sredo 13. maja ob 8 zvečer v Narodni kavarni. Pridite vsi io ločno! — Odbor. n, Gospodarstvo Delnice Pivovarne Union na naših borzah, /c svojecasno jc odobril borzni svet ljubljanske borze za blago in vrednote, da na ljubljanski borzi začno kotirati delnico Delniške dru/.l.o pivovarne Union. Sedaj ie odobril kotiranje tudi borzni svet v Zagrebu in dm- 18. t. m. začno kotirati delnico te družbe na ljubljanski in zagrebški borzi. Kolikor nam je znano, so se te delnice tudi že trgovale v prostem prometu na Dunaju, kjer je bil tečaj zadnje čase ca. 19—21 šilinov za komad in bo tečaj na naših borzah naibrže ostal na tej višini. -Družba ima glavnice 24 milijonov Din, ki je razcic-jena v 480.0C0 delnic po 50 Din nominala. Zaključek je 25 komadov. Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini I ostržina Vekoslava. trgovca v Krškem, roka: 12. m 0. junija. Nadalje je uvedeno o imovini Toinažin rrančiške, trgovke v Gmajni, p. Krka, roka 13. in 6. junija. Zagrebška borza bo imela svoj občni /bor 28. maja. število članov razsodišča sc bo povečalo od 70 na 73. Nadalje je bilo ua zadnji seji sklenjeno, da sc II. t. m. t. j. v ponedeljek uvede kotiranje albanskega franka. Danes je bila že zabeležena prva notica za Tirano: I0.9S bi. Vpisi v trg. register: Bolaflio Kari, trg. z vinom, žganjem itd., Ljubljana; I. Breznik, trgovina z lesom, Rafoiče; Pangerštč Ivan in Drago, trgovina z lesom iu žaga; Katarina Šolar, žebljarna, Kropa. Trgovci, nikar ne naročajte blaga, dokler si niste ogledali XI. mednarodnega vzorčnega velesej-ma v Ljubljani, ki traja od 30. maja do 8. junija 1931. Samo tu se vam nudi poln pregled industrijskih in obrtniških proizvodov po najnižjih cenah. Permanentne legitimacije s pravico do polovične voznine prodajajo vse denarni zavodi v državi in uradi Putnika«. Kupujte avtomobile iu motorna kolesa na letošnjem XI. velesejmu v Ljubljani, ki se vrši,od dne 30. maja do 8. junija. Le tu se bo kupcu nudila najboljša prilika pregledati vse iu kuipiti ono, kar mu prija. Razstavljenih bo v posebnem obsežnem paviljonu nad 200 avtomobilov in motornih koles vsakovrstnih svetovnih znamk. Posojilo mesta Zagreba. Kakor poročajo iz Zagreba, je mestni finančni odbor 8. t. ni. sklenil najeti pri bančnem društvu posojilo 70 iniiij. v tek. računu. Prvi obrok posojila je plačljiv 15. t. m. (50 mili j.), drugi pa I. sept. (20 milij.). Obrestna mera znaša 4% nad obrestno mero Narodne banke, torej retrogradno četrtletno. Za nedvignjen denar dobi občim 1%. Posojilo je vrniti 30. aprila 1032. Posojilo je inenjeno finansiranju investicij. ^orza Dne II. maja 1931. "»nar tečaji so bili danes nekoliko slabejši. Promet je bil srednji, znatnejši le v devizi New-vork. Privatno blago ie bilo zaključeno v devizi Trst, dočim je ostale zaključene devize dala Narodna banka. Ljubljana. (V oklepajih zaključni tečaji.) Amsterdam 2283 bi., Berlin 1351.75—1354.75 (1353.25), Bruselj 790.05 bi., Budimpešta 991.14 bi., Curih 1093.50—1090.50 (1095), Dunaj 798.4—801.4 (790.9), London 275.97-27677 (276.37), Newyork 56.61 — 56.SI (56.71). Pariz 221.17—223.17 (222.17). Praga 167.91—168.71 (108.31), Trst 206.46—208.46 (297.40). Zagreb. Amsterdam 2283 bi., Berlin 1351.75 - 1354.75, Bruselj 700.05 bl„ Budimpešta 780.64— 892.64, London 275.97-270.77), Milan 206.333-298.333, Newyork 56.01—56.81, Pariz 220.819— 222.819, Praga 167.01—168.71. Curih 1093.50-1096.50, Tirana 10.98 bi. Skupili promet brez kompenzacij 7.1 milij. Belgrad. Berlin 1351.75—1354.71 Budimpešta 080.64—902.64. Curih 1095.50—1006.50, Dunaj 798.4 —801.4, London 275.97—276.77, Newyork 56.60— 56.81. Pariz 221.17-223.17, Praga 167.01-168.71, Trst 296.46—298.46. Curih. Belgrad 0-1240. Pariz 20.28875. London 25.23875, Ncwyork 518.85, Bruselj 72.15, .Milan 27.1625, Madrid 52.25, Amsterdam 20S.50, Berlin 123.5S, Dunaj 73.02, Stockholm I3O.10, Oslo 138.05, Kopenhagen 138.05. Solija 3.76, Praga. 15.37, Varšava 58.20, Budimpešta 00.51, Atene 672, Carigrad 2.4625, Bukarešta 3.00, Helsingfors 13.06. Vrednostni papirji Tendenca za državne papirje je bila danes čvrsta in so se tečaji večina učvrstili. Vendar pa ni prišlo do znatnega prometa. Se najznatnejši je bil promet v dolarskih papirjih, od katerih jc tečaj 7"ii posojila DHB. prekoračil 86. Bančni papirji so ostali v glavnem čvrsti. Promet je bil v delnicah Polio- in Unionbanke po neizpremenjenih tečajih. Nadalje sta bili zaključeni Srbska po 187 in Zenialj-ska po 140. Industrijski papirji so brez zanimanja in so tečaji ostali v glavnem neizpremenjeni. Zaključena je bila Drava po 235 in nadalje po čvrstem tečaju 306in 307 Trboveljska. Ljubljana. »% Bler. pos. «3 bi., l"'u Bler. pos. 83 bi.. Celjska 150 den.. Ljublj. kred. 120 den-. Praštediona 920 den., Kred. zavod 160—170, Vevče 120 den., Stavbna 40 den., Ruše 220 den. Zagreb. Drž. pap.: 7% inv. pos. SS.25—S8-75, agrarji 51.25— 52.50, vojna škoda ar. 426.75—427.50 (427), kasa 420.75—427 (427), 6. 426.75—427.50, 12. 426-75- 427.25 (427.50), 8% Bler. pos. 02.875-93.50 (93), 7% Bler. pos. 82.75-83.25 (83, 83.50, 83), 1% pos. Drž. hip. banke 85.25—80, 6% begi. obv. 66.75—67 (67), Tobač. srečke 22-25, Srečke Rdeč. križa 40 den. Bančne delnice: Hrvatska 50— 60, Katolička 33—35, Poljo 52—53 (52). Kreditna 119-124, Union 174—176 (174). Jugo 73-74, Lj-kred. 120 den., Medjunarodna 67 den., Narodna 7780—7860, Obrtna 36 den., Praštediona 930—035, Srbska 187—180 (187), Zemaljska 138—140 (140). Industrijske delnice: Guttmann 128—13), Slaveks 25—33, Slavonija 200 den., Našice 750 den., Danica 00 bi.. Drava 235-236 (235), Šečerana Osjek 290-295, Osj. ljev. 215 den., Brod. vag. 70 den., L^nion 70 den., Vevče 120 den.. Isis 45—50, Ragusea 3S0 b.. Jadran, plov. 510-520, Trboveljska 306-307 (306. 307). Belgrad. Narodna banka 7760—7S50, 7% inv. pos. S8.25—SO, agrarji 51.50—52, vojna škoda 425.5 —426.5 (200 kom.), 6% begi. obv. 67-25-67.75, 8% Bler. pos. 83.50 (100(J dol.), IV, Bler. pos. 86.125 (3000 dol.). Dunaj. Podon.-savska-jadran. 80.50, \Viener Bankverein 16.05, Creditanstalt 43-50, Escompteges. 154.50, Živilo 83.S0, Union 21.25. Aussiger Chenn-sche 136.75. Alpinc 17.10, Trboveljska 37.50. Kranj, ind. 45, Rima Murany 45.40. Žilni fr£ Danes smo doživeli ponoven izredno znaten dvig cen pšenice, lako so danes tečaji denar, toda brez blaga za potisko blago 202.50. Srbobran 107.50, gbč. 105. Vse kaže, da je vedno manj dobrega blaga na trgu in da nas|irotno konzum stalno kupuje, ker nima nobenih zalog. V zve/i s cenami pšenice so narasle tudi cene moke za 10 par pri kg in stane danes moka 285—335. Drugi predmeti so ostali nc- izprcrr.cn jen i v cem. Koruza siane danes 105—i07.5 po kakovosti. Novi Sad. Pšenica 79-80 kg srbč. 182.5—187.5. bač. okol. Novi Sad 180 -185. bač. okol. Sombor 172.50- 175, bač. potiska slep 10()—105, gbč. 187.50 -102.50, gbti. 183-190, ban. liega šlep 182 50-187.50, sr., slav. 78 kg 1o7.50- 170, sr. okol. Indjija 17(1 175, slav. šlep 77-78 kg 165.50—167.50. Vse ostalo heizprenienjeno. Promet: o vagonov pšenice, I vagon ovsa, 20 vagonov koruze, 0 vagonov moke, 5 vagonov otrobov. Tendenca stalna. Budimpešta. Tendenca čvrsta. Promet srednji. Pšenica maj 15.33—15.37, zaklj.. 15.36—15.37, junij 15.23-15.27, zaklj. 15.26--15.28, r/ maj 14.40-14.45, /aklj. 14.42- 14.45. koruza maj 1404- 14.30, zaklj. 1I.2S-14.30, julij 14.10—14.35, zaklj. 14.34-14.35, avgust 14.40, zaklj. 14.44—14.45, tranz. mai 11.30—11.50, zaklj. 11.50—11.60, julij 11.55—11.60. zaklj. 11.60-11.65. Živina Dunajski goveji sejem. (Poročilo tvrdke Edv. Saborsky & Co., Dunaj.) Na trg jc bilo pripeljanih 2399 goved, in sicer i 420 vlov, 551 bikov in 428 krav. iz Jugoslavije je bilo 70 goved. Cene: za vole najboljše 1.75, I. 1.35—1.60, II. 1.05—1.25, III. 0.85 -0.95, krave I. 0.85—1, II. 0.75-0.80, bike 0 80-1.10, klavno živino 0.50—0.75. Tendenca je bila zelc mlačna in so se cene slabo držale. Hmelj 1. jioročilo Hmeljarskega društva za Slovenijo o stanju limeljskih nasadov. Žalec v Sav. dolini, dne 10. maja 1931. Vsled dolgotrajne, četudi ne hude zime so se dela v limeljskih nasadih zakasnela /a 14 dni. Sedaj se hmeljarji pečajo z odkopavanjem grobov, z gnojenjem in prvim obdelovanjem z brano in kultivatorjem, kakor tudi s privezovanjem trt. V teku min. let sc je s hmeljem zasajena ploskev skrčevala za 45—50%. Od pridelka minulega leta je še kakih 60—70 stotov po 100 kg v rokah produ-ccntov. — Društveni odbor. Savinjska dolina: Hmelj Iejio odganja in se dobro razvija. Vlago je zadosti in tudi vreme je zadnji čas bolj toplo. Postavljanje opor je še v teku, nekateri hmeljarji tudi nasade že po prvič oko-pujejo. Češkoslovaška. Spomladanska dela v nasadili so v polnem teku. V ugodnejših legah je obrezovanje končano ter so že napeljuje žica. Vreme pa je še vedno niTzlo in deževno. — Tržišče je zelo mirno ter ni več dosti zanimanja za lanski pridelek. V rokah producentov je neprodanega še kakih 13.000 stotov lanskega hmelja. Cene so zopel nekoliko nazadovale in notira žatečki hmelj (i—1<> Din, prvovrstno izbrano blago izjemoma še do 12 Din, ostali češki hmelj pa 4—0 Din za kg. Javna •znamkovalnica v Žalcu je do3edaj znamkovala okrog S1.300 stolov hmelja letnika i!>30. (»Slov. hmeljart.) Nedeljski spori Težko pričakovane tekme v ligah s« se pričele. kot prvi je nastopil v Ljubljani proti Pri-morju Hašk, in igro zgubil s 5 : iekiuu je pokazala, da zagrebški klubi ne IkkIo kar takole osvajali točke v tekmah z ljubljanskimi klubi. Tudi llirijn v Zagrebu v tekmi proti Con-cordiji ni igrala jiodrejeno \ loge. Rezultat "i : J je precej srečen in bi neodloicn rezultat še naj bolj odgovarjal. Tako, da lahko rečemo, dn ji naš nogomet dobro zastopan. Presenečenja jju niso samo v zagrebški sku pini, tcuivcč tudi v drugih skupinah. 1'nko je lin primer bclgrajska Jugoslavija v Sarajevu proti Slaviji gladko izgubila /2:0. Tudi N>ko je v belgradu proti Jugu i/ Skoplja s težavo rešil eno točko. 'Tekma je končala /1:1 in odločeno. V Osijeku je pa (iradjanski odpravil Sand z 2 : 0. Kakor vse kaže, so tekme v lipah takoj od začetka prineslo velika presenečenja A se kaže. da bo to tekmovuuje veliko bolj zoni mivo, kakor lansko državno prvenstvo. Poleg nogometnih tekem, ki so \ zbudili veliko zanimanje, srno pa imeli tudi dosedaj največje teniške prireditve. V Zagrebu so na stopili japonski teniški reprezentonti proti na šini. Prvikrat so nastopali v naši državi Japonci. Odnesli so zmage, vendar so morali igruii s skrajnim najiorom, da so premagali našo dvojieo Scluifer-Kukuljevic'. Čeprav niso odigrane še vse igre, imajo Jnjx>nci /o tak naskok, da naM izjiadejo iz nadaljnega tekmovanja za Dnwiso\ pokal. Belgrajski bob klub je priredil velik mod naroden tenis turnir, na kutereni so sodelovali najboljši igralci i/ Romunije. Češke. Avstrije itd. Turnir je sijajno u.spel. tekmam je pa prisostvovala tudi Nj. A el. kraljica Marija. Pa tudi pri nas smo imeli teniške tekme V Ljubljani in Mariboru je pričelo tekmovanje za državno prvenstvo. Uenn je premaga I.i Ilirijo, Iln piti pn Maribor. Vsem igralcem se je pa močno poznalo, do niso dosti trenirali. V Bukarešti! se je pa vršila reprezentančna nogometna tekma med Romuni in Bolgari. Romunska reprezentanca je odpravila Bolgare / 4 : I, in zasedla zopet prvo mesto \ tabeli konkurence za balkanski pokal. Dosejrli so isto število točk kakor Jugoslavija, toda boljša gol-diferenca je zasignrala Romunom prvo mesto. Končna zmaga v tej konkurenci je negotova, borba za prvo mesto se bo pa v glavnem vodila le med Jugoslavijo in Romunijo. Od ostalih prireditev l»i omenili šc bazensko teikmo med Concordiu in Ateno. Tudi ta tekma se je a ršilu za državno prvenstvo in je menda to edino tekmovanje, ki ne bo prineslo /eljenili uspehov. čepra\ družina Concordijc ni igrala letos še nobene tefcnic, je z lahkoto premagala Ateno z 14 : 5. Tako visok poraz je zakrivila predvsem krilska vrsta Atene, ki ni znnln zadržati napada Concordijr. VI 12.426/31- RAZPIS Mestno načelstvo v Ljubljani razpisuje olertalno licitacijo za napravo zbiralnih kanalov po Dobrilovi, Hajdribovi, Glinški in Levčevi ulici. Ponudbe je treba pod običajnimi pogoji vložiti pri mestnem gradbenem uradu Nabrež jc 20. septembra do ponedeljka, dne 18. maja do 11 dopoldne. Tam sc dobe vsi razpisni pripomočki. MESTNO NAČELSTVO V LJUBLJANI, dne 11. maja 1931. Šahovski mojster Spielmann v Ljubljani Turnir na Bledu Ljubljana, 11. maja. O prihodu S p i e 11 m a n n a , svetovnega šahovskega mojstra v Ljubljano smo že poročali. Danes ob 0 popoldne je prišel iz Maribora tudi naš mladi mojster Vasja Pire, da odigra svojo prvo mateh-partijo s Spiellmannom. 1'irc odigra s Spiel-lmannoin IU partij in sicer po eno v Ljubljani in Mariboru, ostale pa v Rogaški Slatini. Pire se jc pravkar vrnil iz turnirja v Pragi, kjer si je pridobil drugo mesto takoj za Švedom Stolzem. Prvo partijo s Spiellmannom bo odigral jutri v torek ob pol 4 popoldne v mali dvorani Kazine. Ta mateh je za oba mojstra dobra predpriprava za veliki mednarodni šahovski turnir na Bledu, ki je že zagotovljen. I'a turnir ua Bledu bo trajal od konca avgusta pa do srede septembra. Zdraviliški komisiji na Bledu je treba izreči vse priznanje za uvidevnost pri organizaciji tega turnirja, la tur- nir bo za blejsko letovišče velikega pomena, ker bodo o njem pisali vsi svetovni listi. Upamo, da velika denarna žrtev Bleda v znesku 100.000 Din, ne bo zastonj in da bo imel Bled od tega velike koristi. Prva nagrada na turnirju bo znašala 30.000 Din. Dalje pa imajo vsi udeleženci turnirja popolno oskrbo. V sredo zvečer ob 8 se vrši v veliki kazinski dvorani velika simultanska produkcija mojstra Spielmanna, proti kateremu bo igralo 35 nasprotnikov. Prijavnimi za udeležbo znaša 20 Din. Za kibice pa jc določena vstopnina 10 Din, /a dijake 5 Din. Deske po možnosti prinesti s seboj. Spiellmann jc eden najnevarnejših igralcev simul-tanskih produkcij zaradi svoje velike kombinatorne sile. Po vseh mestih Jugoslavije je dosegel velike uspehe, ki ne zaostajajo za uspehi Aljehina, ko jc ta bil v Jugoslaviji. Dijaški koncert V soboto due 9. maja jc bil v Unionu dijaški koncert pod vodstvom g. suplenta Ivana Repovša. Sodeloval je šolski pevski zbor in orkester drz. klasično gimnazije v Ljubljani, pomnožen z nekaterimi gojenknmi iu gojenci drž. učiteljišč. Spored jc obsegal Bizet-Straussove motive iz opere Car-nien, C. E. Bahovo pomladno prebujenje, Dvorakov valček, Parmov iutermezo Ksenija. Fetrnsovo koračnico Prodane neveste. Šopek jugoslovanskih narodnih pesmi, Pugnani-Kreislerjev preludij in ale-••ro ter skladbe za mešani zbor in orkester Klc-menčiča, Premrla, Adamiča, Hubada, Vodopivea in Jenka. Velike hvale je vredno, da se na naših srednjih šolali goji vokalna iu orkestralna glasba. Gospod Repovš je znan kot propagator glasbene izobrazbe med srednješolsko mladino. Ta koncert je imel namen nabave muzikaltiega materi jah in podpore revnim dijakom. Reči je treba, da je g. Ke-povš lepo izobrazil svoj šolski orkester. Ni mogoče zahtevati od tako mladih ljudi preciznega umetnostnega razumevanja, dinamičnih diferenc in glasbene finoče. toda orkester je pod vodstvom g. Repovša storil, kar je bilo v danih razmerah mogoče. Mladinski zbor je pel narodne lepo naštu-dirano, presenetil je velik goslaški talent g. Uroša Prevorška s 1'ugnanijevim preludijem. veliko navdušenje je. izzval mešani zbor gimnazistov s Kle-menčičevo, Premrlovo, Adamičevo, Hubadovimi, Vodopivčevo in Jenkovo skladbo. Publika, katero so sestavljali večinoma starši iu prijatelji izvajajoče mladine, profesorski zbor naših srednjih šol itd., je bila iskreno navdušena nad izvajanjem mladih pevcev in godbenikov. Koncert je zelo lepo nspel, toda priporočati moramo g. Rcpovšu več resnosti pri izbiri programa (lahko bi mesto plitkih opernih paralraz izbral lažjo klasične kvalitetne točke). Dalje bi želeli pri teh koncertih več dinamične finese, katera pač ni tako težko dosegljiva. Kaj bo danes Drama: X Y Z«. Red E. Opera: •• Luizav. Red B. Nočno službo imata lekarni: mr. Ramor, Miklošičeva ccsta 20 in mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4. (• »Ljubljana« ima drevi ob 8 pevsko vajo v beli d-v orani Uniona. Prosim točne in polnoštevil-ne udeležbe. — Pevovodja. © Pogreb Ivana Kregaija. V nedeljo ob 5 popoldne sc je vršil pogreb pokojnega g. Ivana Krcgarja. Pogreb se je vršil ob ogromni udeležbi občinstva in odličnih zastopnikov. Cerkvene obrede je ob asistenci izvršil g. šentpeterski župnik Petrič, pred hišo pa se jc od pokojnika z lepimi besedami poslovil podpredsednik Zbornice za TOl g. Ivan Ogrin, ^Ljubljana« pa je zapela »Človek glej . Za krsto jc šia med drugim tudi cela vrsta odličnih predstavnikov, tako podban gosp. dr. Pirkmaier, ljubljanski Zupan g. dr. Puc in podžupan prof. g. Jarc z vsemi občinskimi svetniki, številno magistralno uradništvo, predsednik Zbornice za TOl g. Ivan J c I a č i n , podpredsednik g. Ivan Ogrin, glavni tajnik g. dr. Windisch«r ter številni drugi odlični zastopniki. V cerkvici na pokopališču je Ljubljana« zapela »Gospod, usliši nas«. Na grobu sc je od pokojnika, kot tovariša, organizatorja, soborca in dobrega družinskega očeta poslovil prof. g. dr. D e r nt a r. t j a. »Ljubljana« pa je zapela »Nad zvezdami'. Izčrpneje. je o pogrebu poročal Slovenski list«. Pokojniku ohranimo trajen spomin. Naj mu sveti večna luč! 0 Miklova Zala. Dne H. maja sc nam predstavijo igralci Miklovc Zale iz domovine Miklove Zale, iz Sv. Jakoba v Rožu, in sicer v dramskem gledaiiiču ob 3 popoldne. Vsa zamisel režije in vse igralsko osebie je koroškega porekla. Culi bomo p-isten rožanski naglas in rožansko besedno muziko, nič ne bo našemljenega, kakor sc rado zgodi pri ljudskih igrah, vse bo pristno domače, to je slovensko iz krajev, kjer bo tekla zibel slovenstva: narodne noše domače, običaji domači, jezik domač... Preveč bi bilo naglašati, kaj je naša dolžnost dne 14. maja. Miklova Zala naj zaživi v nas vseh, pokažimo, da smo njeni bratje in da so naši bratje oni, ki nam govore njeno besedo. © Gasilski praznik. V nedeljo 10. t. m. so, kakor je poročal že včerajšnji ^Slovenski list«, proslavili gasilci ljubljanske župe svojega patrona sv. Florijana. Gasilci so se zbrali pred Mestnim domom, nakar so odkorakali z dvema godbama skozi mesto k cerkvi sv. Florijana. V sprevodu je bilo 627 gasilcev in 34 narašcajnikov z Barja. Pri sv. Florijanu je daroval službo božjo gasilski kurat. kanonik g. dr. M. Opeka. Po službi božji so gasilci odkorakali nazaj na Krekov trg, kjer so defilirali pred namestnikom odsotnega staroste g. Josipa Turka g. Francom Pristovškom in župni-mi predstavniki. Zbran; gasilce sta nato primerno nagovorila g. Franc Pristovšek in načelnik ljubljanske gasilske župe g. Franc Zupan, nato se je vršil razhod. © Stojan Starec v I.eoniSču. Že včerajšnji »Slovenski ljst« je poročal o hudi nesreči, ki sc je pripetila v nedeljo popoldne pri tekmi med Pri-morjem in Haškom. Tedaj je igralec Primorja Uršič pri lovljenju žoge po nesreči brcnil vratarja Ha-5ka, akademika Stojana Starca, ki se je vrgel na žogo. Uršič je Starca brcnil v glavo s tako silo, da je omedlel. Starca so z avtomobilom prepeljali v bolnišnico, kjer so mu nudili vso pomoč. Njegova nesreča je sicer zelo resna, vendar pa za enkrat ni nevarnosti za njegovo življenje. Starec je bil včeraj popoldne oddan v Leonišče, kjer ga zdravi gosp, dr. Guzelj. 0 Mozikalna zanimivost. Na dobrodelnem koncertn Rdečega križa, ki se bo izvaial prihodnji ponedeljek, 4i>e 18- L ui. v veliki dvorani »Uniona-, so na sporedu ludi orkestralne točke na — orglice. To bo za Ljubljano vsekakor nekaj novega. Okrog 40 dijakov bo na orglice izvajalo narodne pesmi koroške, štajerske, primorske, prekmurske, gorenjske in dolenjske. Pred izvajanjem vsake orkestralne točke pa bo recitacija zadevne narodne pesmi. Orkester obsega orglice za L in II. glas in bas. Izvajanje bo povsem umetniško in bodo posetniki koncerta iipeli priliko, seznaniti se s to, pri nas še nenavadno muzikalno produkcijo. Površnike, obleke in vsa druga oblačila za gospode in deco nudi v največji izbiri tvrdka J. Maček, Ljubljana, Alehsandrova cesta 12 Dnevna kronika Koledar Torek, 12. maja: Pankracij, m učenec. Križevo. Novi grobovi -f- Anton Kolar. Včeraj popoldne jc umrl v Ljubljani g. Anton Kolar, sodnijski upokojenec, ki se je komaj pred letom dni preselil iz Višnjo gore v Ljubljano. Velik del Dolenjske je poznal in »poštoval značainega in poštenega možu ter njegovo družinico. Hčerki — zdravnici dr. Mariji Kolar — ter gospej vdovi izrekamo iskreno sožalje. Blagi pokojnik pa uživaj večni mir pri Gospodu, ki ga nikdar ni zatajil! -f- V Svibnem pri Radečah jc po dolgotrajni bolezni v soboto umrl posestnik Josip Povše, star 68 let. Pokojnik je bil nad 30 let predsednik kraj. šolskega odbora, večletni župan in predsednik sadjarske podružnice. Pogreb bo v torek ob 9. Blagemu pokojniku večni mir, žalujočim najiskrenejše sožalje! Osebne vesti Iz uredništva. Naš glavni urednik g. dr. Ivan A ličili je odpotoval in ga 10 dni ne bo v uredništvu. .. Vojaška odlikovanja. S kolajno za vojaške vrline so odlikovani med drugimi konjeniški major Radoniir Kraus; peli. kap. 1. razr. Karel Bratuž in Anton Nardeii; zrakoplovna kap. I. razr. Milan Dir in Oton Filipek in poročnik bojnega broda I. razr. Karel Levičnik; [Deli. kap II. razr. Mirko Ccrne, Viktor Markovič, Otmar Sever in Liuboinir Kolašinec; topn. kap. II. razr. Slavko Popovič, Edvin Bot, Lvgen Kurelec, Franjo Sniigoc in Dra-gutiti Gruber; konjeniški kap. 11. razr. Rranko Popovič, Stanislav Pire, Anton Krpan, jViirko Popovič in Stanko Turk; zrakoplovna kap. II razr. Miloš Vasič in Egon Žitnik in strojna kap. II. razr. Rudolf Lang in Ivan Sitnič; pehotni poročnik Bruno Kersnič, Stanko Mitič, Josip Majer, Franjo Hrdi, Josip Pletikosa. Slavoljub Jovančič in Ivan Mari-čič; topn. poročnik Franjo Tušar; inženjerski poročnik Alojz Božič in poročnik fregate Savo Sal-inič in topniški podporočnik Hugon Ciček; z zlato svetinjo za vestno vršenje službe pehotni poročnik Leopold Vodeb, Dušan Milakar, Vekoslav Marčič, Marko Lišnjak in Bogdan Markovič; topn. poročnik © Na državnem konservaloriju v Ljubljani se sedaj že tretje šolsko leto z vso intenzivnostjo goji komorna glasba pod vodstvom prof. Jana Šlaisa. Prof. Jan Šlais je brezdvoma eden najodličnejših . _ . glasbenih pedagogov, kar smo jih imeli v Ljubljani. Štefan Zlatar; inženjerska poročnika Avgust Krapež Njegovi uspehi so bili na vsakoletnih internih va- i in Lazar Klipa in zrakoplovna poročnika Alojzij ..............' ..... ' Radina in Albin Vesel; pehotni poročniki Josip Pleskovič, Matej Paič in Peter Pucar; topn. podporočnika Henrik Berst, Ignac Krajnc in Vincenc Fortuna; konjeniški podporočnik Božidar Blažič; inženjerski podporočniki Miloš Korda, Stanko Stojan in Franjo /ajec in zrakoplovni podporočnik Sava Poljanec in s srebrno svetinjo za vestno vršenje službe zrakopl. vodja 111. razr. Drago Binder; pehotni narednik Milo Lavrinič, Dragomir Masal, Peter Shnunec, Bogdan Bastaj, Josip Cipora, Franc Strašek. Nikolaj Božič, Milan Drobec, Anton Mlinaric, Fgidij Ježek in Maksimilijan Kunstelj; top-ničarski naredniki Ivan Podlipec, Rudolf Ribič. Metod Zeniljič, Valter Ozmec. Karel pec, Franjo Alt, Rudolf Rajsman, Peter Lttkič in Franjo Jurca; konjeniški narednik Milutin Brdar in zrakoplovni na- univerze v ponedeljek dne 18. maja, nakar , rednik Ferdinand Kotnik; pehotna podnarednika čane še prav posebno opozarjamo. | Marko Markič, Vladimir Kovačič; topniški pod- Pevski zbor Glasbene Matice. Ker priče- naredniki Rudoli Praznik, Ludvik Urh, Ludvik Per- jah in produkcijah državnega konservatorija Slais nain je vzgojil violinista Karla Rupla, dalje gospo Vido Jerajevo-Hribarjevo in celo vrsto mlajših violinistov, ki obiskujejo še njegov oddelek na kon-servatoriju. Med njimi najčešče javno nastopata Uroš Prevoršek in Pfeifer Leon. Iz kroga svojih gojencev je sestavil komorni kvartet, v katerem igrajo Pfeifer Leon (L violino), Stanič Franjo <11-violino), Sušteršič Vinko (violo) in Bajde Oton (učenec prof. Berana, čelo). Ta kvartet gojencev izvaja v petek dne 15. maja ob 20 v Filharnionični dvorani 1 Mozartov in t Ravelov kvartet. Poleg tega še trio. Lipovšek, Pfeifer in Bajde: Novakov klavirski trio. Komorni večer bo imel popolnoma koncertni značaj. Obisk najtopleje priporočamo. Ta večer se ponovi v Mariboru pod okriljem tamošnje Ljudske Mariborčane njamo z novim programom, se sprejemajo dobri pevci in pevke že sedaj mesto jeseni. Vaje se vrše ta teden: torek: moški (v sobi 17). sreda ženski (14), petek: ženski (17), lenos (15), bas (12), vsakokrat ob 20. Pevske počitnice se prično šele 1. juiiia. © Srbsko pevsko društvo »Jedinstvo« v Ko-toru je imenovalo Hubadovo žtipo JPS v Ljubljani za svojega častnega člana. © Kraljevska banska upravu, referent zu inšpekcijo parnih kotlov se je preselil dne 6. maja t. 1. iz sedanjih prostorov na Krekovem trgu štev. K) \ -Stiski dvorec«. Stari trg št. "i. © Poklicni gasilci na motornem kolesu. V prihodnje bodo Liubljančani priče do sedaj za raše mesto nenavadnim prizorom, namreč, da bodo liubljanski poklicni gasilci hiteli na kraj manjših požarov z motornim ko'esom. Poklicni gasilci so namreč dobili sedaj motorno kolo. Kolo ie znamke Peugeot in je mestna občina dala zanj 17.000 Din. Gasilci ga bodo uporabljali za take slučaje, kjer je nujna pomoč potrebna, vendar pa samo v manjši meri in se ne bo izplačalo, hiteti tja z avtomobilom. Na motornem kolesu sc bosta mogla voziti dva ali celo trije gasilci. © TK »Skala« vabi vse svoje člane na občni zbor, ki se vrši danes zvečer ob 20 v damski sobi kavarne »Emone-. — Odbor. © Pravniški izlet. V nedeljo, dne 17. i. m. priredi društvo »Pravnik« izlet čez St. \ id uri Stični nn Javorje in šmnrlno pri Litiji v Litijo. Odhod iz Ljubljane /. dolenjskim vlakom ob 7.25. Vubijo se \si člani; zln.sti tudi oni i/ven Ljubljane, tla sc izleta \ čim večjem številu udeleže. Prijave sprejema tlo 4. I. m. vratar Justične palače v Ljubljani. — Odbor. © Občinstvu v Ljubljani, ki daje delat obleke v okolico! Mestna občina ljubljanska pobira na uvoz oblek v mesto posebno inestno trošarino, ki se zniža na malenkosten iznos, čc se dokaže, da je obleka narejena iz blaga, ki jc bilo kupljeno v mestu in je torej že obremenjeno s trošarino. Da si občinstvo, ki daje delal obleke v okolici, prihrani občinsko trošarino, naj vsak iznos blaga iz mesta v okolico prijavi na mitnici in potrdilo o tej prijavi izroči svojemu krojaču. — Zadruga krojačev in krojačic v Ljubljani. © Podporro društvo za gluhonemo mladino je prejelo od Učiteljskega zbora državne gluho-nemnice v Ljubljani 260 Din, kot počastitev spomina blagopokojne matere tovariša V. Rupnika. — Trgovec A. Božič iz Krania pa nam je poslal 50 Din. Vsem darovalcem topla hvala! © Brezobziren Soler. Precejšnjo brezobzirnost si jc dovolil v nedeljo dopoldne neki avto-mobilist. Vozil je po levi strani Šmartinske ccste, pri tem pa pri vogalu podrl Žagarja Franceta Irta, ki se je peljal na kolesu. Irl si je pri padcu raztrgal hlače in pokvaril kolo, tako, da ima 300 dinarjev škode. Irt pa ic bil le toliko ori sebi. da si je zapomnil številko avtomobila. Šofer bo moral dajati odgovor, zakaj je vozil po levi strani in prehitro Icr zakaj ni daial znamenja s hupo. © Prelep med trubadurjem in nočnim čuva-icm. Zaljubljenci imajo včasih še smolo. Neki Ciril P. je v nedeljo zvečer čakal skrit na nekem dvorišču na Zaloški cesti svoje dekle. Mesto dekleta pa je prišel nučni čuvaj, ki jc, misleč, da ima opraviti s tatom, zahteval od zaljubljenega Cirila, naj se odstrani. Ta pa ni hotel ubogati, nakar ga je nočni čuvaj udaril :; pendrekom po plečih. Tedaj se je Ciril razburil, zagrabil nočnega čuvaja, ga vrgei na tla in pretepel. Čuvaj je pri tem izgubil š« svoio gumijevko, Razburieni trubadur je nato zbežal, ne da bi čakal dekleta, čuvaj pa je stvar sporočil oolic'ji, ki ie Cirilčka takoj iz-sledila. nat, Štefan Cvetko, Marjan Mileta iu f ranjo Stru celj; konjeniška podnarednika Mirko Graovec in Hubert Lužnik; inženjerski podnarednik Josip Oli-pič in v mornarici vodje L razr. Oton Porzer in Ferdo Gerl; vodja II. razr. Zvonimir Rudolf in vodje III. razr. Slavko Ožanič in Tihomir Simčič; narednik sanitetne stroke Mihael Prezelj in podnarednik disciplinske strope Franjo Kovač. Vsi pred-navedeni so oproščeni plačanja takse. Osfale vesti — Najlepše birmansko darilo bo golovo mo-litvenik Besede življenja- katerega je spisal velik prijatelj mladine, škof dr. G r e g o r i j R o ž m a n. Cena je z zlato obrezo 30 Din z rdečo obrezo 22 dinarjev. Naroča se pri Društveni nabavni zadrugi, Ljudski doin, v Jugoslovanski knjigarni, Ljubljana, Ničman Ljubljana ali v Tiskarni Sv. Cirila v Mariboru. — L. M. škerjanc v srednjeevropskem radto- prcuosu. V petek, 15. t. tu. oddaja zagrebška radio-stanica povodom petletnice obstoja svečan koncert jugoslovanske glasbe, na katerem sodelujejo solisti sopranistinja M. Strozzi-Pešič, violinistka M.Schdn, pianistka S. Deželič-t.der. violist A. Ganoczi, en-semble pihal zagrebške filharmonije, orkester kr. tnuzičke akademije pod vodstvom rektorja F. Lhotkc ter zbor Kola. Spored obsega poleg del Lisinskcga, larnoviča. Papandopulo-Pešiča, štolcer-Slavenskefa, Berse in Ilrističa tudi L. M. Skerjančevo skladbo »Preludio, Aria e Finale-, ki je že ob priliki prve izvedbe v Zagrebu doseela jako velik uspeh. I a spored bodo ra/en Zagreba oddajale tudi še radio-nostaie Beograd. Praha. Brno, Moravska Ostrava, Košice. Bratislava in Budimpešta. Pričetek kon certa je ob 20. uri in pol. — Prepovedan inozemski tisk. Z odlokom ministrstva za notranje posle jc prepovedano uvažati v našo državo in razširjati v niej vojni almanah lllustrierte Oeschichte des Weltkricges |t»14-1»lti , ki ga je izdala Union deutsche Vertagsgesellscnatt-Stiittgart. Berlin. Leipzig, Wien iu knjigo Szep Vagy Magvarorszag ki jc izšla v madjarskem jeziku' v Budimpešti. — V prilogi Službenih novtn« st. Ul- ou s. maja t. 1. je objavljen Pravilnik o preprečevanju iu zatiranju živalskih kužnih bolezni'. . — Kaj ve ljudstvo o sestavi in delovanju človeškega telesa. Nevednost je najdražja stvar na svetu. Resničnost tega izreka se pokaže zlasti on pojavu raznih obolenj, katera bi bilo v velik, men nožno preprečili, ko bi imelo ljudstvo vec zdav-stvenc izobrazbe. Koliko jih je, ki ne vedo iz katerih delov sestoji telo - kaj se nahaja v prsni in trebušni votlini - kakšen namen imaio pljuča in srce -- koliko zraka potrebuje človek - kaj so jetra in trebušna mrena, čemu služijo mišice, hrbte-iijača - koliko reber ima človek - kaj ,e sklep - kaj ie žila odvodnica - kje povsod.čutiš u r žile. ka jc krvotok - kakšno nalogo imaio z.vc, 1 kako potuje hrana skoz. prebavila itd. Na vse navedeno bo dala pojasnila s svojim bogatini ua-/orn n materijalon zdravstvena razstava I (imenskega zavoda v Ljubljani ob letošnjem M. velcse< mu od 'JO maja do 8. junija t. 1- Emigrante iz Goriško in Islrc obvešča nio tla se |e v Skoplju ustanovilo Prosvetno dru 5tvo Trst-Oorlcn-Reka za vardarsko banovino Dolžnost vsakega rojaka je, da se prijavi kot redil Man na mi-dov Prosvetno društvo Trsl-Ooricn-he ka v Skoplju. poštni predal 9f\ — KamniHko kopališče usmiljenih bratov sc odpre z dne 15. maja. _Opozarjamo na premenjeni vozni red avto- podjetij Hojak - Adamčič - Sotlar med današnjimi oglasi. — Mladina! Ali že zbirate slike, ki se naha. jajo v vseh tablicah priznane in redilne mlečno čokolade »Mirimi. V zameno za 100 slik dobite krasen album s slikami iz »Carstva živali« v lepih živih barvah. — Na kongres Brezalkoholne produkcije, ki se vrši o binkoštih na Trsatu j>ri Sušuku, bosta vozila dva posebna vlaka: eden iz Ljubljune, drugi iz Mariboru. Oba bosta pobirala udeležence na vseh postajah. Ker ne bo treba nikjer čakati na zvezo ali pa prestopati na drug vlak in je dovoljena polovična vožnja nu vseh progah, je prilika za udeležbo izredno ugodna. Pripomnimo še, da velja polovična vožnja od 20. do 28. I. ni. in lahko vsak udeleženec izkoristi to priliko za večdnevno bivanje ob Jadranu. Prijaviti so jo čiinprcje Brez-alkoholui produkciji v Ljubljani, kolodvorska ul. 3 (nasproti mestnega kopališča), ki pošlje vsakomur ua željo brezplačna pojasnila pošlnoobratno. — Osumljenci umora Marije Boker v Kriški ijori. Orožništvo je aretiralo dva brata Z. Pri preiskavi je našlo na enem ženski las. Osumljcncc se zagovarja, da je bil v vasi pri nekem dekletu. Vsled tega je odrejena ekshumacija pokojno Marije Boker danes 11. maja ob 2 j>opoldne in ponovni pregled trupla. — Škoda, da ni bil na razpolago policijski pes, ki bi bil z lahkoto izsledil zverinskega storilca, saj so še v mehki zemlji daleč sledile njegove stopinje po vinogradih proti Žužemberku. Tudi bi bilo želeti, da bi sodnija odredila komisionalni ogled takoj, ko sc javi zločin — in la je bil javljen sedniji ob pol 8 zjutraj — ne šele zvečer, ko je nešteto radovednežev zabrisalo sled za zločincem.. Vsa časi pa orožnišlvu, ki se je od zore do mraka trudilo, da izsledi storilca. Pri tej priliki jim je prišel v roke kolesarski tat, ki je zjutraj ukradel kolo pred neko gostilno na Grosupljem in odpeljal proti Žužemberku, pa se je v zagraškem smrečju tako ustrašil orožnika, da je pustil kolo in pobegnil, a prepozno, ker močna roka orožnikova ga jc kmalu držala za ovratnik. — Druga katoliška cerkev v Apatiuu. V veliki občini apatinski se bo, kakor vse kaže, naj>o-sled uresničil načrt, po katerem bodo v kratkem začeli z zidanjem druge katoliške cerkve. Vse prebivalstvo je z veseljem sprejelo na znanje jionurJ-beni razpis za zidarska dela. Misel zidave novo cerkve je že stara 40 let. Ajiatin se jo silno hitro razvijal iu kmalu se je začutila potreba po novi cerkvi, ki se bo začela v kratkem zidati, in bo s tem ustreženo vsem apatinskim katoličanom. — Seja komisije za opij. To dni se je vršila v Belgradu v zunanjem ministrstvu tretja redna seja komisije za opij pod predsedstvom pomočnika zunanjega ministru g. Fotiča. Komisija je razpravljala o vprašanje omejitve pridelovanju opija, kar bo tudi predmet mednarodne konference, ki je sklicana za 27. maj v Ženevo. Komisija je pretresala to vprašanje s stališču jugoslovanskega pridelovanja opija in že določila stališče, ki ga bo naša država zastopala na omenjeni konferenci. — Odvetnik obsojen radi žaljenja davčne uprave. Pred subotiškini okrožnim sodiščem se jo te dni zagovarjal odvetnik dr. Aleksander Griiu, ki je 27: novembra preteklega leta razžalll šefa davčne uprave v Subolici. tirfln je imel dvigniti nek depozit in začel ob tej priliki,zmerjati šefa, češ, da ne pozna zakonov iu da sploh vsa davčna uprava ni nič vredna, ker ne pozna zakonov'.' I)r. GrOn je pri razpravi dejal, tla obžaluje svoje sejanje. Obsojen je bil na 1200 Din globe. — Mlin so jo sam ustavil, ko je umrl njegov lastnik. V Osjeku živahno komentirajo zanimiv dogodek, ki so je pripetil ob smrti lastnika najstarejšega osješkega mlina. Sin pokojnika je takoj po očetovi smrti telefonično naročil, uaj takoj ustavijo obrat. Ženska, ki je bita pri telefonu, j.- odgovorila, da so so motorji sami od sebe ustavili. — Novi potresi na ju^u. Iz Valandova v .lužni Srbiji poročajo, da so čutili v soboto popoldne iu v noči ua nedeljo več jiolrcsnih sunkov, od katerih jih je bilo nekaj močnejših. Do sedaj so v Valundovu zabeležili vsega skupaj 480 potresnih sunkov. — Nesreča pri gradnji tuunlu. Pri gradnji tunela za novo jadransko progo Belgrad- Laza,- -vac in naprej pri Ripniu se je tedni pripetil.« težka nesreča. Trije razstreljevalci so minirali |ire-cej veliko steno, in sicer so postavili eno mino na spodnji, eno jm na zgornji strani stene. Mesto, du bi užgali najprej eno mino in |>o eksploziji drugo, so užgali obe mini naenkrat. Med lem, k:> so tekli prižigat drugo mino, je prva že eksplodirala in |iorušila del stene. Delavci se seveda niso mogli pravočasno umakniti in lako jih je obrnila toča skal in kamenja, ki je nastala pri eksploziji. Eden izmed njih je bil lakoj mrtev, drugemu jo odtrgalo nogo in je ležko verjetno, da bo ostal pri življenju. Tretji pa jo le lužje ranjen. — Albert Špeletič, sobno slikarstvo. Ljubljana, Lmonska ccstn. Vzorci nu vpogled. Ceno konkurenčne. — Oglejte ni iiloth« v Ljubljani v l'rešer-uovi 1 urarsko tvrdkc F Čuden. — Za pomladanske izlete vam nudi najbogatejšo izbiro provljanta velemesarija Slamič na Go-sposvetski cesti. Z nožem v hrbet Kranj, 11. maja. Šenčur pri Kranju jc bil v nedeljo popoldne v znamenju v-llkih in pomembnih prireditev. V Ljudskem domu so šenčurski igralci predstavljali dramo V bolesti valovih , izvirno delo domačega sencurskogu fanta Pavla Bobnarja. K tej za šou-cur zanimivi in vsekakor redki slavuosti jo bila povabljena tudi godba iz CerkelJ, da bi se ta redki dogodek proslavil Čim lepše. Na vrtu trgovca in gostilničarja g. Ivana (la-sperlina se jo pa isto popoldne vršila veseli,m sencurskega gasilskega društva, ki je ta dan blagoslovilo svoj prapror. Torej tudi zanimiv in ro-dok dogodek. Razumljivo je bilo, da je bilo ljudi iz vse okolice. no samo iz Šenčurja, tu kakor tam vso polno. Pri Inkih prilikah se pa kaj rado dogodi, da se snidejo fantje iz raznih krajev in vasi, katerih interesi jp duševni občutki festokrat Izzvenijo v občutni i,n glasni disotiuucl. Sredi vasi pred (Jašperlinovo gostilno sta se nenadoma znašla v neprijateljskem položaju S. Ivan in Z. Franc. Eden je bil prej pri igri, drugi na veselici. — In ko je' S. šel svojo pot naprej, je pritekel za njim Z., baje v družbi tovariša, ter brez kakega povoda sunil S. z nožem v desno stran hrbta. Zadal mu je rano kakih 0—8 cm globoko. Ranjenega S. so s kranjskim gasilskim avtomobilom pripeljali kranjski gasilci v Kranj, kjer ga jc obvezal zdravnik g. dr. Joža Bežek. Z. so jo po izvršenem dejanju pri (iašperlinovcni sosedu skril pod posteljo, nu kur so ga domači fantje iztaknili in nekoliko pretopti. Pri tem pa jo Z. ušel in g« 5e niso našli. — Vzrok dejanja je popolnoma neznan in ga bo morala dognati kazenska preiskava. — Vprašamo, alt bodo res zopet vse podeželske prireditve končale v znamenju noža in krvi?. MALI OGLASI Vsaka drobna vršilcu 1-30 Din ali vsaka beseda SO par. Nafman|£l oglas a Din. Oglasi nait tltvct vrsllc se računajo vlit,. Za odgovor znamko! Na vpraian|a brca znamke nc odgovarjamo I Lepo stanovanje od Jam 1. avgusta v vili blizu centra (5 sob, kabinet, kopalnica, pritiklinc, telefon). — Ponudbe na upravo pod ^Kras« 24«, Trgov, pomočnik železninar, mlajša moč, priden in pošten išče službo za takoj. Naslov v upravi pod št. 5378. Dekle išče službo k mali družini. Zna dobro kuhali. Opravljala bi lahko tudi vsa domača dela. - Ponudbe pod >-Pridna in poštena« na upravo »Slov.« Maribor, Aleksadrova 6. Krojaškega vajenca takoj sprejmem. Naslov v upravi pod šlev. 5294. Kolar. pomočnika dobro izvežbanega za vo-eove in autokaroserije, in enega vajenca, sprejme takoj Jože Jenič, Hrenova ul. 19, Ljubljana. Kopal, strežnika marljivega, iščemo za takojšnji nastop v okolici Ljubljane. Poizve se v upravi pod št. 5380. Pisarniško moč sprejme v službo gradbeno podjetje v Ljubljani. Ponudbi z navedbo dosedanjega službovanja je poslati na upravo lista pod »Gradba«. Dekla na malo kmetije se lakoi sprejme. Naslov v uprav' II lista pod št. 5374. Zaslužek .v:.-,-. : \ > 4■ Okrajne zastopnike za vse sreze sprejmemo, sposobne tudi proti fiksni plači. Pripravno za pen-zionirane orožnike, učitelje itd. Ponudbe na: Union zavaroval, družba Ljubljana, Miklošičeva c. št. 7.'III. Čamernikova šoferska šola Ljubtjaua, Dunajska c. 36 (Jugo-avto), Prva oblast, konccsijonirana. Prospeiu st. 16 zastonj. Pišite ponj! « • Bela psica S črnimi pikami, 50 cm visoka, 4 leta stara, sliši na ime »Piki«, se je zatekla v jeseni v St. Vidu pod Šmarno goro. Najditelj naj jo odda proti nagradi Din 100 v restavra- cjii Pua, Sv. Petra Ljubljana. 55, Stanovanja Malo sobico preprosto oddam gospodu. Naslov v upravi Slov. -pod št. 5336. Stanovanje '.reh sob in pritiklin — cventuelno za pisarno sc odda ua Miklošičevi cesti takoj ali za 1. avgust. Naslov pove uprava pod št. 5392. Solidna gospodična gre kot sostanovalka k boljši Plača osebi v Din 150. upravo pod mestu. -Ponudbe Nujno-<. Trgovski lokal opremljen, brez zaloge, na prometni točki v malem trgu Štajerske, pripraven za samca - začetnika, se takoj odda v najem pod ugodnimi no-goji. Oskrba v hiši. Dopisi se pošiljajo na upr. pod :>Dobra postojanka« št. 5280. Posestva po Dve parceli 700 m5 prodam po ugodni ceni. Vrt popolno rej; ul; Ljubljana 7. ina urejen. Izve se Cerne-ica 32, I. nadstr., tova Nova hiša štiri stanovanjska naprodaj pod zelo ugodnimi pogoji. Val. Vodnikova ul. 8, Moste. (Zel. jama.) Kupimo Srečke, delnice, obligacije kupuje Uprava »Merkur«, Ljubljana • Šelenburgova ulica 6. II. nadstr. Vsakovrstno zla to kttgtisie oo oaivišiib cenah ČERNE, iuvellr. Liubliaoa \Volfov8 ulica 5t. 3. Pianino star šc dobro ohranjen sc kupi po zmerni ccni. Ponudbe z navedbo cene je poslati na Ivan Pavlič, Oplotnica. III Puhasto perje čisto iobano po 48 Din kg, druga vrsta po 38 Din kg. čisto belo gosje po 130 Din kg in čisti pub po 250 Din kg. Razpošiljam po poštnem povzetiu. L BROZOV1Č — Zagreb, Ilica 82 Kemična čistilnica peria. Košnja 2 travnikov se proda. — Poizve sc: Hotel Soča v Ljubljani. Starejša trgovina dobro vpeljana, je takoj naprodaj sredi Ljubljane. Pismene ponudbe na upr. pod »Plačati takoj Din 120.000'. Zanesljiv, odjemalca črešenj na debelo, iščem za bližajočo se sezono. -Cenjene ponudbe ua upr. pod »Črešnje < št. 5383. Dobro idoča trgovina z mešanim blagom na prometni točki na Štajerskem radi bolezni naprodaj. Ponudbe na upravo pod štev. 5248. B U f C: K A se procia vec ko dvakrat toliko kakor nje^ove^a najhujšega konkurenta. . . Moč in otmrnont odlikujeta Buick 8 Na to mislite ka^ar se odločate za nakup avtomobila I ETO zn letom sc proti Buickov kakor kateregakoli drugega avtomobila njegove ccnc — in vsako lelo se ta ra/.lika zveča. Statistike kažejo da kupijo v združenih državah več ko dvakrat toliko Buickov kakor avtomobilov njegovega najsrečnejšega tek- la več niec«. Sc 88 o/ Nekaj vrlin B«. icUa 8 1. Prekrasne I" islierjeve karoserije. 2. V alvc-in-tlie-liead stra-ight 8 cilindrski motor. .1. Regulator olj«. temperature I )voji m ra/.plinjcvnlcc 5. Prestava sistema Svncro-Mesti. BUICK 8 lastnikov Huickov sc spel odloči za nakup Biticka. Radar si zažclc novega vozu. Pomen tc priljubljenosti jc se večji, če pogledamo, kateri (doji kupujejo Buick Državniki, vodilni pravniki, tehniki in poslovni ljudje ljudje, ki znajo ceniti in si privoščili Ic najboljše so povsod kupci Buickovib avtomobilov. Ni «a boljšega priporočila od navdušenj« poznavalcev, hočete imeti avlo. ki boste z "jini zmeraj zadovoljni in bo vedno iznova navdušil ? Potem 3C odločite za Buick ! Ali GENERAL MOTORS CONTINENTAL S. A. 2elezničarske čepice perutke in ostali pribor ima po najnižjih cenah stalno v zalogi A. Kassig, Ljubljana Židovska u. 7. Otroške in velike kopalne banje in peči, klozetc in dr. dobite po zelo ugodnih cenah v železnini Fr. Stupica, Gosposvotska cesla št. 1, Ljubljana. Pitje in kajenje krajša življenje! Zato pustile obpjc: Nikoprost za odvado kajenja stane 76 Din, Avinal za odvado pijančevanja pa 235 Dia. Brezalkoholna produkcija, Ljubljana, Kolodvorska 3. SPREMEMBA VOZNIH REDOV avto-podjetij Adamčič, Hojak in Satler na progah Ljubljana—Mengeš—Kamnik, Ljubljana —Domžale—Kamnik, Ljubljana— Blagovica, Ljubljana—Moravče in obratno. Podpisana avtobusna podjetja javljajo cenjenemu občinstvu, da so spremenila vozne rede na navedenih progah kakor sledi: odhod iz Ljubljane čez Mengeš v Kamnik meslo ob 11. uri 30 min., ob 11.45, obratno iz Kamnika mesto ob 12.45, ob 13.15. Iz Kamnika preko Domžal mesto ob 18.30, ob 21. Iz Ljubljane v Lukovico izpade ta vožnja ob 11.50 in 16.50 ter odhaja iz Ljubljane ob 11,40 in 16.15. Hojak Rafael, Satler Pero. Ari a mcie Avgust m 5'-, Mrva ZAHVALA. Ker nam je nemogoče, da bi se mogli vsakomur posebej zahvalili za mnoge dokaze ljubezni povodom smrli našega ljubega soproga in očeta, gospoda NIKOLAJA SCHM1DT prosimo vse, da sprejmo tem potom našo najprisrčnejšo zahvalo. Prav posebno se zahvaljujemo vsem društvom, korporaci-jam, osobito njegovim zvestim tovarišem mestne godbe, prijateljem in znancem, ki so prišli pospremit ljubega pokojnika na njegovi zadnji poti. Prisrčna zahvala ludi za krasne darovane vcnce in sožalja. Ptuj, v maju 1931. GLOBOKO ŽALUJOČI OSTALI. Drž. razredna loteriia Poročilo iz kolek t ure Ant. Golež, Maribor :: Aleksandrova cesta štev. 42. Dne 9. maja 1931 so bili izžrebani naslednji večji dobitki: 80.000 Din srečka št.: 41.789 30.000 Din srečki št.: 37.752, 86.885 20.000 Din srečka št.: 70.397 10.000 Din srečki št.: 50.358, 91.212 4.000 Din srečke št.: 12.095, 28.479, 32.306, 41.856, 85.460 2.000 Din srečke št.: 3584, 3355, 4034, 6015, 8969, 9543, 11.111, 11.488, 11.569, 11.799, 13.38?, 13.559, 14.796, 15.007, 22.528, 23.688, 2-1.347, 24.487, 29.499, 29.623, 29.880, 32.812, 33.396, 36.023, 36.831, 39.870, 42.022, 43.030, -13.158, -15.965, 46.427, 47.145. 47.176, 48.500, 49.126, 53.288, 57.732, 58.068, 59.601, 61.070, 62.433, 69.518, 70.428, 72.554, 74.203, 77.487, 77.858, 78.325, 79.670, 80.655, 82.124, 82.929, 84.302, 85.105, 85.418, 85.928, 87.102, 91.591, 91.811, 92.239. Zaradi lelefoničnega sprejemanja ne moremo jamčili za točnost. mserirajte v ..Slovencu"! t V globoki žalosti naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da jc moja nad vse srčnoljubljena ženka, soproga, sestra, tela, svakinja, gospa Slavka Geč roj. Zal ar dne 11. t. m. po kratki, mučni bolezni, previdena svete vere, mirno in Piogu vdano umrla. Pogreb nepozabne in blage pokojnice bo v sredo 13. maja 1931 ob pol 4 popoldne izpred mrtvašnice splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 11. maja 1931. Globoko žalujoči soprog Joško. s Božji Stvarnik je danes popoldne ob eni poklical k Sebi in rešil dolgotrajnega silnega trpljenja svojega zvestega služabnika, našega dobrega, ljubljenega in nepozabnega moža in očeta Antona KColarja sodniškega uslužbenca v pokoju v 71. letu, večkrat previdenega s svetimi zakramenti. Truplo rajnega atka bomo pokopali v sredo 13. t. m, ob 5 popoldne iz hiše žalosti Tavčarjeva ulica 4 na pokopališče pri Sv. Križu. Spominjajte se dragega rajnika v molitvah! V Ljubljani, dne 11. maja 1931. Terezija Kolar roj. Goreč, žena. Dr. Marija Kolar, hči. vi'-* ft. V | ln • college gown« — kolegijski znak, ki je pri predavanjih in o mraku splošno obvezen. Bolj ko je ta znak — kakor vojni pra-oor — zdelan, bolj je imeniten, ker kaže, da je nosilec v Cambridgeu že »stara hiša«. Vsi lijaki so kar se da vnemarno oblečeni in ga Profesor Albert Michelson, svetovnoznani fizik, je tako težko obolel, da so zdravniki obupali nad njegovim ozdravljenjem. ni med njimi, ki bi se hotel osmešiti z eleganco ali polizanostjo. Klubov je v Cambridgeu več nego v Londonu ter je vsak dijak član najmanj petih in več klubov. Ti klubi dele dijaštvo po skupinah in skupinicah: tu konservativni, skrajno ■zključljivi angleški plemiči, tam trudni intelektualci, ki sp jim ne ljubi pisati svojih del, ondi dolgogriv i. deloma temnopolti komunisti, pa zopet športniki, ki so si priborili že toliko in toliko pokalov in kipov itd., itd. šestdeset narodov je zastopanih v Cam-bridge-u: beli, črni, polučrni, žolti. rdečkasto sivi. da celo vijoličasti — sploh vseh barv. Toda vsi temnopolti, pa naj so tudi princi ali maharadže, so za Angleže pač temnopolti, ki so jim njihove vrste neizprosno zaprte. En pojm je, ki za vedno veže vsakega slušatelja Cambridge-a: gentleman. Pred dve sto leti je rekel lord Chesterton: Najlepše v Canibridge-u je, da je tam dva tisoč mladih ljudi, ki raje igro izgube, kakor da hi jo igrali nefair.« Ta duh preveva univerzo, in kdor se proti temu pregreši... toda to se do današnjega dne ni še nikdar zgodilo. i * Koležni sistem je najizrazitejši primer za angleški značaj. Že zgodovina kolegijev! Iz samostanskih šol so nastali prvi kolegiji kot deli univerze. Kakor je rasla vedoželjnost tudi v svetnih stanovih, tako so nastajali kolegiji z današnjimi svrhami. Red v njih, ki se je izkazal kot smotreh, se od 10. stoletja do danes ni nič izpremenil. V Londonu in drugih vseučiliškib mestih, kjer so uvedli celinski visokošolski sistem, se vračajo po štabih izkušnjah h koležnemu sistemu. Število slušateljev po kolegijih je omejeno. Tako ima Oxford na svojih 26 kolef;:" približno 5000 dijakov, Cambridge pa kolegijih nad 6000. Vzgoja v kole \ m v vsakem zastopane vse fakultet usmer-jeua izključno na osebnost. Prolesorji in tu-torji, (privatni učitelji) poučujejo samo v kolegijih, v katerih stanujejo sami in njihovi dijaki. Seveda so pa ogromni naravoznanski laboratoriji odprti dijakom vseh kolegijev. Vsak teden enkrat obišče dijak svojega profesorja ali tutorja, da se pogovori z njim glede dela v prihodnjem tednu. Vsak te mora oddati vsak dijak essay o uspehih svojih raziskavanj. Na ta način se študij ostro obmeji in delo dobi oseben značaj. Obenem se premaga začetniška negotovost in lahkomiselno zanemarjanje naukov je skoraj nemogoče. Mnenje, da je osebna svoboda angleškega koležnega dijaka skrajno omejena in okrnjena, je napačno. Ites mora biti dijak zvečer oh določeni uri doma; obiskovati sme samo lokale, ki jih navaja poseben seznam; razen tega se mora v družbi, kjer je obvezan nositi vseučiliško čepico in znak (cap and govvn) spodobno obnašati, in tudi piti ne sme čez mero. Toda vse to itak od vsakogar zahteva spodobnost po vseh deželah! Ker stremi vzgoja po kolegijih bolj za razvojem pleine-i nite človeške osebnosti kakor za strokovno j izobrazbo, je disciplina nekaj oh sebi umev-' nega. Dijak je ne občuti kot verigo, ker se svečanost za irske bo rilec za svobodo. V spomin irskim borilcem za svobodo, ki so bili leta d I angleških vojnih sodišč obsojeni na smrt in usmrčeni, se je vršila v Dublinu na grobu ii žalna svečanost. Na sliki vidimo duhovščino, ki gre v spremstvu irskih vojakov na grob. Na levi: Irska zastava na pol droga. i i prostovoljno pokorava. Vsekakor pa »pro-itorji , ki morajo paziti na red, in njihovi pomočniki »bulldoggk med dijaštvom ne uživajo simpatij, marveč morajo prestati dokaj posmeha. Iz sivih zidov Oxforda in Cambridge-a dobiva angleški narod že stoletja svoje voditelje — >best brains«. Junak ledenega morja obešen Berlin, 9. maja. Listi prinašajo poročilo United Press« iz Kevala, ki pravi, da so pred kratkim sovjetske oblasti obsodile kapitana ledolomilca Krasina Jokki Eggija v Arhangelsku na smrt. Eggi, po rodu Estonec, je bil kapitan sovjetske mornarice. L. 1928 je prevzel poveljstvo ledolomilca Krasina' in bil tako prav za prav dejanski vodja rešilne ekspedi-cije, ki je rešila del Nobilovega moštva. Dočim so tedaj proslavljali profesorja Samojlo-viča po vsem svetu kot rešitelja ponesrečencev z zrakoplova Halja«, je bilo ime Eggija le malokomu znano. In vendar se morajo No-bilovi ljudje v prvi vrsti zahvaliti njegovemu vodstvu in njegovi prisotnosti duha za rešitev. Italijanska vlada je tedaj podarila kapitanu Eggiju visoko odlikovanje. Pred nekaj dnevi je bil Eggi v Arhangelsku na podlagi denunciacije aretiran radi suma protirevolucionarnega delovanja in sabotaže. Proces se je vršil popolnoma tajno in sodišče ga je obsodilo na smrt. Te dni so ga res v Arhangelsku obesili. Sorodniki arktičnega junaka, ki je na tako strašen način izgubil življenje, ki živijo v Estoniji, so sedaj dobili poročilo o usmrtitvi. Ponareievalska afera Berlin, 10. maja. j. Berlinska policija jt odkrila ponarejevalsko afero, ki prehaja že na politično polje. Aretirani so štirje Rusi. Pri ponarejevanju gre za menice, katere je baje izdalo sovjetsko trgovsko zastopstvo v Berlinu. Trgovsko zastopstvo je v resnici koncem preteklega leta izdalo sedem menic v skupnem znesku 83.000 dolarjev. Očividno je enemu izmed ponarejevalcev prišla v roke ena omenjenih menic, po kateri je potem napravil falzifikate, ki so se glasili na enak znesek. Falzificirane menice so ponarejevalci ponudili neki trgovki v Berlinu v nakup. Ženska je bila takoj pripravljena plačati 200.000 mark. Policija pa je zvedela o nameravani prevari in je posegla vmes, preden je trgovka plačala denar. Po mnenju policije gre pri tej ponareje-valski aferi za politično zaroto mednarodnih ponarejevalcev. Ti so izdelovali in spravljali v promet ponarejene menice najbrže zato, da hi diskredi tirali pristne menice sovjetskega zastopstva in s tem omajali vrednost červon-ca. Pristnih 7 menic se glasi kakor omenjeno na 83.000 dolarjev. Isto vsoto izkazujejo tudi ponarejene menice, s čemer so ponarejevalci očitno nameravali tudi prave menice razpeča-vati kot falzifikate. Kakor se čuje, je nameravala ponareje-valska družba še nadaljnje falzifikacije v višini 5 milijonov mark 170 ur Uvi zakopani ftest rudarjev belgijskega rudokupa v Bounage je kamenje popolnoma zasulo in so morali 170 ur. lorej rel teden, vztrajati pod zemljo, preden so jih mogli lešiti. Pretresljivi prizori so se odigrali, ko so rešenri po tolikem času zopet prišli na svetlo. Neki meščan je težko šepal po ulici, ko ga sreča pisntelj. "Kaj pa ti jc vendar? ga vpraša. — >1 kaj. na nogah imam čevlje štov. !lf), dasi so mi prav le čevlji Stev. 42. — Na prijateljevo začudenje je nadaljeval: »Vidiš, moj sin je pijanec in zaprnljivec, moja hčerka se vlači po plesiščih in tudi moje žene ni nikoli doma. Tako je edino moje veselje le še takrat, kadar si te čevlje se-zujem. km daleč se sliši brnenje letala, .laponska armada je dobila nove aparate s slušali, ki na 60 km daleč napovedujejo prihod letala in označijo tudi višino in smer letala. Si »i" ■ . | « ,-SdS .O o = Jz. i c i — - 8 1 « 1 O <1 Rfl = _ aao£ » j, a-fj OS ■• s;-* n . > jc - . QJ PJ . — N t» a> e N 'H £ C >.:» - » ■ -C S - — a M ,5Š|0 I _ m i ' tf«3 3S-E. * Earl Derr Biggers: ^ I B — a oo ,r ca O .Ji -C Saa SŠtj^si (S (S O. J ----ic§ 1 Kitajeeva papiga r>8 Holley je premišljeval. To je resen pomislek. Toda bil je Maddenu vdan — zato ga je bilo treba odstraniti. Hoteli so vdano iagnje imeti v krempljih samo in brez pomoči. Morda ta razlaga malce šepa, toda za sedaj ne vem boljše. Ka j morete sicer ugovarjati mojemu naziranju?« »Dolga izkušnja me uči, da je lahko zelo usodno, če se človek preveč krčevito oprime kake teorije. Potem ji poskuša vse prilagoditi. Toda vedno sem se še prepričal, da je bilo mogo bolje, če se nisem zagrizel v nobeno teorijo. Za enkrat pa .^eveda odkrito priznavam, da tavam v temi. Treba bo paziti in čakati. morda kmalu najdemo pravo sled.« — >Upajmo, je vzdihnil Bob. Žal slutim, da no bomo mogli dolgo opazovati in čakati. Preslepil sem Maddena, da se bosta danes z gospodom Dravcottom sešla v Pasadeni. Kmalu se bo vrnil praznih rok ter bo zahteval pojasnila.« Nesrečno naključje!< je skomizgnil Chan. l)ray-eotl in on sla se zgrešila. Kaj podobnega se je že večkrat zgodilo, če sta se domenila za sestanek dva tuja si človeka.« »Mogoče. Zato le želim, da se vrne dobre volje! Drugače bi utegnil zopet seči po samokresu Billa Marta in misel, da bi ležal tam kje za posteljo in kazal le svoje čevlje, mi nikakor ni simpatična. 16. poglavje. Solnce je zašlo za daljne snežnike; škrlatno je žarela Dušnava v siju zvezd. Živo srebro v toplomeru. ki je visel na verandi, je začelo naglo in neusmiljeno padati. Oster veter je bril čez golo pustinjo in samota je težila dremajoco zemljo. Sedaj smo potrebni tople .jedi,« je menil Chan. Z vašim dovoljenjem bom odprl nekaj šikatelj.« Le nikarte škatle z mišjico!« se je pošalil Bob. Holley se je že davno poslovil. Mladi Eden je sam sedel pri oknu in strmel v mračni molk. Amerika ima še dovolj proslora, je razmišljal. Ali vedo to vrve-če množice, ki se sedajle prerivajo po podzemeljskih železnicah, ki v šumnili restavracijah hrepeneče škilijo za praznimi stolicami ter končno upehane in zga-rane splezajo tja gori v podstrešne luknje, ki jih imenujejo svoj dom? V puščavi je dovolj prostora za komolce, prostora, da se človeku širijo prsi! Obenem pa tare človeka plaha skrb, kajti puščava mu kruto razodeva, kako smešno majhna stvar je človek v vesolj-stvu. Chan je postavil na mizo poln pladenj jedil zraven kadeče se prstene skiede ter povabil Edena, naj zajame. Premišljeval sem, Charlie,« je modroval mladi tovariš, in sedaj vem, zakaj me samota vedno vznemirja. Sam sebi se tukaj zdim čisto majhen. Poglejte venkaj veličastno dal jo; odkod naj si vzamem poguma, da bi se v svetu napihoval, kakor bi me res kaj bilo?« Za belega moža taka izkušnja ni slaba,« jc pritrdil Azijec. Kitajcu tako občutje vedno tiči v srcu. Ve namreč, da je najneznatnejši prašek na robu večnosti. In posledica? Zato je skromno tih in ponižen. Nima razburkanih živcev, kakor hlastajoči Kavka-zijetv: Da in zato je najbrž srečnejši!« vGotovok Mirno je ponudil tovarišu konservo lososovine. >V San Frančišku sem videl belega moža vedno vročičnega in razburjenega. Njegovo življenje je kakor vročica, ki je vsak dan hujša. Čemu? Kje se konča? Prav tam, kjer se konča Kitajčevo bitje — mislim.« Ko sta povečerjala, je hotel Bob pomagati pomivati posodo, a je oni vljudno odklonil. Zato je odšel v izbo in pripravil zvočnik. Napovedalčev glas je napolnil mirno sobo. Sedaj, gospoda, vam nudimo nekaj prav posebnega: Pela bo od vseh oboževana gospodična Norma Fitzgerald, ki gostuje v komediji Junijska nočv. ln razlegel se je čudovito čist sopran. Chan in njegov mladi prijatelj sta gin jena poslušala. Zopet ena mnogih skrivnosti belega moža! človek je človeku tako blizu, a vendar sta si tako daleč narazen. To damo morava poiskati!« »Kako pa?« je vprašal Bob. Bo že kako!« Chan jc tiho odšel in Bob je odprl knjigo. Čez dolgo časa ga je zmotil telefon. Filmovci so tu v mestu!« je oznanil jasni glas Pavle Wendell. Pridite no sem!« Pohitel je v svojo sobo. Chan je v patiju zakuril ogenj in čepel ob kaminu. Soj ognja je trepetal na njegovih debelih licih. Bob se je vrnil s klobukom in postal pri Kitajcu. »No, imate kak nov načrt?« Ne! Pravkar sem daleč od Maddenove farme. Sem v Honoluluju, kjer noči toplo in ljubko božajo, niso trde, kakor mrzla puščavska noč. Priznam, da s« moja duša bori z domotožjem. Mislim na skromno hišico, kjer gore pisane svetilke in je zbranih mojih deset otrok.« >De«et? Moje spoštovanje, vrli očel« imšMtm