KATOLIŠK CERKVEN LIST,
,.Danica" izhaja vsak petek na celi poli in velja po po*ti za celo leto 4 gl. 20 kr.. za pol leta 2 gl. 20 kr.. za četert leta 1 gl. 20 kr V^ tiskarn ici sprejemana za celo letoH gl. 60 kr.. za pol leta 1 gl. 80kr.,za 'Jeta 90 kr., akozadenena ta dan praznik, izide „Danica" dan poprej
Tečaj XLV.
V Ljubljani, 25. listopada, 1892.
List 48.
Nadškofje in škofje avstrijski
vsem vernikom svojih škofij
mir, pozdrav in blagoslov v Jezus i Kristusu, Gospodu
našem.
Predragi v Gospodu!
Živo zaželjeni dogodek podaje nam priliko, da Vam moremo z novega skupno govoriti: petdeseta obletnica škofovskega posvečevanja.
Ta škofovski jubilej se pa nima slaviti le v jedni škofiji, ne le v jedni deželi, marveč povsodi kot družinska slavnost katoliške cerkve; ker božja previdnost je tistega ki je postal dné 19. februarija 1. 1843 naslednik apostolov, izvolila med tem še za višje mesto : za naslednika sv. Petra, za pervaka apostolov. Škofovska petdesetletnica je. katero slavimo ; slavimo jo pa zato, ker je ta, kateremu velja naša radost, naš papež. Praznično veselje prešinja svetovno cerkev, ker gré se za proslavljanje našega sv. Očeta.
Kristus je ustanovil papežko oblast; ustanovil je škofovsko oblast; a tako, da je sternil obe za vse čase v jedno in isto poslanstvo Kristusovo.
Od svetih apostolov prav do nas, Vaših dušnih pastirjev, opravljali so prav mnogi drug za drugim škofovsko službo. A vsi s pred ni ki spojeni so s svojimi nastopniki s tem, da so leti pravi in postavni njihovi nasledniki in da so navezani, kakor nekdaj oni, na jedno in isto središče svete cerkve, na papeža. Mnogoštevilni so tudi naši s o bratje v škofovski službi, ki namreč dandanes vladajo čredo Kristusovo. Toda vsi so v jednaki meri dolžni poslušati naslednika sv. Petra in so mu v pokorščini vdani, in zato tudi vsi med seboj zvezani.
Ob uri presveti, pri zadnji večerji, ko se je poslovil božji Izveličar od apostolov, molil je v višje-pastirski molitvi zanje: „Oče, ohrani jih v svojem imenu..., da bodo eno, kakor mi" Skoraj devet-najststoletna zgodovina apostolske službe ali rimsko-katoliške hierarhije stoji pred nami kot očitna priča, da je bila ta molitev uslišana. In dasi je v
O Joan. 17. 11.
sedanjem času človeška družba raztergana in razcepljena na mnogo stranij; dasi preti strah in sovraštvo edinosti in miru; in dasi razdvaja zavist in sovraštvo stanove in rodove, narode in deržave: vendar nas tem prežalostnim prikaznim nasproti napolnjuje s toliko večjo tolažbo edinost v veri, pokorščini in ljubezni, ki v kraljestvu Kristusovem veže učečo in slušajočo cerkev; ki edini vernike z duhovniki in škofi; vernike, duhovnike in škofe s papežem.
Škofovska petdesetletnica našega sv. Očeta je dobro došla prilika, da z novega pred celim svetom spoznavamo in v dejanji pokažemo katoliško edinost. Zato bodi vsebina našega skupnega pastirskega pisma do Vas edinost, za katero je Kristus molil in v katero je sam spojil škofovsko in papežko oblast, ko je uredil apostolsko službo.
Kristus je prišel, da je bil učenik in odrešenik vseh ljudij. Njegovo razodenje in njegova milost ne izključuje nikogar, podarjena je vsem. Toda le malo jih je, ki so čuli njegove besede, ko bi ga imeli vendar vsi slušati. Kaj kmalu je zapustil zemljo, in vendar hoče biti Izveličar vseh ljudij, in vsem velja postava: „V nikomur drugem ni zveličanja."') Ko se tedaj verne k svojemu očetu, kaj naj postane z njegovim naukom, kaj z njegovo milostjo? Nauk in milost njegova naj se razširi med vse narode; naj traja do konca sveta; naj kljubuje vsem preganjanjem : n aj preživi vse. kar je zemeljsko. A kdo more, kdo srne lotiti se naloge, nesti te nauke, deliti te milosti V Dvanajst ubogih mož, nizkega rodu, skromn«-omike, loti se tega dela po ukazu Odrešenikovem. Predno je namreč Izveličar odšel, postavil in poveril je oblast, ki ga naj za vselej nadomestuje: t j. a p o-stolsko službo. Tej oblasti izročil je Kristus svoj nauk in svojo milost, to službo je uredil in ustanovil zato, da razširja po vsem svetu od njega ustanovljeno kraljestvo: njegovo cerkev. S pomočjo te apostolske oblasti hotel je Kristus povsodi oznanjevati svoj nauk, deliti svojo milost, vladati cerkev svojo. K vsem poslal je apostole; in vse. ki iščejo zveli-
Act. 4. 12.
čanja, navezal je sam na to apostolsko oblast. Zato jo obdaja z božjo visokostjo, da ji svojo lastno veljavo. obljubi ji svojo vedno pomoč. Kakor je poslan Kristus r,d Očeta, tiko so oblastniki apostolske službe poslani od Kristusa; kakor je Kristus srednik med Bogom in grešnim človeštvom, tako so nositelji apostolske oblasti posredniki med Kristusom in med človeštvom. odrešenim po njem.
I.
Sveti evangelij nam pripoveduje, s koliko skerbjo je naš Gospod pripravljal apostolsko oblast; kako jo je pred svojim vnebohodom slovesno ustanovil in zlasti njeno edinost obljubil in zasnoval.
Velike množice ljudstva so sule k Jezusu, iskale so ga in spremljale po njegovih potovanjih. Mnogi so prišli, pa so ga zopet zapustili. Nekateri so prišli, so mu sledili in mu ostali zvesti. Ti postali so njegovi učenci. Nekatere pa si je sam izbral in jih poklical. To so dvanajsteri apostoli.
Dasi so mu sledili radovoljno in nemudoma1) spominjal je vendar Gospod večkrat na to, da prihaja izvolitev in poklic od njega-). Sam jih je opominjal in podučeval. Trume so mu sledile in ga zvesto poslušale. toda tem odbranim učencem skazuje posebno pozornost. Pomaga jim, da ga ložje razumevajo; njim da spoznavati „skrivnosti kraljestva božjega" •">
Kmalu napočil je dan. ko so se nameni Gospodovi jasneje pokazali. Te dvanajstere izbral si je za svoje apostole.4) — Ničesar še ni povedal o bodočih pravicah in dolžnostih in nalogah apostolske oblasti. V svoji skerbni ljubezni jih ne začne vpeljevati v apostolsko službo s tem, kar je težko in silno, da bi človeka potlačilo, ampak s tem. kar je lahko in prijetno. Določil je. naj dvanajsteri ostanejo pri njem in da bi jih pošiljal pridigovat.0) Hote! jih je imeti v svoji milostipolni bližini, da bi jih polagoma tako vzgojil, da bi mogli mesto njega opravljati sveto službo. Z malimi početki. v tesnih mejah naj bi začeli, pozneje pa bi morali razširiti svojo delavnost po celem svetu. Prav tesno in priserčno združuje Izveličar apostole sam s seboj, s svojo osebo in svojim delom. 0 sebi je rek^l: „Jaz sem luč sveta" ••), ali: ^Dokler sem na svetu, sem luč sveta"7»; apostolom je govoril: „Vi ste luč sveta".') Večkrat je zaterjeval apostolom: r Kdor vas zaničuje, mene zaničuje,- Kdor vas vsprejme, mene vsprejme." „Kdor vas posluša, mene posluša"/)
Preljubi v Gospodu! Ne moremo se dalje muditi pri mnogoštevilnih dokazih ljubezni in dobrote, s katerimi je vzgajal naš Gospod apostole za njihov prihodnji poklic. Spominja j mu se le tega. kako je Kristus prav za prav postavil apostolsko oblast in pri tem zlasti zagotovil in uredil njeno edinost.
II.
„Kristus je ljubil cerkev." pravi nam sv. Pavel,u) Isto pravi nam tudi vsak sveti križ: ker za svojo «•erkev šel je Kristus v sinert Isto nam pravi vsaka hiša božja in ondi pred vsem piičujočnost Jezusova
» Malh. t. JO. Marc t. IS. I.uk. 5. 28.
*! Marc. 3. 13. Joan. 6. 71: l.">. 16.
Marc. 4. 11. Luc. S. 10.
\i Math. 10. 1. seiju. Marc. 3. 13. se«|. Luc. 6. 12. »eju.
> Mar« . 3. li.
Joan. H. 12.
Joan. !*. 5.
Math. a. 11.
Math. lo. -k). Luc. 10. 16. Joan. 13. ¿O.
tu Kphes. 5, 25.
v najsvetejšem zakramentu. Da. vse, kar je Kristus storil in terpel, storil in terpel je za svojo cerkev.
Kako vzvišen moral je tedaj biti trenotek, ko je naš Gospod in Izveličar pervič govoril o tej ljubezni svojega serca.1) Bilo je pri Cezareji Filipovi. Tu vprašal je svoje učence, kaj pravijo ljudje o njem, in za koga ga oni sami imajo. Peter je odgovoril: „Ti si Kristus. Sin živega Boga."
Temu neminljivemu spoznavanju pridružil je naš Izveličar neminljivo obljubo Vzvišena podoba svete njegove neveste, cerkve katoliške, stala je pred njegovim božjim pogledom. Poveličuje jo kot preslavno zmagovalko, ki bo osramotila vse sovražne sile, bodisi tiho razjedajoče moč minljivosti, bodisi glasno bučeče preganjanje: „Peklenska vrata je ne bodo premagala." Ker ona ne stoji na nestanovitnih, majajočih se tleh, ampak na skali, katero je Bog postavil za podlago njene trdnosti in edinosti. Cerkve ne more premagati ne minljivost, ne kterokoli preganjanje; Bog sam derži skalo, na ketero je zidana, in jo čuva.
Kakor je Kristus Gospod druge apostole sam si izvolil in poklical, tako pred vsemi Simona, sina Jo-novega. Njemu dal je objednem novo ime. Kefas, ali Peter, t. j. skala naj se imenuje. Ondi v Cezareji Filipovi razodel je Gospod, kaj to ime pomeni: „Ti si Peter in na to skalo bom sozidal svojo cerkev in peklenska vrata je ne bodo premagala. In tebi bom dal ključe nebeškega kraljestva. Karkoli boš zavezal na zemlji, zavezano bo tudi v nebesih; in karkoli boš razvezal na zemlji, razvezano bo tudi v nebesih."
Preljubi v Gospodu! Premislite, kako vzvišen je ta trenotek, kako pomenljive so te besede, kako neizmerno daleč sega naredba, katera je bila tu storjena. Tukaj je bila ustanovljena za vse čase edinost sv. cerkve in na to edinost postavljena njena ne-minljivost.
Tudi drugi apostoli in njihovi nasledniki smejo „zavezovati in razvezovati" -); kot cerkveni oblastniki prejeli so tudi oni pravo oblast vladati cerkev: sv. Peter in njegovi nasledniki pa so prejeli s kjuči nebeškega kraljestva najvišjo moč v kraljestvu božjem. S tem postane apostolska oblast zares jed-notna, papežka stolica pa temeljni in vogelni kamen vse edinosti in neminljivosti cerkvene. Bog sam prevzel je poroštvo in skerb za to nase, da se ta temeljni in vogelni kamen nikdar ne omaje in nikdar ne mine
Doveršila pa se je ustanovitev apostolske službe po smerti Gospodovi, pred njegovim vnebohodom. Peter dobi popolnost apostolske oblasti. Od mertvih vstali Izveličar, zmagovalec sveta in greha, smerti in pekla, prikaže se apostolom in da jim gledati in tipati zmagonosna znamenja svojih poveličanih ran. Njim. ki so bili njegovi tovariši in spremljevalci, posveti 40 dnij pred svojim vnebohodom. Kraljestvo božje je najvažnejši predmet njegovega poduka.3) Jasneje in razločneje govori tu o velikosti, trajnosti in slavi svojega kraljestva, o pravicah in dolžnostih, o nalogah apostolske službe; pravi namreč: „Kakor je Oče mene poslal, tako jaz vas pošljem.4)
Ako vprašamo, kam in čemu pošlje Izveličar svoje apostole, nam odgovarjajo njegove lastne be-
') Math. 16. 13— 20.
a) Math. 18, 18.
aj Act. 1. 3.
4) Joan. 20, 21.
sede: „Pojdite in učite vse narode, in kerščujte jih" >), „Pojdite po vsem svetu in oznanjujte evangelij vsej stvari" -), „Učite jih spolno vati vse, karkoli sem vam zapovedal" :i), „Bodete mi priče do kraja sveta" 4).
Oni imajo tedaj v sem ljudem oznanjevati njegov nauk. deliti njegovo milost in zidati njegovo cerkev. Pomoč pa, katero je podelil Gospod svojim apostolom k temu delu. ki presega vse človeške moči, je sveti Duh. On jih bo učil vso resnicon), skerbel bo za to, da nauk Kristusov zvesto ohranijo in nezmotljivo učeu) ; ostal bo pri njih vekomaj7).
Konec nasl.)
S t o I p j e.
m.
(Dalje.)
Koč je prešla, dan pa se je približal. Verzimo tedaj od sebe dela teme, in oblecimo orožje svetlobe. (Rim. 13, 12.)
Oba pervaka apostoljska imenujeta v pervi versti „noču in „temni kraj" sedanje naše življenje, ki je polno zmot, greha, teme. Kakor se na mnogih mestih svetega pisma celo življenje imenuje en dan proti večnosti, tako se tukaj poznamenuje kot noč, temen kraj, ki gre hitro naprej in se približuje dnevu Kristusovega prihoda k nam o sv. Rojstvu, v nas v presv. Rešnjem Telesu, zoper nas kot sodnik v pervič ob smertni uri in vdrugič na veliki grozni dan vesolj ne sodbe. „In glej. hitro pridem, in plačilo moje z menoj, povernit vsakemu, kakor bo delo njegovo." (Razod. 22, 12j Zatorej opominja sv. Peter, da na to terdno besedo preroško pazimo kakor na svetilnico, in sv. Pavel pa veli: „Verzimo od sebe dela teme in oblecimo orožje svetlobe" (Rim. 13, 12.) Gtehi sploh se prispodabljajo s temo, zato ker 1. kdor greh dela, je neveden, neveren, zaslepljen, otemnjen; 2. ker greh izvira iz hudobnega popačenega serca. Sv. oče papež Leon XIII slavno vladajoči so obdarili z odpustki 200 dni lepo molitev sv. Tomaža Akvinskega. v kateri ta veliki cerkveni učeni k prosi, da bi Bog mil osti vo razgnal dvojno temo, ki nam je prirojena, namreč temo greha in temo nevednosti (duplices in quibus natus sum a me removens tenebras. peccati scilicet et ignorantiae). Saj že David poje: „Moje svetilo razsvetljuješ. Gospod! moj Bog, razjasni mojo temo" (Ps. 17, 29.); dalje 3. so grehi dela teme, ker ljubijo temo: „Sodba je pa to, da je luč prišla na svet, ali ljudje so bolj ljubili temo nego luč. kajti njih dela so bila hudobna.~ (Jan. 3, i9j 4. „Vsak, kdor hudo dela, sovraži luč. in ne hodi k luči, da se ne posvare njegova dela." iJan. 3. 20.» ."i. Dela teme dobe plačilo v temi Kar je sorodnega, gre skupaj. Kdor je v svojem življenju služil vojvodi teme. pride po smerti v kraljestvo teme. „Prijatelj! kako si le-sem prišel, ker nimaš svatovskega oblačila?... „Zvežite mu roke in noge in verzite ga v vnanjo temo, ondi bo jok in škripanje z zobmi. {Mat. 22, 12. 13.) Kadar te skušnjava napada, da bi vpričo vsevedočega in neskončno svetega in pravičnega Boga storil kakšno delo teme,
') Math. lil.
-) M are. 1U. 15.
;i) Math. 2s. -jo. 4) Act. I. s.
) Joan. Ni. 13.
•j Joan. J i-. 2«i. Joan. J i. 1»>.
pazi, pazi na preroško besedo o konečni strahoviti skrajni temi, da te prešine z zveličavnim strahom. „Oblecite Gospoda Jezusa Kristusa/ (Rim. 13, 14 ) To je: prejmite, ohranite, stanovitno vzderžite milost božjo posvečujočo, ki je kakor svetlo, krasno, prelepo, dragoceno svatovsko oblačilo.
Leta 138. po Kr. je v svoji hiši v Sabini premožen kristjan Getulij zbral veliko iz laške in gerške dežele ubežnih preganjanih kristjanov. Tu jim je dajal stanovanje in hrano, pa še več je skerbel za njih dušno hrano, za temeljiti poduk v kerščanski veri. Ko rimski cesar Hadrijan zve o tem zbirališču kristjanov, pošlje svojega namestnika Cereali-a v Sabino, da bi vse kristjane vjel ter v Rim pripeljal.
Cereal najde Getulija. ki je kot oče svojo družino zbrane vernike podučeval. ter ga osorno nagovori : Kaj niste slišali cesarske zapovedi ? Getulij mirno odgovori: Da. slišali smo zapoved, toda nekoga, ki je mogočniši kot cesar, moramo še bolj zvesto poslušati. Mogočniši kot cesar Hadrijan je Sin Božji. Kdo pa je ta Sin Božji, ki ga toliko proslavljate ? Kako se pozna, da je resnično Sin Božji ? vpraša Cereal, in Getulij mu odgovarja: Temu. ki je mertve obujal, slepe razsvetlil, viharju in morskim valovom zapovedoval; ki je s suhimi nogami po morski vodi hodil in častit od mertvih vstal — kaj njemu ne bomo verovali? Cereal je pazno poslušal in premišljeval te besede, in ko se izmed množice prikaže tudi njegov brat. tribun Amantin. z jako prijaznim lir-em. je Cereal pozabil na ukaz cesarjev. Dal se ie podučiti in kmalo potem je sam papež Sikst prišel iz Rima. da ga je kerstil. Cereal pa vsklikne kakor zamaknjen med svetim opravilom: „Glej! vidim čez me priti prelepo svetlobo, svitlejšo kotsolnce!4 Rajsko veselje je čutil v sercu Cereal. ki je kmalo potem z Getulijem jn Amantinom vred prejel svetlo krono mučeništva Tako je prišla posvečujoča milost sv. Duha nad blaženega Cereala v vidni podobi krasne svetlobe, ki je pri svetem kerstu napolnila njegovo dušo. -Bog. kt»*ri je rekel iz trne luči zasvetiti, sam je. kteri je zasvetil v sercih naših." (2 Kor. 4. ti ) „Bili sto namreč nekdaj tema, zdaj pa svetloba v Gospodu, kakor otrobi svetlobe živite." (Efež. 5. 8.) „On. ki vas je poklical iz teme v čudovito svetlobo svojo." (1 Petr. 2. 9.)
(Dalje nas! )
Ogled po Slovenskem in dopisi.
Ljubljana. (K d o se boji križa?) Judje in brezverci gredo na to, da bi nazadnje kristjanom š" usta za peri i in moliti prepovedali, zaterli po svoji moči znamnja kerščanstva. Dunajski okrajni s v«'-1 y; bil otrokom prepovedal, da ne smejo os«'b presvet-Trojice imenovati na glas, ako se s križem zaznam-njajo. Judovski klavec v Liesingu. ki je ob enem vvro-znanski učitelj kacih 20 judovskih otrok v Aztg- rs-dorfu. je zahteval, da naj se mu za to pripravi soba. pa tudi da naj se v nji križ zakrije. „Katol \V-reinsblatt," ki to poroča, pristavlja opombo: „Nemara judovska mogočnost v kratkem še zahteva, da naj odpravijo križi in kerščanska znamnja ob potih, da se semitiška gospostva bolj bližajo svojemu idealu: „Novojeruzalemu." Čudo bi tudi to ne bilo. sej n<»vi olikaši še pj katoliških krajih jim dostikrat pot gladijo. V nekem čisto katoliškem mestu n. pr. so pri
delanji novih mostov po raznih oddelkih odpravili vse svete podobe, križe in znamnja ter jih niso nikjer ohranili ah z novimi nadomestili. Nasproti pa se pri novih stavbah spotikljive spake iz poganstva slikajo, delajo, postavljajo... Kaj seje „expungiralou v novi dobi tudi iz šolskih bukev in celo bukvic za otroke je tudi dobro znano.
Na Dunaju je zarad preganjanja križa vstalo veliko gibanje, ktero se tudi zdaj še ni utolažilo, ko je dunajski poglavar omenjeni šolski ukaz, okrožnico overgel. kakor piše „Vereinsblatt;u pa tudi sicer av-strijanski in drugotni časniki to stvar pretresujejo. In kakor se je na Pruskem hudobna strast ujčdla, ko je Bismark s svojim počenjanjem vse predaleč segal; tako se tudi na Avstrijanskem toliko bolj budi čutilo za sv. vero. kolikor hujše novo brezverstvo in lažnjivo liberalstvo podkopuje spoštovanje do Cerkve in katoličanstva. Na Dunaju so poslednje dni trije veliki shodi zaporedoma protestirali proti tako imenovanemu „tihemu pokriževanju." Zahtevalo seje. da okrajni šolski svet naj prekliče svoj ukaz od 29. aprila 1*91 ; da naj se tisti okrajni šolski svet razpusti, pa da naj se kerščanski otroci v šolah odločijo od ne-kerščanskih. „Linzer Volksblatt" k dr. Luegerjevemu govoru in k poslednjemu stavku pristavlja opombo, da ločitev kerščanskih od nekerščanskih otrok v šoli ne zadostuje, temveč da za katoliške otroke moramo imeti katoliške šole. K temu priterjuje tudi solnograska „Kathol. Kirchenzeitung." ker tudi to ne gre. da bi n. pr. katoliški otroci bili s protestanškimi skupaj v šoli.
Najbolj velikansk je bil shod katoliškega šolskega društva, pri kterem je bilo nenavadno veliko število vdeležencev. in prav veliko slavne gospode. Razveseljena je bila ob koncu velika družba s papeževim blagoslovom. Solnograški list sklepa: To je bilo katoliško zbirališče, veličastna demonštra-cijaza znam nje sv. križa in za versko šolo. — Naj omenim še odgovora dr. Gauča na Hohen-\vartovo interpelacijo oziroma na „tiho pokriževanje." Zaterdil je naučni minister, da se nobena vredba ne sme dopustiti, ktera bi utegnila žaliti katoliški verski ali nravni nauk. — Dr. Lueger je nasvetoval v zbornici posebno obravnavo o tem ministrovem odgovoru; pa nasvet ni dobil večine.
Iz Ljnbljane 20. nov. it Ivan K um p.) „Naj sveti vaša luč pred ljudmi, da bodo videli vaša dobra dela in hvalili Očeta, ki je v nebesih". Mat. 5. 16. Ta svetopisemski rek stavim na Celo spisa, ki velja mladenču, mladenču izglednemu, kakeršnih je malo med našo mladino. Bil je ta Ivan K u m p, osmo-šolec na ljubljanski višji gimnaziji, ki je umeri rane smerti 12. novembra tekočoga leta v 18. letu svoje dobe. Njegov oče je c. in kr. stotaik deželne brambe, mati rojena Vehovec iz Žužemberka Ivan se je rodil v Kandiji pri Novem mestu, ter se šolal pri oo. frančiškanih in na novomeški gimnaziji. Toda batalijon deželne brambe je bil premeščen v Ljubljano in Ivan je šel s svojimi stariši. Od njegove mladosti ni dosti povedati: bil je skromen deček, vbogljiv, tih in lepo se je razvijal duševno in telesno pod skerbnim vodstvom izglednih starišev. V šesti šoli čuti nagnjenje do samostanskega življenja. Posvetuje se tedaj, goreče moli in sklene pristopiti k benediktincem bajronske kongr»-gacije v Sekovi na Štajarskem. Prosi sprejema in dobi vgoden odgovor, da ga gotovo sprejmo, samo
naj doverši osmo šolo, ker v opatiji Sekovski bi bilo» nadaljevanje gimnazijskih študij težavno. Ivan je popolnoma zadovoljen in od tega časa se resno pripravlja na samostansko življenje. Naroči si „Benedict Stim-men", da se globlje vtopi v redovniškega duha, kupi si molitveno knjigo benediktinsko in z vso resnobo nastopi pot kerščanske popolnosti. Dobro vedoč, da je ta pot dolga in težavna, zapiše se v bratovščine, ki so pravi jezovi mladim ljudem zoper svet in njegovo vabljivost Prepričan pa, da je pogosti prejem svetih zakramentov znak poštenega katoličana in posebej sv. Obhajilo zastava večnega življenja, ktero želi doseči za vsako ceno; toraj si izbere stalnega spovednika in se popolnoma izroči njegovemu vodstvu. Videl si vitkega mladenča vsako soboto po peti uri zvečer v frančiškanski cerkvi, kjer se je z veliko natančnostjo pripravljal na sv. spoved. Sv. Obhajilo pa je prejemal večinoma v Št. Peterski cerkvi, kamor je imel le par korakov. Sredi ljudstva je klečal v spodbudo vsem vernikom in molil goreče in se zahvaljeval ljubemu Jezusu za visoko obiskovanje. In tako je delal ves čas svoje bolezni.
Sicer je Ivan že v prejšnjih letih bil pogosti gost pri obhajilni mizi, vendar se je v zadnjih dveh letih kazala izredna vnema. Da bi bila njegova duša čistejša, opravi tudi natančno dolgo spoved. Na ta način se je nabralo precej bogoslužnih del; kako vse to opraviti, da bi ne terpela šola? Ivan si ve pomagati. Vsako jutro vstane ob štirih, bodisi po letu ali po zimi, potem opravlja svoje pobožnosti, dobr j vedoč, da je jutranja ura za to najpripravniša, in da bi zvečer znalo kaj zastati. Potem pa ostajajo še tri ure do šolskega poduka. Skerbno se pripravlja zanj, potem pa, če le more. vsaki dan gre k sv. maši; če pa to ni mogoče, vsaj za par minut stopi mimogrede v cerkev, da pozdravi svojega Zveličarja, za kterega edino živi. Pa tudi popoldne ga najdeš v cerkvi, zlasti ob prostih dneh se rad pomudi dlje časa notri. Nikdo naj pa ne misli, da je bil Ivan enostransk, čmeren, hinavsk. Ravno narobe. Njegova pobožnost je bila odkritoserčna, on sam je ni kar nič kazal, in tudi se ni dosti opiral nanjo; natorno mu je vrela iz serca. Celo starišem njegovim je marsikaj ostalo skrito, in sedaj še-le po smerti njegovi so jeli prijatelji pripovedovati izgledne stran.
Ivan je pa skerbel tudi za to. da bi veri in čednosti pridobil svoje tovariše. Marsikteremu je lju-beznjivo govoril na serce, ga vterdil v veri, saboj privel ga k ss. zakramentom, ob kratkem: gojil je domače duhovno pastirstvo v polni meri. Zbiral je tudi za misijone in sam daroval, ker za se ni ničesar porabil, če mu je kdo kaj podaril. O počitnicah je rad potoval, navadno peš, in si skušal vterditi zdravje, ob enem pa videti mile domače kraje. Letos pa se je peljal v Sekov, kamor ga je težilo njegovo serce. Bil je sprejet prijazno, nekako domače, ker je že veljal za kandidata. Mudil se je par dnij tamkej in je bil vsem jako po volji. Vterjen v svojem poklicu se je vernil skozi Prebil. Videm. Gorico domov. Šel je tudi na Toplice na Dolenjskem k g. župniku Bab-niku, kteri gospod je poseben prijatelj Kumpove družine. Na Toplicah je bil kaj rad in prav vesel se je spominjal dni, ki jih je preživel pri gostoljubnem g. župniku. Posebno spoštovanje je imel tudi do g. ka-pelana Fika.
Letošnje leto je bilo zadnje in vesel se je lotil študij. Kdo bi bil mislil, da niti ne zdela pervega
semestra. 27. oktobra gre kakor po navadi v šolo (hodil je radi zamude časa jako hitro).in za par minut v cerkev; kašelj ga posili in kri se mu vsili. Poda se takoj domov in se vleže v postelj. Mraz ga trese in kri se mu vsili redno vsakih devet ur. Vživati kar nič ne more, toraj mu zelo pešajo moči. 5. novembra ga obišče njegov spovednik in ko vidi nevaren položaj, reče: Ivan, doslej ste vi vsako saboto hodili k meni, danes pridem jaz k vam. Dajali ste v zdravih dneh lep izgled, dajte ga se v bolezni. Bolezen zdaj še ni silno nevarna; vendar če hočete, da vam sveti zakramenti pomagajo k zdravju, prejmite jih ob ranem času. Ivan je bil takoj pripravljen, spovedal se je in drugi dan, nedeljo, je prejel svete zakramente in papežev blagoslov. Čudno, ko je bil spovednik k njemu prišel, imel je ravno hudo bljuvanje ker vi, ali ko je bila spoved končana, jenjala je kri in bljuvanje se ni več ponovilo v vsi bolezni. Čez teden ni bilo posebnih znamenj, le v četertek se je shujšalo in v petek se je semtertje mešal za male trenotke. V noči na saboto je bilo jako slabo. Zjutraj še enkrat prejme sv. Obhajilo. Popoldne je šlo vidoma h koncu. Bil je popolnoma vdan v božjo voljo, rad bi bil dalje živel, a tudi umreti se ni branil. Molil je za zdravje, in se obljubil blaženemu Klemenu Hofoauerju; a gospa mati mu je vendar vsaki dan morala moliti molitev k sv. Benediktu za srečno zadnjo uro. Najbolj ga je skerbelo, kaj bo, če popolnoma ne ozdravi. Rekel je: Ah, da me le vzamejo v Sekov za cerkvenika, zadovoljen bom. Saboto popoldne pokliče očeta, ljubeznjivo ga stiska k sebi in pravi: Oče, odpustite, kar sem vas žalil. Potem pravi: „Oče, midva sva srečna. Oba sva prejela sv. Obhahajilo.u Potem vsklikne patetično: „Na sodnji dan bova skupaj stala in se nikdar več ne ločila. — Usmili se me, Bog Oče, ki me je ustvaril, Bog Sin, ki me je odrešil, Bog sv. Duh. ki me je posvetil." — Potem je mater prosil odpuščanja na isti način. Spovednik ga vpraša, če ima tudi njemu še kaj povedati. Odgovor je bila molitev k sv. Benediktu za srečno smert, ktero je sedaj sam z veliko serčnostjo molil. Proti večeru pride g. kapelan Valentin, mu podeli še odvezo in priporoči njegovo dušo Bogu. Četrt ure pozneje je izdihnil svojo blago dušo. Njegove zadnje besede so bile: „Usmiljenje! Usmiljenjer
V resnici tako umerje pravični. Pogreb je bil v ponedeljek 14. novembra. Vdeležba je bila velika, vsa gimnazija s profesorji vred je umerlega spremila na grobišče. Krasni venci so kinčali njegovo belokersto; zaslužil jih je. Tako sodimo mi. Toda božje sodbe so drugačne. Rajni bi mi bil malo hvaležen za moj spis, ko bi ne priporočal njegove duše v molitev Daničinim čitateljem.
Kdor toraj bere te verste, naj vsaj eno Ave-Maria moli za večni pokoj umerlega Ivana. Bolezen in smert njegova se je sporočila v Sekov in prišla sta dva lista, v kterih P. prijor zelo obžaluje rano smert mladenča, ki se je bil vsem redovnikom v Sekovu zelo priljubil po svoji odkritoserčni pobožnosti, ponižnosti in nedolžnosti. Precej so pričeli noveno na čast sv. Benediktu in Materi Božji, toda Bog je drugače sklenil. 12. novembra obhajajo bajronci praznik vseh svetnikov benediktinskega reda* in tisti dan na večer je sklenil Ivan svoje mlado življenje. Upamo, da ga je sprejel sv. Benedikt med svoje duhovne otroke in da so ga vsi benediktinski svetniki sprejeli za svojega, dasiravno je bil v svojem življenji le po duhu benediktinec.
Slovenska mladina: Ohrani v spominu podobo rajnega Ivana. K;ir je zamogel on, zakaj ne tudi ti? Okleni se sv. Cerkve, ona je najbolja mati. Kdor je zvest otrok sv. Cerkve, on srečno živi. še srečneje umerje. Mladina! Ne ravnaj se po naukih sveta; svet in njegova podob i prejde, resnica božja pa ostane vekomaj.
Certice iz življenja slovenskega dijaka. (Svojemu prijatelju v spomin sostavil J)
(Konec, i
K Gospodu so vrata prod vami.
In skoz nje pravični pojdejo sami.
Fs. CXVII.
Kakor so ga njegove lepe čednosti delale nenavadnega človeka, tako je bil tudi v bolezni nenavaden bolnik. Sveti križec je deržal neprenehoma v roki in premišljeval križanega Izveličarja. Ves vdan v voljo Božjo je terpel najhujše bolečine, a terpel jih je zase. Nikdar ni zdihoval. najmanjše tožbe ni bilo siišati iz njegovih ust. Toliko se je še okrepil, da so ga mogli prepeljati iz Ljubljane na njegov dom v Škofjo Loko. Iz novega ga je poživljalo upanje. Ne zaradi sebe, ampak zaradi starišev si je serčno želel zdravja, do zadnjega ga ni zapustilo upanje. Toda Bog ga je sklenil poklicati k sebi. Še enkrat ga je napadla bolezen z vso silo, spoznal je zdaj tudi sam. da se mu bliža naglo zadnja ura.
Prišel je dan 10. oktobra. Ta dan je obhajal svoj god. Spomnil se je vsega nedolžnega veselja, kar ga je doživel ta dan. A letos... Treba bo zapustiti, kar mu je na zemlji ljubo in drago, svoje stariše. katere je tako goreče ljubil To je bilo zelo hudo; bridko se je zjokal in v gorkih solzah dal duška notranji bolesti. Ni se bal smerti zaradi sebe. saj je bil vedno vzgled pobožnega življenja. Premagala ga je ljubezen do starišev. ki so tako ljubeznjivo zanj skerbeli. katere bo pa moral kmalu zapustiti. Sedaj tako blizo svojemu namenu naj se vsemu odpove! S podvojeno silo ga je zadela ta misel na dan, doslej dan nade-polnega veselja, a letos dan spoznanja, kako reven je človek.
A premagal je tudi to bridkost. S pogledom na križanega Odrešenika. se je odpovedal kot pravi kristjan vsemu zemeljskemu, in mimo je zerl smerti v obraz, s pobožnim prejetjem svetih Zakramentov dobro pripravljen za pot v večnost. S prečudno poterpežlji-vostjo je prenašal najhujše bolečine; v goreči molitvi je iskal moči pri Kristusu. Res, pretresljiv pogled je bil to, ko je nepremakljivo ležal na postelji, s pogledom nepremično vpertim v križanega Zveličarja, čegar podobo je deržal v roki. Človek bi ne vedel ali je živ. ali mertev. ako bi se mu ne bile ustnice lahno premikale v goreči molitvi. Bližala se mu je zadnja ura. Slabost ga je premagovala, a zavesti ni zgubil. Z ugasujočim pogledom se je poslovil od svojih dragih in od preč. gos p. nunskega kateheta, S. Zupana, kateri so mu brali molitve za umirajoče. Še enkrat je hotel poljubiti sveto podobo Križanega. a bil je preslab, z ustnicami je dal proseče znamenje, g katehet so mu jo položili na umirajoče ustnice. Vidno je slabel. Serce je bilo vedno lahneje, brez smertnega boja j", mirno zaspal v Gospodu o poli desetih dopoldne 29. oktobra v 19. letu svoje starosti, in angelji so nesli Čisto dušo v nebesa po plačilo. — „Sic moritur justas.* Res lepa je smert pravičnega.
Globoko je presunil žalostni glas o njegovi stnerti
vsakterega, kdor je poznal blagega pokojnika. V velikem številu so ga hodili ljudje kropit in molit za njegovo dušo. V ponedeljek. 31. oktobra, so mu prišli njegovi sošolci z blag. g. ravnateljem A. Senekovičem in preč. g. dr. Svetinom umerlemu poslednjo čast skazat. Popoludne je bd veličasten pogreb Njegovi sošolci so vzdignili merliča in ga nesli iz hiše žalosti v mnogobrojnem sprevodu v mestno farno cerkev, kjer rnu je loško bralno društvo zapelo ginljivo pesem ; odtod pa je bil ¿premljen na novo pokopališče. Tam so rnu dijaki po končanih molitvah zapeli še zadnjo spodbudno in tolažljivo pesem: rNad zvezdami!" Ko so truplo izročevali zemlji, nobeno oko ni ostalo suho.
Z njegovo smertjo j»« zadela bridka zguba njegove stariše in sorodnik»*, součenci so zgubili blagega to-varša, in pisavec teh verstic najzvestejšega prijatelja. A ne žaiujmo odveč; saj zguba je le začasna; pridobili srno pa priprošnika pri Bogu. Bh»grujmo ga, saj njemu je dobro nikar si ga ne želimo nazaj na zemeljske težave. kater»r )•■ srečno premagal.
Žnjirn vred se veselimo, in če bi morebiti potreboval naše priprošnje. molimo za njegovo dušo in priporočimo se mu. naj nam izprosi pri Bogn tako srečno in lepo zadnjo uro. kakor je bila njegova.
Z Dunaja (Pogled v sedanjosti Ozrimo se le poveršno po svetu, precej najdemo marsikaj, kar nas m- ia glede na pretekla desetletja z žalostjo navdajati. Ziviino namreč v dobi pro-tosti. svobode, in ravno ta večkrat prevelika prostost je tisti jarem pod kteriin imajo tolik»» terpeti ljudje v vseh mogočih razmerah Misliti bi smeh. da smo vsled te obilo prostosti v samem veselju, v sreči in zadovoljnosti; :n vendar se godi ravno nasprotno, česar more se prepričati vsaj nekoliko bistri opazovalec. Ravno napačna potrata takozvane zlate prostosti jo kriva, da postane človeštvo vedno bolj nezadovoljno in se mu s«danje poč»-njanje pristuduje. Dokazov za to daje nam vsakdanje življenje v obilnosti. Kakor je znano, bila j»- v prejšnjih časih zapoved, da naj se vsaka versta ljudi oblači po svoj.»m stanu in po svojih riz-merah; da, brez vs;»ke postave imeli so to kot po-p««ln» ma samoumevno. m kdor se po tem ni ravnal, tega s > ali zasmehovali, ali se ga ogibali kot sumljivega. In dandanes — kolka gizdavost! Kakor je znano, j«» komaj gospo cd dekle razločevati, pač da. le t;i nosi dostokrat dražja oblačila ku le una. In ko je imenitna, bogata gospa le navadno in spodobno oblečena, ti je kaka služabnica pravi koš mode in nove šege. omamljajoči, ali povejmo kar naravnost, zup"rm pogled! —
Pomislimo nadalje, koliko čisto odvečnih potreb imajo dandanes ljudje — seveda tudi mi z njimi; kako lahko, kak«» priprosto in z malim bi lahko živeli! Tod;:, n«.- da bi z rnalim. z res potrebnim se z;iti«.v( Idi. napravimo si vs - mogoč« reči. ki morebiti kmalu nato ne vemo. kam z njim. in ko smo zapravili ii»-nar za ne|>otrebne r»*«~i. pa tožimo, kako ¿o slabi časi. — A'i ni to smešno?
In dalj'. Ve»in<» se sliši st-kati. tožiti, zdihovati in tarnati: denara ni! Seveda ga ni. ker so ga zapravili j»o najb. Ij n» ^pametnih, večkrat škodljivih in celo grešnih potih. Ali se t«» ne vidi dan na dan> Le poglejmo ljuji. kako dirjajo na prostor, kjer ima kak glumač razstavijo e sv«.j»' vabljivosti. kaže kake živali, podob« večkrat spotikljive, in veliko enaeega; kako vse dere na tisti kraj ter zraven še posebej
denar zapravlja; denar v žepu mnoge skoraj peče; mora si dobiti duška!
Spominja me to na šaljiv dogodek v moji mladosti. Imel sem namreč — star kakih 10 lčt — skoro pol metra visoko, prav staro pa lepo omarico s kakimi dvajsetimi predali; dobil sem jo bil od svojih drazih sorodnikov v dar. Nato pride neko jutro, ko ni bilo doma mojih dobrih starišev neki znanec k meni. ki je zdajci vperl oči v to kakih 30 gld. vredno omaro; jaz mu povem, da je ta omara moja lastnina. On pa mi reče: Moj ljubi Janez, ali mi prodaš to omaro? Takoj ti jo plačam. — Tej skušnjavi nisem se mogel ustavljati in v mislih štel sem že jabolka, kakoršnih sem videl zjutraj na tergu in bi si jih tako lahko kupil. In res dobil sem po storjeni pogodbi za svojo lepo izrezljano omaro cele 4 krajcarje. Berzo tekel sem na terg in si pri branjevki, obče-znani po vsej Idriji, kupil osem jabolk. Začudenje mojih starišev lahko si misli vsak, ko so zvedeli o tej kupčiji; seveda oče tega niso dovolili in že drugi dan stala je omara na starem prostoru. — Ravno tako tedaj, kakor sem jaz s sprejetimi štirimi soldki urno tekel k branjevki ter skušal, kar se da hitro znebiti se svojega obilnega (?) denarja, tako pa ne skušajo dandanes le samo otroci, temveč tudi odrasli ljudje, ki bi jih morala že pamet srečati, znebiti se svojega dostikrat — zelo težko zasluženega denarja. Večkrat se ne morem načuditi, celo ostermim, ko vidim, posebno ob nedeljah, že dopoldne ljudi pijane domu se gibati. Mnogi komaj vjamejo mašo, pa brez pridige, potem pa v kerčmo! In potem se le le še govori, da ni denarja med ljudmi! Toda denar bi že še bil. ako bi se prav obračal; mnogo denarja bi bilo med ljudmi, le izmeče se od mnogih nepremišljeno in mušjeglavno za prazni nič in nepotrebno. Pravijo tudi: Nekateri imajo preveč, drugi premalo ali pa čisto nič ne. Toda to ne more drugač biti. Kajti, ako brezglave) trosijo in zapravljajo bridko zasluženi si denar po veselicah, v zanikarnih tovaršijah, za pijačo, lišp. igre. plese itd. ter gane vejo hraniti; mora tedaj drugim ljudem žepe napolnovati. Kdo tedaj je kriv tega. da nekteri denar neizmerno skupaj grabijo, ker ga jim zapravljivci nosijo! In taki b°daki in zapravljive! potem tožijo da ta ali ta ima toliko denara. sami pa nič ne! Ali je bilo treba vse za lišp, za veselice itd. izrnetati!	i Knne»- nasl. )
Dva pomočka zoper kolero.
Jutranjci imajo včasi prav bistroumne misli. Iznašli so tudi osoljenko proti koleri, ki ni brez pomena in tudi ne brez koristi, namreč tako-le:
Na potu v Alepo, na Jutro vem. sreča derviš imohamedanski menihi prav čudno pošast.
-- Kedo si? jo vpraša ves prestrašen.
—	Pusti rne. da se v .sedem na tvojo mulo, potem ti pa povem.
—	Pošast z zakervavljenimi očmi se vse.le na sedlo ravno pred jezdecem in nadaljuje:
—	Jaz sem kolera; Alah me je poslal, da do-veršim v Alepu svoje delo.
—	Koliko prebivalcev misliš poda viti v mestu? vpraša derviš.
—	Dvestoinsedemdeset— ne več ne manj! od-verne pošast.
Tri mesce pozneje jezdi isti derviš iz mestnih vrat proti Damasku. V veliko začudenje zapazi ravno tisto pušast plavati pred seboj, kakor spomladi.
—	Slabo si bila mož-beseda, ji ves razdražen zakliče. — Rekla si, da pomoriš samo 270 oseb, a v resnici jih je pomerlo 1170!
—	Motiš se. odverne hladnokervno pošast, vsedši se pred njim na sedlo. — Jaz sem pomorila samo toliko ljudi, kakor sem ti povedala, drugih 9oU je umerlo iz samega strahu.
Kar nam pravi ta jutrovska pravljica, ki smo jo posneli iz „Amerik. Slovenca." to se dogaja tudi v Evropi. Iz strahu pred koiero utegne umreti marsikaj ljudi, ki jim strah bolezen nakoplje.
Domišljija je po izreku slavnega dušeslovca to, kar so pljuča za telo. Pljuča dajejo telesu svežega zraka, pa tudi smertnega strupa. — Za časa velike kolere v St. Louisu, si je mlad dijak vedno doiniš-ljeval, da ima kolero; o njej je sanjal vse noči in — jednega jutra se je zbudil bolan za pravo azijansko kolero.
Dobro sredstvo zoper kolero in kugo je tedaj neustrašenost. Čem manj se bodeš bal, tem varneji si pred okuženjem.
Ali da te strah ne bo spreletaval in stresal, imaš pa čez vse naj boljši pomoček prav blizu, namreč: Pojdi k spovednici in spovej se odkritoserčno svojih grehov in slabost, pa si dober in miren, še celo vesel, — ne boš se več bal smerti, temveč smert se bo tebe bala in bežala od tebe. O kohkrat se sliši pri bolnikih: „Zdaj pa rad umerjem, ker sem se z B »gom spravil!" Pa se vender velikrat ravno potlej in zato še ozdravi, ker je ss. zakramente prejčl.
Zatoraj zaupaj v Božjo previdnost in dobrot-ljivost. — ter ne boj se! Sej ti si kristjan in veš, da šibe Bog pošilja za greh; boj se tedaj greha; ali če si v grehu, spovej se ga, ter pregnal boš strah, pa lahko tudi kolero.
Razgled po svetu.
Marianhill. (M i s i j o n. Opat Franc.j Misijon oo. Trapistov v mnogem oziru znatno napreduje. Iz Vlissingen-a v Holandiji je s sedanjim administratorjem P. Amandom zopet znatno število redovnikov in redovnic odrinilo v Kafersko zemljo v misijon.
Neka sprememba v ondotnein misijonu, ki pa nima dosti pomena, je zbudila šum po svetu. Namesto prečast P. Franca je namreč v Mariannhillu postal administrator č. P. Amandus. Reč je ta, da pri svoji goreči naglici v napredovanji je prečast. P. Franc preziral marsikteri cerkveni predpis v vrav-navi in vodbi trapiških samostanov in misijonov, kar bi v prihodnje kazilo lepemu in velikemu podjetju. Ti nedostatki so se pokazali pri veliki vizitaciji, in da se vravnajo, so P. Franca za eno leto odmaknili in na njegovem mestu bode oskerooval vse zadeve č. P. Amandus. Časniki so vsled tega marsikaj pisali in čenčali, n. pr., da Rirn in generalkapitel nista zadovoljna, da bi Trapisti kak misijon vodili itd. Da pa ne bo kdo mislil, kdo ve, kako se je opat Franc papežu in generalkapitelnu zameril, bodi omenjeno, da ne sv. Oče pri avdijenci. ne kardinal Ledohovsky, prefekt v Propagandi, ne generalkapitel ni nobene besedice nezadovoljnosti rekel, zakaj da so oo. Trapisti prevzeli pri Kafrih vodstvo sv. misijona, ravno
nasproti so se sv. Oče kazali neizrečeno r tzveseljene in so Trapistom čestitali z očetovskim vdeleženjem zarad vspeha v Natalu.
I. Bratovske zadeve
molitvenega a p o s t o 1 j s t v a.
Nameni za mesec november (listjpuli. a) Glavni namen: Ire.
bi Posebni nameni.
-'>. S. Konrad. Švica Katoliške u'iu* naprave. < »l.varovanjc pred zapeljanjem in zanikamo druščino Poslovske zadeve
27. I. Nedelja v Adveatu. S. Virgil. Svet.. hrepenenje po Zvel Carjevem prihodu. Sol nog rad in Koroško. Brezbožni sorodniki.
2S. S. Sosteu. Mašniki in ohiiajanci. Odgojne in u«'ne naprave. Zanemarjeni otroci. Jetniki.
20. S. Ilamliuta. Ljulomeriška školija in ondotni milijoni. Samostana ..Marija Zvezda- in ...Marijin Dol." Duhovnije med drugoverci.
30. S. Andrej ap. Rimski sv. Stol in priznanje njegovih pravic. Poslane in ne še uslišane zadeve. 1'merli v nov.-ml.ru. in ki umerjo v decembru iz bratovščin apostoljstva in Sen a Jezusovega bratovščine.
II. Bratovske zadeve N. lj, Qospö presv. Jezusov. Seroa.
V molitev priporočeni:
Na milostljive priprošnje N. Ij. G. presv. Jezusovega Serca. sv. Jožefa, sv. Nikolaja, ss. Hermagora in Fortunata, naših angeljev varhov in vsili naših patronov. Bog dobrotno odverni od naše dežele poboje, umore in samomore, odpad, in brezverstvo. prešesi-vanje in vse nečistosti, sovraštva, preklinjevanja in vse pošastne pregrehe. — Mati prosi za svojega sina. »la lu mu Marija spro-sila duhovski slan. — Neka oseba se priporoča v molitev, da srečno svoje delo skonča in svoj namen doseže. — Dva grešnika za spreobernjenje. — Odpravijenje nekega pohujšanja na priprošnjo N. lj. Gospe. sv. Jožefa in sv. Antona Padovanskega. — (iospo-dičinja. da bi ji dobrotljivi Bog na priprošnjo ljube Matere Marije ohranil življenje in ji povernil ljubo zdravje. Ako ji Marija to doseže, obeta, da bo vse žive dni vsak dan pobožno molila li-tanijeM. B. in da se zapiše v bratovščino Matere Itožje Karmelske.
Listek za raznoterosti.
Presvitli cesar so darovali SOO gld. za prebivalce na Vinici, ki so bili s točo oškodovani.
Ljubljana. Zoper „grobokope časne in večne sreče slovenskega ljudstva" (izraz Ambruške občine! neprenehoma pošiljajo naše občine najpriserčniša pisma udanosti, ljubezni, pokorščine in zvestobe do premi-lostnega kneza in škofa. Vse hvale vredna zvestoba našega naroda!
Bratovščina naše ljube Gospe presv. Serca. Kakor je zadnja ..Danica" poročala, se bratovščina naše ljube Gospe presv. Serca zlasti po Goriškem in Belokranjskem prav lepo razširja. — Zadnje dni so nain poslali zopet novih udov naslednji vis čč. gg : Franc Hovar. dekan v Bovcu 166; Karol Čigon. vikar v Temnici, 148, Fran Schweiger, župnik v R idovici. 71.
To veselo poročilo sklepamo z navduševalnimi besedami č. g. Karola Čigona. kteri nam piše: „Delajmo za čast Marijno in za blagor ubogih ovčic, ki zelo potrebujejo molitve v sedanjih burnih časih, ko sv. vera toliko hira! Orbem christianorum a laqueis diaboli libera Virgo Maria!" Torej, častiti sobratje, na delo!
Opravilo bratovščine presv. Rešnjega Telesa v ur-šnlinski cerkvi. Prihodnji četertek. 1. decembra, kot pervi četertek v mescu, bode v tukajšnji Uršulinski cerkvi sveto opravilo bratovščine presv. Rešnjega Telesa. Ena sv. maša. kakor po navadi bo ob 4ih zjutraj, ob oih slovenska pridiga in sv. maša z blagoslovoma, in ob 1 4 na 7 še ena sv. maša za. žive in mertve ude bratovščine. Tudi je pri tej priliki skupno sv. obhajilo.
Avstrijski škofje so razglasili skupni pastirski list. ki napoveduje r>01etnico sv. Očeta Leona XIII, odkar so postali škof Pastirski list dokazuje in vter-juje. da je škofijstvo in papežtvo od Boga postavljeno, da budi vernike k vdanosti, ljubezni, spoštovanju in pokorščini do Kristusovih narvišjih namestnikov in do poglavarja cele sv. Cerkve, in poslednjič priporoča darove za oropanega namestnika Kristusovega. Dušni pastirji bodo pa ta list vernikom brali z leče pervo. ali če se razdeli, tudi drugo nedeljo v Adventu.
Svetoskrunatvo. Hervaški listi pripovedujejo, kako so nespametni ljudje v Zagrebu o rkerščevanji vinatt onečastili Zagreb z dvojnatira bogoskrunstvom. Na pervo so brezbožno počenjanje zverševali v petek z mesojedjo; drugič so z grozovinsko prederznostjo „travesfirali" in oponašali naj bolj vzvišene kerščanske molitve: očenaš,češčenamarijo in litanijevsih svetnikov. Mislili smo zmeraj, slišavši o kerščevanji vina sv. Martina dan, da je to kaka nedolžna igračica; kakor pa zdaj časniki naznanjajo, je bilo to letos pošastno in peklensko bogoskrunstvo! — Pred veliko leti so top-ničaiji v Karlovcu pokopavali Kurenta, Pusta, in so to počenjali z nekakim sprevodom in z oponašanjem cerkvenih šeg pri pokopavanji. Tudi tu je nepremišljeno ljudstvo skupaj derlo in bilo je veliko zijalosti in smeha, kakor se zdaj zagrebški liberalni časniki s tem bahajo. Pa kaj so tisti glumači imeli od tega?.. Govorilo se je drugi dan po mestu, da so bili za to prederznost kaznovani, „križem vklenjeni", ali po besedi: „krumpšlisani." Ljudstvo se pri takem bogo-skrunstvu pohujšuje, „demoralizira," kakor ko se po razuzdanih časnikih o najčastitljivših verskih šegah ali osebah zaničljivo piše. Zagrebško „martinovanje" in „guščevanje", celo v petek, tudi kaže, da tista popevka „Kume moj dragi..." ni tako priprostone-dolžua, kakor smo včasi mislili.
Pljedor. iPoterdiloj Prejel sem danes resnično po g. Alfonsu Mariji od msr. L. Jeran-a 53 gld. a. v. zbirk „Zg. Danice" za cerkev sv. Jožefa v Prjedoru v Bosni.
Prjedor, 14. nov. 1802.
Za cerkveni odsek predsednik Viljem Reitz 1. r.
Amerika je dobila novega predsednika. Izvoljen je velikrat imenovani Cleveland aeci: Klivland). Njegov glavni nasprotnik je bil Harrison. „Amerikanski .Slovenec" je pisal par dni pred volitvijo o obeh teh možeh, in prinesel tudi njuni podobi. G rove Cleveland
je zagotavljal amerikanskemu narodu naj obširnišo osobno prostost, kolikor se strinja z mirom in redom v deželi in ne odobruje nobenih posilnih post&v, ki žalijo narodove šege in navade narodove, ako le na sprotujejo očitni nravnosti, nazorom dobrih deržav-ljanov in občnemu blagru. Siljenje v šolo bi ne smelo omejevati očetovskih pravic in ne delati nasilja vesti. Ona vlada je slaba, ki se kaže ali nepoklicano za-vetnico ali pa neopravičeno nadzornico družbinskih razmčr. Take so Clevelandove ter demokratovske misli. — Harrison, republikanec, prešnji predsednik, pa pravi: „Očitnih šol nismo vpeljali zato, da bi omejevali naravno pravico starišev, poiskati svojim otrokom drugih izobraževališč, da le zraven plačajo davek za občni šolski zaklad." Na druga vprašanja je Harrison molčal.
Podpredsednik pa bode Adlai E. Stevenson.
Serčno prosimo družbenike bratovščine Naše lj. Gospe presv. Serca in sv. Jožefa naj molijo za nekega v. č. duhovna ki je v velikih težavah, dušnih in telesnih, za zdravje.
Na jutranji straži.
Prelepo svetišče, Molite Boga, Sred božje je hiše, Ko dan se zazna. Tu ptičice v doli Sladko žvergole.! Tu cvetke na polji Se mično bliščč. Moči milovite Zvonovi doné, V ležiščih poskrite Lenuhe budé Vstanite, vstanite, Vsi božji ljudje, Na delo hitite, To Bog zapové! Pred solnčnim iztokom, Ko leni še spi, Bog Oče otrokom Darove deli; Zdaj doba je sreče, K molitvi, ratar!
Prižgane so sveče, Okinčan altar. Kdor moli in dela, Na pravi je pot'; Mu duša vesela, Brez kalnih je zmot. K molitvi Slovenci Na tujem doma, Gorenjci, Dolenjci: Pervenstvo velja! Pred solnčnim iztokom. Ko leni še spi, Bog pridnim otrokom Darove deli. Vsi vaši prepiri Le smertni so jad ; Bog sloge nam v veri Ponuja zaklad. A postelj na sveta, Ciril in Metod, Prosita Očeta, Zedini naj rod!
Kajnov.
Dobrotni darovi.
Za dijaško mizo: V zahvalo srečno zveršenih preskušenj. Neimen. 1 gld. — Dobrotnica 20 kr. — HI. g. nadučitelj J. Sker-binec 1 gld. 20 kr. — Ivana Poklukarjeva 2 gld. — V. č. g. župnik Alojzij Puc 15 gld. — Neim. 50 kr.
Zi sv. Detinstro Ign. Burger 50 kr. — Od sv. Križa pri Belih vodah. 3 gld. — Iz Mozirja 47 gld.
Za Marijanišče: V. č. gosp. Ivan Tomažu: 4 gld. — V. č. g. Franc Jeršič 3 gld. — Gosp. Josip Brušič 3 gld.
Za cerkev sr. Jožefa: Neimenovana 10 gld. (..priporočena za ljubo zdravje.")
Za razširjanje sv vere: Č. g. župnik Jan. Tavčar 15 gld. Za Boskove misijone: Neimen. 10 gld. Zi dobrotne namene: Č. g. župnik Jan. Tavčar 5 gld. Za neko min. cerkev: Po f dijaku K. 5 gld. 20 kr. Za odpravo Satezijanskih misijonarjev: «Na čast Marije Pomočnice» 100 gld. — Č. g. župnik Jan. Tavčar 15 gld.