DEMOKRACIJA Lete I. - Štev. 14 Gorica - Trst, 25. julija 1947 Uredništvo In uprava: Gorica - Riva Piazzutta 18 Cena: Posamezna štev. L. 15.— Naročnina: Mesečna L. 65,— FoSt, esek. rafi. «t. 0-18127 Izhaja vsak petek Kmet, zemlja in svoboda 4. julija t. I. so predstav; niki kmetskih strank balkanskih in srednjeevrop; skih narodov Nagy (Mad'-žar), dr. Maček (Hrvat), dr. Gavrilovič (Srb) in Dimi* trov (Bolgar) objavili v Washingtonu na dan neod; visnosti Združenih držav izjavo neodvisnosti proti diktaturam komunističnih manjšin nad njihovimi na* rodi, ustanovljenimi s po* močjo tuje oborožene sile. Isti možje so 16. julija t. I. poslali protest britanskemu in francoskemu zunanjemu ministru, ker Sovjetska zveza njihovim narodom ni dovolila sodelovati na pavU ški konferenci za gospodar; sko obnovo Evrope. Ta dva dogodka sta zelo značilna in pomembna. Družabni sestav vseh naro; dov, v imenu katerih so spregovorile imenovane politične osebnosti,je pretežno kmetski. Kmetska gibanja I'oljske (Mikolaiczvk), Ro munije (Maniu), Madžar* ske (Nagy), Jugoslavije (dr. Maček in drugi) ter Bolgarije (Zemljedelci) so naj-, večja odporna sila proti to* talit ar nemu in diktatorskemu komunizmu. Ta gibanja predstavljajo vsako zase nedvomno ogromno večino ljudstva njihovih držav. Važno je, da so se svobodni predstavniki kmetov Balka* na in Srednje Evrope v ino; /emstvu povezali in da skupno nastopajo. Ni slučajno, da so kmetje največji nasprotniki komunističnega političnega nasilja in brezobzirnih družab* nih pustolovščin. To izvira iz globljivih vzrokov kme■; tovega bistva, značaja in naravne zdrave konserva; tivnosti, katero bi bilo napačno izenačevati z nazad; njaštvom. Kmetski stan je najbolj stalen činitelj vsakega naroda, ki ga novota; rije ne premaknejo zlepa z njegovega mesta. Ves način njegovega mišljenja, živ; Ijenja in dela se temu upira. On je stalen, kakor je stalna narava. Kmet sprejema nove družabne zamisli in nove tehnične iznajdbe z razumljivo preudarno nezaupljivostjo in šele po temeljiti preučitvi. In vendar je napredoval od lesenega do železnega pluga in raznih sodobnih kmetij* skih orodij na pogon. Kmeta ni mogoče »sko; lektivizirati« in izenačiti z industrijskim delavcem, ker življenje in delo v naravi je drugačno kot življenje in delo ob strojih v tovarnah in rudnikih. Zaradi večnega stika z naravo in pestrosti dela je kmet bolj obvarovan pred mehanizacijo kakor pa delavec, ki je v ne; varnosti, da zaradi enolič; nega dela, ki je često vse življenje omejeno na en sam duha ubijajoč gib, postane ob stroju tudi sam stroj. Povezanost z naravo, delo in življenje med njo je nekaj popolnoma druge* ga kakor pa življenje in de* h v zaprtih prostorih, med tovarniškimi dimniki in .»troji brez duše, brez lepo; te in brez poezije. Medtem ko živi kmet polno živi je; nje med njivami, travniki in gozdovi, na zraku in soncu, ko prisostvuje spomladanskemu prebujanju narave, njenemu zorenju v poletju, plodnosti v jeseni in počit; ku pozimi, ko posluša ptice, šumenje voda in gozdov, gleda jutranjo zarjo in sončni zaton, preti delavcu, ki je prikrajšan za vse te dobrine, da ob enoličnem ropotanju stroja, ob teko* čem traku in delu po nače; lih kapitalističnega taylo; rizma ali komunističnega j stahanovstva, postane ro* bot. Zato je za delavca po; leg drugih veliko socialno vprašanje tudi to, kako mu v zadostnem prostem času zagotoviti protiutež enako; vrednega duševnega živi je; nja, razvedrila in počit; ka v prirodi, da se obva; ruje pred škodljivimi vplivi svojega često zelo mučnega, za duha in zdravje kvarne; ga dela. V prašanje dela, odmora in razvedrila je ! družba dolžna delavcu brez; pogojno rešiti. Kmet je po svoji naravi in po svojem odnosu do ze; mlje odločen zagovornik primerne zasebne lastnine in svobodnega gospodarje; j nja s pridelki. Vzeti kmetu \ to pravico in prostost po meni kakor izkoreniniti ga iz zemlje, s katero je skozi rodove z žulji in znojem zraščen in ubiti mu vsako veselje do dela. Vsa zdrava samozavest in ponos kmeta | izhajata iz tega, da se čuti | neodvisnega gospodarja na ! koščku zemlje, kateri je ! z obdelovanjem vtisnil zna; men je svoje osebnosti, sv~o; \jega duha in svoje ljubezni. Neprecenljiva je za občo blaginjo ta zraščenost kme; ta z zemljo in njegova lju; bežen do nje. Ta pogon lju; bežni nam rodi več kruha kakor pogon traktorjev na bencin. Trdnost vsega našega na; roda na tem koščku zemlje izvira prav iz neločljive po; vezanosti našega kmeta z njo. Vse drugo lažje v vi; harjih zgodovine odleti ka; kor list z drevesa, samo kmeta, katerega korenine segajo »do pekla«, kakor se je izrazil Kač v svojem »Gruntu«, hoteč poudariti njih globino, ni mogoče iz; ruvati. To najbolj potrdijo tudi vse velike narodne ne; sreče, ko zapuste svojo do; movino vsi drugi prej kakor pa kmet: uradnik in dela; j vec, obrtnik in industrijec. Nobeden izmed njih ni ta; ko vezan na nepremakljivo zemljo, kakor je kmet. Če ga nasilno presadite, usahne kakor rastlina. ^ Hitler ni mogel zagrešiti nad nami večjega zločina kakor ga je s tem, da je preseljeval celo našega kmeta. Kmetu se imamo predvsem zahvaliti, da smo skozi stoletja kiju; bovali pritiskom od vseh strani in da smo Slovenci še na tem prelepem koščku zemlje ; domovine. Komunizem je nastavil sekiro na korenino kmeta s svojim brezupnim naporom ubiti njegovo individuali; stično, samosvojo naravo in potrgati vezi, ki ga spajajo z zemljo. Poskus spraviti evropskega kmeta v kolho; ze, narediti iz svobodnega in ponosnega zasebnega kmeta državnega name; ščenca, kolona komunistič; ne oblasti, zadušiti vsako samostojno obdelovanje ze; mlje in razpolaganje s pri; delki njegovega truda ter drugimi prisilnimi posegi v njegovo dosedanje svobod; no življenje, je naletel na enodušen odpor kmetov Balkana in Srednje Evrope. Poleg politične diktature, ki se upira demokratičnemu prepričanju evropskih kmetov, je ta neposredni na; pad na njih naravo, značaj, način dela in življenja ter njih povezanost z zemljo, bistveni razlog, da je srečal komunizem v kmetskih množicah strnjeno fronto, ob kateri se bo gotovo raz; bil. V tem vidimo globljo podlago za enoten nastop predstavnikov kmetskih predelov Evrope, ki so tre; nutno pod tiranijo komuni-, stičnih manjšin. V tem pa vidimo tudi poroštvo za zmago demokracije na Bal; kanu in v Srednji Evropi. V tem pa vidimo tudi vzroke za odpor primorske; ga kmeta proti komunizmu, ki mu hoče poleg osebne, duhovne in politične svobo; de vzeti tudi gospodarsko. od Nemcev v Poadižju ena* ko lojalnost! Tako sta ustavodajna skupščina in ministrski predsednik zaključila pole? miko, ki se je vedno bolj zaostrijevala v zadnjih te* dnih posebno od strani Slo* vencem nenaklonjenih ita* lijanskih časopisov »II Lu* nedi« in »Messaggero Ve* neto« in ki je imela namen preprečiti, da bi Slovenci dobili posebno zaščito kot narodna in jezikovna manj* šina v Italiji. Z izgovorom, da je javnost proti furlanski deželni av* tonomiji s popolnim statu* tom in da hočeta posebni statut samo Slovenska de* mokratska zveza in »Movi* mento Popolare Friulano«, ki s tem ogrožata nič manj kot obstoj države same, sta ta dva časopisa prinašala ,vse mogoče izmišljotine na i 'račun Slovencev, samo zato ker zahtevajo, da se njiho* ! ve pravice zaščitijo in za* ; jamčijo s posebnim zakon* s,kim ukrepom! Žal, da so se tudi mnoga italijanska udruženja, poli* , tična in nepolitična, pusti* la zapeljati in začela terjati od Slovencev večjo »itali* jansko narodno zavest« kot jo izkazujejo Italijani sami. Tudi v Vidmu je prišlo do burnih prizorov na pro* fesorskem zborovanju, kjer sta profesorja D’Aronco in Vigevani nastopila v o* brambo furlanske deželne avtonomije s posebnim sta* tutom, drugi pa * skoro sa= mi južnjaki * proti njej. Se* veda sta prva dva ugovar* jala, da oni iz juga ne bi smeli odločati o usodi Fur* lanov in Furlanije, ker eden bistvenih sporov je tudi ta, da morajo Furlani v vedno večjem številu s trebuhom za kruhom po svetu (izse* ljenih je že okoli dva mili* jona Furlanov vseh slojev in poklicev!), medtem ko iz juga prihajajo v Furlanijo vedno večje trume prise* ljencev! »Messaggero Veneto« jc priobčil dva članka o fur* lanski avtonomiji s poseb* nim statutom, enega je na* pisal zagovornik avtonomi* je prof. Vigevani, drugega pa nasprotnik prof. Lauro* na. Razpravljanja prof. Vi* gevanija so tako temeljita, j jasna in podprta z neovr* igljivimi dejstvi, da izgleda* jo izjave prof. Laurona brez vsake stvarne podlage. Slovensko šolstvo v Trstu Položaj narodnih manjšin v Italiji Italijanska ustavodajna skupščina v Rimu je na svojem zasedanju v torek 22. t. m. na predlog poslan« ca g. Codignola, ki pripade Akcijski stranki (Partito d’Azione) izglasovala pose* ben člen v zaščito narodno* stnih in jezikovnih manjšin. Člen se glasi: »Republika določa pravila za zaščito narodnih in jezikovnih manjšin obstoječih na o; zemlju države«. Kam bodo ta člen uvrstili, ali v ustavo samo, ali v posebne deželne statute, ali v posebni manj* šinski statut odnosno za* kon, bo skupščina določila pozneje. Ta važen korak italijan* ske ustavodajne skupščine v smeri priznavanja in za* ščite pravic vsem državi j a* nom, tudi narodnim manj« šinam, Slovenci, ki ostane« mo v Italiji, naj topleje po* zdravi jamo. Pričakujemo, da bo dana manjšinam možnost uživa* nja prav vseh narodnih in političnih pravic, da ohra* nijo svoj narodnostni zna* čaj, lastne kulturne prida* bitve in možnost gospodar* skega razvoja ter svobodno in prosto uveljavljanje v političnem in upravnem življenju po načelih last* nega narodno*jezikovnega značaja. Upamo, da bo veljalo tu* di za slovensko manjšino to kar je ministrski predsed* nik g. De Gasperi izjavil v nedeljo 20. t. m. v Trentu glede nemške manjšine v Poadižju: »Nemci Poadižja naj bodo gotovi! Storili bo* mo .vse, kar bo mogoče, da se uveljavijo stvarne prido* bitve. Popolno priznane in spoštovane bodo narodno* stne pravice, jezik, šola, in običaji. Mi bomo zahtevali V zadnjem času je začel ita-lijanski tisk obširno gonjo proti slovenskemu šolstvu v Trstu z osnovno trditvijo, da imamo v I primerjavi s številom učencev preveč šol. Pri tem poziva pol-! kovnika g. Carnesa naj napravi v tem vprašanju red. To gonjo sta sprožila predvsem „La Voce libera“ in tednik „L’Emancipazione“. Z obžalovanjem ugotavljamo pri teh dveh listih veliko nestalnost v pogledu odnošajev do Slovencev in naših pravic. Taki. izpadi so kakor preklic vseh drugih ugodnih izjav, ki sta jih priobčila za zboljšanje odnošajev med Slovenci in Italijani v Trstu na osnovi narodne enakopravnosti in demokratične strpnosti. Danes nimamo namena spuščati se v podrobno zavračanje teh napadov na naše zelo občutljive pravice, ker bomo o tem spregovorili drugič. Za enkrat se omejujemo na sledeče: 1. Pristajamo, da se vprašanje slovenskega šolstva v Trstu uredi na osnovi resnice, enakopravnosti in številčnih dejstev. 2. Želimo, da g. Carnes posveti vso pozornost kulturnim pravicam Slovencev v Trstu in nam v duhu določil stalnega statuta za STO prizna vse, kar nam gre. Predlagamo v tem oziru sestavo nepristranske mešane komisije. 3. Sedanje število slovenskih šol, učnih in pisarniških moči nikakor ne odgovarja številu slovenskih učencev. 4. Slovenci nimamo v Trstu niti zadosti osnovnih, kaj šele srednjih šol, ki s« vse strpane v eno samo nadstropje neke stanovanjske hiše, kjer je bila proje podružnica italijanskega učiteljišča. 5. Oprema slovenskih šol z učili je nezadostna. 6. Razumemo, da doslej zaradi povojnih posledic še ni bilo mogoče v celoti zadovoljiti slovenskih šolskih pravic in potreb, zato tem odločnejše obsojamo in zavračamo očitke in napade že na sedanje tako okrnjeno slovensko šolstvo v Trstu. 7. Italijanski listi trdijo, da pride preveč italijanskih učen- cev na enega učitelja. Svetujemo g. polkovniku Carnesu, da preuči število italijanskih in slovenskih moči, ki so na proračunu prosvetne uprave ZVU. Vemo, da je italijanskega plačanega osobja več kot dovolj. Zakaj ga ne pošljejo na šole? Medtem pa Slovencem primanjkuje vzgojiteljev pri najskrb-nejši razporeditvi. Taki napadi na osnovne slovenske pravice, ki tako bijejo v lice ugotovljivim dejstvom, ne služijo pomirjenju in dobrim odnošajem med Slovenci in Italijani Trsta ter niso izraz resnične predanosti demokraciji. Sprememba stališča ? r - , OF opušča abstinenco Potem ko nam je abstinenčna abstinenčna politika OF v coni A in posebno v Trstu ves čas ZVU, vsled doslednega odklanjanja vsakršnega sodelovanja pri javni upravi in ustrahovanju vsakogar, ki je imel to za . škodljivo ter bil pripravljen sodelovati, povzročila težko narodno škod« na vseh področjih I in potem ko niso uspela pogajanja med SIAU in italijanskimi | strankami v Trstu, je končno OF spoznala pogubnost svojega dosedanjega odklonilnega stališča. Sploh je za to organizacijo značilno, da caplja zelo počasi za pametnejšimi ljudmi in pozneje sprejema stališča teh ljudi, potem ko jih je preje o-značevala za izdajalce slovenskega naroda. Zvedeli smo, da SIAU zahteva soudeležbo v pokrajinskem in mestnem svetu, kar je doslej odklanjala. Načelno taki zahtevi ni mogoče ugovarjati, pač pa je treba v tej zvezi ugotoviti politično odgovornost za to, da Slovenci v teh upravnih telesih doslej nismo bili znstopani in poudariti, da SIAU ni edina zastopnica slovenskega in hrvatskega ljudstva na STO, nego samo komunistov. „ V ostalem pa menim, da je treba vse diktature razrušiti!“ Cato Democraticus Od srede do srede- 17. julija: V juniju mesecu je s sovjetskega področja Nemčije zbežalo 50.000 oseb na Bavarsko. — Ker so poizkušali pobegniti iz Romunije, je komunistična vlada zaprla 14 predstavnikov opozicijske kmetske stranke. — V Italiji so aretirali več neofašistov, pri katerih so našli orožje. — V Avstralijo želijo sprejeti 70.000 izseljencev na leto; od beguncev pa samo nekaj Baltov. — Moskovska „Pravda“ kritizira majhno proizvodnjo premoga v rudnikih. — Pri Brindislju v Italiji so odkrili ogromno količino smodnika, ki so ga neznanci hoteli vtihotapiti v Grčijo. — Moskovski radio {e omenil zaroko angleška prestolonaslednice s sledečimi besedami: „Nedavne množična aretacije, ki jih je izvedla grška vlada, so prišle istočasno s prihodom ameriškega vojaškega materiala v Grčijo In z zaroko angleške princezlnje Elizabete z grškim princem Filipom*. — Na sestanku Varnostnega sveta je sovjetski delegat Gromiko zagrozil, da bo ZSSR »raje uporabila pravico veta, kakor pa dovolila, da Varnostni svet ustanovi stalno komisijo za Balkan". — Italijanska Industrija bo dobila 100 milijonov dolarjev posojila ameriške banke za izvoz in uvoa. It. julija: Člani preiskovalne podkomisije za Balkan so prispeli v Janino, kjer-so zaslišali prvih 20 ujetih gveriljcev, ki so iz Albanije vpadli v Grčijo. Vdora se je udeležilo 8 bataljonov dobro oboroženih gveriljcev; dva bataljona sta bila sestavljena iz tujcev. — Vpadli gveriljci so po težkem porazu, ki jim ga je prizadejala grška vojska, začeli bežati proti Albaniji. — Juliju Ma-niuju je romunski »parlament* z 258 proti enemu glasu vzel poslanski mandat; s tem so voditelja romunske kmetske stranke postavili v isti položaj kot madžarsko kmetsko stranko; s terorjem so se komunisti polastili oblasti. — Povprečni ameriški delavec zasluži in more kupiti desetkrat več kot sovjetski; to so Izračunali na podlagi uradnih sovjetskih živilskih cen in plai. Zaradi inflacije v ZSSR je krušna cena od lanskega septembra narasla za 140 %, cena mleka pa za 220%, medtem ko je povprečna plača delavca zrasla od 400 na 500 rubljev. — Robert Patterson je odstopil kot ameriški vojni minister; Truman je na njegovo mesto imenoval podtajnika Kennetha Royalln. — Poslanska zbornica je do konca leta ukinila razpravljanje o vprašanju sprejema 400.000 beguncev v Združene države. >9. julija t Londonski *Daily Telegraph “ javlja, da, gveriljci na begu iz Janine po starem običaju ubijejo težke ranjence, da ne bi otežili gibanja svojih oddelkov ter da ne bi preiskovalna komisija za Balkan dobila dokazov v roke. — Preiskovalna komisija je z 9 proti 2 (sovjetski in poljski) glasovoma sklenila, da bo Izvedla preiskavo o gveriljskem napadu na Konico. Večina članov komisije je označila taktiko sovjetskih In poljskih delegatov kot „ zaviralno ; ta taktika Ima po njihovem mnenju namen »preprečiti ali pa vsaj zavlačevati nepristransko preiskavo**. — Bolgarska vlada*se je pritožila pri Varnostnem svetu zaradi domnevnega vdora grških čet na bolgarsko ozemlje. — Bevin je angleškim rudarjem izjavil, da ne vidi verjetnosti za novo vojno. — Madžarska stranka svobode se »volitev* verjetno ne bo udeležila, ker bi to pomenilo -preveliko trošenje življenj kakor je izjavil njen predsednik. S tem je mislil na podobne dogodke, kakor so se zgodili pred nekaj dnevi, ko so najeti plačanci vdrl! na strankino zborovanje in pretepli tri poslanci, da so se morali zateči v bolnišnico; policlla pa je nato aretirala 25 strankinih članov. — Mednarodno liberalno združenje je sklenilo ustanoviti skupine liberalcev, ki so v begunstvu in ki pripadajo državam vzhodne Evrope, kjer je bila zatrta svoboda besede in tiska. V teh begunskih liberalnih skupinah bodo predstavniki jugoslovanskih narodov, Romunov, Baltov itd. — Preden je odstopil Dean Acheson je prea odborom poslanske zbornice izjavil, da sovjetska vlada odločno podpira komunistične režime v Jugoslaviji, Bolgariji in Romuniji; ti re- N'a«UIiev*n|r. na 3tr»I 9 Od srede , do srede (Nadaljevanje s prve strani) žimi predstavljajo manjšino pre' bivalstva in niso izraz svobodne volje teh narodov. Zato vladajo v teh državah nered, negotovost in strah. 20. julija; Med sejo burman ske vlade je šest oborožencev vdrlo v vladno palačo, ubilo stra Jarje ter postrelilo osem burmanskih ministrov. — Nizozemska vlada je svojim četam v Indone ziji izdala ukaz, da preidejo v napad na indonezijske postojan ke, ker indonezijska vlada ni iz polnila obvez. — Na Madžarskem so kar na hitro razpisali „ volitve" Prometni minister je izjavil : „V prašali bomo ljudstvo, če je za nas ali pa'za zarotnike1*. Tako je včasi govoril tudi Hitler. Chicaška univerza je objavila Iz najdbo seruma proti jetiki. 21. julija; V Indoneziji so se začele sovražnosti. Guverner van Mook je izjavil, da je po dolgih mesecih pogajanj z nizozemskimi oblastmi indonezijska vlada po kazala zlonamernost in nesposobnost, da bi izvedla premirje. — Voditelj češkoslovaške narodne socialistične stranke Peter Zenkl je izjavil, da je ČSR skle nila, da ne bo sodeloval« na pariški konterenci, ker ji je Sovjetska zveza sporočila, da je Marshallov načrt naperjen proti njej. Zenkl je dodal: »Zavzemamo se sicer za slovansko politiko, vendar pa na to politiko ne sme vplivati nobena ideologija*. — Voditelja romunske opozicije Julija Maniuja so iz sanatorija prepeljali v jetnišnico. Vladni propagandisti proglašajo sivolasega predstavnika romunske kmetske stranke, ki se je vse življenje boril za svobod# Romunov izpod madžarskega jarma v Transilvaniji ter za demokra cijo v Romuniji, za „ izdajalca". To dela romunska komunistična partija, ki ima v svojih vrstah veliko število bivših članov ,Železne garde", romunske faSistič-ne organizacije. — Na perzijski obali Kaspiškega morja deluje sovjetsko-iranska družba za ribolov. Ker ta sovjetska družba ne daje delavcem zadostne plače, jih pristransko odpušča ter krši iranski zakon o delu, zahteva teheranski list „Etteiaat“, naj iranska vlada odločno poseže vmes zaradi zavarovanja perzijskih delavcev. — Gospodarski In socialni svet Združenih narodov je z 10 glasovi proti 7 vzdržanim in enim nasprotnim sprejel Madžarsko za članico. Neki predstavnik je izjavil, da bi proti Madžarski morali zavzeti enako stališče kot do Francove Španije, ker je tudi madžarska vlada pro-tidemokratska. — Skupina britanskih ladij je prišla na obisk v Turčijo. — Britanska spodnja zbornica bo v kratkem razpravljala o aretacijah socialistov na Poljskem. — Britanska vlada je poslala romunski vladi protestno noto glede zadnjih aretacij Romuniji. 22. julija; Soproga argentinskega predsednika Perona je prispela v Pariz. — Združene države so izstopile iz sovjetsko-ameriške komisije za ureditev petrolejskih vprašanj v Romuniji, ker ni več upanja, da bi prišlo do sporazuma. — Madžarska stranka svobode se je zaradi vladnega terorja razšla. Poslanci so zapustili parlament. — V Parizu delujejo odbori konference za gospodarsko obnovo Evrope; izdelali so natančen dnevni red in izvolili predstavnike. — Nizozemci so se izkrcali na več krajih na Javi ter nadaljujejo z vojaškimi akcijami proti Indonezijcem. Bombardirali so z letali indonezijska letališča, križišča in druge strateške točke. — V Rzes-zovu na Poljskem so obsodili na smrt 32 upornikov, ki so vsi U-krajinci, 23oulija>i Balkanska prei-skovalna komisija jo poslala poročilo, da sta sovjetski in poljski delegat poizkušala preprečiti o-bisk komisije na albanski meji odkoder so nedavno tuji gveriljci vdrli na grško ozemlje. — Britanska delegacija za trgovinska pogajanja z ZSSR se je vrnila v London, ker ni mogla doseči sporazuma zaradi pretiranih cen, ki Jih sovjeti zahtevajo za svoje žito. — Nepismeni makedonski pop, ki so ga grške čete ujele med gveriljci, je izjavil, da so jih oborožili Albanci in Jugoslovani. — V Milanu so odkrili organizacijo, ki je nabirala prostovoljce za gverilske boje v Grčiji. — Britanska vlada je poslala romunski novo noto, v kateri pravi, da slednja že vnaprej odklanja nekatere obveznosti, ki jih nalaga mirovna pogodba. Nota dostavlja: »Britanska vlada ne more sprejeti pojasnila, da vse osebe, ki so jih v zadnjem času romunske oblasti aretirale in so zdaj pod nečloveškimi pogoji v zaporih, v celoti pripadajo organizacijam fašističnega tipa.“ Po prelomu med Vzhodom in Vsakomur, ki si tega no* jih je na čelu s Češkoslo* če iz kakršnih koli razlogov l ško z novim Monakovim prikrivati, mora biti danes ! pokoril diktat iz Moskve, jasno, da se je po propadli ! ne bi mogli reči. Priznava* pariški konferenci, ki se je; mo poljedelsko moč tega 2. julija po petih zasedanjih j vistosmerjenega področja, zaključila z znano Molotov? , priznavamo, da utegne biti ljevo grožnjo ter po novi pariški konferenci 16 držav, ki se je pričela 12. julija, dokončno razblinila možnost sporazuma med zaho* dom in vzhodom. V dveh letih po koncu vojne ni uspel torej niti ideološki ni* ti politični niti gospodarski kompromis med demokra* cijami in komunizmom. Drugi del pariške konferen* ce ni prav za prav že več poizkus pomirjevanja, in to kljub dejstvu, da so znova uradno povabili Sovjetsko zvezo, marveč spada že v drugo obdobje zgodovin* skih odnošajev v svetu. Stopili smo v obdobje več ali manj odločilne, zaključ* ne diplomatske in gospo* darske tekme za izofoliko* vanje dveh svetov. Nadaljnji potek zaseda* nja odborov 16 držav poslej ne bo več predmet splošne* ga evropskega razvoja, marveč le zahodnega. Po neuspelih poizkusih za ure* ditev sveta na splošno in Evrope posebej, ki so se iz* jalovili zaradi nestrpnosti Sovjetske zveze, je zahod* na Evropa odločena, da iz* vede svojo ureditev v ož* jem okviru s svojimi močmi in s podporo Združenih držav. Ne bi bilo upraviče* no, če bi zaradi dejstva, da se je izjalovila širša vse* evropska zamisel Marshal* lovega načrta, podcenjevali to, o čemur so sklepali in razpravljajo še danes na pariški konferenci in kar bo praktično oživotvorjeno v teku bodočih> mesecev. Kljub obžalovanju, da ni letošnja žetev v Sovjetski zvezi dobra, vsakomur pa mora biti jasno, da je bila doslej večina teh držav od> visna ravno od pomoči za* hoda, v prvi vrsti Združenih držav. To se z demagoško potezo peresa ne da spreme* niti. Kakšno moralno upra* vičenost in gospodarsko os* novo ima tedaj propagand* na krilatica o »dolarskem suženjstvu«, če upoštevamo da znaša sovjetski dolg Združenim državam 110 mi* lijard dolarjev in da se je ta država potegovala za novo visoko posojilo v A* meriki, da svojim satelitom pri obnovi doslej ni ničesar pomagala, marveč so bile te države v breme zahodnih držav, v prvi vrsti spet A* merike, Sovjetska zveza pa je od njih le jemala? Kak* šna bo gospodarska bodoč* nost vzhodne Evrope pod vidikom položaja, kakršne* ga smo opisali v eni izmed prejšnjih številk našega li* sta? Posledice, ki jih je s svojim zadržanjem in pri* tiskom tem državam po* vzročila Sovjetska zveza, so tragične. Razumljivo' je, da prihaja zaradi novega položaja, ka* kršnega je ustvarila Sovjet* ska zveza, v vzhodnem pod* ročju, do novih pojavov. Moskva, ki je sedanje sta* nje načrtno od vsega po* četka sama hotela in ustva* rila, hoče to stanje prikazati kot posledico zadržanja za* hodnih demokracij. Pojav* lja se geslo o zatiranju in ogroženosti, pri čemur se hoče komunizem spet po* prišlo do sporazuma, ki bi I služevati slovanskih čustev. Vračamo se v dobo, ki smo jo doživljali pred 10 leti, ko je z enakimi parolami opra* vičeval svoj napad na svet nacizem. Vrstijo se obiski v »novem Berchtesgadenu«. Moskva išče in ustvarja ventile za odvračanje po* zornosti notranjega javne* ga mnenja v čistkah, zatira* n ju »rcakcionarstva« in od* krivanju zarot. Bierut v Beograd, Groza v Beograd, Budinpešto in zdaj v Sofijo. Delavnost v Beogradu, ka* mor v zadnjem času priha* svetu prištedil novo trplje* nje, po drugi strani z zado* ščenjem ugotavljamo odloč* nost zahodne Evrope ter Združenih držav, da so cončno spoznale zavlače* valno taktiko Sovjetske zveze pri splošni obnovi in ureditvi sveta, ki jo vodi želja po pridobivanju na času ter se odločile za sa* mostojno akcijo. Prepričani smo, da je kljub vsemu pri* šlo zaradi te odločitve do sproščenja pri vseh tistih, d so v zadnjem času z zaskrbljenostjo opazovali po* puščanje zahoda, ki smo ga opazili v Teheranu in v Jalti in ki je v mnogočem slično razvoju, ki je dove* del do Monakovega. K a zlo* ge imamo, da trdimo, da delijo to sproščenje kljub težkim izgledom, ki se za* nje odpirajo, tudi milijoni judi na vzhodni strani že* ez-nega zastora. Danes so me je. torej več ali manj dokončno postav* "jene. Šestnajst držav za* K) dne Evrope (z izjemo Španije in nekaterih ne* znatnih državic) s približno 210 milijoni prebivalcev stoji nasproti devetim dr* žavam, ki štejejo približno 230 milijonov prebivalcev, če računamo zraven seveda tudi neevropski del Sovjet* ske zveze ter popolnoma iz* pustimo iz računa Nemčijo. Sovjetsko in satelitsko ča* sopisje ter drugi propa* gandni viri vzhodne Evrope govore danes o propadu pa*; siiji so< (ja je tG dokončna iske konference. Panska; odpoved vsem podtalnim conterenca kot vseevropska i rovarenjem v korist iskrenega sodelovanja vseh na* uspela, rodov in da to pomeni opu-vseh zvez s komuni* Zahodom jajo tudi razni manjši bal* kanski satelitski državniki, kamor je prišla 8. junija bolgarska vojaška misija, ki je najbrže razpravljala o ustanovitvi balkanske fede* racije ter o skupni akciji v pomoč grškim gveriljcem in kateri je čez tri dni sledila češkoslovaška vojaška mi* sija. Albanski Hodža v Mo* skvi, enako Gott\vaId in Masarvk. Gospodarskim in kulturnim sporazumom se pridružujejo po drugi stra* ni aretacije in procesi na Madžarskem, Poljskem v Jugoslaviji, Romuniji, Bol* gariji. Na vzhodu ustvarja Moskva blok s cementom brezobzirnega komunizma povezanih držav ter negi e* de na razpoloženje tlačenih slovanskih in drugih naro* dov izgrajuje v tem prosto* ru vojaško silo, ki šteje že danes gotovo 5 do 6 milijo* nov mož pod orožjem. Vse to se dogaja v svetu, v ka* terem je že v letošnjem letu najmanj 40 odprtih sporov svetovnega pomena na pod* ročju mednarodnih, držav* nih, rasnih in kolonijalnih vprašanj, da ne govorimo tudi o vojaških spopadih na Kitajskem, v Grčiji, Indo* neziji itd. Nepopularno je govoriti o tragičnih izgledih za bo* dočnost, toda zdi se nam, da se približujemo časom, ko- bo dobra volja postav* Ijena pred najtežjo preiz* kušinjo. Od diplomatske vojne do dejanskega spopa* da je bila doslej običajno le kratka pot. Združene dr* žave bodo stopile prihodnje leto v eno izmed najbolj kritičnih obdobij, ko bodo zaradi predsedniških voli* tev osredotočene same vase. Kdor je količkaj zasledoval diplomatsko in vojno tak* tikov bo razumel, da je tak* šen čas najugodnejša prili* ka za izvedbo določenih dejstev. Želeli bi, da bi bili preveč črnogledi. Zdi se nam pa, da nas budno zasledovanje dogodkov ter izkustva, ki jih-imamo iz preteklosti in katerim do nedavna morda nihče ni hotel verovati, o* pravičujejo, da ne govori* mo proti vesti, to je * pre* optimistično. T. L. 5) Matyas Rakosi, vodja komunistov, podpredsednik vlade v Madžarski, ki že se* daj, čeprav ima neznatno manjšino v parlamentu, te* rorizira vlado in parlament, zaščiten s sovjetsko za* sedbo; 6) Ana Pauker, generalna tajnica romunske komuni* stične stranke in stvarni šef Grozine vlade; 7) Georgi Dimitrov, vo* dja komunistov in predsed* nik vlade v Bolgariji; 8) Otto Kiiusinen, vodja komunistov in predsednik prve sovjetske republike na Finskem. Kominterna je bila 1943. leta nevidezno razpuščena. Dejansko je ona danes močnejša kot je bila takrat, ko so njeni šefi bili zbrani v Moskvi. Danes držijo oni v celi Evropi v svojih rokah zelo važne in celo naj višje položaje in gotovo so vsi še vedno organizirani člani boljševiške stranke, neka* teri celo sovjetski državi j a,* ni... Tako zvani razpust Ko* minterne je' mnogim, kakor Thoresu, Togliattiju, Rako* siju in Dimitrovu pred za* vezniki celo olajšal povra* tek v svoje države in pola* stitev odločilnih položajev. V Jugoslavijo so bili posla« ni s Titom na čelu enako važni funkcionarji. Podoben slučaj je tudi s Poljsko. Tako je kominterna stvar* no razširila svoj vpliv po vsej Evropi Toda nepriza* det ni ostal niti ostali svet. Ona se širi po vsej zemelj* ski obli. Ona stoji za vsemi neredi od Mandžurije, Ko* reje, Indo*Kine preko Per* zije, Turčije, Palestine, Gr* | čije, vse do Atlantika. Spi* jonažna afera v Kanadi, pe* ta kolona v Združenih drža* | vah Amerike in agitacija v latinski Ameriki pričajo, da je delovanje preneseno tudi na drugo poloblo. Kakor so nekoč dinastije, | povezane z rodbinskimi vezmi, vzdrževale v Evropi svoje režime, tako danes, pripominja neki švicarski list, predstavljajo komuni* sti, vzgojeni v Moskvi, oz* ko povezano oligarhijo. Spominjamo, kako je Tito delal pogodbo s Togliatti* jem. prepuščajoč mu Trst za Gorico pod pogojem, da : bo Italija Togliattijeva, t.j. 1 komunistična.« »»Stvarna demokracija«« Socialist dr. Ferfolja je postal komunist Nove »dinastije" Pod gornjim naslovom je ; Dogodki so na žalost dali londonska revija »Jugosla* j prav dvomljivcem. Stanje, vija« priobčila v junijski | ustvarjeno v Srednji Evro* številki t. 1. naslednji čla* j pi in na Balkanu, je največ nek: ! prispevalo, da so se mno* »Moskva je 15. maja 1943, gim ljudem odprle oči. Za* leta iznenadila svet z ob ja* dostuje pogledati imena vo senzacionalne vesti, da se Kominterna razpušča. Senzacija je bila 10. junija istega leta potrjena z obja* vo sklepa vodstva Komin* terne s podpisi vseh članov. Celokupno javno mnenje in vsi merodajni , činitelji za* padnih zaveznikov so spre* jeli to vest s pravim navdu* šenjem in nedeljenim zado* voljstvom. Verjeli so, da je to ogromen prispevek Sov« jetske zveze k bodoči uredi* tvi odnošajev in utrditvi miru na vsem svetu po zlo* mu nacizma in fašizma. Mi* gospodarska obnovitvena conferenea res ni vsekakor pa je gotovo, da je pred 16 državami zahod« ne Evrope možnost, da se gospodarsko postavijo na noge, kar v pogledu devetih držav vzhodne Evrope, ki stitev vsen zvez s stičnimi strankami v drugih državah. Toda bili so od vsega početka ljudje, ki so gledali na ta sklep kot na danajsko darilo. podpisnikov onega sklepa in pomisliti na njih današnje vloge v njih državah. Glej* te podpisnike: 1) Mavrice Thores, ki je za časa vojne nevarnosti 1939. leta pobegnil v Mo* kvo, danes voditelj komu* nistov, do nedavna pod* predsednik vlade, predvide* ni 'komunistični diktator v Franciji; 2) Palmiro Togliatti (Er* cole Ercoli), vodja komuni* stov, do nedavna podpred* sednik vlade, predvideni diktator v Italiji; 3) Wilhelm Pieck, vodja komunistov, šef tkzv. »enotne socialistične stran* ke«, ustvarjene pod sovjet* skim pritiskom v vzhodni Nemčiji v sovjetskem za* sedbenem področju; 4) Klement Gottwald, vo* dja komunistov in predsed* nik vlade v Češkoslovaški; Na sramežljiv posredni način in ne da bi mi že iz* polnili zahtevani pogoji, je »Primorski dnevnik« z dne 22. junija t. 1. prekinil svoj molk in spregovoril z nami. Tokrat je položil taj* nik SIAU g. Babič svoje be* sede v usta bivšega sociali* sta in sedaj komunističnega totalitarca g. dr. Ferfolje iz Trsta. Na nekem sestanku »aktivistov OF«, ki ga je vodil g. Babič, je dr. Ferfo* lja v bistvu ponovil prvi Babičev napad na našo »Demokracijo«, na katere* ga smo odgovorili 2. maja t. 1, Med drugim ie rekel: »Vsako cepljenje je v da* nih razmerah izdajstvo na* ših narodnih interesov... formalna demokracija, kjer lahko vsak dela kar hoče... je lažidemokracija. Svobo* da duha, individualnosti, kritike, to je v redu; toda ne sme biti na škodo social* ne pravičnosti in ne v de* struktivne namene. Smer naše politike mora biti torej obrnjena proti vsebinsko realni demokraciji ne pa nroti formalni ali lažidemo* kraciji... Iz navedenih raz* logov odklanjamo nasprot* .ne tendence, posebno one, ki jih z?stopa tednik »De* mokracija«, ki greši proti načelom in pogledom... ka* tere smatramo za pravilne. List piše naravnost sovraž* no proti Jugoslaviji, samo zato, ker je Titova. Mi na pravimo, da Jugoslavije sploh ne bi bilo več. če bi ne bila Titova. Razbita bi bila na življenja nezmožne delce in na razne interesne sfere tu icev. Istotako piše list sovražno proti soviet* ski Rusiji... List piše o ko* munizmu in komunistih, posebno pa o KP, kot naj* večji nesreči za Slovence in za Slovane... Ne moremo se zanašati ali naslanjati nia Anglosaksonce kot na poli* tične prijatelje':.. Nastopiti moramo pod imenom OF kot etniška slovenska enota v okviru SIAU * je v Trstu. To je naša politična potre* ba, to je politični imperativ za vse Slovence, ki pridemo v sklop STO* j a.« Na ta napad odgovarja* mo: 1) G. dr. Ferfolja ni več so* eialist nec/o popolen komu* nističen totalitarec. ki služi diktaturi ene misli in ene stranke pod pretvezo n ere* snične narodne koristi ter označuje izvajanje svobode političnega mišljenja in združevanja za izdajstvo narodnih interesov, kakor je to delal fašizem. Sociali* stične stranke vsega sveta so demokratične, priznava* jo osebne in državljanske svoboščine ter so odločne načelne nasprotnice komu* nističnega in fašističnega diktatorskega totalitarizma. G. dr. Ferfolji, ki je izdal svojega učitelja, humanista in demokrata Masaryka ter na stara leta zatajil svoj življenjski program, odreka* mo moralno pravico dajati našemu narodu politične nauke. 2) Demokratične svobo* ščine nikakor niso v na* sprotju z narodnimi korist* mi ter ne izključujejo iskre* nega sodelovanja raznih poštenih političnih strank v skupnih narodnih stva* reh, kakor to trdi nestrpni totalitarec g. dr. Ferfolja, ki zahteva fašistično enot* nost naroda v eni sami stranki kljub tragični usodi vseh narodov, ki so bili na* silno strpani v tako lažno enotnost. 3) Formalna demokracija je pogoj stvarne demokra* cije. Duše demokracije ni mogoče ločiti od telesa de* mokracije. Če zavržemo na* čelo narodove suverenosti, svobodo misli, govora, ti* ška in1 združevanja, kako naj pride do izraza volja naro* da, ki je izvor vsake resinič* ne ljudske, t. j. demokra* tične oblasti? Vse to je za »stvarnega demokrata« g. dr. Ferfoljo le »lažidemo* kracija». Ako zavržemo dolžnost zaslišati ob vsa* kem javnem vprašanju svo* bodno ljudstvo za miši j e* nje, kdo si sme mesto nje* ga lastiti pravico, da dikta* torsko določa vsebino de* mokracije? Stvarna demo* kracija brez formalne de* mokracije se v takem pri* meru nujno izprevrže v tri* noštvo oblastiželjne manj* šilne, kar nam dokazujejo mnogi primeri, novi vzori g. dr. Ferfolje. 4) »Demokracija« ne piše sovražno o Jugoslaviji, ne* go samo proti diktaturi manjšine, ki vlada nad ju* goslovansikimi narodi in se* ga s svojimi škodljivimi vplivi do nas. Dobro raz* liku jemo državo od trenut* ne vlade. Trdimo, da je bila komunistična revolucija za Slovence, Srbe in Hrvate u* sodna in da bi bila demo« kratična Jugoslavija brez nje večja in mnogo srečnej = $a, ne pa razbita. Ali mar g. dr. advokat Ferfolja re= sno misli, da bi demokracij ji in uporu 27. marca 1941 zvesta Jugoslavija bila kot nagrada od zmagovitih za= veznikov razdeljena med poražene sovražne sosede? Ponavljamo, da je zgodo« vinska krivda komunistov, da ves naš narod še ni zdrus žen niti po tej vojni, ker so ga zavestno žrtvovali interes som revolucije. 5) Mi nismo proti Rusiji kot slovanski državi, pač pa smo proti temu, da bi bil naš mali narod slepo žr; tvujoče se sredstvo njene sovjetske oblasti za me J na-rodne revolucionarne namene komunizna. Mislimo, j da lastna korist narekuje samostojno uravnovešeno in posredovalno zunanjo politiko demokratične Ju= goslavije med velikimi sila= j mi^ Enostranska zunanja u= j smeritev sedanjega režima zgolj zaradi uspeha notra* nje revolucije je bila za naš narod katastrofalna. O tem govore dogodki in dejstva. 6) Končno pribijamo, da nam predrzno očitajo iz* dajstvo slovenskih narod* nih koristi v Trstu samo za* to, ker zagovarjamo neloč* ljiva načela formalne in stvarne demokracije in do* sledno nasprotujemo v naj* višjem narodnem interesu vsakršnemu desnemu ali le* vernu totalitarizmu prav ti* sti ljudje, ki so prodajali ves Trst tujcu. G. dr. Ferfolja, razpolo* ženje ogromne večine naše* ga naroda je proti vam prav zaradi vaše »stvarne ljudske demokracije«, ki jo ima priliko spoznavati na lastni koži. Tega razpolože* nja ne bo zavilo niti vaše prizadevanje, ki je malo prepričevalno prav zato, ker ste nekoč drugače' poj* moval demokracijo. Nagibi, ki vas vodijo pri takem po* čet ju, bi nas bolj zanimali. Radi bi vam videli v dušo. GOSPODARSTVO Jugoslavija in gospodarstvo STO-ja Želje ter realnost V razgovorih z našimi gospodarstveniki imamo cesto priliko slišati pritožbe ter opazovati njih razočaranj p, nad gospodarsko politiko sedanjih jugoslovanskih eksponentov v Trstu, s katerimi pri tem zvesto in slepo sodelujejo razne pomožne organizacije. Ker je postopanje kakršnega so deležni slovenski gospodarstveniki v Trstu slično onemu, kakršnega doživljajo slovenski gospodarstveniki v ostalem delu zone A in v Italiji ter verjetno inozemstvu sploh, smatramo, da je predmet dovolj važen in ga lahko kot takega o-bravnamo, čeprav se pisec globoko zadeva, da se bo s tem dotaknil zelo skeleče stvari, o kateri se sicer povsod govori a se je dosedaj Se ni obdelalo v vaej ppvezanosti in obsežnosti. Po mišljenju pisca, izključujoč seveda razne izredne izpremembe, bo ostala »linija« dosedanje uradne in poluradne jugoslovanske gospodarske politike na tem prostoru tudi v bodoče neizpremenjana. j Linija« kot taka seveda ne predstavlja nekaj stalnega, imela bo svoj razvoj in danes nedvomno še ni dosegla vseh onih uresničenj in oblik, kakršne bo imela v naslednjih, stopnjah (obstojajo še mnogi obziri, marsikje je treba še skriti pravo barvo in namere!). Komunisti postopajo tudi tu po pravilu »najmanjšega odpora«. Najprej je treba spraviti na tla najožji in najmanj številen krog oseb izmed vseh onih krogov, katere se ima namen uničiti. Postopoma pa pridejo vsi na vrsto. V.endar bodo naša opazovanja in pojasnjevanja morda pri pomagala raamlišljajceimj, ‘da laliiio samostojno sklepajo in si u-stvarijo sliko o bodočnosti kakršna bo, brez ozira na želje in nade prizadetih. Kot taka bodo torej koristna ih . ne samo zanimiva. Preziraije slovenskih v gospodarstvenikov Slovenski gospodarstveniki so bili »Osvobodilni fronti« krvavo po- trebni v času njene borbe za oblast. Takrat je bilo vije polno obljub. O »postopni likvidaciji privatnega sektorja« ni bilo ne duha ne sluha! S polastitvijo oblasti se je pa polo Luj korenito izpremenil. Nvoi o-bfastniki so dobro vedeli koga morajo najprej udariti, ako hočejo, da bo njihova oblast trdna. Uničiti je treba vsa samostojna gospodarstva in njih lastmke, ki vsled svoje neodvisnosti niso prisiljeni prodajati svoje svobode m mišljenja. Zato je bil ustvarjen ves tisti ustroj zakonov in predpisov za uničenje samostojnih podjetnikov in poklicev. Stvar začenja z razlastitvijo večjih obratov, ukinitvijo svobodnega zadružništva, svobodne pobude ter se nadaljuje v prepovedih izvrševanja odvetniške prakse in podobno. V nagih krajih, kjer totalitarizem nima v rokah izvršne oblasti, so postopki drugačni. Preziranje in nevpoštevanje zavzema pri tem glavno mesto. Za trdovratnejše primere pa stoje na razpolago tudi druga sredslva, s katerimi se često nte samo zakotno, temveč celo javno grozi. Mišljenje tukajšnjih gospodarskih strokovnjakov je vpoštevano edino, ce je skladno z mišljenjem Partije. V vseh drugih primerih pa so taka spraševanja za mišljenje saimo navadna burka, da bi se za mnvneže ohranil videz uvaževanja. Podobno se sedaj zopet sklicujejo sestanki »oživele« OF, ki naj bi se bavili s krajevnimi vprašanji slovenstva. Postalo j p prevroče in treba je vreči nekaj peska v • -5i! V bistvu pa ostale vedno vse pri starem, t. j. pri Partiji, s Partijo in za Partijo. Vsak kdor ni .'aželjen in nima mehke hrbtenice si danes zastonj prizadeva, da bi primierno sodeloval pri trgovskem prometu z Jugoslavijo ali cono B, pa čeprav je na teni prometu desetletja temeljil ves njegov gospodarski obstoj. To so gola dejstva, ki pa vkljub vsemu za pqedince osebno nimajo onih pogubnih in nepopravljivih posledic kot bi jih imela, ako bi se nahajali v oblasti komunizma. K sreči ta nima pri nas v rokah popolne oblasti in ni edini odjemalec. Toda tako postopanje, katerega je danes praviloma deležna že večina pomembnejših slovenskih gospodarstvenikov (začasno so izvzeti samo še širši krogi malih gospodarstvenikov in pa mehki oportunisti). To pa povzroča neprecenljivo in nepopravljivo škodo uveljavljanju slovenskega življa na tem trenj pol- nem oaemlju. Za popravilo te škode slovenski gospodarski živelj ne more drugje najti primernega nadomestila za pomoč, ki mu je vkljub vsem pričakovanjem današnja Jugoslavija ne mara dati. Tu se iz idejne in strankarske zagrizenosti izvirajoči greli današnjih jugoslovanskih oblastnikov razširja v hujši in težji nacionalni greh. ker s takim svojim postopanjem preprečujejo sorazmerno rast in uveljavljanje lastnega življa na onih tleh, kjer italijanski večinski živelj z vsem poletom krepi svoje sile in pozicije ob polni pomoči svoje do-muvine. To ni več >hladna likvidacija; z notranjimi posledicama. Kajti s takim postopkom se, kot bomo videli, ne slabe vsi, temveč samo slovenski gospodarstveniki. Morda prav zato, ker so naši in ker je vsako sovraštvo med svojci hujše kot pa sovraštvo med tujci? Dr. Z. LEVSTIK: „V današnjem pokvarjenem času ljudem ni do resnice; dobri so vsi, tudi najgrši, najzaničlji-vejši pripomočki, samo da se doseže nepošteni namen“.-To naj si zapomnijo vsi totalitarci, ki uče, da sta moralna tudi laž in umor, če služita vladi nasilja! ..Svoboda je zlato...“ Partizanske pesmi iz dobe borb pozivajo proti nasilju tiranov, govore o pravicah človeka in o svobodi: „Svoboda je zlata, svoboda je vse, zanjo se borimo, zanjo vsak naj umre!“ Borba je končana, komunisti so prišli na svoj način iz opozicije na oblast in ustoličili mračnjaško trinoštvo. Pesmi proti nasilju fašizma se obračajo proti nasilju komunizma. Pesem „Svoboda je zlata .. postaja himna proti ljudem, ki v opoziciji zahtevajo od vlade svobodo, a na vladi zatirajo opozicijo. Komunistična gesla proti fašizmu postajajo gesla proti komunizmu. Nepoštena politična gibanja, ki se za u-vedbo lastne diktature borijo proti drugi diktaturi z grdo zlorabo demokratičnih gesel o pravicah človeka in • svobodi sploh’, je treba tolči z njih lastnimi neiskrenimi besedami. Vabimo naše ljudstv#, da bolj kot kdaj poje komunistično pesem : „Svoboda je zlata, svoboda je vse . ..“ Maximilian Roberspierre: SVOBODA TISKA »Svoboda tiska je za svobodo mišljenja in svobode sporočanja svojih misli drugim najčudovitejša lastnost, ki loči človeka od živali. Ta svoboda je istočasno tudi dokaz o večni poklicanosti človeka za družabno življenje ter obenem služi kot vez, duša in neobhodni pogoj za obstoj same družbe, je edino sredstvo za njeno izpopolnjevanje in dosego gotove stopnje moči, prosvetljenosti in sreče. Da človek sporoča svoje misli ustmeno, pismeno ali s pomočjo te srečne umetnosti, ki je tako dvignila in razvila njegovo duševno obzorje in zagotovila vsakomur možnost, da stopi v dotiko s celim človeškim rodom, to je pravica, ki je neločljiva od človeka, ki ostaja vedno ista, ker svoboda tiska ne more biti ločena od svobode govora, a ena in druga sta prav tako sveti, kakor je sveta narava. Svoboda tiska je tako neobhodno potrebna, kakor je neobhodno potrebna sama družba. Na podlagi česa, po kaki zli usodi so si skoro povsod zakoni prisvojili pravico rušiti to svobodo. Po tem, ker so zakoni delo despotov, a svoboda tiska je najstrašnejši bič za despotizem. S čim se more v samem bistvu pojasniti ta čudni pojav, da milijone ljudi tlači en sam človek? S čem drugim ako ne z globokim neznanjem in topo brezčutnostjo, v katero so zapadli? Toda ako bo vsak poedinec, varujoč občutek lastnega dostojanstva, imel možnost odkriti izdajalske namere in lažne težnje tiranije, kadar bo v vsakem trenutku lahko poudaril človečanske pravice proti vsakemu poizkusu naperjenemu proti tem pravicam, suverenost naroda proti njegovemu ponižanju in bedi, ko bodo nedolžno tlačeni imeli možnost nekaznovano dvigniti svoj gromki in istočasno svečani glas in ko bo resnica inogla zediniti vsa srca in vse duhove v svetih besedah: svoboda in domovina! — tedaj bo ošabnost povsod našla neprehodne ograje in despotizem bo prisiljen bodisi odstopiti ali pa se razbiti ob nepremagljivi sili javnega mišljenja in splošnih želja. Zato vidite s kako zlobno in prevarno politiko so se združili despoti in tirani proti svobodi besede in tiska, vidite vladajoče, ki jo preganjajo v imenu zakonov, katere so sami ustvarili, da bi skrili svoje zločine. Otresimo se jarma teh predsodkov, ki so nas zasužnjili in naučimo se od tiranov ceniti vso važnost svobode tiska! Zaradi tega predlagam, da narodna skupščina objavi: 1. da ima vsakdo pravico objavljati svoje misli na vse mogoče načine in da svoboda tiska ne more biti z ničemer vezana ali omejena, 2. da se mora vsakdo, ki bi ogražal to pravico, smatrati za neprijatelja svobode in podvreči z vso strogostjo kazni, ki jo bo določila narodna skupščina, 3. da imajo privatne osebe, ki bodo oklevetane, možnost zatevati zadoščenje za škodo, katero jim povzroči kleveta, na način, ki ga odredi narodna skupščina.11 * ❖ * Tako je nekoč govoril veliki revolucionar, eden izmed pobudnikov in voditeljev francoske revolucije, ki je dal za te ideje preliti toliko človeške krvi, kolikor jo prelivajo sedaj komunisti, da bi te svoboščine zopet j atrli. LEVSTIK: „Vsakemu človeku velja oglasiti se, ako vidi koga, da je zašel s prave ceste, posebno pa takrat, če je nevarnost, da bi jih več udarilo za njim. Saj vemo, kako je pri nas, da gremo po sledu tistega moža, ki je pot zgrešil, raje kakor pa za tistim, ki prav hodi“. — To naj si zapomnijo vsi totalitarci, ki zahtevajo, da je treba slepo slediti božanstvenim diktatorskim „Voditeljem“ v gotovo pogubo! IZ ŽIVALSKEGA SVETA CPrispodoba družabnega prevrata} Pogostoma ste lahko slišali pripovedovati kako kokoš: »Pod vodstvom inašega voditelja, tovariša Napoleona, sem znesla pet jajc v šestih dneh.« Tudi krave so modrovale: »Hvaležne bodimo modremu vodstvu našega preljubega tovariša Napoleona, da ima voda v tem studencu tako izvrsten okus!« Razpoloženje živali se je najlepše zrcalilo v pesmi, ki jo jej zložil prašič Minimus: Oh, oče vseli brezdomcev, slava nuka, slava vseh potomcev. Srce se mi lopi, ko gledam tvoje majhne, a ukazujoče oči. Sonce ti naše, Napoleon naš! Vsega nam daješ, kar poieli si srce: trebuh je poln dvakrat na dan, hlev nam je vedno s slamo postlan. Vsaka žival — majhna, velika, sladko počiva, umirjeno diha, saj li jo varuješ, Napoleon naš! de imel bi potomca, ne bi ga učil jesti iz lonca; prej bi mu rekel: *Glej, da znaš vzklikati krepko: NAPOLEON NAS1« Napoleon je odobril pesem, ki so jo napisali na steno kašče poleg sedmih zapovedi. Medtem je bil Napoleon s posredovanjem odvetnika Whymperja zašel v zamotana trgovska pogajanja s kmetoma Frederickom in Pil-kingtonom; drv še vedno ni prodal. Nenadoma so se spet pojavile vesti, da Frederick pripravlja napad na ^Živalsko kmetijo«. Tudi Snovvball ni miroval. Nekega dne so se prostovoljno prijavile tri kokoši, da so na Snowballovo pobudo pripravljale zaroto proti Napoleonovemu življenju. Takoj so jih u-smitili. Nove varnostne ukrepe so uvedli. Štirje psi so stražili Napoleona med spanjem. Nastavili so majhnega pujska Pinkeye, katerega naloga je bila poskušati hrano, da ni zastrupljena. Četudi so šle zveze z zunanjim svetom samo prpko Whymperja, je vendar bil Napoleon v prav prijateljskih odnošajih s Frederickom in Pilkinglonom. Živali niso ljubile Pilkingtona pač zaradi njegovega človeškega rodu, Fredericka pa so sovražile in se ga bal e J Govorili so, da pripravlja napad z dvajsetimi možni, oboroženimi s puškami. Poleg tega naj bi že dobil tihi pristanek vseh oblasti, da lahko kmetijo pridrži, čim si jo prilasti. Iz Pilkingtonove kmetije so prihajale strašne vesti o razmerah na Frede-rickovi kmetiji. Pripovedovali slo, da je nekega starega konja pobil do smrti, stradal svoje krave; ostarelega psa pa vrgel v plinsko celico. Živalim je hotela kri vzkipeti zaradi teh okrutnosti. Hotele so vdreti na Frederickovo kmetijo in narediti red. Toda Kričač jih je svaril, naj se ne prenaglijo in zaupajo Napoleonovi strategiji. Nerazpoloženje proti Fredericku je raslo. Napoleon je nekoč sklical živali in slovesno izjavil, da ni nikoli mislil prodati drv Fredericku. Golobom, ki so še vedno letali na sosedne kmetije ščuvat k uporu, so prepovedali kričati: »Smrt človeškemu rodu«, temveč eaano »Smrt Fredericku«! Jeseni so odkrili, da je veliko ljulike med pšenico. Hitro so dognali, da je to posledica Snovvballo-ve zarote. Ponoči naj bi prihajal in mešal ljuliko med semensko pšenico. Potem so živali tudi poučili da Snowball ni nikdar imel — kot so mnoge mislile — odlikovanja »Živalskega heroja prvega razreda«. To je bila gola Snow-ba Ilova izmišljotina kmalu po bitki pri »Kravji ograji«. Te jeseni je bila ob strašnih naporih končana graditev mlina na veter. Sicer je bilo treba še namestiti stroje, za nakup katerih je posredoval Whymper, Toda zgradba je končno stala. V brk vseh težav, kljub neizkušenosti, nezadostnih sredstev, slabe sreče in Snovvballo-ve zarote so delo končali točno na določeni dan. Sam Napoleon jie prišel v spremstvu psov in petelinčka osebno čestital živalim aa njihov uspeh in izjavil, da se bo poslopje imenovalo »Napoleonov mlin«. Dva dni poznejje (so živali na posebnem sestanku zvedele, da je Napoleon prodal drva Fredericku, ki jih bo takoj prihodnji dan odpeljal. Ves čas navideznega prijateljstva s Pilkingtonom naj bi bil Napoleon v tajnih pogajanjih s Frederickom. Vse zveze s Pilking-tononi so pretrgali, na njegovo kmetijo so pošiljali sramotilne poslanice in pozivali živali k uporu. Geslo »Smrt Fredericku« so takoj spremenili seveda v »Smrt Pilkingtonu«. Vesti o pripravah za napad so bile po Napoleonovem pričevanju netočne, krutosti znatno pretirane. Tudi Sno\vball naj bi se ne skrival pri Fredericku, temveč mnogo znakov naj bi kazalo, da je v resnici skrit pri Pilkingtonu. PrašSči so naravnost noreli od navdušenja nad Napoleonovo zvijačnostjo. Ko je hlinil svoje prijateljstvo Pilkingtonu, j(e prisilil Fredericka, da je dvignil oeno za dvanajst funtov. Toda celo tukaj je pokazal Napoleon svojo večjo sposobnost. Frederick je namreč hotel plačati v nekakšnem papirju, ki ga je imenoval 3ek, tako je razlagal Kričač. Toda Napoleon je bil preveč pameten, da bi mu nasedel. Zahteval je plačilo v denarju, ko bo prišel po drva. Denar bo ravno zadostoval za nakup strojev za mlin na veter. Drva so hitro odpeljali. Sklicali so poseben sestanek. Napoleon je sedel na vzišenem odru, poleg sebe pa je imlel krožnik, na katerem je bil kupček denarja. Živali so druga za drugo šle mimo in si ogledale bogastvo. Tri dni pozneje pa je [zavladala velika zmešnjava. Whymper, bled, se je pripeljal na kolesu in vdrl v Napoleonovo sobo. Zaslišali so o-glušujoče rjovenje. Kmalu so izvedeli, da je ves denar ponarejen Frederick je dobil drva zastonj! Napoleon je sklical sestanek ter svaril živali pred najstrašnejšim. Frederijck bi se mogel odločiti za napad. Povsod so postavili straže. Golobe so poslali k Pilkingtonu s pomirjevalno poslanico. Naslednjega dnie je prišel napad. Pili so ravno pri zajtrku, ko je javila straža, da je Frederick s svojimi hlapci že prekoračil meje. Živali so mu drle nasproti, toda to pot niso imele tako lahkega opravka kot v bitki pri »Kravji ograji«. Kmalu so se morale umakniti v hiše in gledati skozi okna in line. Bilo je videti, kot da bi Napoleon bil na robu svojega propada. Edino Piikington bi mogel pomagati in rešiti položaj. V tem tranutku so se vračali golobje s sporočilom na lističu papirja: »Zaslužili ste si!« Medtem je Frederick ogledoval mlin na veter. Napoleon je* svečano izjavil, da je mlin dosti trden, da se bo upiral vsakemu poskusu. Toda kmalu so živali videle, da se možje vrtijo pri temleljih s kladivom in železnim drogom. ' »Mislil sem si«, 'je dejal osel Benjamin. »Ali ne vidite, kaj nameravajo. Nasipali bodo smodnika v luknjo in pognali vse v zrak!« Živali so prestrešene čakale. Po nekaj minutah so ljudje začeli b kQ žerjavj dvigajo težke m dospel v Trsi in prevzel tovore belih vreč iz trupa mogočne šolstvo na področju A. Njegov j ladje in jih prenašajo na železniške naslednik je postal g. major j vagone na obrežnem železniškem Harrv Anderson. Novega na- t!.ru- Nekaj teh slik je Ais ljubez-„ , .j v v , , _ •“ ,.„u nivo tudi nam odstopila, iz tehničnih čelnika našega šolstva in vseh vzrokov jih v našem tedniku žal ne vzgojnih ustanov iskreno po- moremo priobčiti. Razstavili smo zdravljamo z željo, da bi objek- jih na ogled v našem uredništvu. S Slianskf fck UvJrieii “">*”« “"«• Za' načel italijanski tisk. uverjem | časna odškodnjna radi zvišanja smo, da se bo pri svojih -ukre- j krušne cene za določene vrste upo- pih držal stroge pravičnosti in I kojencev in brezposelnih je od 18. enakopravnosti med Slovenci in Italijani. In to nam bo zadostovalo. Za tišino V mestu. Končno se je začela policijska oblast zanimati za kalilce miru, ki so doslej brezobzirno motili spanje Tržačanov po trudapolnem dnevnem delu. Akcije proti kršiteljem se udeležujejo mestni stražniki in člani prometne policije. Obhodnice krožijo po mestu in predmestjih ter so v tem kratkem času ugotovile in kaznovale številne prekrške. Obisk švicarskih novinarjev. Na obisk ustanove »švicarsko darilo" v Trstu je prispelo 16 švicarskih novinarjev. Pozdravil jih je višji častnik za civilne zadeve ZVU polkovnik James Carnes in komisar tržaškega področja podpolkovnik Gardner, ki je izrazil zahvalo za pomembno pomoč, ki jo je ponudila ta švicarska ustanova tržaškemu prebivalstvu. Švicarski novinarji so gostje tržaškega mesta. Svet za tržaško področje je izdelal za goste obširen načrt, ki je vključeval med drugim tudi obisk pristanišča z motornim čolnom in nekaterih »bmejnih točk ob Morganovi črti. Gradnja ladij, v Združenih jadranskih ladjedelnicah so od konca vojne do danes splovili 16 ladji s 35.680 tonami, ki so jih naročil iz Norveške, Čile, Švedske in Italije. Ladjedelnice imajo zdaj v delu še 21 ladji v skupni tonaži 105.000 ton po naročilu Norveške, Švedske, Egipta, Paname, Argentine in Italije. Zračna pošta. Poštno ravnateljstvo je izdalo obvestilo, da odhaja zračna pošta iz Trsta vsak dan ob 7. uri na mirensko letališče pri Gorici. Posebni poštni nabiralniki za zračno pošto so na poštni palači v ulici Milano. Iterednosti pri Javnih delih. Po obvestilu zavezniških oblasti so doslej aretirali v zvezi s preiskavo na oddelku za javna dela ZVU tri t. m. naprej določena na 18 lir dnevno. General B. E. Moore odlikovan. Poveljnik ameriških sil v Sredozemlju generalni poročnik John C. H. Lee je kot vršilec dolžnosti vrhovnega zavezniškega poveljnika podelil poveljniku 88. divizije gen. majorju B. E. Mooreju „ Cak Leaf Cluster" prvega razreda k Distin-guished Service Model za njegove velike zasluge od 22. febr. do 8. maja 1945, ko je poveljeval 8. pehotni diviziji v Nemčiji. Ženski policijski zbor obstoji še malo časa, vendar se je pripetilo že par slučajev, da so se mlade ženske poskušale izdajati za članice policije in dobiti na ta način brezplačno vstopnico v kino in brezplačno vožnjo na tramvaju. Zato je bilo uradno odrejeno, da morajo imeti vse članice policije, ko nosijo civilno obleko, pri sebi uradno legitimacijo. »Ustanova na pomoč delavcemu. (Ente Assistenza Lavoratori-ENAL). Zav. voj. uprava je to ustanovo uradno priznala za naslednico „Do-polavora". Imovina bivšega fašističnega udruženja, ki je bila svoj čas izročena v varstvo finančnim intendancam, bo prešla v last nove ustanove. Nova organizacija ni političnega značaja in ima namen skrbeti za okrevanje in vzgojo delavcev. Podrejena je vzgojnemu odseku ZVU. Dolžnost naših somišljenikov je, da podprejo Tiskovni sklad »Demokracije". ______________ NaroCnike opozarjamo, da bomo s prihodnjo številko ustavili list vsem, ki ne bodo poravnali naročnine. Prispevki za tiskovni sklad »Demokracije44 Neki duhovnik 500 lir; N. N. iz Trbiža 110 lir; preplačilo iz Štan-dreža 500 lir; N. N. iz tržaške «ko-lice, da bi »Demokracija" vsako noč preganjala spanec g. tovarišem 1200 lir; Naročnica iz Štandreža 250 lir. Vsem prisrčna hvalal Odg«v«rni urednik : Jank« Simčič. Tiska tiskarna Budin v G«rici. Tiskan« z dovoljenjem A. I. S. Tatovi svetegorske podobe izobčeni, s posebno objavo je goriški nadškof naznanil, da bodo »sebe, ki skrivajo podobo svetogorske Matere božje, katera je bila 7. junija ukradena iz goriške stolnice, izobčene, če do 6. avgusta t. 1. ne vrnejo podobe svetišču ali pa nadškofu samemu. Stolni kanonik dr. Mirko Bru-mat - 50 letnik. Dne 18. t. m. je stolni kanonik dr. M. Brumat obhajal svoj petdeseti rojstni dan. Dr. Brumat je ena najvidnejših osebnosti v naši deželi. S svojim neutrudljivim delom si je pridobil velik ugled in spoštovanje. Mož jasnih načel je imel težke borbe v dobi fašizma in je v prvih vrstah danes, ko grozi komunistična poplava. Ne slovi samo kot govornik, ampak je priznan tudi kot pisatelj nabožnih knjig in spisov ter spreten in duhovit novinar. Naj nam ga Bog ohrani še dolgo vrsto let in naj blagoslovi njegovo pogumno delo! Profesorica klavirja. Gdč. Damjana Bratuževa iz Gorice, hčerka g. kavarnaja Rudija, je na tržaškem Konservatoriju napravila izpit za profesorico klavirja. Čestitam«. Begunce iz cone A in B, katerim sta občinski urad in policija odrekla podaljšanje dovoljenja za bivanje v Gorici, obveščamo, naj se ne razburjaj« in begajo, ampak naj počakajo na nadaljnja navodila. Pregled zaporov. Stotnik Robertson, vodja pravnega oddelka pri ZVU v Gorici, ki je tudi sodnik, je obiskal in pregledal goriške zapore. Ugotovil je, da se hrana pravilno deli, da so prostori snažni in da j pisarna v redu posluje. Delitev tobaka. Na odrezka štev. 27 in 28 tobačne izkaznice se v Gorici in na deželi dobi 100 gramov tobaka in cigaret. Davek ua napise in znamenja. Mestno županstvo naznanja, da je v goriški občini uveden davek na napise in znamenja. Vsi trgovci, obrtniki, rokodelci in svobodni poklici, ki imajo pri svojih podjetjih ali uradih enega ali več napisov ali znamenj, so dolžni, da to naznanijo davčnemu oddelku mestne uprave. Občinski pooblaščenci bodo razdeljevali posebne, za to pripravljene tiskovine in jih bodo nato tudi pobirali, ko jih bodo prizadeti izpolnili z vsemi potrebni podatki. Dobrovo-Kojsko. Komunistični e-lementi so nagnali na Dobrovo in v Kojsko nekaj lahkovernih in bojazljivih kmetov-najemnikov, da bi razgrajali proti ZVU, ker je zaprla zadrugo, kakor smo že poročali. Policija je z lahkoto zapodila d«mov te zapeljance. Upa pri Komnu. Kmet Rudolf Kavčič je oral njivo in zadel ob človeški okostnjak. Zdi se, da je od osebe, ki je bila ubita 1. 1944. Zalošfie na Vipavskem. Kakor malokatera slovi naša vas izza »osvobodilne borbe" ne toliko po borcih z bojišč, kolikor po borbi proti izdajalcem, belogardistom in sploh „ protiljudskim “ elementom doma. Ker pa hočemo izpolniti Titovo naročilo: »Boj na bojišču je sicer končan, a borba proti reakciji se nadaljuje!", se tega točno držimo. Vas smo sicer precej očistili, a tu pa tam nam kaka družina še dela napotja, pa jo bomo z lepa ali z grda že spravili na »pravo pot". Več opravka nam povzročajo tuji elementi, zlasti iz cone B. Tako smo zadnje dni imeli spet opravilo s takim nevarnežem, katerega smo ravno o pravem času še postavili na varno. Zato opozarjamo vse tujce, tudi take, ki krožijo po vasi z aktovkami, naj si dobro ogledajo vest, predno prestopijo našo mejo. Vsak toliko imamo tudi še občutne žrtve z večletnimi zapori, a to nič ne de, »žrtve morajo biti", a zmaga bo vendarle naša. Odlikujemo se nadalje po naših odličnih voditeljih, govornikih, aktivistih, ki slovijo daleč na okoli po svojem modro u-rejenem stanju v vasi. Brez dvoma je tudi njihova zasluga, da smo se odcepili od po »reakcionarnem duhu" okuženega Dornberga. Dorn-berg rabimo sicer vsako uro, t«da v petletnem »planu" bomo poskrbeli, da se od njega popolnoma osvobodimo. Skrbeti moramo, da pojde staro in mlado, vse kar lazi, vsako nedeljo in praznik na Lijak, da na ta način navežemo stike z Lijakom in nadomestimo Dornberg. Pozabiti ne smemo tudi na južni kvart našega »protektorata", Saksida. Tam so zlasti na glasu močni finančniki, zato toliko bolj nevarni tujim vplivom. Kakor niso varni pred Dornbergom, tako vsled prepirov radi obnove še manj pred Rihenbergom. Zato skrbimo, da premostimo tudi to nevarnost ali z domačo „ozno“ ali kar naravnost z »rampo" zaprimo vse dohode v vas; šele na ta način bomo lahko mirno spali in bo naša borba popolna. Miren pri Gorici. Zadnji dopis iz naše vasi omenja petorico nedolžnih žrtev, ki zaman čaka na prenos v blagoslovljeno zemljo. Morilci teh nesrečnikov, ki se še vedno kreta-jo v svobodi, nočejo niti povedati,, kje so trupla zakopana. Ko so trupla padlih partizanov bila prepeljana na domače pokopališče, je tovariš govornik poudaril, da »smo jih spremljali na kraj, kamor spada vsak pošten kristjan". Kaj mogoče zato, ker so padli od bratske roke, teh pet ni bilo poštenih? Vsi domačini jih poznajo kot poštenjake in zavedne narodne delavce. Posebno Vera je bila vzor požrtvovalnega narodnega delavca. Na koru pri orglah, pri Marijini družbi, pri igrah, pri predavanjih, splošno, kjer je bilo treba pomagati, tam je prijela. Pod fašizmom ji je bilo ponu-deno mesto učiteljice otroškega vrtca, a je odklonila, ker ni hotela obleči črne srajce. In za vse njene žrtve je morala umreii. Tako komunizem plačuje narodne delavce in zato njegove žrtve ne smejo počivati v blagoslovljeni zemlji! — Pri nas so zavezniki obnovili vso vas razen hlevov in nekaj hiš, katerih lastniki čakajo, da jih pridejo »naši" obnovit. »Primorski dnevnik" pere zamorca, ko pravi, da je ZVU kriva, da se obnova dežele ni do-vzšila. Pri nas je vsa vas priča, kako je bilo, ko je prišel guverner in ponujal roko v skupno sodelovanje. Takrat so naši terenci ponudbo odbili, češ, n? rabimo in ne maramo vas. Zato se radi nepopravljenih hlevov pomenite z vaškim odborom, ki nosi krivdo. Smast* Med prevozom iz bolnice v Čedadu proti domu je umrl Golja Jožef, kmetski sin in mlekar, star 35 let. Pogreb splošno priljubljenega in spoštovanega mladega moža je bil 13. t. m. ob številni udeležbi domačinov. Svojcem izrekamo iskreno sočutje 1 Težko prizadeta družina se domačemu župniku, darovalcem cvetja, vaškemu pevskemu zboru za žalo-stinke in vsem pogrebcem tem potom iskreno zahvaljuje. Vojnim oškodovancem izplačuje finančna intendanca še nadalje predujeme za škodo na hišnih premičninah, obleki in perilu. Vendar se izplačevanje vrši zelo počasi, ker ni zadosti »sobja za pregledovanje in reševanje tisočev prijav. Glavna ovira za redno izplačevanje pa je v tem, da finančni policijski organi ugotavljajo ali menijo, da so stranke prijavile več škode kot so jo v resnici utrpele. Ker določa člen 4 zakona od leta 1940, da sme v takih primerih komisija odreči prizadetim strankam vsako pravico do odškodnine tudi za škodo, ki se je res dogodila, vrača finančna intendanca take prijave zopet finančni policiji za ponovni pregled, ali za nova pojasnila, kajti če se izkaže, da so stranke namenoma prijavile več škode kot so jo v resnici utrpele, more take spore reševati le komisija, ki bo končno sodila v zadevi. V tem slučaju finančna intendanca ne prevzame odgovornosti in prošnje za predujem zavrne. ZANIMIVOSTI Katoliški slovenski kongres v A-merlki. v dneh 4. 5. in 6. julija se je vršil v Lemontu v Združenih drža-žavah katoliški slovenski kongres v pr«slavo 1200 obletnice spreobrnjenja Slovencev. Na kongresu je bil glavni govornik kardinal Samuel Stritch, ki je govoril o pokristjanjenju Slovencev. Attlee In komunizem Prvikrat odkar je ministrski predsednik je predsednik laburistične angleške vlade izrekel jasno sodbo o dogodkih v vzhodni Evropi. Na nekem rudarskem zborovanju v York-shire je 21. junija izvajal: »Svoboda besede, svoboda vesti in osebna svoboda so pravica vsakega posameznika bodisi kapitalista, bodisi delavca, konservativca, liberalca ali socialista. Kjerkoli so v veljavi ustroji z eno samo kandidatno listo, kjerkoli je vlada, ki se je ne more odstraniti z glasovanjem, tam ni prave demokracije in ne svobode. Neoporečno je, da v raznih deželah vzhodne Evrope narodi nimajo človečanskih pravic in so takozvane demokratične vlade samo prevara. Zaskrbljen sem, da so v Veliki Britaniji ljudje - in sicer ljudje, ki se nazivljejo socialisti - ki po vsem videzu odpuščajo dejanja tako zvanih levičarskih vlad, a bi kar najbolj odločno ugovarjali, če bi prav ista dejanja izvedle desničarske vlade".