Aktualno Kmetijstvo Ptuj  Podgane tudi Podravje  V kmetijstvu v javnih stavbah, kot pri nogometu – ta teden deratizacija vsak misli, da vse ve  Stran 3  Stran 9 Ptuj, torek, 2. decembra 2025 Letnik LXXVIII  št. 93  Odgovorna urednica: Simona Meznarič  ISSN 1581-6257  Cena: 2,30 EUR Spodnje Podravje  Kako se prehranjujejo dijaki na Ptuju Št. 84/2024 Kaj zmaguje med toplim obrokom Bivša misica Nataša Pinoza se je popolnoma prepustila družinskemu življenju, njena naj- večja skrb pa sta sinova Vid in David. Oba sta čudovita otroka, bolj kot njej sta podobna možu, a David ima zagotove njene gene. Rad nastopa in se fotografira, zato mama in hitro hrano? razmišlja, kaj bi se dalo narediti na tem področju. Resno razmišlja, da bi ga vpisala _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ za otroke. (Vir: Lady.si) LEBED, Aleksander - pokojni ruski general in politik, RILA - najvišje gorsko območje Bolgarije Cvek_729_-_03-66.indd 19 23.12.2024 8:57:53 Čeprav imajo dijaki vsak dan na voljo štiri različne menije, med katerimi je vsaj eden vegetarijanski, se za Aktualno toplo malico odloča le dobra tretjina dijakov centra. Večje je zanimanje med ptujskimi gimnazijci; toplo Juršinci  Kamen malico jih je slabih 70 odstotkov. Več na straneh 6 in 7. v opornem zidu se lušči in odpada  Stran 2 Podravje Ormož  Kakšna bo nova šola v Veliki Nedelji  Stran 4 Podravje Kidričevo  Green lake brez najemnika, načrti splavali po vodi Foto: ČG  Stran 5 Ljudje in dogodki Slabosti dolgotrajne oskrbe  Visoke cene zdravil  Ptuj  Dora V domove upokojencev Obisk lekarn med študijem arhitekture le hudo bolni samo še za in pevskimi odri in nepokretni premožne?  Strani 18 in 19  Stran 3  Stran 2 , e        Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas skupaj s trgovino ŽIVEX pripravili privlačno nagrado. Foto: Sašo Radej torkova izdaja wwwwww..tteeddnik.si 2 Aktualno torek  2. decembra 2025 Podravje  Višanju cen zdravil brez recepta ni videti konca Obisk lekarn samo še za premožne? V Sloveniji so cene zdravil, ki jih kupimo brez recepta, pogosto občutno dražje kot v številnih sosednjih državah. Za razliko od zdravil na recept na tem področju ni zakonske regulacije. Tudi zato lahko cene rastejo v nebo, kar je v Lekarniška zbornica se ne sme vmešavati zadnjih letih še posebej opazno. Tej ugotovitvi pritrjujejo tudi v Lekarni Ptuj, a kot trdijo, odgovornost za to nikakor v oblikovanje cen ni na lekarnah, njihov pribitek naj bi bil nespremenjen. Darja Potočnik Benčič, predsednica Lekarniške zbornice »Kar se tiče naše lekarne, je naš Slovenije, poudarja, da je res pomembno, da so zdravila na pribitek nespremenjen od leta recept, ki jih nujno potrebujemo za zdravljenje, v Sloveniji 2023. Res pa je, da proizvajalci vsem dostopna, brez ali s sorazmernimi doplačili: »Smo konstantno povišujejo cene, na kar ena redkih držav s tako dobro dostopnostjo brez plačila. Na nimamo vpliva. V zadnjih letih je to Danskem do zneska 11.000 danskih kron (približno 1.500 evrov) zelo pogosto, kar pa seveda plača- strošek zdravil na recept krije pacient sam, nad tem zneskom jo končni potrošniki,« ugotavlja Si- in do 18.000 kron (2.400 evrov) država krije 50 % vrednosti mona Fridl, direktorica Lekarn Ptuj. zdravila, nad 18.000 kron pa 75 %. Zato tako poudarjam, da so Kljub temu kakšnih večjih pripomb zdravila na recept, ki so za zdravljenje res nujno potrebna, v potrošnikov naj ne bi bili deležni. Za Sloveniji vsem tudi finančno dostopna.« zdravje smo pač pripravljeni plačati Kar se tiče cen zdravil brez recepta, pa jih določi visoko ceno, tudi če ni realna. Se pa proizvajalec na podlagi različnih kriterijev in podatkov: to dejstvo pozna na potrošnji. »Na to ceno izvajalec lekarniške dejavnosti doda storitev, Ljudje kupijo le, ki se obračuna v številu točk, pomnoženo z vrednostjo točke kar nujno potrebujejo ali maržo. Storitev pomeni, da je pribitek enak ne glede na Foto. J. Kljajič nabavno ceno.« Res pa je višina pribitka v rokah vsakega Fridlova pa hkrati ugotavlja, da Zdravila so vedno dražja, proizvajalci konstantno višajo cene. lekarnarja: »Načeloma velja, da je fiksni pribitek na ceno so pri zdravilih brez recepta po- pri nizki nabavni ceni sorazmerno višji, pri zdravilih z višjo trošniki bolj pozorni, kaj dejansko Prehlad za A potrošniki opažajo, da se stroški za nos, pastile za grlo in je račun nabavno ceno pa nižji, kot bi bila marža.« potrebujejo: »Ljudje kupijo zdra- 50 evrov obiska lekarn iz leta v leto višajo. 50 evrov. Obisk lekarne postaja vila, ko res nekaj potrebujejo, ko V sezoni se povpraševanje po luksuz. so bolni. Ni več tega, da bi si kupili Zdravila proti bolečinam, pre- zdravilih brez recepta podvoji ali Ker je to odlična tržna niša, se je zdravila na zalogo, zdaj dejansko hladnim obolenjem, zgagi, alergi- potroji, cene pa so v zadnjih letih v zadnjem času pojavilo več sple- Plačna reforma Majhen in omejen slovenski trg pridejo po tisto, kar potrebujejo, jam, razna mazila in marsikatero šle v nebo. Osnova je pogosto sa- tnih lekarn. Cene se tudi med njimi bo dvignila tudi očitno ne vpliva dobro na cene ko so bolni. Tudi kakšna zdravila, drugo zdravilo brez recepta pred- mozdravljenje prehlada, ki vas bo razlikujejo, poslovno priložnost kjer je to možno, skušajo kombi- stavljajo najdostopnejši način bla- brez obiska zdravnika stalo več de- v pošiljanju zdravil po pošti pa so cene zdravil zdravil brez recepta, najbrž je po- dobno stanje tudi pri zdravilih na nirati, kupijo pastile, ki ustrezajo ženja pogostih zdravstvenih težav. set evrov. Lekadol, sirup, kapljice prav tako izkoristile nekatere lekar- V Lekarni Ptuj trdijo, da cenovna recept. Razlika je le v tem, da zdra- tako odraslim kot otrokom. Vse ne, ki delujejo tudi v fi zični obliki. politika v velikem delu ni odvisna vila v enem primeru preplačujemo to je seveda razumljivo. Lekarnarji Zelo možno je, da bomo posle- od lekarnarjev, pač pa proizva- potrošniki, v drugem zdravstvena jim skušamo pomagati in svetova- dično začeli še bolj obremenjevati jalcev, veletrgovcev, pa tudi od zavarovalnica. V kratkem naj bi šte- ti, tudi o alternativah, ki so enako Okvirne cene zdravil zdravstveni sistem in se bomo k števila enot posameznih lekarn, vilne lekarne točko dvignile. Kot na učinkovite in cenejše.« • Lekadol 500, filmsko obložene tablete, stane okrog 10 zdravniku odpravili tudi za stvari, organizacije dela ipd. Seveda imajo vseh področjih javnega sektorja se Zdravila, ki jih lahko kupimo brez evrov (30 tablet). ki bi jih lahko rešili zgolj z nakupom lekarne pri določanju končne cene bo plačna reforma in dvig stroškov recepta, so za večino ljudi pogosta • Lekadol plus C, raztopina (10 vrečk), 11 evrov, večje zdravila. Ne nazadnje tisti, ki pla- nekaj manevrskega prostora, kar plač namreč poznal tudi pri njih. Na pomoč, po kateri sežejo, da ni tre- pakiranje (30 vrečk) pa okrog 18 evrov. čujejo obvezno zdravstveno zava- se odraža tudi v razlikah cen iden- Ptuju bodo vrednost pribitka sku- ba k zdravniku. Spremembe navad • Septolete (30 kosov), pastile, 6–7 evrov. rovanje, imajo pogosto možnost tičnih zdravil ali dodatkov. V večjih šali ohraniti, kar pa ne pomeni, da so se posebej izrazito stopnjevale • Imunoglukan 250 ml, sirup, stane skoraj 35 evrov. zdravila zahtevati na zeleni recept, lekarnah so nemalokrat cene nižje, cene ne bodo višje. Potez proizva- v času epidemije koronavirusa, ko ki ga krije obvezno zdravstveno za- ker se lahko bolje pogajajo z doba- jalcev ni možno napovedati. do zdravnika ni bilo lahko priti. varovanje. vitelji, saj prodajo več zdravil. Dženana Kmetec Dornava  Nenadna sprememba pravil javnega prevoznika Juršinci  Sanacija plazu v Senčaku Avtobus pelje mimo čakajočih šolarjev Kljub certifi katu prepričani, da vgrajeni Na relaciji Žamenci–Slomi imajo dijaki zadnje čase težave z javnim prevozom. »Na- kamen ni primerne kakovosti enkrat so se v podjetju Arriva odločili, da tam ne pobirajo več otrok. Takoj smo zače- li reševati ta problem,« pravi župan občine Dornava Milan Šilak. V Juršincih so lani jeseni začeli sanacijo večjega plazu v Senčaku, ob lokalni cesti Juršinci–Moravci, in jo v začetku leta tudi zaključili. Na dobro znani točki, kjer so še do nedavnega pobirali potnike, se V sklopu sanacije je izvajalec avtobus zdaj ne ustavlja več. Takoj postavil tudi oporni zid, obložen ko so bili s tem seznanjeni, so z ob- s kamenjem, ki pa se je začel čine Dornava navezali stik z izvajal- že po nekaj mesecih mestoma cem javnih prevozov in zaprosili za luščiti. »Gre za okoli 20 odstot- pojasnilo. Iz Arrive so potrdili, da kov kamnite zložbe. Občutek navedbe držijo, razlog, da se avto- imamo, da del kamna ni dovolj bus ne ustavlja več, pa naj bi bilo visoke kakovosti, čeprav smo dejstvo, da ne gre za označeno kar dvakrat prejeli certifi kat, da postajališče. »Posamezne linije so je kamnina zimoodporna,« pravi sestavljene iz registriranih posta- župan Juršincev Robert Hor- vat. S predstavnikom nadzora Foto: HB jališč, na katerih moramo skladno in izvajalcem, podjetjem GMW Na stiku ceste z opornim zidom so vidni kupi odkruškov, ki so se s pogodbo potnikom ustavljati. iz Radencev, so si zato objekt odluščili s kamnite zložbe. Vstop in izstop na neregistriranih ogledali in od izvajalca zahteva- postajališčih pa se šteje kot kršitev li pripravo sanacijskega načrta. bomo dobili, seveda pregledali,« šitve ne bo dolga,« je prepričan koncesijske pogodbe. To je tudi Občina zdaj čaka na izdelavo je svetnikom na novembrski seji Horvat. razlog, zakaj omenjenega postaja- Foto: DK elaborata, ki naj bi bil zaključen pojasnjeval župan. Svetniki so Na vprašanje svetnikov, ali lišča ne moremo uporabljati,« so Milan Šilak v decembru, napake pa naj bi ob tem sicer izrazili pomisleke bo šla občina v analizo kamna, pojasnili v podjetju Arriva. odpravili predvidoma do konca o končni podobi takšne rešitve župan odgovarja, da bi občina Šilak pravi, da so takoj šli v akci- stracijo postajališča, kar bo omo- Največ težav in nejevolje seveda aprila. – betonskem zidu sredi naselja. zahtevala analizo v primeru ne- jo in že naslednji dan po prejetem gočilo, da se bo avtobus ponovno ob tem doživljajo starši in šolarji, »Izvajalcu smo sami dali dva Ena od rešitev bi bila seveda tudi odzivnosti izvajalca, o čemer so pojasnilu prevoznika sprožili po- lahko ustavljal. »Čakamo, da to ki morajo na drugo postajališče, predloga, na kakšen način naj menjava kamna. V tem primeru jih tudi obvestili. S tem bi lahko stopke za vpis avtobusnega posta- uredijo. V preteklosti nikoli ni bilo čeprav jih je avtobus leta pobiral napake odpravi. Oba vključujeta bo občina za kamen ponovno dokazali, da kamen ni ustre- jališča v evidenco. Izdali so odloč- problemov, šoferji so vedno ustav- na tem. Da bo volk sit in koza cela, zaščito kamna z betonom, ki bo zahtevala certifi kat o ustreznos- zne kakovosti, nato pa bi lahko bo za potrebe registracije voznih ljali. Zdaj pa so naenkrat spremenili bodo na občini uredili papirologijo preprečil, da kamen ne bo več ti. »V primeru menjave poško- uporabili razpoložljiva pravna redov na relaciji Ptuj–Ormož, zdaj pravila. To bomo rešili v najkrajšem in registrirali postajališče. izpostavljen vremenskim raz- dovanega kamna pa po mojem sredstva. čakajo potrditev odločbe in regi- možnem času,« je zagotovil Šilak. Dženana Kmetec meram. Elaborat bomo, ko ga mnenju tudi življenjska doba re- hb torek  2. decembra 2025 Aktualno 3 Podravje, Slovenija  Številni od dolgotrajne oskrbe ne bodo imeli popolnoma nič V domove upokojencev samo hudo bolni in nepokretni Zakon o dolgotrajni oskrbi je v socialnovarstveni sistem prinesel več zmede in nejasnosti kot koristi. Marsikdo je od reforme pričakoval bistveno več – da bo zanj v starosti poskrbljeno, saj zato državi plačuje prispevek. Pa sploh ni tako. Vlogo za dom oddati Nov sistem dolgotrajne oskrbe je popol- izključno na CSD noma spregledal starejše, ki so relativno Iz Doma upokojencev Ptuj zdravi in samostojni, a ob vsakodnevnih prosilcem za dom sporočajo, opravilih le potrebujejo nekoliko pomo- naj se za oddajo vlog obračajo či. Ti ljudje, ne glede na starost, verjetno sploh ne bodo imeli več možnosti bivanja izključno na vstopne točke CSD, saj v domu upokojencev. Po zakonu o dol- je le tam mogoče vložiti ustrezno gotrajni oskrbi jim dom ne bo pripadal, dokumentacijo. »Predhodno po zakonu o socialnem varstvu pa bodo oglašanje v DU Ptuj ni potrebno, ker domovi imeli postelje rezervirane le za jim pri nas ne moremo zagotoviti začasne namestitve (vsaj v ptujskem bo ne ustrezne pomoči ne relevantnih tako). Poleg tega bo za omenjeno katego- informacij. Na listo čakajočih se rijo ljudi plačilo doma po starem zakonu o lahko uvrstijo šele po prejeti izdani socialnem varstvu bistveno dražje kot pla- odločbi,« so navedli. čilo doma po zakonu o dolgotrajni oskrbi. Starejši bodo lahko zaprosili za brezplač- no pomoč na domu, vendar bodo kriteriji avtomatsko prevedli v sistem dolgotrajne zanjo (enako kot za sprejem v dom) zelo Foto: ČG oskrbe. Starejši, ki so že v domu in ne pot- strogi, kar pomeni, da bodo tovrstne po- Domovi upokojencev so decembra začeli poslovati po zakonu o dolgotrajni oskrbi. rebujejo nege ter pomoči pri vsakodnev- moči deležni najbolj obnemogli. nih opravilih, so ta hip »zadeli terno«. Po Prosilci bodo na odločbo Šele ko bo imel prosilec v rokah pozitiv- ne bo več. Če v pol leta od izdaje odločbe novem zakonu o dolgotrajni oskrbi sploh Vloge za dom upokojencev čakali več mesecev no odločbo, bo lahko z njo potrkal na vrata ne bodo šli v dom, bo odločba propadla. ne bi prišli več v dom. Če bi že dobili mes- je treba oddati na CSD doma upokojencev. Z izbranim domom bo Na CSD bodo morali postopek izpeljati to, pa bi dom plačevali bistveno dražje. Na vprašanje, koliko časa bodo potrebo- sklenil osebni načrt, v katerem bo nabor od začetka, torej ponovno opraviti oceno »Če bo uporabnik, ki je na primer ne- Domovi upokojencev od včeraj, 1. de- vali za izdajanje odločb, na CSD niso podali pravic, ki mu pripadajo. Osebni načrt z do- upravičenosti in preveriti osnovne pogoje. pomičen in potrebuje pomoč pri vseh te- cembra, poslujejo v skladu z zakonom o natančnega odgovora. Glede na dosedanje mom upokojencev bo treba skleniti v roku Vprašanje je tudi, ali bo v domovih prostor, meljnih življenjskih aktivnostih, sprejet na dolgotrajni oskrbi. Ena od bistvenih novo- izkušnje znajo postopki od vloge do odloč- treh mesecev (izjemoma šest), sicer bo od- da bodo vse imetnike odločb lahko sprejeli. podlagi odločbe za dolgotrajno oskrbo, sti je ta, da vlog za bivanje v domu ne spre- be trajati nekaj mesecev. Za dolgotrajno ločba propadla. jemajo več sami, ampak jih sprejemajo na oskrbo na domu, za katero so vloge začeli Čakalne vrste v domu upokojencev, Sedanji stanovalci »zadeli bo v naših štajerskih enotah za bivanje v dvoposteljni sobi plačal 717 evrov (31 dni). vstopnih točkah centrov za socialno delo. V sprejemati junija, po naših podatkih na CSD kot smo jo poznali do zdaj – da so se sta- terno« Če bomo stanovalca sprejeli po zakonu o Spodnjem Podravju je vloge v času uradnih Spodnje Podravje niso izdali še nobene od- rejši nanjo vpisali tudi za vsak primer, če ur moč oddati na sedežu CSD Spodnje Pod- ločbe, vlog je medtem prispelo 336. bi dom jutri ali pojutrišnjem potrebovali – Zakon je zaenkrat prinesel ugodnost socialnem varstvu, bo za 31 dni plačal 1.454 ravje na Trstenjakovi ulici na Ptuju ter na obstoječim stanovalcem domov, ki so jih evrov (dvoposteljna soba, enota Kidriče- vo). Zato pozivamo vse potencialne prosil- enoti Ormož na Ptujski cesti. »Prosilci lah- ce, da pred predvidenim odhodom v dom ko vloge pošljejo tudi po pošti ali na elek- na vstopni točki CSD Spodnje Podravje tronska naslova dolgotrajna.csdsppod@ Kot kaže, za relativno zdrave in vložijo vlogo za priznanje pravice do dol- gov.si in gp-csd.sppod@gov.si,« je dejala samostojne starostnike prostora gotrajne oskrbe in šele z izdano odločbo Suzana Vuletić iz CSD Spodnje Podravje. v domovih upokojencev ne bo pridejo v naš dom,« je poudarila strokovna O vlogah bodo odločale svetovalke za več. Po zakonu o dolgotrajni direktorica DU Ptuj Jožica Hudžar. Dodala dolgotrajno oskrbo, zaposlene na centrih oskrbi do varstva v domu ne bodo je, da so 892 stanovalcev prevedli v dol- za socialno delo. Za območje Spodnjega upravičeni, po starem zakonu o gotrajno oskrbo, dva sta ostala po starem Podravja so trenutno štiri. Kot je pojasnila socialnem varstvu pa bo ptujski zakonu, 56 stanovalcev je vključenih v Vuletićeva, je postopek obravnave vloge dom ohranjal nekaj prostih mest posebno obliko varstva; ti prav tako niso do izdaje odločbe kompleksen in dolgo- vključeni v dolgotrajno oskrbo. trajen. »Najprej opravimo obisk na domu za začasne (urgentne) nastanitve in za nastanitev odraslih oseb s Večina postelj v DU Ptuj bo v prihodnje in pogovor z uporabnikom. Izvesti je treba namenjena stanovalcem za dolgotrajno oceno upravičenosti do dolgotrajne oskr- posebnimi potrebami, ki jih je Foto: ČG Ljudje so od dolgotrajne oskrbe, za katero državi plačujejo davek, pričakovali več. zakon o dolgotrajni oskrbi prav oskrbo, nekaj jih imajo rezerviranih za za- be, zatem izdamo odločbo in naredimo časno varstvo. Ohranili bodo tudi varstvo načrt priporočenih storitev, s katerim sez- Nemalo jih je menilo, da se jim za varno starost ni bati. Danes ugotavljajo, da je vse tako spregledal. odraslih s posebnimi potrebami. nanimo vlagatelja.« drugače. Mojca Zemljarič Ptuj  Te dni obsežna deratizacija v mestu Podgane se sprehajajo tudi v javnih stavbah Zaradi velikih težav s podganami, ki so prisotne tudi v objektih, bodo ta teden na Ptuju izvedli deratizacijo. Na zadnji seji sveta zavoda Doma upokojencev Ptuj je bilo povedano, da naj bi podgana po kanalizaciji prišla celo v prostore vrtca, med samo sejo v domu pa je bilo v montažnem stropu sejne sobe slišati njihovo sprehajanje. Stanje bo treba zaradi strahotno Da se pripravlja deratizacija, so bra, zato je tokrat ne bo. Strošek namnožene populacije podgan sa- potrdili tudi v mestni hiši. »Po pre- je znašal 684 evrov. Iz zdravstve- nirati. »Po naših informacijah Vrtec jemu zaprosila bomo pristopili k nega doma in Podjetja za stano- Ptuj v sodelovanju z Nacionalnim izvedbi deratizacije javnih zelenih vanjske storitve Ptuj, ki upravlja laboratorijem za zdravje, okolje površin v okolici bližnjega blokov- večino blokov na Ptuju, odgovora, in hrano načrtuje deratizacijo za skega naselja. Občina bo ukrepe ali se priključujejo deratizaciji, nis- svoj objekt. Vrtec je o tem obves- izvajala usklajeno s pristojnimi in- mo prejeli. til tudi zdravstveni dom, splošno stitucijami in izvajalci, da se zago- Deratizacijo bo izvedel Nacio- bolnišnico in dom upokojencev ter tovi celovit pristop k omejevanju nalni laboratorij za zdravje, okolje jim priporočil izvedbo postopka na pojava glodavcev.« in hrano. Plačniki so zavodi, naroč- njihovih objektih in pripadajočih Iz bolnišnice smo prejeli odgo- niki storitve. Deratizacijo kanaliza- površinah. Mestno občino Ptuj so vor, da deratizacijo običajno op- cijskega omrežja plača Komunalno zaprosili za izvedbo deratizacije ravijo dvakrat letno. »Zaradi ome- podjetje Ptuj, zelenih površin pa Foto: Freepik zelenih površin v okolici bližnjega njene problematike smo jo letos MO Ptuj. Aljaž Šegula iz Komunale V ptujski bolnišnici so letos deratizacijo opravili že štirikrat, ta teden jo bodo petič. blokovskega naselja, nas pa prosili, izvedli že štirikrat in tudi ta teden Ptuj je dejal, da deratizacijo kanali- da izvedemo dodatno deratizacijo jo bomo. Če bo potrebno, jo bomo zacijskega sistema na Ptuju izvaja- na pojavnost podgan močno vpli- ti odpadki pristanejo v kanalizacij- ratizacije ključnega pomena tudi javnega kanalizacijskega omrežja ponovili.« V domu upokojencev jo redno, praviloma tri- do štirikrat va tudi ravnanje občanov in javnih skem omrežju in ustvarjajo pogoje ustrezno ravnanje z odpadki,« je na tem območju,« so povedali v so po besedah direktorice Vesne letno, po potrebi tudi večkrat. ustanov, predvsem metanje ostan- za širjenje populacije glodavcev. poudaril Šegula. Komunalnem podjetju Ptuj. Šiplič deratizacijo izvedli 6. novem- »Pomembno pa je poudariti, da kov hrane v straniščne školjke, saj Zato je poleg redne strokovne de- Mojca Zemljarič 4 Podravje torek  2. decembra 2025 Ormož  Novo šolo v Veliki Nedelji naj bi zgradili do leta 2029 Največji projekt v zgodovini občine Občina Ormož se loteva največjega projekta do zdaj, gradnje nove stavbe Osnovne šole Velika Nedelja, katere vrednost ocenjujejo na okrog 10 milijonov evrov. Raču- najo, da bi nova šola lahko vrata odprla do leta 2029, a bodo morali za uresničitev načrtov najprej uspešno kandidirati na kar nekaj razpisih. Sedanja šola, cerkev Svete Tro- zgradbe. Z novo lokacijo šole bi »Za projekt bo vsekakor treba jice in župnišče so del zasnove va- nedvomno povečali varnost otrok. iskati sredstva. A sem optimist in škega jedra Velike Nedelje na hribu Zato si ta projekt vsekakor želimo verjamem, da bomo dobili poziti- ob gradu stare križevniške komen- in upamo, da nam bo uspelo,« je ven odgovor z razpisa šolskega mi- de, ki je vse do danes ohranila svojo dejal župan Danijel Vrbnjak. Občin- nistrstva, od katerega si, če bomo izvirno podobo. Del šolske stavbe, ske svetnike pa je ob tem zanimalo uspešni, obetamo skupno okoli tri ki jo obiskuje 300 učencev, je star predvsem to, ali je pri tem projektu milijone evrov.« Na občini upajo, 130 let, prizidek pa so dodali pred že kaj otipljivega ali pa je še popol- da bodo z rezultati kandidature štirimi desetletji. Stavba je bila sicer noma v zraku, in tudi, kaj se bo zgo- seznanjeni še v tem letu, saj si že- v preteklosti energetsko sanirana, dilo v primeru, da ne bodo uspešni lijo v skladu z rezultati dokončno zamenjali so tudi okna. A je šola na razpisu oziroma bodo uspešni v oblikovati tudi proračun za prihod- Foto: Občina Ormož danes potrebna celovite prenove, manjši meri, kot so načrtovali. »Ob- nje leto. Dvokapna streha naj bi pokrivala osrednje šolske prostore, v pritlični del pa so umeščeni predvsem naj- od inštalacij do podov in opreme. ljuba je bila dana, ljudje upravičeno V predlogu proračuna za leto bolj javni prostori šole – vstopna avla z jedilnico in knjižnico ter nekaj učilnic. Na tem delu načrtujejo Postala pa je tudi premajhna. »Šola pričakujejo uresničitev,« je dejal 2026 so za projekt namenili ravne strehe, posute s prodcem in ozelenjene. ni več primerna za nov način dela z svetnik Simon Kolmanič. sredstva v višini dobrega pol milijo- učenci. Manjka tudi kak prostor, v na evrov. Izvedbo projekta pa že- pojasnjuje Vrbnjak. Selitev šole domom in trgovino oblikovali nov katerem bi učencem lahko ponudili lijo začeti takoj v naslednjem letu. na ravnino je posledica tehtnega večji vzdolžni trg, ki bo podaljšan v dodatne vsebine namesto prepo- Seveda pa, poudarja župan, ome- premisleka, zagotavljajo v občini predprostor nove šole. vedi, česa vsega ne smejo početi njeni razpis ne bo edini, s pomočjo Ormož. Staro vaško jedro bo s tem med odmori ali med čakanjem na katerega bodo gradili šolo. Zato sicer izgubilo mlade uporabnike Nova šola s 3.400 m2 varstvo. Seveda pa je eden glavnih iščejo tudi druge možnosti. in življenje, a so obstoječi progra- površin razlogov za odločitev za novo stav- mi ob stavbi krajevne skupnosti bo tudi varnost otrok. Telovadnica Pred začetkom gradnje Šola naj bi se razprostirala na (trgovina, telovadnica in igrišča) je pod hribom, tako da vsak dan še selitev igrišč 3.400 m2 površin, od tega naj bi pomembni programski nastavki hodimo peš v športno dvorano,« bilo 1.800 m2 namenjenih pouku, trenutno stanje opisuje ravnatelj Novo šolo namerava občina novega spodnjega trga. Občina je okoli 850 m2 pa drugim potrebnim Stanko Bezjak. zgraditi v neposredni bližini telo- za objekt, ki je v fazi projektiranja, prostorom, med katerimi je tudi vadnice, na območju sedanjega že v celoti pridobila zemljišča. Zdaj večnamenski prostor, ki je hkra- Računajo na tri milijone igrišča za tenis in asfaltiranega igri- želijo čim prej pridobiti gradbeno ti jedilnica na 200 m2, ter kuhinja. evrov državnih sredstev šča. »Če se želimo v Veliki Nedelji še dovoljenje. Objekt načrtujejo kot ničener- naprej športno udejstvovati, mo- Glede na idejno zasnovo je lo- gijsko stavbo. Vsi prostori bodo »Vemo, da trenutno mimo stav- ramo te športne objekte najprej kacija nove šole vezana na cesto, ogrevani s talnim ogrevanjem, kot be OŠ Velika Nedelja teče dokaj Foto: Občina Ormož preseliti na območje, kjer je sedaj ki vodi pod vznožjem hriba in his- vir toplote je predvidena toplotna prometna cesta. Učenci so tako Sedanji objekt šole v Veliki Nedelji je postal pretesen, potreben je le atletska steza, šele nato lahko toričnega vaškega jedra. Ob njej črpalka. dobesedno na cesti, ko pridejo iz popolne obnove, poleg tega pa je tudi na neprimerni lokaciji. začnemo izgradnjo temeljev,« naj bi pred nekdanjim zadružnim Hojka Berlič Ptuj  Prenova Mestnega kina Ptuj zaključena Ohranili dušo dvorane, izboljšali kakovost slike in zvoka Mestni kino na Ptuju, najstarejši kino v Sloveniji in eden najstarejših na svetu, je po dobrem mesecu in pol prenove ponovno odprl svoja vrata za številne kinoljubce. Lani jih je bilo 21.000, vseh projekcij pa je bilo več kot 850. S pomočjo ptujske občine in kulturnega ministrstva. To je bila obletnico od prve predstave, ki je kulturnega ministrstva so celovito prva prenova dvorane po 36 letih, bila 3. marca 1897, le dobro leto obnovili dvorano s 163 sedeži, ki pri kateri so se trudili, da so ohra- zatem, ko sta brata Lumiere pari- so jim zamenjali podsedežje in jih nili njeno dušo in njen prepoznavni škemu občinstvu predstavila svoj na novo oblazinili. Z novo namesti- videz, saj gre za objekt kulturne novi izum – kinematograf. Takrat tvijo so jo naredili dostopnejšo za dediščine. »Posodobitev opreme so v družabno življenje Ptuja sto- gibalno in senzorno ovirane, prido- pa je usmerjena v sedanjost in pri- pile »žive fotografi je v življenjski bili nov projektor z najsodobnejšo hodnost. Zraven slike smo poso- velikosti«. Fototapeta s prizorom lasersko tehnologijo v vrednosti dobili tudi zvok,« je povedala vodja iz fi lma Prihod vlaka na Ptuj, ene- okrog 120.000 evrov in nadgradili Mestnega kina Ptuj Nina Milošič ga izmed treh, ki so si ga Ptujčani zvočni sistem. Skupna vrednost Ladič in obenem napovedala bo- ogledali na prvi predstavi pred 128 Foto: Črtomir Goznik investicije je 244.000 evrov, od gat fi lmski program s top sezono leti, krasi zadnjo steno dvorane. Dvorana Mestnega kina je zasijala v novi preobleki. tega so sredstva MO Ptuj 156.000 najboljših fi lmov. V letu 2027 bo Županja Nuška Gajšek se je zah- evrov, 88.000 evrov pa je delež Mestni kino Ptuj praznoval 130. valila svojim sodelavcem, ki so se tako zagnano lotili projekta Mestni kino Ptuj: 130 let tradicije v novi preobleki. Skupaj z drugimi obisko- valci kina, tudi sama je med njimi, se veseli vseh pridobitev ob obno- vi, ki naj bodo zagon za vse druge v prihodnje. Na večer svečanega zaključka prenove Mestnega kina so zavr- teli nemi fi lm Grehi ljubezni iz leta 1929. »S tem smo se želeli poklo- niti veličastni zgodovini, katere del smo in ki jo s ponosom ohra- njamo,« je povedala Nina Milošič Ladič. Pospremila jo je živa glasba, izvirna partitura Andreja Goričarja, Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik ki jo je izvedel skupaj z Ano Mez- Preddverje z novo podobo: z veliko zelenja in fotosteno s sto izbranimi fotografi jami s preteklih dogod- Vrvico sta simbolično prerezali ptujska županja Nuša Gajšek in vodja gec in Milanom Hudnikom. kov v Mestnem kinu, kulturnem in umetniškem središču Ptuja. Mestnega kina Nina Milošič Ladič. MG torek  2. decembra 2025 Podravje 5 Podravje  Naravovarstveniki za projekt Natura Drava–Mura dobili zeleno luč Kidričevo  Green lake brez najemnika Za močvirja bodo odkupili Veliki načrti splavali 15 hektarjev zemljišč po vodi Na kidričevski občini so bili v začetku letošnjega leta zelo optimistični glede sodelovanja z novim Da bi zadostili evropski uredbi, ki določa, da morajo vse države obnoviti vsaj tretjino kopenskih in vodnih habitatov najemnikom centra Green lake. A kot kaže, tudi v do leta 2030, se je Slovenija odzvala s projektom Natura Mura–Drava. 12,5-milijonsko pogodbo so štirje partnerji tem primeru ni šlo po njihovih željah. Najemna po- podpisali pretekli teden, ob obisku vlade v Podravju, projekt pa se bo izvajal od julija 2025 do septembra 2029. godba je že po nekaj mesecih prekinjena, zdaj so v Direktor Zavoda RS za varstvo fazi iskanja novega partnerja, ki bi bil pripravljen narave Damijan Denac, ki je vodil- ugrizniti v to kislo jabolko. Težav je očitno veliko, ni partner projekta, je prepričan, Partnerji projekta gramoznica še vedno nima statusa kopalnih voda, da s tem projektom neposredno Partnerji projekta so: rešujejo težave pri varstvu narave, Zavod RS za varstvo narave, kopanje gramoza pa je še vedno aktivno. hkrati pa pomagajo tudi pri varstvu Direkcija RS Slovenije za pred visokimi vodami. vode, Slovenski državni Obnova mrtvice gozdovi, Društvo za opazovanje in proučevanje v Šturmovcih ptic Slovenije in Občina Med pomembnejšimi ukrepi na Lendava. Na obeh območjih Dravi je obnova mrtvice v Šturmov- Foto: EK bodo izboljšali rečne in cih (domnevno gre za strupeno la- Simona Kaligarič, vodja mariborske območne enote Zavoda za gozdne habitate, obnovili guno, op. a.), kjer bodo odstranili varstvo narave, minister Jože Novak in Damijan Denac so pred nekaj mrtvice, razširili strugo, zarast in izkopali približno 270 me- dnevi podpisali milijonsko pogodbo. omogočili naravno dinamiko Foto: ČG trov dolžine in 20 metrov širine, da reke, vzpostavili mlake in Dejstvo, da je gramoznica še vedno aktivna, nedvomno predsta- se povrne vodna dinamika. Poseben poudarek bo tudi na O pomembnosti habitatna drevesa, obnovili vlja velik del težave. Razširili bodo strugo Drave pri izboljšanju stanja ogroženih ži- Bukovcih in Forminu, kar bo iz- valskih vrst v naravnem rezervatu močvirij travišča ter uvedli trajnostno upravljanje košnje in paše V začetku letošnjega leta je občina Kidričevo podpisala desetle- boljšalo pretočnost in zmanjšalo Ormoške lagune. Tam bodo uredili Naravovarstveniki že vrsto let za boljše življenjsko okolje tno najemno pogodbo z Igorjem Filipovom, s. p., za najem športno- poplavna tveganja. primerna mesta za odlaganje jajc opozarjajo, da so mokrišča (mo- rastlin in živali. -rekreacijskega centra Green lake. Čeprav je torej bilo predvideno Projekt predvideva tudi odkup močvirske sklednice, sadili mejice, čvirja, poplavni gozdovi, mrtvice, dolgoletno sodelovanje, je občina prejšnji mesec objavila nov poziv. približno 15 hektarjev naravo- urejali počivališča, zaščitili gnezda mlake in drugi vodnati ekosistemi) Razlog za to je prekinitev pogodbe z dosedanjim najemnikom. O varstveno najvrednejših zemljišč, pribe in omejili pašo v času gnez- eno najbolj ogroženih naravnih bo- razlogih na občini pravijo: »Pogodbo smo enostransko prekinili zara- obnovo poplavnih gozdov na os- denja. V lagunah bodo posodobili gastev na planetu. Izginjajo trikrat en hektar mokrišč, v zadnjih 50 le- di neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti, ki so enake, kot so tudi mih hektarjih ter sajenje primernih učne poti, uredili opazovališče in hitreje kot gozdovi. tih pa smo jih izgubili kar 35 odstot- zdaj zahtevane v razpisu. Poteka že nov razpis in želimo si imeti bolj drevesnih vrst. preoblikovali betonski bazen. »Vsako minuto na svetu izgine kov,« je poudaril Denac. Razlogi so srečno roko pri izbiri.« izsuševanje za kmetijstvo in pozi- Razpisni pogoji ostajajo nespremenjeni, stari najemnik je porav- davo, onesnaževanje ter uničeva- nal vse dolgove. Tako kot v januarskem razpisu tudi tokrat iščejo nje vodnih habitatov. najemnika za tri območja športno-rekreacijskega centra Green lake. Naravovarstveniki poudarjajo, Gramoznico so razdelili na »wake park« oziroma vlečnico na vodi, da so mokrišča naravne spužve, tribuno, objekt ob igrišču za odbojko na mivki in igrišče ter kamp z ki ob obilnih padavinah zadržujejo objektom. V razpisu ostaja določen tudi minimalni čas obratovanja, vodo, v sušnih mesecih pa jo počasi vsaj tri dni v tednu, v času od 1. junija do 30. avgusta. sproščajo. Zato neposredno zmanj- šujejo poplavno ogroženost, obe- nem pa preprečujejo hudourniške izpuste vode, ki lahko uničujejo naselja, ceste in mostove. Njiho- vo izginjanje pomeni, da moramo graditi vedno dražjo umetno infra- strukturo, ki nikoli ne more v celoti Foto: ČG nadomestiti naravnih procesov. V Ormoških lagunah bodo posodobili učne poti, uredili opazovališče in preoblikovali betonski bazen. Estera Korošec Foto: Arhiv DL Reka Kolpa ima kar devet območij s statusom kopalnih voda. Sveti Andraž  Regionalna cesta Cerkvenjak–Vitomarci–Gabrnik Občina je lani in letos v proračunu zagotovila sredstva za odkup koncesije, saj želijo, da začnejo novo zgodbo, a imajo pri tem ponov- V 2026 končno začetek obnove no težave. Čeprav so se nadejali, da bodo tokrat stvari dobro stekle, ni tako. Gramoznica ostaja brez statusa kopalnih voda V občini Sveti Andraž so po desetletju prizadevanj vendarle dočakali vključitev dolgo načrtovane obnove regio- Težavo z vidika kopalcev in ustreznega zagona tega območja naj- nalne ceste v državni načrt razvojnih programov. brž predstavlja tudi dejstvo, da gre za aktivno gramoznico. Poleg tega gramoznica še vedno nima statusa kopalnih voda. Na občini »Država je s sprejemom prora- pravijo, da zgolj iz administrativnega razloga, ker ne sodi med po- čuna za leti 2026 in 2027 v načrte vršinske vode. razvojnih programov uvrstila tudi Ministrstvo za naravne vire in prostor je lani v javno obravnavo ureditev naše regionalne ceste posredovalo osnutek sprememb Uredbe o upravljanju kakovosti Cerkvenjak–Vitomarci–Gabrnik v kopalnih voda, ki posodablja tudi seznam. Določenih je 49 kopalnih višini 3,9 milijona evrov,« pravi žu- voda: 21 na morju, 28 na celinskih vodah. Na seznamu območja Gre- en lake Kidričevo ni. Imajo pa status kopalnih voda Šobčev bajer, pet panja Darja Vudler Berlak. območij na Blejskem jezeru, dve na Bohinjskem jezeru, reka Krka Občina je začela pripravljati do- ima dve območji s statusom kopalnih voda, reka Kolpa ima kar de- kumentacijo že leta 2015, sama je vet območij kopalnih voda, reka Soča pet, reki Idrijca in Nadiža pa po fi nancirala tudi izdelavo projektne eno območje. Pobude za uvrstitev centra Green lake na navedeni se- dokumentacije, za katero bo zdaj znam so v občini Kidričevo vlagali večkrat, a vse do zdaj neuspešno. od države sicer dobila povrnjene Dženana Kmetec stroške. V letu 2019 je nato z državo pod- Foto: ČG pisala sporazum, občina pa je v tem Občina je sama fi nancirala izdelavo projektne dokumentacije za obnovo ceste, država ji bo zdaj stroške Minimalna najemnina 750 evrov mesečno času pridobila tudi že vsa potrebna povrnila. zemljišča. A država do danes ni Javno zbiranje ponudb je bilo objavljeno 12. novembra. našla denarja za obnovo. »Proble- noma zalita. Merilci hitrosti pa so šolo, uredili bodo pločnike in jav- letu 2026, in to v vrednosti milijon Višina fiksnega dela po posameznih območjih znaša: za matika te ceste je večplastna, saj na cesti pokazali tudi krepko pre- no razsvetljavo ter seveda sanirali evrov. V letu 2027 naj bi država za »wake park« 250 evrov, za objekt s tribuno 300 evrov je na območju treba urediti vodo- sežene omejitve hitrosti, čeprav cestišče od Svetega Andraža v obnovo namenila dodatnega 1,8 in za kamp z objektom ter igrišče za mivko 200 evrov. vodno in električno infrastrukturo. ob cesti poteka šolska pot,« naš- smeri proti Juršincem in Gabrniku milijona, v letu 2028 pa še preos- K temu je treba prišteti še variabilni del. Odpiranje Cesto ob večjih nalivih poplavlja, teva županja. V sklopu projekta ter v smeri proti Cerkvenjaku. tanek. ponudb bo naslednji teden, 3. decembra. ob neurjih leta 2023 je bila popol- bo država uredila krožišče pod Začetek obnove je predviden v hb 6 V središču torek  2. decembra 2025 Spodnje Podravje  Prehrana dijakov na Ptuju Med toplim obrokom in hitro hrano – kaj zmaguje? Foto: Freepik V Šolskem centru in na Gimnaziji Ptuj svojim dijakom že vrsto let zagotavljajo toplo prehrano. Čeprav imajo dijaki vsak dan na voljo štiri različne menije, med katerimi je vsaj eden vegetarijanski, se za toplo malico odloča le dobra tre- tjina dijakov centra. Večje je zanimanje med ptujskimi gimnazijci, toplo malico jih je slabih 70 odstotkov. Kot opažajo pri izbranem ponudniku prehrane, podjetju Slorest, je to, koliko dijakov se odloča za malice, odvisno od marsičesa: prehranjevalnih navad, socialnega položaja, druge ponudbe v okolici in ne nazadnje trendov med mladimi. »Pri nas je na malico vedno prija- Če jim malica vljenih od 60 do 70 odstotkov dija- kov. Z malicami so dijaki večinoma Polno ceno malice plačuje le ne ustreza, gredo zadovoljni. Če se vendarle kdaj zgo- po hamburger di, da jih kaj moti, pa moram reči, 186 dijakov ŠC Ptuj Prav hamburgerje so si ob na- da se organizator prehrane vedno Šolski center Ptuj v tem šolskem letu obiskujejo 1604 dijaki. šem obisku za malico v šolski kanti- hitro odzove in sproti rešujemo te- Oktobra so povprečno na dan zaužili 586 malic, kar je dobrih ni privoščili tudi dijaki Strojne šole žave,« je zadovoljen ravnatelj Gim- 36 odstotkov. Od tistih, ki so bili prijavljeni na malico, jih je Ptuj. »Sicer hodimo na malico, am- nazije Ptuj Boštjan Šeruga. Cena 354 imelo subvencionirano ceno malice. Od slednjih jih malice pak danes ni dobra, saj je na jedilni- malice za dijake trenutno znaša 3,6 ni prevzelo 18. Za polno ceno se je na malico prijavilo 186 ku piščanec po ptujsko z mlinci. Na evra. »Glede na ceno, ki jo država dijakov, od tega jih 28 ni prišlo ponjo. Skupno je bilo tako na dan hamburger gremo tudi, ko so na določa za malico, in glede na to, da prevzetih 540 malic, 46 pa ne. Na Gimnaziji Ptuj se za prijavo na jedilniku čufti, pa makaroni. V teh vsi vemo, kakšne so cene živil, lah- malico odloča precej višji delež dijakov. Na obrok je prijavljenih primerih gremo včasih med odmo- ko rečemo, da pri ponudniku malic Foto: ČG kar 450 od skupno 655 dijakov. rom tudi v McDonald‘s.« pravzaprav čarajo. Dijaška skup- »Mislim, da lahko vsak najde nekaj zase. A imajo otroci danes žal radi Naš drugi sogovornik hodi na to- nost ima redno sestanke s ponu- tudi hitro prehrano,« pravi vodja gostinskega obrata pri Slorest Bo- plo malico dvakrat tedensko, osta- dnikom prehrane in resnično upo- le dni kupi hrano v bližnji trgovini. rut Ploh. števajo veliko njihovih pripomb. Po držati pravilnika o zdravi prehrani burgerjev,« pa pravi direktor Šol- drugi strani pa je res, da se morajo in ne morejo ponujati zgolj ham- skega centra Ptuj Oton Mlakar. »Tam je ceneje. Vzamem si žemljo in pašteto. Doma nato sam sku- viče, sladke prigrizke, rogljičke, in izkoristijo odmor hkrati tudi za ham kosilo ali pa ga mama.« Ne- pa tudi solatne krožnike in sadne kajenje. V okolici so trgovine, po- kateri pa jedo šolsko malico skoraj lončke ter pijače. V kantini šolske- nudniki hitre prehrane. Morda pa vsak dan. »Razen takrat, ko mi res ga centra dnevno izdajo okoli 350 gre v določeni meri vendarle tudi ne odgovarja nič od tistega, kar računov. Veliko dijakov pa odmo- za fi nančne razloge. Naše malice je na meniju. Kaj je to? Na primer re, dodajata sogovornika, preživlja so cenovno res precej dostopne, a ribe. Takrat grem v trgovino. Pa tudi zunaj šole: »Veliko je kadilcev je morda za koga tudi to preveč.« včasih, če zjutraj zajtrkujem, pa mi med glavnim odmorom še ne prija nekaj toplega.« Hitri prigrizki bolj privlačni od toplega obroka Predstavnika podjetja Slorest, vodja gostinskega obrata na Ptuju, v Mariboru in Murski Soboti Borut Ploh ter pomočnik vodje Dušan Lozinšek, poudarjata, da lahko di- jaki vsak dan izbirajo med štirimi meniji – dva ali trije so topli, eden je hladen. Na voljo so tako mesne kot vegetarijanske izbire, tudi solatni krožniki. »Mislim, da lahko vsak najde nekaj zase. A imajo otroci danes žal radi tudi hitro prehrano,« pravi Ploh. Čeprav je malica cenovno dos- topna, dijaki pa imajo tudi možnost subvencioniranja prehrane, veli- kokrat raje posegajo po hitro prip- Foto: ČG ravljeni hrani. V šolskih kantinah Pri pripravi šolskih obrokov se morajo držati strogih smernic, podobnih tistim v osnovnih šolah. Je- Sloresta, ki so v Šolskem centru dilniki so deležni vsakoletne kontrole. »Skušamo se držati teh smernic, vendar pravila včasih trčijo ob Ptuj, v ptujski gimnaziji in na Vičavi, realnost. Ob doslednem upoštevanju smernic bi zagotovo beležili polovični upad števila tistih, ki so zato ponujajo tudi pice, hambur- naročeni na malice.« gerje, tortilje, sendviče, tople send- Veliko dijakov si raje kot toplo malico privošči hamburger. Kar nekaj jih torek  2. decembra 2025 V središču 7 Podravje  Kaj so razlogi za porast predpisovanja antidepresivov Manj pomirjeval, veliko več antidepresivov Razlogov za naraščanje porabe antidepresivov je več. Zmanjšuje se stigma psihi- atričnih bolezni, sočasno pa je opazen upad predpisovanja pomirjeval, ki ustvar- jajo fi zično odvisnost. Antidepresivi se sicer ne predpisujejo zgolj za zdravljenje depresije, pač pa za različne psihične težave, tudi anksioznost, panične napade in osebnostne motnje. Foto: ČG Slorest letno izvaja ankete zadovoljstva med dijaki. Te kažejo, da jih je z obroki zelo zadovoljnih okoli 80 odstotkov, približno 10 odstotkov je zadovoljnih, le majhen delež – 2 do 3 odstotke – pa nezadovoljnih. Dijaki ponudbo pohvalijo, sok. Razmerje med gimnazijami in od poteka pouka, pa seveda tudi a vseeno ne jedo tehničnimi šolami pa je tudi ravno jedilnika. Ti so namreč objavljeni Foto: J. Kljajič obratno,« poudarjata sogovornika. na spletu, dijaki pa imajo možnost Antidepresivi se predpisujejo za zdravljenje različnih psihičnih težav in ne le depresije. Slorest letno izvaja ankete za- V Mariboru ponujajo malice v petih mesečnega, tedenskega ali dnev- dovoljstva med dijaki. Te kažejo, srednjih šolah: »Predvsem v gimna- nega naročanja na obroke. Menije Število izdanih receptov za da jih je z obroki zelo zadovoljnih zijah se zelo malo dijakov odloča lahko spreminjajo do tri dni prej, antidepresive in stroški zanje se okoli 80 odstotkov, približno 10 za to možnost, velikokrat gre pri Tudi družinski zdravnik lahko odjave pa so dovoljene do 8. ure z leti vztrajno večajo. Primerjava odstotkov je zadovoljnih, le maj- tem za odraz fi nančnih zmožnosti na dan malice. lanskega števila dnevnih odmer- predpiše antipsihotik hen delež – 2 do 3 odstotke – pa družin. V tehničnih šolah se odloča- Pri pripravi šolskih obrokov se kov teh zdravil se je v primerjavi z nezadovoljnih. Večini se zdi pri- jo v večjem številu. Po drugi strani Podatki NIJZ kažejo, da je povprečno antidepresive morajo držati strogih smernic, letom 2015 povečala za več kot 12 merna tako izbira kot tudi velikost imajo v Mariboru dijaki tudi več podobnih tistim v osnovnih šolah. lani prejemalo 7,6 % populacije, v Podravju je ta delež še milijonov. Sorazmerno so seveda obrokov. Kljub temu pa obisk ne možnosti za prehrano izven šole – Jedilniki so deležni tudi vsakole- višji tudi stroški. nekoliko višji. sledi pohvalam. Razlogi so po be- pekarn, trgovin, kioskov, dostave. tne kontrole. »Skušamo se držati Na Nacionalnem inštitutu za Kar se tiče zdravil z delovanjem na živčevje, je bilo sedah Plohla predvsem v navadah: Pred šolo se med vsakim odmorom teh smernic, vendar pravila včasih javno zdravje (NIJZ) ugotavljajo, največ predpisanih analgetikov, 48,1 odstotka. Na drugem »Navade iz domačega okolja se vrstijo številni dostavljavci hrane.« trčijo ob realnost. Ob doslednem da poraba antidepresivov naraš- mestu so psiholeptiki, 24 odstotkov, največji delež so jih prenesejo v šolo. Mi težko vzgaja- Dostavljavce je sicer mogoče opa- upoštevanju smernic bi zagotovo ča delno zaradi večjega števila predpisali prav v podravski in pomurski regiji. mo srednješolce, ki imajo že dokaj ziti tudi na Ptuju, a veliko redkeje. beležili še polovični upad števila pacientov z depresijo in drugi- Antidepresivi predstavljajo petino vseh predpisanih oblikovane prehranjevalne nava- Odločanje za malico je tako po tistih, ki so naročeni na malice.« mi psihičnimi motnjami, delno zdravil z delovanjem na živčevje. Najpogosteje predpisani de. Doma se kuha manj kot nekoč, besedah sogovornikov tudi od- Pri dijakih so po njihovem opaža- pa zaradi spremembe prakse antidepresivi so selektivni zaviralci privzema serotonina. več je hitro pripravljene hrane. V raz socialne šibkosti okolja; bolj je nju najmanj priljubljen del smernic predpisovanja zdravil. Enako Skupaj so ta zdravila zdravstveno blagajno v letu 2024 določeni meri pa gre verjetno tudi šibko, več otrok je prijavljenih na ribe in ribje jedi, za katere se dijaki ugotavlja tudi strokovni direktor stala več kot 13,3 milijona evrov, izdanih je bilo 686.145 za vpliv vrstnikov in trende. Če gre malico. »Pozna pa se tudi razkorak zelo redko odločijo, različne žitari- Psihiatrične bolnišnice Ormož receptov za antidepresive. V primerjavi z letom 2015 je družba na hamburger, bo verjetno med osnovno šolo, ko so učenci ce in jedi iz polnozrnatih sestavin, Miloš Židanik: »Kar se tiče na- to porast za dva milijona evrov. Antipsihotike v največji šel z njimi tudi tisti, ki je naročen postavljeni pred mnogo manjšo iz- tudi zelenjava, ki jo dijaki pogosto raščanja porabe antidepresivov, meri predpisujejo psihiatri, sledijo zdravniki družinske na malico. Vsekakor imajo pri nas biro obrokov, ter srednjo šolo, ko zaobidejo. Zelo nepriljubljene so predvidevam, da ima to koreni- medicine, ki so jih v letu 2024 predpisali v 25 odstotkih, in možnost izbire zdrave hrane. Gre- so dijaki v izbirah že bolj svobodni. tudi enolončnice. Dijaki imajo kljub ne v različnih razlogih. Eden od zdravniki splošne medicine v 8,9 odstotka. mo jim čim bolj nasproti in vključu- Zato posegajo po stvareh, ki so jih temu vsak dan možnost izbire njih je gotovo, da pomirjevala jemo jedi, ki jih imajo radi.« morda bolj željni. Nekateri tako vsaj enega ali dveh obrokov, ki sta ustvarjajo telesno odvisnost, vsak dan malicajo hamburgerje in sestavljena strogo po smernicah, zato je že nekaj časa predpisova- Velike razlike med mesti področju izboljšuje in da zazna- sendviče.« Število samomorov a se dijaki zanje odločajo v zelo nje teh zdravil povezano z večjo vajo upad stigme ter večjo prip- in šolami Zdrav obrok redkokoga majhnem številu. »Raje posegajo budnostjo zdravnikov. Predpi- ravljenost ljudi priznati si psihič- še vedno Slorest skrbi za prehrano v šte- po različnih mesnih jedeh in teste- sovanje antidepresivov v smislu no motnjo: »Več je tudi znanja previsoko ninah na sto in en način.« redne terapije nadomešča pred- vilnih slovenskih šolah. »Delež zanima o različnih psihičnih stiskah, več Poraba antidepresivov in an- dijakov, ki se odločajo za toplo V Slorestu za ptujske dijake pov- Poleg obroka imajo dijaki vsak pisovanje pomirjeval, ker si ’pot- iskanja poti do večje psihične tipsihotikov narašča, upada pa dan na voljo tudi poljubno količino rebo’ vsak bolnik predstavlja po malico, je na Ptuju v primerjavi z prečno vsak dan pripravijo nekaj stabilnosti preko socialnih omre- poraba pomirjeval, kar je po mne- večjimi mesti pravzaprav zelo vi- manj kot 1000 obrokov, odvisno svežega sadja in solato ter napitek. svoje.« žij in interneta. Antidepresivi se nju stroke bolje, saj pomirjevala Dvakrat na teden jim v avtomatih v Depresija sicer velja za eno predpisujejo za široko paleto psi- hitreje povzročajo telesno zasvo- avli v skladu s smernicami ponudijo najpogostejših bolezni sodob- hičnih težav. Ne samo za depre- jenost. Psihiatrična zdravila sicer vodo, trikrat tedensko pa neslad- nega časa, po oceni Svetovne sijo, tudi v primeru anksioznosti, rešujejo življenja in so izjemno kan sadni čaj. zdravstvene organizacije naj panike ter osebnostnih motenj.« učinkovita, a psihološki ukrepi in bi jo imelo skoraj štiri odstotke Pozitiven premik naj bi prines- podpora so izjemnega pomena. Hrano, ki ostane, prebivalstva. Zdravniška pomoč, la tudi širitev centrov za duševno Antidepresivi niso tablete sreče. brezplačno razdelijo ustrezna terapija in zdravljenje z zdravje na primarnem nivoju, kar Strokovnjaki opozarjajo, da so dijakom antidepresivi je pogosto edini iz- ustvarja hitrejše in širše prepo- psihične bolezni enako realne kot hod iz čustvenih stisk. znavanje psihičnih stisk na tere- fi zične, saj vplivajo na sposobnost Pomembna, poudarja Plohl, pa je tudi praksa, ki jo dijaki očitno Več je znanja o različnih nu. Tudi to posledično povečuje funkcioniranja. Zdravljenje pa je predpisovanje antidepresivov. zelo individualno. Tudi v prosti dobro sprejemajo: vso hrano, ki psihičnih stiskah Izčrpanost, tesnoba, brezvolj- prodaji so na voljo zdravila brez ostane po koncu malic, dijakom Čeprav stigma okrog psihičnih nost, občutek praznine, nezado- recepta, ki vplivajo na boljše po- razdelijo brezplačno. »Včasih je bolezni še vedno ni popolnoma voljstva, vse to pogosto kaže na čutje. Na tržišču je več prehran- presežka hrane več, drugič manj. odpravljena, Židanik iz izkušenj psihične težave, ki jih nemalokrat skih dopolnil, ki lahko izboljšajo Nekateri, predvsem odraščajoči ugotavlja, da se stanje na tem ni možno odpraviti brez zdravil. psihološko stanje, pomirjanje, fantje, se za to, da pridejo po do- vendar jih ne moremo opredeliti datno malico, odločajo, ker jim je kot antidepresive. prva malica morda količinsko pre- Naraščajoče število samomo- majhna, drugi morda zaradi soci- rov v zadnjih letih je ena najres- alnih razmer. Za marsikaterega je nejših posledic nerešenih psihič- malica edini topli obrok v dnevu. nih težav. Samomorilni količnik Če ga poje prvič okoli 10. ure in je v Sloveniji zelo visok, 18 na sto nato še po 12. uri, ni lačen. Sicer pa tisoč prebivalcev, medtem ko ne kontroliramo, kdo in iz kakšnih je povprečje Evropske unije 11. razlogov pride, najpomembnejše Pravočasno prepoznavanje stisk je, da resnično vso hrano na vseh bodisi pri sebi bodisi pri bližnjih je šolah v celoti razdelimo. Da hrane Foto: S. Švigelj zato ključno. Tudi ali predvsem v ne zavržemo ali je ne nosijo zapos- Skupaj so ta zdravila zdravstveno blagajno v letu 2024 stala več prihajajočih prazničnih mesecih, Foto: ČG leni domov.« kot 13,3 milijona evrov, izdanih je bilo 686.145 receptov za antide- ki niso za vse enako evforični. malico kupuje tudi v bližnjih trgovinah. Hojka Berlič presive. Dženana Kmetec 8 Politika torek  2. decembra 2025 Podravje  Vlada na regijskem obisku Cirkulane  Občina še vedno usmerja napore v dom starejših Mariborčanom milijoni, Ptuju pozdravi … Prihodnost Katarinine vasi je negotova Občina Cirkulane si še vedno prizadeva za uresničitev projekta Katarinina vas oz. za izgradnjo manjšega doma Četrtkov bolj kot ne protokolarni obisk vladne ekipe v za starostnike. Naložbo so vključili tudi v predloga proračunov za leti 2026 in 2027. Spodnjem Podravju ni imel kakšnega posebnega od- meva. Za razliko od Maribora, kjer so si zagotovili 21 milijonov evrov za Center Rotovž in položili temeljni kamen za dodatne prostore zdravstvene fakultete, se v naših občinah ni dogajalo nič podobnega. Foto: EK Cirkulanski svetniki so na zadnji seji soglasno potrdili prvi predlog proračuna za leti 2026 in 2027. Foto: EK Jože Novak z ekipo in županom Borutom Kolarjem na ogledu Županja Antonija Žumbar je v kratkem udeležiti sestanka na za leto 2026 znaša približno osem za leto 2026, so subvencije za glo- sanacije Pesnice v Forminu občinski svet seznanila, da se za Ministrstvu RS za solidarno priho- milijonov evrov, bo namenjena in- binske vodnjake, za katere bo na izvajanje dejavnosti zanima Dom dnost. Drugo leto je predvidena vesticijskemu vzdrževanju in grad- voljo 9.000 evrov, ter dodelitev Na Ptuju se je na kratkem obisku pri županji Nuški Gajšek in pred- starejših občanov Tezno, vendar priprava PZI-projekta, v letih 2027– nji občinskih cest. Preplastiti name- enkratne denarne pomoči mladim stavnikih Perutnine Ptuj oglasil gospodarski minister Matjaž Han, je trenutno še veliko stvari nedo- 2028 pa izgradnja, če bodo pridobi- ravajo kar nekaj cestnih odsekov, in mladim družinam za prvo reše- ki je nato odšel še v Markovce, kjer se je srečal še z markovskim, rečenih. Dom upokojencev Ptuj je li sredstva na razpisih. med njimi tudi odsek od Pristave vanje stanovanjskega problema. dornavskim in gorišniškim županom. Minister za javno upravo Franc sicer že dal vedeti, da se predvsem do Paradiža (300.000 evrov), ter Pravilnik je še v pripravi, proračun Props si je ogledal prenovljeno stavbo upravne enote, zdravstvena zaradi kadrovskih težav v tem pro- Ogromno denarja zaključiti ali na novo začeti sanaci- pa za tovrstne ukrepe predvideva ministrica Valentina Prevolnik Rupel pa se je mudila v Ormožu, kjer jektu ne vidi. za ceste je približno dvanajstih plazov. Med 20.000 evrov. je pohvalila razvojne usmeritve tamkajšnje psihiatrične bolnišnice, ki Občina je trenutno v postopku večjimi plazovi so: Medribnik–Bre- Za Javni zavod Belana so namerava v prihodnje zgraditi še negovalno bolnišnico. pridobivanja gradbenega dovo- Usoda projekta Katarinina vas zovec (561.000 evrov), Pohorje sredstva povečali s 60.000 na ljenja za objekt. Celotna vrednost tako ostaja negotova, na občini pa (495.000 evrov), Paradiž (361.000 80.000 evrov, da bo zavod lahko naložbe znaša približno 2,3 mili- se bodo medtem posvetili drugim evrov), Brezovec (495.000 evrov), zagotovil svoj delež pri razpisih za jona evrov, občina pa bo morala naložbam, ki so uvrščene v pro- Mali Okič (373.000 evrov), Velik Vrh nepovratna sredstva. Med novimi zagotoviti približno pol milijona računa za prihodnji dve leti. Med (307.302 evrov), Pristava (462.400 pridobitvami na področju turizma evrov lastnih sredstev, za kar bi v večjimi investicijami v letu 2026 je evrov) in Gradišča (350.000 evrov). bo hiška medu, ki jo bodo postavili letu 2027 najela posojilo. Po župa- dokončanje gasilskega doma, kar Županja je ob tem poudarila, da v Parku dediščine. njinih besedah bo do konca letoš- bi se po načrtih moralo zgoditi sep- imajo vedno več težav z izvajalci, V letu 2027 bodo predvidoma njega leta najverjetneje jasno, ali tembra. Za projekt je predvidenih ki pogodbe sicer podpišejo, a dela nadaljevali investicije iz preteklega bodo projekt lahko uresničili ali 500.000 evrov, največji strošek pa ne začnejo ob dogovorjenem roku, leta. Če bodo uspešni na razpisu, ne. Vodstvo občine, ki želi projekt bo predstavljala zunanja ureditev, ker so preobremenjeni. pa bodo zgradili prizidek k osnovni vključiti v razpise fi nančne per- saj je veliko površin za asfaltiranje. Med novostmi, ki so jih prav šoli. spektive 2022–2027, se namerava Več kot polovica proračuna, ki tako uvrstili v predlog proračuna Estera Korošec Foto: Občina Dornava Ministrica Asta Vrečko je podpisala pogodbo za upravljanje oranžerije v Dornavi. Slovenija  Kaj razkriva pogled na koledar? V Markovcih se je z župani že v sredo pogovarjal minister za na- ravne vire Jože Novak, ki si je nato ogledal še slabih 300.000 evrov vredno sanacijo Pesnice v Forminu. Dela naj bi bila končana kmalu, Pesnica pa naj bi po sanaciji zagotavljala pretočnost do 130 m3 vode. V letu 2026 le sedem praznikov Na Borlu je Novak podpisal še 12,5 milijona evrov vredno pogodbo z Zavodom RS za varstvo narave. med tednom Obrnili smo še zadnji list na koledarju 2025 in najver- jetneje je že marsikdo poškilil na razporeditev prazni- kov v novem koledarskem letu. Tisti, ki je to storil, je žalostno ugotovil, da bomo v letu 2026 zgolj sedem praznikov obeležili med tednom. V letu 2025 je bila razporeditev Drugih dela prostih dni imamo praznikov, ki so obenem tudi dela šest, to so verski prazniki: veliko- prosti dnevi, ugodna. Razporejeni nočna nedelja, binkoštna nedelja, so bili tako, da jih je bilo deset med Marijino vnebovzetje ... A kot že tednom, od tega sta 1. in 2. maj ime prvih dveh pove, sta dva ved- Foto: MGTŠ Minister Han z ekipo in župani v Markovcih priročno padla na četrtek in petek, no v nedeljo. Velikonočni ponede- enako se nam obeta ob božičnih ljek je seveda na ponedeljek. Kulturna ministrica Asta Vrečko je v Dornavi podpisala pogodbo praznikih. Zgodba se bo ponovila Foto: Pixabay o upravljanju oranžerije, ki jo prevzema dornavski javni zavod. Infra- še ob prestopu v novo leto, nato In drugi prazniki? V prestopnem letu 2024 je bilo kar 12 praznikov med letom, letos strukturna ministrica Alenka Bratušek je v Kidričevem uradno odprla pa bo prvi praznik med tednom Prešernov dan bo v letu 2026 v deset, prihodnje leto jih bo sedem, v letu 2027 le šest. pragersko obvoznico, ki so jo medtem vozniki že dodobra preizkusi- šele velikonočni ponedeljek. nedeljo, velika noč 5. in velikonoč- li, pogledala pa je tudi na gradbišče ceste Markovci–Gorišnica. Kidri- V Sloveniji imamo 16 državnih ni ponedeljek 6. aprila. Dan upora četrtek, 25. junija. Marijino vnebo- dela prostih dni med tednom in s čevo je gostilo tudi regijsko srečanje ravnateljev s šolskim ministrom praznikov, od katerih jih kar sedem proti okupatorju bo v ponedeljek, vzetje, dan reformacije in spomina tem izplačanih nadomestil oz. do- Vinkom Logajem. Kmetijske ministrice pa zaradi bolezni ni bilo na ni dela prostih, na primer dan slo- 27. aprila, nato pa za prvomajske na mrtve bodo ob koncih tedna, datkov, manj motenj v poslovanju srečanje v Videm. Minister za notranje zadeve Branko Zlobko se je venskega športa, dan Rudolfa Ma- praznike sledi podaljšan konec medtem ko bo božič v petek, 25. in lažje načrtovanje dela, a na drugi sprehodil po MMP Gruškovje in se nato v Podlehniku ustavil še na istra ... Obeta se še razglasitev 17. tedna, saj bomo 1. maj prihodnje decembra, v soboto pa dan samo- strani imajo prazniki med tednom policijski postaji ter se srečal z županom Sebastianom Toplakom. državnega praznika, ki prav tako leto obeležili v petek. Z dnevom stojnosti in enotnosti. pozitiven vpliv na potrošnjo, pred- Premier Robert Golob se je ustavil zgolj v Mariboru; v katero od ne bo dela prost, to je dan Triglava, dopusta bodo številni že konec ju- Razporeditev praznikov v letu vsem v turizmu, in dobro počutje občin Spodnjega Podravja mu ni uspelo priti. ki naj bi ga vsako leto obeležili 7. nija užili manjše poletne počitnice, 2026 verjetno pozdravljajo pred- zaposlenih. Uredništvo avgusta. saj bomo dan državnosti obeležili v vsem delodajalci, saj pomeni manj Mojca Vtič torek  2. decembra 2025 Podeželje 9 Podravje  Tečaj za kvalifi cirane prijavitelje še vedno mrtva črka na papirju V kmetijstvu kot pri nogometu – vsak misli, da vse ve Že dve leti mineva, odkar je bil sprejet zakon o zaščiti živali, ki je uvedel tudi kvalifi cirane prijavitelje, torej osebe, ki bi beležile morebitne Dvoumni zakonski predpisi primere mučenja živali oz. ocenjevale delo kmetov z živalmi. Doslej tega naziva ni prejel še nihče. Zaradi nejasnosti členov zakona imajo kmetje in nevladniki vsak svojo različico Kvalifi cirani prijavitelj je lahko vsak pol- interpretacije zakonskih opredelitev. V noletni državljan, ki je najmanj tri leta ak- društvu Anima pravijo: »Naše mnenje je, da tiven član nevladne organizacije, ki deluje mora uradni prijavitelj vedno delati skupaj v javnem interesu na področju zaščite ži- z inšpektorjem, t. i. uradnim veterinarjem, vali, ter ima opravljeno predhodno uspo- in da fotografi ra v njegovi navzočnosti. sabljanje. Slednje izvaja Nacionalni center Razen če fotografi ra s ceste oz. javne povr- za dobrobit živali. »Usposabljanje obsega šine. V trenutku, ko pa stopiš na lastniško 65 ur, in to s področij živalske anatomije, parcelo, pa mora biti zraven uradna ose- fi ziologije in patofi ziologije, patologije, ba.« Anton Medved iz Sindikata kmetov etologije ter zaščite in dobrobiti,« je tema- Slovenije pa določbe razume, da fotogra- tike, ki jih naslavlja izobraževanje, naštel fi ranje brez prisotnosti veterinarja ni dovo- vodja centra Ožbalt Podpečan. Čeprav so ljeno. In katera interpretacija drži? »Nevla- okvirna področja znana, pa izobraževanje dne organizacije v javnem interesu lahko še nima določene cene, prav tako še ni bil opozarjajo skrbnike živali na nepravilnosti izobražen noben kvalifi cirani prijavitelj. V društvu Anima pravijo, da je razlog v prip- in nezakonitosti v zvezi z zaščito živali. Če ravljenem, a nesprejetem pravilniku. »Dr- pa prijavitelj fotografi ra, mora upoštevati žava v tem času še ni v celoti vzpostavila tudi naslednji odstavek, torej da lahko fo- izvedbenega okvira: sprejet in uveljavljen tografi ra v navzočnosti uradnega veteri- mora biti pravilnik, ki natančno določa vse- narja,« pojasnjujejo na Upravi RS za varno Foto: Freepik bino usposabljanj, potek izpitov in druge hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. pogoje, šele nato je mogoče usposabljanja Oktobra 2023 so bile sprejete spremembe zakona o zaščiti živali, ki so uvedle tudi institut kvalifi ciranih prijaviteljev nepravil- V sindikatu so s tovrstno omejitvijo zado- dejansko razpisati in izvesti.« nega ravnanja z živalmi. Prijavitelj lahko skrbnika živali, pri katerem zazna nepravilno ravnanje, pozove k pravilnemu ravnanju voljni, obenem pa skeptični do spoštovanja in v primeru neodzivnosti ali nadaljevanja kršitev poda prijavo v reševanje upravnemu organu, pristojnemu za veterinarstvo. teh določb. »Sprašujem se, ali bodo prijavi- Nevladne organizacije so telji res delali na takšen način, ob tem pa pripravljene samo na papirju, čeprav bi lahko v praksi to dejansko možno. Tako bo naše delo na skrbniku živali, pri katerem zazna nepravil- pogrešam sankcije za prijavitelje, ki ne pomembno prispeval k odkrivanju nepra- terenu končno tudi jasno in izrecno zakon- no ravnanje, fotografi ra nepravilnosti. Že bodo spoštovali določb. Da ne bo pomote Ob tem je bila vzpostavitev kvalifi ci- vilnega ravnanja z živalmi.« Mojca Gričar iz sko urejeno in prepoznano.« naslednji odstavek pa pravi, da lahko prija- – v sindikatu zagovarjamo humano delo z ranih prijaviteljev tudi predmet ustavne društva Anima dodaja, da imajo nevladne Zakon kvalifi ciranim prijaviteljem do- vitelj nepravilnosti fotografi ra le v primeru živalmi, saj ti žival skrb povrne, vendar tako presoje, kar je dodatno zavleklo postop- organizacije interes, da se sistem čim prej pušča, da nepravilnosti fotografi rajo, a jih suma povzročanja nepotrebnega trpljenja kot se vsak čuti sposobnega za komentira- ke in po oceni društva povzročilo tudi vzpostavi in začne delovati. »Pri nas smo obenem tudi omejuje. Zapisano je, da lah- živali ob navzočnosti uradnega veterinarja. nje nogometa, je podobno v kmetijstvu,« precejšnjo zadržanost pri implementaciji. pripravljeni, da vsaj en naš član opravi zah- ko prijavitelj v sodelovanju z uradnim vete- Ob prebranem se seveda porodi vprašanje, pravi sindikalist Anton Medved. »Rezultat je, da institut zaenkrat obstaja tevano usposabljanje in izpit takoj, ko bo rinarjem, tudi ob njegovi navzočnosti, pri ali veterinar mora biti prisoten ali ne. Mojca Vtič Ormoško  Odzivi na vračanje vinogradov Puklavec Family Wines Skladu Velika Nedelja  Šola je praznovala »Pri usodi vinogradov bi morali imeti Dva zgodovinska besedo tudi agronomi« mejnika Nedavno so na Osnovni šoli Velika Nedelja s podru- Nedavno smo poročali, da na Ormoškem razburja napoved kleti Puklavec Family Wines, ki Skladu kmetijskih žnico Podgorci slavnostno obeležili kar dva zgodo- zemljišč in gozdov vrača 45 hektarjev terasastih vinogradov zaradi previsokih stroškov obdelave. O tej proble- vinska mejnika: 370 let od prve omembe učitelja v matiki so razpravljali tudi na Kmetijsko-gozdarskem zavodu (KGZ) Ptuj. Veliki Nedelji ter 130 let šolske zgradbe. Glede vinogradov, ki jih je imela v zakupu Puklavec Family Wines in ki po treh desetletjih starem občinskem odloku ležijo na zašči- tenem območju Krajinskega parka Jeruzalemsko-Ormoške gorice, Občina Ormož kljub študiji in dol- gotrajnih pogovorih z Zavodom RS za varstvo narave ni našla skupne točke o možnosti za preoblikova- nje vsaj dela terasastih vinogradov v vertikalne. Zavod je prošnje kleti zavrnil, ta pa se je odločila vinog- rade vrniti. Kot bi od kmeta Foto: Puklavec Family Wines zahtevali, Za večino vinogradov naj bi se klet Puklavec Family Wines že dogovorila z novimi zakupniki, ki želijo da žanje s srpom terasaste vinograde obdržati. Foto: Občina Ormož »Zavod RS za varstvo narave v nje komentiral direktor KGZ Ptuj lahko obdelujejo le terase.« Zato številna soglasja, pomenilo.« Maj- Osrednja prireditev, ki je napolnila športno dvorano, je predsta- nekaterih delih nedvomno dob- Andrej Rebernišek in dodal, da nik- po besedah Reberniška prihaja do cen sicer še pojasnjuje, da lahko za- vljala vrhunec večmesečnih priprav, raziskovanja zgodovinskih virov ro deluje, v nekaterih delih pa je jer v tujini ni mogoče, da bi na pod- tega, da se celotni kompleksi ne kupniki Skladu vrnejo zemljišča le v in zbiranja spominov. V sklopu prireditve so namreč predstavili tudi njihovo delovanje za našo stroko lagi nekih študij, ki jih niti niso iz- obnavljajo več. primeru, da Sklad pridobi novega zbornik, ki na 170 straneh prinaša dragocen vpogled v zgodovino šo- nerazumljivo. Ko občina zaščiti delali agronomi, nekdo vztrajal pri Da na Zavodu RS za varstvo na- zakupnika. lanja in šolskih zgradb, od omembe prvih učiteljev pa vse do danes. neko krajino, vztrajajo pri terasah takih zahtevah za neko območje: rave niso pripravljeni popustiti niti Če interesa za zakup ni, mora Zbornik združuje strokovne prispevke zgodovinarjev in učiteljev ter tudi na 15-odstotnih naklonih vi- »Sam sem že večkrat opozarjal, za milimeter, je poudaril tudi Milan dotedanji zakupnik zemljišča obdr- osebne zgodbe in spomine prebivalcev kraja. nogradov, kar s strokovnega sta- da bi morali v vse tovrstne študije Majcen iz ljutomersko-ormoške žati. »Ampak to v tem konkretnem Na zgodovino šole se je v nagovoru spomnil tudi ravnatelj Stani- lišča sploh ni vzdržno pri današnji vključiti tudi agronome. Velikokrat izpostave Sklada kmetijskih ze- primeru pomeni, da morajo zemlji- slav Bezjak. Osvetlil je skromne začetke in poudaril, da so bili pro- ekonomiki pridelave. To je glede se dogaja, da smo sicer povablje- mljišč in gozdov: »Res je, držijo se šče enkrat ali dvakrat letno zmul- stori nekoč pogosto premajhni in hladni, učitelji pa eni redkih izo- ekonomike podobno, kot bi danes ni, a našega mnenja v zaključkih tistega, kar so občine sprejele pred čiti. To je vse. Velika verjetnost je bražencev v kraju. Postavitev šolske zgradbe pred 130 leti je tako nekdo imel njivo in bi rekel, da bo ne upoštevajo. Nato pa imamo tremi desetletji. A takrat je bilo še celo, da bodo ta vinograd izsekali.« pomenila izjemen korak naprej. pšenico žel ročno. Dolgoročno je dokument, kot je ta v Ormožu, ki veliko ročnega dela. Nobena ob- Sklad, še dodaja, ne more nikogar Na prireditvi so odprli tudi priložnostno razstavo, ki prikazuje ra- podobno tudi v vinogradništvu – je sedaj v veljavi že desetletja in čina pa ne želi dati vloge za spre- prisiliti, da bo vinograde obdelo- zvoj šolstva skozi dokumente, stare razredne fotografi je, učila, šol- nasadi bodo morali biti ekonom- zaradi katerega ljudje ne smejo membo teh odlokov, saj nihče ne val. ske pripomočke in posnetke o gradnji šole. sko primerno urejeni,« je dogaja- obnavljati vinogradov, temveč ve, kaj bi to danes, ko so potrebna hb HB 10 Kultura torek  2. decembra 2025 Ptuj  Jubilejna razstava Viktorja Gojkoviča Umetnikovi portreti so kipi z očmi Jubilejna razstava akademskega kiparja in restavratorja Viktorja Gojkoviča v Galeriji mesta Ptuj, ki jo spremlja tudi publikacija, ponuja pogled v prostor in čas umetnikovega ustvarjanja in dela. Za njeno postavitev in izbor del so poskrbeli Branko Vnuk, ki je tudi osrednji Razstavo v čast in poklon pobudnik projekta, Dušan Fišer in Marko Košan. 80-letnici umetnika Viktorja Gojkoviča je pripravil Pokrajinski V več kot pol stoletja dolgem ustvarja- muzej Ptuj - Ormož v sodelovanju nju je Viktor Gojkovič pomembno zazna- z Galerijo mesta Ptuj. Pokrajinski moval ne samo slovenski, temveč tudi tuji muzej Ptuj - Ormož se je z jubilejno kulturni prostor. Ustvarja še danes, kipari, razstavo umetniku poklonil že občasno pa tudi svetuje kot restavrator. ob njegovi 60-letnici, ko je izšel Za svoje restavratorsko in umetniško delo razstavni katalog in pozneje je prejel številna priznanja in nagrade. Da- tudi obsežna monografija z nes je resnično eden vrhunskih umetnikov naslovom Viktor Gojkovič: kipar na področju portretne plastike v Sloveniji. in restavrator, ki sta jo uredila Njegovi portreti so kipi s pogledom. »Za- Aleš Gačnik in Branko Vnuk. torej, ko gledamo portretne skulpture Vik- Razstavo ob 80-letnici Viktorja torja Gojkoviča, ne vidimo glave ali portre- Gojkoviča spremlja tudi portretni ta, vidimo osebnost človeka in oči!« izhaja dokumentarni film Mirana iz zapisa Branka Vnuka ob umetnikovem Harba z naslovom Naš Viktor, jubileju. ki ga je posnel ob umetnikovem Bil je tudi ustanovni član Grupe Junij 60. rojstnem dnevu in ga podaril skupaj s Haraldom Draušbaherjem, Sta- Pokrajinskemu muzeju Ptuj - netom Jagodičem in Enverjem Kaljancem, ki je kmalu po ustanovitvi prerasla lokalne Ormož. Foto: Črtomir Goznik okvire. Na številnih razstavah doma in na Viktor Gojkovič, eden vrhunskih umetnikov na področju portretne plastike v Sloveniji tujem se ji je pridružilo več kot 200 umetni- kov iz 39 držav sveta. Prav tako je bil tudi sakralna plastika, ki pa sta v večini predsta- na odprtju razstave povedal direktor Po- prispevkov v publikaciji: Branku Vnuku, ki razgrajene forme preko abstrakcije vse do član skupine priznanih likovnih pedagogov vljeni s fotografi jami, saj ju zaradi samega krajinskega muzeja Ptuj - Ormož Aleksan- jo je tudi uredil, Marku Košanu in Dorote- realistične in impresionistično učinkovane PA-71, ki je delovala na Pedagoški akademi- značaja ni mogoče prestavljati. Tako raz- der Lorenčič. ji Kotnik ter Ministrstvu RS za kulturo in portretne spomeniške plastike ter ekspre- ji v Mariboru. stava kot spremljajoča publikacija pričata Zahvalil se je vsem, ki so sodelovali pri Mestni občini Ptuj, ki sta projekt fi nančno sivno naglašenih sakralnih del. Gojkovičev Po končani specialki se je leta 1973 o izjemnem delu izjemnega umetnika,« je pripravi in postavitvi razstave, avtorjem podprla. Posebej pa se je zahvalil Viktorju kiparski opus sestoji iz otroške plastike in zaposlil kot restavrator na Zavodu za Gojkoviču za večdesetletno odlično sode- zlasti portretov, pa tudi posmrtnih mask, varstvo naravne in kulturne dediščine v lovanje s ptujskim muzejem, za neprecen- monumentalnih spomeniških del, fi gural- Mariboru, kjer je ostal vse do upokojitve ljiv prispevek ter pečat, ki je še kako viden, nih kompozicij, reliefov in fi guralnih reši- v letu 2009. Med letoma 1973 in 1992 je prisoten, pa ne samo v muzeju, na Ptuju, tev z modernim konceptualnim značajem. poučeval plastično oblikovanje na nek- v regiji in širše, z iskreno željo, da bi mu V bogastvu njegovih plastik se odraža vrh danji Pedagoški akademiji v Mariboru. Je zdravje služilo. umetnikove ustvarjalne moči. Njegova član Zveze društev likovnih umetnikov ustvarjalna sila pa posebej izstopa v por- Slovenije in Društva likovnih umetnikov Plastike – vrh Gojkovičeve tretih,« je umetniško ustvarjanje Viktorja Maribor. ustvarjalne moči Gojkoviča, ki je ustvaril izjemno število del, skoraj tisoč, predstavil Branko Vnuk. Za Razstava izjemnega umetnika Umetniško ustvarjanje Viktorja Gojkovi- vse, ki ga poznajo in se poklanjajo njegove- in izjemnih del ča in spremljajočo publikacijo je predsta- mu delu, je bil vedno velik in iskren človek. vil muzejski svetnik Branko Vnuk. »Kljub To je pokazala tudi množična udeležba na »Cilj letošnje razstave je umetniku v čast temu da je celotno poklicno kariero posve- odprtju razstave. predstaviti njegov kiparski opus s poseb- til ohranjanju slovenske kulturne dedišči- Razstavo Viktor Gojkovič ob umetni- nim poudarkom na portretni plastiki, ki ne, je postal eden najplodnejših kiparjev kovi 80-letnici je odprla ptujska županja je nekakšna rdeča nit zasnove razstave. na območju SV Slovenije. Zmeraj znova se Nuška Gajšek. Na ogled bo do 26. januarja Vključeni so tudi kiparski ciklusi (kapite- Foto: Črtomir Goznik je preizkušal v različnih slogovnih smereh, 2026. li, objekti, variante in sožitja) ter javna in Publikacija Viktor Gojkovič, ki je izšla ob umetnikovi 80. obletnici. zato njegova dela segajo od kubistično MG Dornava  Proslavili 30 let okteta Pevci so kulturni ambasadorji občine V soboto, 22. novembra 2025, je bilo v dvorani kulturnega centra Dornava nadvse slovesno. Člani Okteta Dornava so s kon- Lükari Dornava, od takrat pa de- vodila umetniška vodja Jožica Lo- certom obeležili 30 let neprekinje- luje kot samostojno društvo pod vrenčič Kos, leta 2016 pa je taktirko nega delovanja. okriljem občine Dornava. Njihova predala Tomažu Mohorku, ki oktet Trideset let ni le številka. Je pot, prva umetniška vodja je bila Simo- vodi in v njem prvi tenor prepeva je zgodba. Zgodba posameznikov, na Žgeč Veselič. Korepetirali sta še danes. ki jih povezuje ljubezen do pesmi, Metka Zagoršek in Lidija Žgeč, ki je Zraven Tomaža poje prvi tenor druženja in ohranjanja nečesa bila vmes krajši čas tudi umetniška Matej Markovič, drugi tenor pre- neprecenljivo lepega. Je zgodba vodja. V oktetu so ob ustanovitvi pevata Robert Šacer, ki je član ok- o prijateljstvu, odrekanju in preda- zraven drugih pevcev prepevali teta od ustanovitve, in David Vrabl, nosti. Ta večer so skupaj stopili na še Ernest Kokot, Dani Tement in prvi bas zastopata Matej Kavnik, ki pot spominov, se s hvaležnostjo Andrej Šmigoc, nato se je zasedba je hkrati tudi predsednik okteta, in spomnili preteklosti in se s pono- dokončno oblikovala in se deset Rudi Mohorko, drugi bas pa Beno som zazrli v prihodnost. Medse let ni spreminjala. Deset let so bili Kandrič in Andrej Toplak. Foto: Stanko Kozel so povabili vse nekdanje člane torej stalni člani okteta: Srečko Va- Člani okteta so na praznovanju zasedbe ter obe nekdanji umetni- lenko in Franc Vrabl, ki sta pela prvi zapeli šestnajst skladb iz svoje- čine Dornava. Za ves doprinos in najzaslužnejšim v imenu pevcev pridobiva in raste. Ustvarjanje v ški vodji. In ker ima vsaka zgodba tenor, Robert Šacer in Drago Zupa- ga bogatega repertoarja. Vodja trud so letos ob občinskem prazni- izročil zahvale. Koncert je povezo- ljubiteljski kulturi je prostor, kjer se svoj začetek, je vedno nekdo, ki je nič, ki sta pela drugi tenor, Franc OI JSKD Ptuj je ob tej priložnosti ku občine Dornava prejeli jubilejno vala Martina Horvat. učimo potrpežljivosti, vztrajnosti, zaslužen za njeno rojstvo. Gospe Slodnjak in Jože Peteršič, prvi bas, štirim pevcem podelila jubilejne občinsko priznanje. Vsak posameznik, ki se poda na sodelovanja in veselja do življenja. Slavica Bratuša in Metka Zagoršek ter Franc Žgeč in Marjan Veselič, ki Gallusove značke. V goste so člani Dvorana je bila polna do zadnje- pot ustvarjanja ljubiteljske kulture, Ljubiteljska kultura bogati sta leta 1995 dali pobudo in ideja sta pela drugi bas. Zaradi vmesnih okteta ta večer povabili Tambura- ga kotička, kar je še dodatno potr- ne glede na žanr, vanjo vloži drago- ustvarjalca in skupnost, ki ji sledi. je padla na plodna tla. Zbralo se zamenjav in odhodov so v oktetu ški orkester KUD Majšperk, ki jih dilo pevce, da so nepogrešljiv del cen del sebe: svoj prosti čas, svojo Prebuja čustva, povezuje ljudi in je osem mož, odličnih pevcev, in prepevali še: Marko Krajnc, Robert vodi dirigent Drago Klein, ob njiho- lokalne skupnosti in širše. energijo, talent in svojo predanost. ohranja tradicijo. In prav ti nevidni pesem še kar traja. Od leta 1995 Horvat, Bojan Petek, Dominik Soli- vi spremljavi so tri skladbe zapele Zbrane je nagovoril župan ob- Odreka se udobju prostih večerov, prispevki posameznikov so tisti, ki do 2011 je oktet deloval kot sekcija na in Karl Žampar. pevke Uriele. Oktet Dornava je čine Dornava Milan Šilak, pred- vikendom brez obveznosti in po- kulturi dajejo dušo. Turistično-etnografskega društva Od leta 2005 do 2016 je oktet nedvomno kulturni ambasador ob- sednik okteta Matej Kavnik pa je gosto tudi družini. A hkrati s tem Martina Horvat torek  2. decembra 2025 Ljudje in dogodki 11 Podravje  Ptujski dijaki tekmovali na Gostinsko-turističnem zboru Slovenije Podravje  Dijakom predali vozilo Amarok Zlato za burger z bučnim oljem in zeljem Velika pridobitev za sodoben pouk Dijaki četrtega letnika poklicno-tehniškega izobraževanja (smer živilsko-prehranski tehnik) na Šoli za eko- nomijo, turizem in kmetijstvo Ptuj so se prvič udeležili Gostinsko-turističnega zbora Slovenije, ki je letos Strojna šola Ptuj, ki deluje v sklopu Šolskega centra potekal na Brdu pri Kranju, ter se domov vrnili s kar štirimi medaljami v mladinski konkurenci – eno zlato, Ptuj, je bogatejša za vozilo Volkswagen Amarok, dvema srebrnima in bronasto. ki sta jim ga za potrebe praktičnega pouka predali podjetji Porsche Slovenija in Dominko Ptuj. Gre za »Uspehov ni brez vaje, vztraj- pomembno pridobitev za kakovostno izobraževanja nosti in trdega dela, predvsem na tekmovanjih, ki se jih udeležuje dijakov, hkrati pa tudi primer zglednega sodelovanja večje število dijakov in študentov. med šolami in gospodarstvom. Naši dijaki so namreč tekmovali tudi v konkurenci s študenti do Nova pridobitev bo pomembno nadgradila sedanjo zbirko pet- 21 let,« recept za uspeh razkriva najst ali dvajset let starih učnih vozil v avtoservisnih delavnicah učitelj praktičnega pouka strežbe Strojne šole Ptuj, ki niso več konkurenčna vozilom, ki so ta trenutek in kuharstva ter mentor dijakov na tržišču. »Veselimo se dela s tem vozilom, saj nam bo omogočalo Zlatko Kekec. Gostinsko-turistični vpogled v sodobnejše tehnologije, kot jih imamo trenutno na voljo v zbor Slovenije je prireditev turiz- šolskih delavnicah. Zato je to pomemben prispevek k strokovnemu ma in gostinstva, ki ima v Sloveniji razvoju naših dijakov, pa tudi učiteljev,« je ob predaji vozila poveda- najdaljšo tradicijo. Združuje tako la ravnateljica šole Anja Jesenek Grašič in pojasnila, da so do sedaj zaposlene v gostinstvu in turizmu težavo z nekoliko starejšimi vozili reševali tako, da so servisirali so- kot tudi mladino, ki se izobražuje Foto: ČG dobnejše avtomobile od zunaj, ki so bili v lasti družin dijakov, pa tudi za delo v stroki. Prireditev tekmo- Trije bodoči živilsko-prehranski tehniki so se domov vrnili s kar štirimi medaljami. učiteljev. valcem omogoča prikaz lastnega strokovnega znanja, primerjavo s Anej Veber se lahko pohvali z kumarica v sladki alkoholni pijači. obiskovali že program srednjega kolegi iz stroke ter predvsem iz- bronastim priznanjem v pripravi in Pri kavi pa se mi zdi odločilnega po- poklicnega izobraževanja gastro- menjavo praks in izkušenj. postrežbi kave ter srebrnim prizna- mena ravnovesje okusov, harmoni- nom hotelir. Nujno pa je vložiti njem v pripravi in postrežbi kok- ja, da kava ni potisnjena v ozadje.« tudi veliko lastnega truda. Vsi trije Nejc, Anej in Klemen tejlov. Za uspeh je moral pripraviti Klemen Benko je tekmoval v fantje preko praktičnega pouka tekmovali v štirih dve lastni kreaciji. Njegov koktejl je pripravi in postrežbi jedi v ponvi in študentskega servisa delajo pri kategorijah bil sestavljen iz gina, kumaričnega big pan, v kateri je kuhanje precej različnih delodajalcih, kjer so si sirupa, meloninega likerja in spri- zahtevno: »Pri kuhi v tako veliki nabrali že lepe izkušnje,« je še po- Nejc Mohorič je osvojil zlato v ta. Pri kavi je izbral nekoliko bolj posodi je pomembno, da ogenj vedal Kekec. kategoriji priprave in postrežbe jesenske note, in sicer kostanjev ni prevelik, saj se lahko jed zažge, Naloga mentorja pa je pred- burgerja. »Morda je bilo odločilno, sirup, campari, espreso ter spenje- pa tudi ne prešibak. Tudi količine vsem, da jih usmerja in jim ponu- da sem uporabil sestavine, zna- no mleko z muškatnim oreščkom. so večje. Pripravil sem testenine ja vadbo v pogojih, primerljivih čilne za kraje, iz katerih prihajam »Morda sem imel pred drugimi ne- fettuccine s kozicami in gobami, s tistimi na tekmovanju: »Različ- – Slovenske gorice. Vsak burger koliko prednosti, saj sem pred tem saj je bila to kombinacija, ki mi je ne zanimive ideje smo nekako s pač ni pripravljen z bučnim oljem pol leta med delovno prakso delal bila od vseh najbolj všeč.« skupnimi močmi presortirali. Vča- in kislim zeljem. Tudi sicer so za do- v tujini, kjer sem spoznal druge Dijaki so se na tekmovanje prip- sih je kakšno idejo treba nekoliko ber burger odločilne kakovostne okuse in načine priprave. Zato sem ravljali med poukom, v priprave pa omejiti ali drugače oblikovati, a v sestavine ter izvirnost, čeprav si hotel pripeljati okuse, ki nam v Slo- so vložili tudi veliko prostega časa. glavnem so bili fantje zelo izvirni in včasih najprej morda v dvomih, ali veniji morda niso toliko znani. Da »Prvi pogoj za tak uspeh je neko inovativni.« nekaj sodi vanj ali ne.« lahko ljudje vidijo, da je lahko tudi znanje. Vsi trije so v preteklosti hb Podravje  Uporabnika ZUDV Dornava sta se poročila Mladoporočencema iščejo stanovanje Bivanje oseb z motnjami v duševnem razvoju in oseb s pridobljeno možgansko poškodbo, ki živijo v sta- novanjskih ali bivalnih enotah, za mnoge pomeni pot do bolj samostojnega življenja. Med sostanovalci se Foto: ČG spletejo posebne vezi, tudi ljubezenske. Dijaki bodo na novem vozilu lahko v praksi preizkusili vse tisto, kar se učijo pri strokovnih predmetih: od podvozij, motorjev, prenosnih Proces deinstitucionalizacije sistemov na vozilih do diagnostike. Če bodo naleteli na nerešljive te- sega v leto 1993, ko so v stanova- žave, pa jim bo v oporo tudi Avtohiša Dominko. To ptujsko podjetje njih Zavoda za usposabljanje, delo za prodajo in servis vozil sicer sodeluje s Šolskim centrom Ptuj prak- in varstvo dr. Marjana Borštnarja tično vse od svoje ustanovitve. »Za nas je to zelo pomembno, saj so Dornava sprejeli prve uporabnike. dijaki, ki obiskujejo programe avtoserviser, avtokaroserist, naši bo- Letos imajo že 17 stanovanjskih doči kadri. Zato nam je zelo pomembno, da jim že na začetku šolanja skupin. Te so manjše, v njih je od omogočimo, da imajo čim več pripomočkov, torej vozil za učenje. S dva do šest uporabnikov, v dveh tem spoznajo znamke avtomobilov, se na njih učijo in se tako lažje bivalnih enotah pa je od 12 do 24 odločijo za nadaljnje šolanje v določeni smeri,« pravi direktor podje- uporabnikov. Skupaj je v vseh tja Zvonko Dominko, ki je v veliki meri zaslužen tudi za najnovejšo enotah 94 uporabnikov, ki so ob pridobitev šole. pomoči zaposlenih sposobni bolj »Že leta 1994 smo v neposrednem sodelovanju z družbo Mer- samostojnega življenja zunaj zavo- cedes-Benz pristopili k takemu projektu, v sklopu katerega smo da in vključevanja v širše okolje, pa ptujskemu šolskemu centru podarili vozilo z rekviziti, tj. motorji in tudi aktivnega sodelovanja v vsak- Foto: ČG menjalniki. Tudi s pomočjo Porsche Slovenija smo sicer že lani pripe- danjem življenju. »Gre za uporab- Ena izmed bivalnih enot je v Žabjaku. Skupaj je v stanovanjskih in bivalnih enotah ZUDV Dornava 94 ljali nekaj motorjev in menjalnikov, na katerih se lahko dijaki učijo.« nike, ki izrazijo željo in pri katerih uporabnikov. Najnovejša donacija pa je bila plod kar šestletnih dogovarjanj s to strokovne službe ocenijo, da so družbo. tudi sposobni za to. Vse izhaja iz prtih vrat na vseh šestih lokacijah: v svojcev in zaposlenih,« še pravi gočiti, da bi lahko zaživela na svo- Kot pojasnjuje Frenk Grilc, vodja skupine, ki izvaja tehnično uspo- uporabnika samega, to je ključno. bivalnih enotah Maribor in Žabjak, Lackova, ki bi si seveda želela, da jem. Iščemo primerno stanovanje. sabljanje v Porsche Slovenija, imajo sami vozni park vozil, ki jih upo- Še vedno pa tudi v teh enotah do- v dveh stanovanjskih skupnostih bi bil obisk boljši in da bi javnost Vedno jima nudimo podporo. Tudi rabljajo za šolanje v pooblaščeni mreži Porsche Slovenija. »Ta vozni bijo vso potrebno podporo zapo- na Ptuju in v Gorišnici ter v varstve- še bolje spoznala prednosti dein- če bosta živela sama, bomo seve- park seveda osvežujemo in obnavljamo ter vseskozi tudi razmišlja- slenih,« pojasnjuje Simona Lacko, no-delovnem centru v Dobrovcih. stitucionalizacije: »Vključevanje v da pomagali,« še sklene Lackova. mo, kako bi našim avtomobilom, ki so pri nas na nek način svoje strokovna vodja ZUDV Dornava in »Udeležba in obisk sta bila zado- skupnost je za naše uporabnike Ivanka Limonšek, direktorica odslužili, a zelo lepo skrbimo zanje in so v dobrem stanju, zagotovili vodja organizacijske enote deinsti- voljiva, vendar skupnost še vedno zelo pomembno, odprto sodelova- ZUDV Dornava, pa je izpostavila, neko drugo življenje. Mislim, da je zelo pomembno, da pri tem sode- tucionalizacije. ne kaže velikega interesa. Največ- nje je pot k njihovemu bolj samo- da so odprtost, razumevanje in lujemo z lokalnim okoljem, tako kot na Ptuju z Avtohišo Dominko.« je zanimanje je bilo v bivalni enoti stojnemu življenju in razumevanju povezovanje ključnega pomena za Avte, za katere ocenijo, da jih ne potrebujejo več za svoje namene, Skupnost ne kaže Maribor, ki je naša najnovejša in njihovih potreb.« razumevanje prednosti, ki jih pri- tako po besedah Grilca z največjim veseljem predajo srednjim šolam velikega interesa ... kjer trenutno biva 13 uporabnikov. Stanovalci prijateljujejo, se tudi naša deinstitucionalizacija. Seveda v nadaljnjo uporabo. Po besedah Grilca pa o vrednosti avtomobilov Dneva odprtih vrat se je udeležilo zaljubijo, dva med njimi sta se pred za tiste, ki so primerni in sposobni ob teh predajah nikoli ne govorijo, saj jih zanima predvsem lesk v Da bi tudi širši javnosti predstavi- okrog 20 ljudi. Na drugih lokacijah kratkim celo poročila. »To so zelo takšnega načina življenja. očeh dijakov, ko sedejo vanj in zaženejo njihov motor V6. li svoje delovanje, so izvedli dan od- so se oglasili posamezniki, nekaj lepe zgodbe. Skušamo jima omo- Dženana Kmetec hb 12 Ljudje in dogodki torek  2. decembra 2025 Majšperk  Dobrodelni šolski bazar Čas je največje darilo, ki ga lahko podarimo drug drugemu Praznične pesmi, rdeče kapice na ustvarjalnih glavah majšperških osnovnošolcev, zgodba, ki nas opominja, da v prehitrem tempu življe- nja ne smemo dopustiti, da pozabimo na najbližje, so bile topla uver- tura v prazničen zimski december. Vrtčevski otroci in osnovnošolci so v da se narava umiri in da se tudi ljudje bolj sodelovanju z zaposlenimi pripravili tra- obrnemo drug k drugemu. O decembrskih dicionalni božični bazar Diši po praznikih. željah še nisem razmišljal, bi pa na prvo Osnovnošolska telovadnica je pokala po mesto postavil zdravje, na službenem po- šivih. Zbrani starši, sorojenci in drugi so dročju pa, da bi smele ideje za zavod oz. najprej prisluhnili kulturnemu delu. »Prire- šolo izpolnil do svojega odhoda v pokoj.« ditev ima dve noti, prva je kulturna, druga Obiskovalci so podarili čas in s prispev- dobrodelna,« je dejal ravnatelj Rajko Jur- kom za izdelke, ki so jih pripravili učenci, gec. Prvo je oblikovala Katja Horvat, uči- pomagali napolniti šolski sklad. »Že od teljica glasbe in mentorica šolskega banda maja dalje smo sušili zelišča in cvetove za ter ostalih inštrumentalnih skupin. »Prip- čaje, sedaj smo napekli še medenjake, prip- ravili smo preplet predstavitve zborov in ravili božično dekoracijo za mize, smrečice vseh inštrumentalnih skupin, ob tem pa ...« je dejala vodja bazarja Petra Dolenc. zgodbo iz našega vsakdanjika. Zgodbo, ki nas je opomnila, da s prehitrim tempom in Šolski sklad v pomoč socialno konstantno časovno stisko izgubljamo čas najšibkejšim za najbližje, njeno sporočilo pa je bilo: čas Foto: Mojca Vtič je največje darilo, ki ga lahko damo drug Vsa zbrana sredstva so pomemben Športna dvorana OŠ Majšperk je pokala po šivih. drugemu.« vir šolskega sklada, s katerim javni za- Ravnatelj Jurgec pa je ob robu prireditve vod sofi nancira nadstandardni program: od vrtca dalje, tabori, druge šole v naravi standardnega programa. Šolski sklad letno društvo Smoteater zbrane prispevke na še povedal: »Praznikov si ne znam predsta- »Učencem, še posebej pa tistim iz socialno ... Skušamo pomagati staršem, saj vemo, upravlja z dobrimi 10.000 evri, kot omenje- prireditvi Smo za smeh nameni šolskemu vljati brez vonja po medenjakih, želel pa bi šibkejših okolij, pomagamo pri plačilu do- da so že sicer stroški visoki,« je dejal rav- no je pomemben vir ravno dobrodelni ba- skladu. »Letos bo ta prireditev januarja,« je si tudi, da bi vsaj na božični večer zapadel datnih dejavnosti, ki jih poleg obveznega natelj in spomnil tudi na prispevek občine, zar. Nekaj denarja zberejo še z dohodnino, še dodal Jurgec. sneg. Sicer pa je čar praznikov občutek, dela izvajamo: na primer plavalni tečaji že ki krije prevozne stroške za izvajanje nad- donacijami podjetij in društev, na primer Mojca Vtič Anketa o dišečih praznikih in željah Alja Goršek Rahela Kitak Lara Bedenik Slavica Taciga Pravi prazničen Želim si, da Upam na veliko snega v Najlepše v december bi bil bi bil december decembru, da bi se lahko decembru je, ko snežen, s toplim zabaven, smučali, kepali, smo skupaj z čajem v roku, vesel in z obilo sankali, sicer pa družino, ko zadiši piškoti. Sicer pa snega za zimske se veselim prižiga po cimetu, božičnih so mi v decembru dejavnosti. Moje luči in praznikov. piškotih, čaju. Vse najljubši nastopi, decembrske želje pa so, Foto: MV Tudi v prihodnje to pričara toplino, še Foto: MV prireditve, božična Foto: MV da bi bila vesela, zdrava, da pa si želim dobrih posebej pa to praznično vzdušje okrasitev, krašenje smrekice bi imela dobre ocene in da bi ohranila ocen, prijateljev, ustvarijo ljudje in običaji. V voščilnico želja pa bi si ... V decembrsko voščilnico želja pa bi si zapisala prijateljstva. zdravja, sreče in zapisala srečo in zdravje zame ter najbližje. Foto: MV zdravje, dobre ocene in veselje. veselja. Podravje  Spomini in izkušnje iz življenja na prelomu desetletij Andrej Belšak: 38 let trgovec, vse življenje med ljudmi Spomini Andreja Belšaka na otroštvo so verjetno blizu generacijam, rojenim v petdesetih letih prejšnjega stoletja. Otroštvo na pašniku, polno vrago- Slednjo si je naposled poiskal blizu lij, pitna voda iz skupnih vaških studencev, dolge poti v šolo ter mrzle zime. Danes je vse drugače, ugotavlja Belšak, ki se spremembam ne upira, vsem doma, na Petrolovi črpalki. »38 let pa svetuje: »Družite se, ne zaklepajte se v sobe in vsaj malo se 'losajte' telefona.« sem bil trgovec.« Hišo si je posta- vil v Podlehniku, ustvaril družino z ženo Marijo, ki jo je spoznal ob na- Dolgoletni predsednik PGD Pod- tom. Pomagal sem nositi škropiva, biranju češenj na njenem vrtu. Tako lehnik Andrej Belšak je že od otro- in ko so prišli premožnejši vikendaši je ponosen na tri sinove Andreja, štva rad v družbi ljudi. Ko so se z iz Formina oz. s Pola, kot smo rekli, Petra in Marka, ki so ustanovili An- Janškega Vrha preselili na Gorco, je smo jedli tudi kekse, klobase ... Pri sambel bratov Belšak, ter danes na bila njihova hiša kot neke vrste va- babici sem ostal le eno šolsko leto, dva vnuka in vnukinjo. ški 'punkt'. »Oče je imel telefon in vendar sem se vse počitnice vračal karkoli se je zgodilo, so ljudje prišli v Zavrč, tudi v srednji šoli. Kasneje Zadovoljen z življenjem do nas. Naslednji telefon je bil šele tudi zato, ker so imeli kino.« In prvi v Podlehniku.« Imeli so tudi živino, fi lm, ki si ga je kot najstnik ogledal Andrej Belšak je tudi dolgoletni a ne v svojem, temveč v skupnem na velikem platnu? »Mislim, da je bil gasilec. »V društvo sem se včla- hlevu, nekaj deset metrov odda- fi lm Elvisa Presleyja, sicer pa smo nil leta 1983, bil 11 let predsednik ljenem od hiše. »Moja skrb je bila gledali kavbojske fi lme.« društva. Nato pa sem leta 2011 nahraniti živino, zvečer pa prinesti pristal v bolnici. Imel sem eno ope- pitno vodo iz vaškega studenca za Za teden dni na Titov racijo, sledila je druga ... Nisem več naslednje jutro. Takrat je pač tako rojstni dan zmogel opravljati obveznosti. Za- bilo, če ti je starš, učitelj ali župnik radi operacije na hrbtenici pa tudi kaj rekel, si to naredil.« Že kot Srednjo šolo je zaključil v šol- levega stopala ne morem premi- drugošolec pa je odšel od doma, skem centru Tovarne avtomobilov Foto: Mojca Vtič kati.« Kljub temu ohranja voljo do in sicer se je med tremi sorojenci Maribor. Sprva je sicer želel postati Andrej Belšak, ki je letos jeseni dopolnil 70 let, pravi, da je zadovoljen z življenjem. gibanja, življenja, dela in vinogra- javil, da gre živet k babici v Zavrč, policist, a izpitov ni opravil, češ da da, ki ga je pred desetletji zasadil ki je ostala sama. »Sprva nisem niti ni bil dovolj politično zrel. »Verje- ustvaril morje spominov. »Kamor- rojstni dan. Pomagal sem v delav- danes pravim, da so poznanstva v Majskem Vrhu. »Zadovoljen sem vedel, v kaj se podajam. Imela sva tno je bil razlog, da smo hodili v koli se je dalo vključiti, sem se. Tako nici kuharičinega moža, pa pri osta- pomembna.« Po zaključku triletne z življenjem, bilo je živo. Ves čas se kravo Cvetko, svinjo, bil sem neke cerkev, oče pa tudi ni bil politično sem za en teden v drugem letniku lih aktivnostih, tudi zaradi tega bil šole je želel šolanje nadaljevati, a je vedno nekaj dogajalo,« je dejal. vrste pastirček tudi drugim kme- aktiven.« Sicer pa si je v Mariboru celo odpotoval v Beograd na Titov kje bolje zapisan pri učiteljih. Še je oče odločil, da mora v službo. Mojca Vtič Rokomet Maj Bohak Premalo dobrih obdobij za V zasledovanju sanj iz KK pozitiven izid ... Perutnina Ptuj v RB Bora Stran 14 Stran 16 Rokomet Odbojka Drava prekinila niz treh Ptujčanke premagale urok zaporednih porazov Šoštanja Stran 14 Stran 15 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gönc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet  1. SNL, 17. krog »Če mislite, da je bilo tole mrzlo, potem še niste občutili prave burje« Drugo zaporedno tekmo s pri- Aluminij – Primorje 0:0 podaj' in realizacije,“ je dodal Arsić. morskimi ligaši – po Kopru s Pri- Z 22. točko v žepu bodo tudi morjem – so Kidričani odigrali bolje ALUMINIJ: Rozman, Zeljković, priprave na Maribor lažje: „Ned- in so tudi iztržili več. Trenerja Jura Schaubach, Zajšek, Kočar, Simonič, vomno, optimizem izhaja tudi iz Arsića ni navdušil napadalni del, je Svržnjak (od 85. P. Petriško), Koder- tega, ker smo bili boljši tekmec od pa lahko zelo zadovoljen s „čisto man (od 90. Kosi), Feta, Tanyi (od Primorja. Znova smo vzpostavili mrežo“, kar je glede na štiri preje- 46. Saitoski), Sule (od 79. Bloudek). sistem, ki deluje, ne še sicer na opti- te gole v Kopru korenit napredek. Trener: Jura Arsić. malni ravni, a na dovolj visoki. Proti Z remijem so ohranili sedem točk PRIMORJE: Pintol, Strajnar, Pe- Mariboru smo lahko še boljši.“ naskoka pred Ajdovci, kar ni zane- tek, Melentijević, Klemenčič (od 79. marljiv kapital. Mutavčić), Rak, Bešir, Ficko (od 69. Simonič: »Žal tokrat ni V začetni enajsterici Aluminija Zavnik), Demirović (od 73. Jermol), je bilo glede na tekmo s Koprom Kadrić, Murillo (od 73. Rafi u). Tre- šlo, se bom pa drugič še opravljenih kar nekaj rošad, novi so ner: Milan Anđelković. bolj potrudil« bili Rok Schaubach, Ivijan Svržnjak, Wisdom Sule in Barnabas Tanyi Amirja Feratovića kar precej podrla. Po poškodbi Tomislava Jagića sta (namesto Kosija, Božičkoviča, Sai- Zadovoljen sem s tem, kako je na večji del bremena v sredini prevzela Foto: Stanko Kozel toskega in Bloudka). tem mestu odigral Domen Zajšek, Omar Kočar in Marko Simonič. Sle- Nogometaši Aluminija in Primorja so tekmo zaključili brez golov. Obe ekipi sta v srečanju po enkrat predvsem v drugem polčasu. Zado- dnji je o sami tekmi in razmerah na zadeli okvir gola: gostje preko Elia- voljen pa sem tudi z vsemi ostalimi, igrišču dejal: „V vsakem srečanju gre- nju pozitivna pričakovanja. Vzdušje z dvignjeno glavo naprej,“ je dejal polovici sezone 2020/21 in v sezoni na Demirovića v 20. minuti, doma- lepo smo držali ravnovesje v igri. mo na zmago, tudi tokrat ni bilo nič na stadionu, ki bo zagotovo v prid trener Primorja Milan Anđelković. 2021/22 član Aluminija. V tem času čini pa preko Marka Simoniča v 25. Moje mnenje je, da smo bili pred- drugače. A Primorje se je pokazalo vijoličastim, pa ne bo smelo vplivati Dotaknil se je največje težave nje- je za šumarje odigral 40 tekem in minuti iz prostega strela. Gostje so vsem v drugem polčasu boljši, imeli kot zelo čvrst tekmec in smo se mo- na nas, ampak bomo morali za pozi- govega moštva, slabe realizacije: dosegel šest zadetkov. Tokrat rub- se v 80. minuti že veselili vodstva (v smo boljšo energijo, z bolj jasno rali na koncu zadovoljiti z remijem. tiven izid ostati zbrani.“ „Fantom ne morem ničesar očitati, rike zadetki ni obogatil … Po tekmi polno je zadel Niko Rak), a je sodnik izraženimi principi v igri, v zaključni Tekma je bila enakovredna in dokaj vidi se, da si želijo in tudi na trenin- je dejal: „Delitev točk v tem obra- David Šmajc gol razveljavil po po- fazi akcij pa nismo uspeli tega ma- odprta, žal pa nobeden ni zadel. Tudi Anđelković: »Moramo gih dobro delajo. Moramo vztraja- čunu je povsem zaslužena in pra- sredovanju iz VAR-sobe (prekršek terializirati z golom. So pa imeli tudi sam sem bil blizu zadetka: žal tokrat vztrajati in verjeti, da se ti in verjeti, da se nam bo odprlo. vična. Oboji smo odigrali borbeno Ajdovcev na začetku akcije). gostje svoje priložnosti, zato smo ni šlo, se bom pa drugič še bolj pot- Nismo v lahkem položaju, verjetno in z veliko energije, tekma pa bi se na koncu zadovoljni tudi s točko,“ rudil. Igralne razmere niso bile ideal- nam bo odprlo« tudi to vpliva na igralce in niso tako lahko obrnila v eno ali drugo smer. Arsić: »Znova smo je dejal trener Aluminija Jura Arsić. ne, a to so stvari, na katere nimamo sproščeni, kot bi morali biti. A vsak Mi seveda obžalujemo, da se ni v Navijače je vsaj nekajkrat vpliva. Ni bilo lahko, a se je bilo treba V zadnjih dveh tekmah se iz kri- pritisk je tudi privilegij, saj najboljši našo, a tudi pri domačinih je verje- vzpostavili sistem, ki zaskrbelo, predvsem ob slabih po- prilagoditi v kar največji meri.“ ze (pred tem so doživeli štiri zapo- pod pritiskom delajo najboljše stva- tno podobno. Pred tekmo je bil cilj deluje« dajah, ki so jih gostje prestrezali, in Mladi vezist Aluminija se je nato redne poraze) počasi kopljejo tudi ri. Na tej poti smo in bomo še naprej zmaga, drugi vmesni cilj pa odigrati ko so pretili iz protinapadov. „Sis- že obrnil proti sobotni tekmi z Mari- Ajdovci. Zmaga nad Muro in remi vztrajali,“ je dodal Anđelković. tekmo brez prejetega gola. Slednje „V prejšnji tekmi s Koprom smo tem se nam je z vsemi poškodbami borom: „Trenerski štab bo zagoto- z Aluminijem nakazujeta vzpon Kako ste se kot Primorci poču- se nam je izšlo po željah, v napadu imeli kadrovske težave, tokrat pa nekoliko podrl, ob tem smo izgubili vo opravil podrobno analizo, nato forme. „Na koncu lahko rečem, tili ob nizkih temperaturah v Kidri- pa nismo sestavili dovolj za zmago. smo se na Primorje želeli pripraviti kakovost izvedbe. V Kopru je bilo to pa se moramo čim bolje pripraviti da smo izgubili dve točki, v mislih čevem? „Če mislite, da je bilo tole Zaradi trdega terena in nizkih tem- malce drugače. Poudarek je bil na zelo jasno vidno in smo prejeli štiri na zadnjo tekmo jeseni v Ljudskem imam predvsem razveljavljen gol v mrzlo, potem še niste občutili prave peratur je bilo v igri manj svežine, večji intenzivnosti in na bolj kakovo- gole, tokrat smo že bili nekoliko vrtu. Veselim se že te tekme, vedno 80. minuti. Čez celotno tekmo smo burje,“ je s smehom zaključil trener enostavno je bilo treba odigrati stnem branjenju prvega bloka, torej boljši, za zadnjo tekmo v sezoni pa je nekaj posebnega igrati na takšnih bili čvrsti, a to velja tudi za Kidriča- Primorja. čvrsto. Pomembno se je kar najbo- njihovih napadalcev. S tem smo upam, da se bomo izboljšali še za stadionih in proti takšnim ekipam, ne, tako da je bila tekma res prava Izmed članov Primorja štajerski lje prilagoditi razmeram, ki so za želeli zmanjšati pritisk na svojo zad- kakšno stopnjo. Prav tako upam, ki imajo večje navijaške skupine. prvenstvena. Želeli smo si tri točke, ljubitelji nogometa najbolj pozna- vse enake.“ njo vrsto, ki se nam je s poškodbo da se bomo izboljšali glede 'zadnjih Gre za drugačna, po mojem mne- kar nam ni uspelo, lahko pa gremo jo Harisa Kadrića, ki je bil v drugi Jože Mohorič Nogomet  1. SNL Hilal Soudani, Benjamin Tetteh, Žiga Neverjetno zanimiva je trenutna Repas in Čedomir Bumbić). Kljub statistika vseh klubov v rubriki re- Nizke temperature slabo vplivajo na napadalce temu so iztržili vse tri točke ter tako mijev: kar sedem moštev izmed de- nadaljevali uspešno serijo sedmih setih je trenutno pri štirih remijih v medsebojnih tekem z Muro, v ka- sezoni – vse ekipe od 1. do 7. mesta! Prvoligaši so zaključili tudi teri so šestkrat zmagali in enkrat Ob tem imata Primorje in Domža- predzadnji krog jesenskega dela remizirali. Trener vijoličastih Feđa le tri, vodilna v tej kategoriji pa je sezone. Sedem zadetkov na petih Dudić je bil navdušen nad pristo- Mura s šestimi. tekmah je daleč najslabši sezonski pom svojih varovancev in je zmago REZULTATI 17. KROGA: strelski izkupiček v enem krogu, označil za najpomembnejšo, odkar Aluminij – Primorje 0:0; doslej je bil s tem neslavnim nazi- sedi na klopi Maribora. Mura – Maribor 0:1 (0:1); strelec: vom označen 12. krog, v katerem je Ekipa Olimpije se je – kot je to že 0:1 Španring (28.); bilo doseženih 10 zadetkov. Nizke v navadi na zadnjih tekmah – muči- Olimpija – Kalcer Radomlje 2:1 temperature očitno slabo vplivajo la s tekmecem in predvsem sama s (1:0); strelca: 1:0 Gorenc (15.), 2:0 na napadalce … sabo. Oba gola je za zmaje tokrat Gorenc (59.), 2:1 Kukovec (77., z 11- Ob dveh remijih so se pomemb- prispeval branilec Jan Gorenc, go- m); nih zmag veselile ekipe Maribora, stje pa so po znižanju izida na 2:1 Domžale – Bravo 1:0 (1:0); stre- Olimpije in Domžal. Če sta naša naj- zaman pritiskali za izenačenje. Oba lec: 1:0 Faye (36.); večja kluba zmagala pričakovano, a ljubljanska kluba sta zdaj na 4. in 5. Celje – Koper 1:1 (1:1); strelca: 1:0 vendarle težko, pa so si Domžalčani mestu in imata 25 točk. Vidovič (21.), 1:1 Manseri (35.). skorajda dobesedno reševali kožo. Derbi kroga sta v nedeljo popol- 1. CELJE 17 12 4 1 42:13 40 Če bi srečanje z Bravom izgubili, bi dan odigrali ekipi Celja in Kopra. Ce- 2. MARIBOR 17 9 4 4 32:20 31 bili res močno oddaljeni od obstan- ljani, ki so med tednom izgubili prvo 3. KOPER 17 8 4 5 31:24 28 ka, zdaj pa so se njihove možnosti srečanje letošnje evropske kon- 4. BRAVO 17 7 4 6 32:27 25 kar naenkrat izboljšale. Varovanci ferenčne lige na Češkem, so tudi 5. OLIMPIJA 17 7 4 6 22:21 25 trenerja Tončija Žlogarja so izkoristi- tokrat ostali brez zmage, čeprav bi 6. ALUMINIJ 17 6 4 7 24:30 22 li slabo formo Brava, ki je na zadnjih si jo glede na priložnosti zaslužili. A 7. RADOMLJE 17 6 4 7 23:30 22 štirih tekmah osvojil zgolj točko. tudi Koprčani so pokazali svojo ka- 8. PRIMORJE 17 4 3 10 18:32 15 Vijoličasti so gostovali na Fazane- 9. MURA 17 3 6 8 18:25 15 Foto: Grega Wernig / m24.si kovost in so še drugič v sezoni re- riji, kjer so se v srečanje podali moč- Nogometaši Maribora so slavili na zanje zelo neugodnem gostovanju na Fazaneriji. mizirali z vodilnim moštvom lige (na 10. DOMŽALE 17 3 3 11 16:36 12 no oslabljeni (manjkali so Sheyi Ojo, Bonifi ki je bilo 3:3). Jože Mohorič 14 Šport torek  2. decembra 2025 Rokomet  Liga NLB, 13. krog Premalo dobrih obdobij za pozitiven izid ... Slovenj Gradec – REZULTATI 13. KROGA: LL Gro- na visoki ravni. Res smo se motivi- po dvema kakovostnima igralcema Jeruzalem Ormož 33:27 sist Slovan – Škofl jica 38:29 (19:10), rali in verjeli, da lahko pridemo do so pokriti na vseh igralnih mestih; Krka – Riko Ribnica 29:30 (15:14), dveh točk. Nato pa nam je sredi pol- nekaj je izkušenih, ob njih pa nekaj (15:11) Ško a Loka – Celje Pivovarna Laško časa enostavno zmanjkalo energije, izjemno talentiranih mladih – res iz- 29:30 (13:12), Slovenj Gradec – Jeru- pa ne v fi zičnem smislu, ampak bolj jemna ekipa so in niso slučajno tako SLOVENJ GRADEC: Leben, Ču- zalem Ormož 33:27 (15:11), Sviš Cu- v psihološkem, kar se je poznalo visoko.“ dić, Husejnović, Špruk 1, Cvetko, v padcu koncentracije: izgubljali Iz domačega tabora je kratko Štaleker 5 (1), Milenković, Štaleker gelj okna Ivančna Gorica – Gorenje smo žoge, veliko je bilo neizsiljenih oceno srečanja podal David Sale- 3, Levc 2, Svečko 5, Potočnik 2, Sta- Velenje 23:24 (12:11), Trimo Trebnje napak, za katere smo krivi igralci znik: „Čez teden smo se borili s nojević 10 (3), Saleznik, Lampret 3, – Frankstahl Radovljica sami.“ Štumpfl 1, Breznikar 1. Trener: Žiga 1. TRIMO TREBNJE 12 11 1 0 23 poškodbami in boleznimi, na igrišču V drugem polčasu se je slika na Lesjak. 2. LL GROSIST SLOVAN 12 10 2 0 22 pa smo pokazali pravo borbo. Kljub igrišču ponovila, domačini so še Foto: Črtomir Gooznik JERUZALEM ORMOŽ: Ranfl (4 3. CELJE PIVO. LAŠKO 13 9 2 2 20 manjšemu padcu v drugem polčasu drugič na srečanju prišli do varne obr.), Balent, Zemljič (5 obr.); Mu- 4. SLOVENJ GRADEC 13 8 1 4 17 razlike sedmih zadetkov (19:12). To smo se zbrali in tekmo suvereno pri- Tinček Hebar (Jeruzalem Ormož) je bil z 12 goli najboljši strelec svoje ekipe na Koroškem. nda 3, Grabovac, Žunič 1, Vincek, 5. GORENJE VELENJE 13 6 2 5 14 so brez posebnih težav vzdrževali peljali do konca. Vsa čast naši publi- Nešić 2, M. Hebar 12 (7), Lukman 6. KRKA 13 6 1 6 13 do sredine polčasa in izida 25:19. ki za izjemno podporo.“ 7, Korže Lesjak 1, Ćirović, G. Hebar, 7. RIKO RIBNICA 13 5 2 6 12 Za Ormožane sledita dve tekmi s Slovanom, obe na Hardeku: Sledil je močnejši juriš gostov, Pri Korošcih je bil najučinkovitejši Majhen, Jerenec 1, Škrinjar. Trener: 8. ŠKOFJA LOKA 13 3 3 7 9 ki so počasi nižali razliko, po enem Veljko Stanojević z desetimi zadet- najprej v soboto, 6. 12., prvenstvena, v sredo, 10. 12., pa še Marko Bezjak. 9. JERUZALEM ORMOŽ 13 3 3 7 9 izmed 12 golov Martina Hebarja ki, pri Štajercih pa Martin Hebar z 12 pokalna. SEDEMMETROVKE: Slovenj Gra- 10. SVIŠ IVANČNA GORICA 13 2 3 8 7 je bila ta v 50. minuti le še tri gole in Jure Lukman s sedmimi. Jože Mohorič dec 4 (4), Jeruzalem Ormož 7 (7). 11. ŠKOFLJICA 13 2 2 9 6 (26:23). „V drugem polčasu smo se IZKLJUČITVE: Slovenj Gradec 4, 12. RADOVLJICA 13 1 0 12 2 uspeli zbrati in približati na tri gole – Jeruzalem Ormož 10 minut. tek, po polovici prvega polčasa je v tem trenutku se je tekma 'lomila'. Lucian Bura ni več član Ormoža POTEK REZULTATA: 1:0, 2:4, 4:4, bil izid 8:7. Sledil je pravi mrk Or- Na žalost nismo izkoristili priložnos- Hrvaški igralec Lucian Bura je v lanski sezoni iz 6:6, 11:7, 15:8, 15:11, 19:12, 24:17, 26:23, 27:24, 31:24, 33:27. možanov v napadu in v naslednjih ti za dodatno znižanje, temu pa so Makedonije prišel v Slovenijo, kjer je oblekel dres devetih minutah so dali le en gol sledile še naivne izključitve – v igri Jeruzalema Ormoža. Zanj je odigral deset tekem, na Če za Hardek radi rečemo, da je (Jure Lukman), tako da so domačini štiri na šest je bilo težko in tekma katerih je dosegel 66 golov. S tem je bil kar močan trdnjava, potem podobno velja tudi pobegnili na +7 (15:8). V zaključku je bila izgubljena,“ je dejal Lukman. dejavnik pri uresničitvi ciljev ormoške vrste. Pred za športno dvorano Slovenj Gradec, Nekaj besed je namenil še vzduš- kjer se običajno zbere okrog 700 prvega polčasa so Ormožani poka- sezono je že kazalo, da je vzbudil zanimanje drugih ju v dvorani in domači ekipi: „V dvo- gledalcev. Domačini imajo tam izje- zali znake življenja, z delnim izidom klubov in da bo odšel, a se je vodstvo kluba z njim rani je bilo res izjemno vzdušje, ki mno podporo in je vsaki gostujoči 0:3 so postavili izid polčasa 15:11. dogovorilo za podaljšanje sodelovanja. 28-letnik je v so ga ustvarili že domači navijači, ekipi še toliko težje. Tudi Ormožani O prvem polčasu je ormoški or- letošnji sezoni odigral 11 tekem in na njih dosegel 40 pa tudi naši so dodali svoje. Bilo golov, nato pa je že pred tekmo s Ško o Loko sledila so imeli podporo svojih privržen- ganizator igre Jure Lukman pove- je glasno, zares neverjetno, v ta- prekinitev sodelovanja. Nov izziv je hrvaški rokome- cev, a so se zmage veselili domačini. dal: „Pred tekmo smo imeli v ekipi kšnem vzdušju je užitek igrati. So taš našel v Čakovcu, kjer bo nastopal v prvi hrvaški Gledalci so videli izenačen zače- pravo energijo, tudi začetek je bil pa Korošci izjemno močna ekipa, s ligi. Čakovčani trenutno zasedajo 3. mesto, po 12. krogih je v vodstvu s stoodstotnim izkupičkom ekipa Rokomet  1. B SRL (m) Zagreba. Drava prekinila niz treh porazov Rokomet  2. SRL (m) Drava Ptuj – Dobova Druga zaporedna zmaga Velike Nedelje 31:26 (17:13) DRAVA PTUJ: Primožič, Škrobot Rudar – Velika Nedelja 11(4), Kuzma 3, Harinski 2, Krasnič 32:35 (16:16) 1, Golež 4, Osterc, Svenšek 1, Nikl 1, Rutar, Bezjak, Mlač Černe 6, S. Ko- VELIKA NEDELJA: Firšt Šeruga cijančič 2, Emeršič, Tavčar. Trener: (7 obr.), Novak, Slana; Borko 15(6), Uroš Šerbec. Štibler 5, Škorjanec 4, Trstenjak 4, SEDEMMETROVKE: Drava Ptuj Mihorič 4, Krabonja 2, L. Kokol 1, 4/4, Dobova 7/7. M. Kokol, J. Turković. Trener: Damir IZKLJUČITVE: Drava Ptuj 18 mi- Turković. nut, Dobova 8 minut. SEDEMMETROVKE: Rudar 9/7; RDEČA KARTONA: Svenšek (48.), Velika Nedelja 6/6. Nikl (55.), oba Drava. IZKLJUČITVE: Rudar 12 minut; Ve- POTEK REZULTATA: 4:4, 4:6, 6:6, lika Nedelja 18 minut. 10:10, 15:11, 17:13, 20:14, 25:22, 28:25, RDEČI KARTON: Bučar (11., Ru- 31:25. dar). Rokometaši Drave so v obračunu POTEK REZULTATA: 0:2, 7:9, z Dobovo našli v odločilnih trenut- 11:10, 16:16, 24:24, 24:26, 26:29, kih tekme prave odgovore, da so 30:30, 30:33, 32:33, 32:35. Foto: Črtomir Goznik prišli do zmage 31:26. V dinamični Utrinek z rokometne tekme med ptujsko in dobovsko ekipo, ki so jo Varovanci trenerja Damirja Tur- tekmi so Ptujčani držali določeno Foto: Davorin Arnuga v svoj prid odločili Ptujčani. kovića so v prejšnjem krogu proti raven igre in realizacije v napadu. Radgoni vpisali prvo zmago v se- Rokometaši Velike Nedelje so zmagali še na drugi zaporedni tekmi. Obrambno so v prvem delu še ne- tekmo in prišli do zmage. Igrali smo Leo Škrobot. Njega je v napadu naj- zoni, zdaj so to nadgradili še v Tr- koliko popuščali gibljivim zunanjim bovljah. rih v drugem polčasu (26:29, 30:33, in Borko preprečila morebiten pre- zares borbeno in učinkovito. Našim gostujočim rokometašem, medtem bolj razbremenil Jan Mlač Černe, ki V športni dvorani Polaj je poteka- 32:35), domačini so vodili največ za obrat. tekmecem se je videlo, da so še ne- ko so v nadaljevanju še bolj stis- je dal šest zadetkov, tudi tistega v koliko neizkušeni, saj gre za mlajše nili v tem pomembnem elementu 34. minuti za najvišje vodstvo ptu- la zadnja tekma 8. kroga v 2. moški en gol. V naslednjem krogu je na ligi; obračun med Rudarjem in Veli- Gostje so od prve minute naprej igralce. Poudaril pa bi, da smo se mi igre. O dogajanju na tekmi je »ne- jskih rokometašev z 20:14. Večja ko Nedeljo je veljal za derbi začelja. dokazovali, da si želijo popolnega sporedu lokalni derbi med na tej tekmi zbrali in odigrali tako, popustljivi borec« v dresu Drave, agresivnost v obrambi je botrovala Izid je bil na tekmi kar 17-krat izena- izkupička. Do šeste minute (2:4) so Veliko Nedeljo in Gorišnico, kot je potrebno za zmago.“ krožni napadalec Staš Kocijančič, dvema rdečima kartonoma v doma- čen, nobena ekipa pa na srečanju se med strelce vpisali štirje igralci v srečanje bo na sporedu v Nihanja so sestavni del športa in dejal: „V zadnjem obdobju smo bili či ekipi, ki sta ju dobila Alen Nikl in to se je v športni dvorani Ljudski ni vodila za več kot tri gole: Velika zelenih dresih: Žiga Borko, Žiga Mi- soboto ob 19. uri. v manjši krizi in zato je bilo še toliko Jan Svenšek. Te izključitve je Do- vrt videlo tudi pri ekipah Drave in Nedelja je to zmogla v nekaj prime- horič, Jan Štibler in Gabriel Škorja- bolj pomembno, da smo izvlekli to bova izkoristila, saj se je po manjši Peter Zorec, pomočnik trenerja Dobove. Ptujčani so imeli več kon- nec. Ta raznolikost je bila nedvom- strelski krizi domačinov približala Velika Nedelja: „Za nami je zelo tež- REZULTATI 8. KROGA: Rudar no dober znak, morda je bil to celo ka tekma, še posebej zaradi tega, REZULTATI 11. KROGA: Drava Ptuj stantnosti, ob tem pa nekaj obdo- na tri točke zaostanka. V odločil- bij, v katerih so si priigrali določeno – Velika Nedelja 32:35, Kronos – ključ do uspeha. V nadaljevanju je nih trenutkih je Drava našla prave ker je Rudar fi zično zelo močna eki- – Dobova 31:26, Ljubljana – DRŠ Se- Alples Železniki 29:20, Maribor Bra- sicer strelsko znova izstopal 23-le- pa, mi pa smo imeli na razpolago le bastjana Soviča 31:31, Dol TKI Hra- število zadetkov naskoka. V prvem poteze, povlekla sta jih Jakob Aljaž polčasu sta si bili ekipi dolgo časa nik – Butan plin Izola 30:24, Nova tni Borko (trenutno je tretji najboljši devet igralcev v polju. Skoraj celot- stnik – Ajdovščina 23:34, Mokerc Gorica – Radeče Papir nova 30:25, strelec lige), ki je končal tekmo pri na tekma se je igrala gol za gol, na Kig – Herz Šmartno 24:32, Koper rezultatsko blizu (10:10). Izredno Primož in Jan Kuzma. Prvi je nanizal hitra zunanja linija Dobove – Marko tri vrhunske obrambe, drugi pa je Arcont Radgona – Sevnica 27:32. 15 doseženih zadetkih, a so tudi so- srečo smo nekaj nepotrebnih napak – Črnomelj 38:32, Grosuplje – Miste- Tekma Gorišnica – Kočevje je bila igralci prispevali svoj delež. in izključitev kompenzirali s pravo ral Krško 37:36. Fabek, Nik Vogrinc in Leonel Brečko zabil dva zelo pomembna zadetka. – ter levo krilo Miha Maček so vso Z njima so se Ptujčani ponovno od- prestavljena. Izenačena tekma se je odloča- mero borbenosti. Zelo smo veseli, 1. AJDOVŠČINA 11 8 1 2 17 tekmo delali veliko težav domači lepili na varno prednost in so tekmo 1. MARIBOR BRANIK 8 8 0 0 16 la v sami končnici, razplet pa se je da smo tokrat v končnici zdržali pri- 2. KOPER 11 8 1 2 17 obrambi. Ta je v zaključku prvega dobili z rezultatom 31:26. 2. SEVNICA 8 6 1 1 13 nakazoval od 47. minute naprej. tisk domačinov in tekmo pripeljali 3. MISTERAL KRŠKO 11 8 0 3 16 dela z večjo gibljivostjo in vnemo Po treh zaporednih porazih (Kr- 3. NOVA GORICA 8 5 1 2 11 Takrat so gostje prvič povedli za tri do zmage. 4. HERZ ŠMARTNO 11 6 1 4 13 ubranila nekaj napadov gostov ter ško, Ajdovščina, Črnomelj) so se va- 4. BUTAN PLIN IZOLA 8 5 1 2 11 gole (26:29), a tega jim ni uspelo za- Zmaga je dobra napoved za 5. DRAVA PTUJ 11 6 1 4 13 5. GORIŠNICA 7 5 0 2 10 držati. Le štiri minute so domačini lokalni derbi z Gorišnico, kamor 6. MOKERC - KIG 11 6 1 4 13 si je z dobro realizacijo priigrala šti- rovanci trenerja Uroša Šerbca tako ri zadetke naskoka – 15:11. Dobro vendarle veselili zmage, s katero so 6. RADEČE PAPIR NOVA 8 4 0 4 8 7. GROSUPLJE 11 6 1 4 13 7. KOČEVJE 7 3 0 4 6 potrebovali za izenačenje (30:30), vabim navijače. Gostje se bodo za- energijo so obdržali še naprej in so obdržali stik z ekipami z vrha lestvice. 8. LJUBLJANA 11 3 2 6 8 8. ARCONT RADGONA 8 3 0 5 6 temu pa je sledila nova serija 0:3 našali na fi zično prednost, mi pa na 9. DOBOVA 11 4 0 7 8 polčas dobili s 17:13. Tudi naslednjo srečanje bodo 9. KRONOS 8 1 2 5 4 (Štibler, Škorjanec, Trstenjak), h ka- hitre noge, zato bo zagotovo zelo 10. SEBASTJANA SOVIČA 11 2 2 7 6 V prvem polčasu in v nadaljeva- dravaši odigrali v domači dvorani, v 10. VELIKA NEDELJA 8 2 0 6 4 teri je svoj delež prispeval tudi vra- zanimivo. Vsi pa vemo, da se derbiji 11. ČRNOMELJ 11 2 0 9 4 nju je neumorno s položaja levega petek bodo gostili Ljubljano. 11. RUDAR 8 1 1 6 3 tar Žan Firšt Šeruga. Domačini so se ne igrajo, ampak zmagujejo.“ 12. DOL TKI HRASTNIK 11 2 0 9 4 krila in iz sedemmetrovk zadeval David Breznik 12. ALPLES ŽELEZNIKI 8 1 0 7 2 še približali na 32:33, a sta Škorjanec Jože Mohorič torek  2. decembra 2025 Šport 15 Odbojka  2. DOL - vzhod (ž) Šolski šport  Nogomet, fantje Ptujčanke premagale urok Šoštanja Napredovale najboljše tri ekipe: Kajuh Šoštanj – ŽOK OŠ Gorišnica, OŠ Hajdina in OŠ Olge Meglič Ptuj 1:3 (-25, -23, 23, -15) V novembru je potekalo ŽOK PTUJ: Brlek, Dežman, A. najmnožičnejše ekipno Horvat, L. Horvat, Hren, Kloar, Ko- res, Lovrenčič, Ogrizek, Stater, Taš- medobčinsko tekmovanje ner. Trenerka: Eva Vedlin Gojčič. v nogometu za starejše Napeta tekma med Kajuhom učence. Nastopilo je 16 ekip, Šoštanjem in Ptujem je prinesla pod organizacijo pa se je drugo letošnjo zmago našim od- podpisal Javni zavod Ptuj. bojkaricam. Te so se morale zelo V predtekmovanju so bile ekipe potruditi, da so končno premagale razvrščene v štiri skupine, napredo- „urok Šoštanja“ in so zmagale s vala pa je le zmagovalna ekipa. Sito 3:1 v nizih. Kratko oceno tekme je je bilo zelo ozko … Finalni turnir podala trenerka ptujske ekipe Eva je ob koncu novembra potekal v Vedlin Gojčič: „Ekipa Šoštanja je za ŠD Kidričevo, ob domači ekipi OŠ nas pravi trn v peti, saj nam je v zad- Kidričevo so nastopile še ekipe OŠ njih sezonah do sedaj še ni uspelo Gorišnica, OŠ Hajdina in OŠ Olge premagati. Tokrat smo šle v tekmo Meglič. Po dve zmagi sta vpisali s sila pozitivno energijo in z motom Foto: Črtomir Goznik ekipi Hajdine in Gorišnice, tako da je na vse ali nič. Z dobro predstavo Lana Lovrenčič (ŽOK Ptuj) Foto: Črtomir Goznik medsebojni dvoboj v zadnjem kro- smo dobile vse in smo končno do- gu odločal o naslovu medobčinskih Igralci OŠ Gorišnica so osvojili naslov medobčinskih prvakov v no- segle pomembno zmago tudi v Šo- bile uspešne tudi v napadu, saj so bližje niso prišle in Lea Horvat je niz gometu. štanju.“ učinkovito zaključevale penale. V zaključila z asom. Po vodstvu z 2:0 v prvakov. To so postali igralci OŠ Go- rišnica, ki so „fi nalni dvoboj“ dobili Ptujska ekipa je imela na tekmi napadu sta bili razigrani Lea Horvat nizih so igralke trenerke Eve Vedlin in Sara Tašner, ki sta žoge večino- Gojčič tretji niz odigrale brez prave z izidom 1:0. Na področno tekmova- dober servis, blok in napad, malo ma zabijali po paraleli. V vseh nizih energije. To je Kajuh izkoristil in niti nje so se uvrstile tri prvouvrščene slabši pa je bil tokrat sprejem. Vsi pa je s servisi kar nekaj ključnih točk prihod začasne povratnice v ekipo ekipe, ob omenjenih še OŠ Olge ti elementi so bili dovolj za zma- dosegla Tara Kloar. – nekdanje kapetanke Ane Horvat Meglič, ki je v zadnjem krogu fi nala go, pri kateri je soigralke na mestu Prvi niz je bil točkovno izenačen – ni prinesel preobrata v pozitivno v neposrednem obračunu ugnala podajalke dobro razigrala Lana Lo- do 22. točke. Nato sta obe ekipi smer. Ta se je zgodil v četrtem nizu, domačine. vrenčič. Slednja je sodelovala tudi imeli zaključne žoge, gostje so ki so ga Ptujčanke ponovno odigra- Rezultati, predtekmovanje: pri nizu uspešnih blokov, ki so jih eno izmed njih po odličnem servi- le s pravo energijo v igri. Zadnjo ob njej postavile centralne bloker- - skupina A (ŠD Cirkovce): Cirku- su Sare Tašner izkoristile. To jim je točko je z močno potisnjeno „šik ke Amadea Dežman, Lara Brlek in lane-Zavrč – Olge Meglič 0:2, Videm- dalo spodbudo, da so bile v drugem žogo“ v prazen prostor dosegla Zoja Stater. Omenjene igralke so -Leskovec – Breg 3:1, Olge Meglič nizu ves čas v točkovnem plusu. Lara Brlek. – Breg 3:0, Cirkulane-Zavrč – Vi- REZULTATI 7. KROGA: Kajuh Šo- Šoštanjčanke so jih ujele na 23:23, a David Breznik dem-Leskovec 0:1, Videm-Leskovec štanj – Ptuj 1:3, Lendava – Formis II – Olge Meglič 0:5, Breg – Cirkulane- 3:1, Prevalje – Turbina 1:3, Sobota – Murexin Puconci 3:0. Aktivne tudi mlade ptujske odbojkarice -Zavrč 3:5. Vrstni red: 1. Olga Meglič, 2. Videm-Leskovec, Cirkulane-Zavrč, 1. TURBINA 7 7 0 21:3 20 ŽOK Ptuj ima zares veliko število mladih igralk, ki so bile zelo aktivne Breg; 2. SOBOTA 7 5 2 18:8 16 v preteklem vikendu. O teh aktivnostih je predsednica kluba Marijana - skupina B (ŠD Markovci): Mar- Horvat dejala: „V soboto so dve tekmi odigrale igralke male odbojke, kovci – Podlehnik 3:0, Dornava – Foto: Črtomir Goznik 3. PREVALJE 7 5 2 17:8 15 4. LENDAVA 7 5 2 16:10 14 ki so si zagotovile tekmovanje v A-ligi. V nedeljo so tekmovale vse tri Gorišnica 1:4, Podlehnik – Gorišnica Ekipa OŠ Hajdina je osvojila 2. mesto. 5. PUCONCI 7 3 4 10:12 9 skupine kadetinj, vsaka od njih je odigrala po dve tekmi – vse so zabe- 0:9, Markovci – Dornava 2:1, Dor- 6. PTUJ 7 2 5 6:17 6 ležile poraz in zmago. Skupno so odbojkarice Ptuja odigrale kar devet nava – Podlehnik 4:2, Gorišnica – - skupina C (ŠD Kidričevo): Kidri- rišnica 0:3, Gorišnica – Hajdina 1:0, 7. KAJUH ŠOŠTANJ 7 1 6 7:20 3 tekem, v katerih so zabeležile pet zmag in doživele štiri poraze.“ Markovci 4:0. Vrstni red: Gorišnica, čevo – Grajena 3:0, Destrnik-Trno- Kidričevo – Olge Meglič 2:3. 8. FORMIS II 7 0 7 4:21 1 Markovci, Dornava, Podlehnik; vska vas – Juršinci 0:0, Grajena – Juršinci 1:3, Kidričevo – Destrnik- Vrstni red: Šah  Mednarodni turnir -Trnovska vas 2:2, Destrnik-Trno- 1. OŠ Gorišnica nosilec Svit Gomboši, ki je edini jih ni več med nami. Posebej čestit- vska vas – Grajena 0:1, Juršinci 2. OŠ Hajdina osvojil vseh devet točk, Tomas Bru- ke številnim mladim, ki so ponovno – Kidričevo 0:0. Vrstni red: 1. Kidri- 3. OŠ Olge Meglič slednjimi je bil tudi domačin Andraž men in Zarja Gomboši sta jih osvo- Na A-turnirju zmagal dokazali pripadnost društvu in željo čevo, 2. Juršinci, 3. Grajena, 4. De- 4. OŠ Kidričevo po nabiranju dragocenih izkušenj.« strnik-Trnovska vas; 5. OŠ Ljudski vrt VM Georg Mohr, na Šuta, ki je za osvojitev naslova moj- jila po sedem (slednja je izgubila le stra Fide pred tem na svečanosti proti zmagovalcu turnirja in dru- Rezultati A-turnirja (41): 1. (3.) - skupina D (ŠD Ljudski vrt): Ljud- 6. OŠ Markovci gouvrščenemu). Trije prvouvrščeni VM Georg Mohr (ŠK Bobby Fischer ski vrt – Hajdina 2:3, Mladika – Maj- 7. OŠ Videm-Leskovec B-turnirju Svit Gomboši prejel bronasto plaketo, pa tudi so prejeli pokale, številni mladi v številni domači mladi šahisti, ki so MB) 7,5 točke, 2. (1.) VM Adrijan Mi- šperk 1:4, Hajdina – Majšperk 2:1, 8. OŠ Juršinci halčišin (ŽŠK MB Poligram) 7, 3. (9.) Ljudski vrt – Mladika 7:1, Mladika 9. OŠ Majšperk Šahovsko društvo Ptuj je po različnih starostnih kategorijah pa bili na svečanosti prav tako delež- svečanosti v počastitev 90-letnice medalje. Medaljo za prispevek k ni posebnih priznanj. Ob Andražu CM Luka Skuhala (ŠD G. Radgona) – Hajdina 1:6, Majšperk – Ljudski vrt 10. OŠ Cirkulane-Zavrč 6,5, 4. (8.) MK David Murko 6,5, 5. 2:5. Vrstni red: 1. Hajdina, 2. Ljudski 11. OŠ Dornava društva kot osrednji športni dogo- razvoju mladih šahistov je prejela Šutu in Davidu Murku še vsi štirje tudi dolgoletna članica Anka Kola- (5.) FM Jaka Brilej (Celjski ŠK) 6,5, vrt, 3. Majšperk, 4. Mladika. 12. OŠ Grajena dek izvedlo mednarodni turnir. Na člani ekipnih državnih prvakov leta rič, ki je nastopila med mladimi na 6. (4.) FM Tomaž Šuta 6 … 11. (19.) 13. OŠ Destrnik-Trnovska vas njem so se spomnili tudi tistih, ki so 2025 do 16 let, od katerih je bil na 11. B-turnirju. Finale (ŠD Kidričevo): Tom Crnjakovič 5 … 14. (20). Anej 14. OŠ Breg se v zadnjih letih poslovili, zato so mestu najboljši Tom Crnjakovič, ki Na A-turnirju je kar devet najbolje Zlatolas 5 … 16. (12.) MK Viktor Na- Olge Meglič – Hajdina 0:4, Go- 15. OŠ Mladika turnirju dodali slogan »Bili so naši«. mu je pripadla tudi nagrada za naj- uvrščenih prejelo posebne nagrad e, past 5, 17. (10.) WFM Barbara Sku- rišnica – Kidričevo 2:1, Hajdina 16. OŠ Podlehnik Na osrednjem A-turnirju je zmagal boljšega mladega igralca. Ob tem med njimi tudi trije člani domačega hala (ŽŠK MB Poligram, najboljša – Kidričevo 2:0, Olge Meglič – Go- JM VM Georg Mohr iz Maribora, na pa mu je uspelo premagati tako VM društva (David Murko, Andraž Šuta B-turnirju pa mladi, perspektivni Nenada Rističa kot WFM Barbaro in Tom Crnjakovič), poleg njih pa še šahistka) 5 … 19. (16.) Elias Bender član domačega društva Svit Gom- Skuhala in prvokategornika Duša- najboljša šahistka ter dva najboljša 4,5, 20. (22.) Darko Dominko 4,5 … Športni napovednik boši. na Vukmiroviča. Izpostaviti velja še po kategorijah. Priznanja je podelil Rezultati B-turnirja (26): 1. (4.) V prostorih Osnovne šole Ljudski mlada, perspektivna člana domače- predsednik društva MM Danilo Po- Svit Gomboši 9 točk, 2. (1.) Tomas vrt Ptuj se je zbralo kar 67 ljubiteljev ga društva Maksima Kaiserja (4,5 lajžer, ki je ob koncu dejal: »Hvala Brumen 7, 3. (2.) Zarja Gomboši 7, Nogomet  Pokal Pivovarna Union šahovske igre, med njimi 12 šahistk. točke) in Tiborja Vebra (4 točke), OŠ Ljudski vrt na čelu z ravnateljico 4. (12.) Vid Vučak (ŠD G. Radgona) RAZPORED PREOSTALIH TEKEM OSMINE FINALA, V SREDO, 3. Ko je glavni sodnik, mednarodni ki sta se odločila nastopiti na moč- Tatjano Vaupotič Zemljič, ki nam 6, 5. (5.) Žan Bajde 5, 6. (14.) Ajda 12., OB 13.00: Kalcer Radomlje – Primorje, Bravo Big Bang – Rudar šahovski sodnik Boris Žlender, ob nejšem A-turnirju, kjer sta ob solidni je v zadnjem trenutku priskočila Špec 5 … 8. (13.) Alisa Beranič 5 … Velenje; OB 18.00: Mura – Nafta 1903; V ČETRTEK, 4. 12., ob 18.00: pomoči državnega sodnika Bran- uvrstitvi osvojila še lepo število ra- na pomoč, saj je bilo udeležencev 10. (9.) Jaša Vreg 5, 11. (3.) David Ko- Olimpija Ljubljana – Celje. ka Oreška zaključil s prijavami, sta tinških točk. preveč, da bi lahko turnir odigrali v rez 4,5, 12. Lovro Korpar 4,5 … 18. DOSLEJ DOSEŽENI IZIDI: Aluminij – Polana 7:1 (5:1), Jadran Deka- se oblikovali dve skupini. Na med- Pisana je bila udeležba na mla- društvenih prostorih. Hvala sodni- (11.) Oskar Napast 4 … ni – Malečnik Asfalterstvo Brus 2:0 (0:0), Fužinar Ravne – Rače 5:0 narodnem A-turnirju so nastopili dinskem B-turnirju, kjer je prav tako koma in vsem sodelujočim, ki so na Op. a.: Vsi poudarjeni pri A- in (3:0), Brinje Grosuplje – Kety Emmi&Impol Bistrica 2:1 (0:1, 1:1 – po trije velemojstri, dva mednarodna nastopilo veliko število mladih do- ta način počastili visoki jubilej, 90 B-turnirju so člani ŠD Ptuj. podaljških). mojstra in štirje mojstri Fide. Med mačinov. Razred zase je bil četrti let društva, ter spomin na tiste, ki Silva Razlag Mali nogomet  25. memorial Janka Makoterja v Ljutomeru Športno društvo KMN Meteorplast prireja v soboto, 6. decem- bra, že 25. spominski turnir Janka Makoterja v malem nogometu. Turnir se bo v ljutomerski športni dvorani ŠIC začel ob 9. uri, po- merile pa se bodo ekipe, razvrščene v skupine na podlagi žreba (ta bo opravljen v četrtek, 4. decembra, ob 19. uri v prostorih ŠIC bara). Organizator je za najbolje uvrščene ekipe pripravil pokale in de- narne nagrade: za osvojeno 1. mesto 2.500 evrov, pokal in prehodni pokal, za 2. mesto 1.250 evrov in pokal, za 3. mesto 500 evrov in pokal ter za 4. mesto 250 evrov. Nagrajeni bodo še najboljši igralec, strelec in vratar turnirja, poseben pokal pa bo pripadel tudi najbolj športni ekipi. Foto: arhiv organizatorja Foto: arhiv organizatorja Najboljša trojica na turnirju A … … in B s predsednikom ŠD Ptuj Danilom Polajžerjem JM, NŠ 16 Šport, šport mladih torek  2. decembra 2025 Kolesarstvo  Maj Bohak, KK Perutnina Ptuj V zasledovanju sanj iz KK Perutnina Ptuj v Red Bull Bora Hansgrohe 16-letni Maj Bohak je ve v ekipi U-23, pa tudi pri članih je skromen in tih fant iz občasno dejaven. Še bolj resno je Tinja pri Slovenski Bistrici, postalo, ko sem se v živo srečal s Ti- mom Meeusenom na že omenjeni oči pa se mu najbolj dirki Course de la Paix na Češkem.“ zasvetijo ob omembi Pred tedni si že bil na njihovem kolesarstva. Zanimajo ga kampu, ki je trajal pet dni. Kakšen vse podrobnosti: od vseh je bil vtis? zanimivih imen v svetu M. Bohak: „Na kratko bi rekel, da je bilo super in zelo zabavno, kolesarstva do njihove res fantastična izkušnja. Na tem opreme, stila vožnje … kampu v Salzburgu so bili prisotni Trenutno je še član KK vsi iz celotnega kluba, od tekmo- Perutnina Ptuj, po novem valcev prve članske ekipe in ekipe letu pa se bo pridružil ekipi, U-23 do celotnega spremljevalnega osebja, v katerem so športni direk- ki spada med najbolj znane torji, mehaniki, maserji … To je bila v svetovnem merilu – ekipi pisana druščina ljudi iz praktično Red Bull Bora Hansgrohe. celotne Evrope in še širše. Prisotni Postal bo namreč član so bili tudi vsi Slovenci, seveda tudi njihove ekipe do 19 let. Primož Roglič in Jan Tratnik. Izmed članov prve ekipe je bil v „Pred dobrim mesecem sem že Salzburgu za nas mlade najbolj do- bil v kampu te slovite ekipe, kjer Foto: prijavi.se stopen Remco Evenepoel. Z njim so bili prisotni vsi najboljši kolesarji Maj Bohak je v dresu KK Perutnina Ptuj dosegel lepo število zmag. smo lahko največ govorili, tudi Foto: arhiv članske ekipe, pa tudi U-23 in U-19 kakšno partijo nogometa je odigral Maj Bohak: „Ko sem prvič slišal, ter vse osebje kluba. Od takrat de- resno.“ stvom, zagotovo je to pripomoglo. poznavnih svetovnih kolesarskih z nami. da se pri Bori zanimajo zame, lam po njihovem programu. Prvič Kako si se počutil v ptujskem ko- Seveda kdaj trenirava skupaj, a se ekip: Red Bull Bora Hansgrohe, v V moji ekipi U-19 nas je bilo v sem bil kar precej presenečen, pa se bomo na skupnih pripravah z lesarskem klubu? ne primerjava direktno, saj je razli- selekcijo U-19. Salzburgu osem, ob meni še Nor- saj je to v konkurenci U-19 ver- novimi kolegi dobili v začetku febru- M. Bohak: „Odlično sem se poču- ka med moškimi in ženskami v sami M. Bohak: „Izziva se seveda zelo vežan, Danec, Latvijec, Belgijec, arja na španski Mallorci,“ je povedal jetno najboljša ekipa na svetu.“ til, super smo se razumeli in podpi- fi zični moči, pa še dve leti starejši veselim, zaenkrat grem v priprav- Američan, Južnoafričan in Nemec. 16-letnik. V nadaljevanju je povedal rali eden drugega. Tudi zaradi tega sem.“ ljalno ekipo. Ko sem prvič slišal, da Prvi dan smo imeli na programu za- več o svojih začetkih, dotaknil pa se Kaj tebi bolj ustreza? sem vedno rad prihajal na trenin- Kaj te poleg kolesarstva še ve- se zanimajo zame, sem bil kar pre- nimive dejavnosti, potem so sledila je tudi ciljev, ki jih ima v kolesarstvu. M. Bohak: „Zanimivo je, da se na ge.“ seli, se ukvarjaš še s kakšnim hobi- cej presenečen, saj je to v konku- testiranja, pomerjanja opreme … Kakšni so bili tvoji športni začet- kolesu za kronometer kar dobro Kaj bi izpostavil kot največje jem? renci U-19 verjetno najboljša ekipa Opremo bomo dobili tik pred no- ki? počutim. Je pa to specifi čna disci- uspehe, ki si jih doslej dosegel? M. Bohak: „Moj drugi najljubši na svetu. Začelo se je tako, da sva vim letom, po novem letu pa jo lah- M. Bohak: „S kolesarjenjem sem plina, za uspehe jo je treba kar res- M. Bohak: „V mlajših kategorijah šport je košarka, rad pa igram tudi si nekaj dopisov izmenjala z Gre- ko začnemo tudi uporabljati. V to so začel pred sedmimi leti, ko sem bil no trenirati. Drugače samega sebe sem bil državni prvak v cestnem šah. V bistvu pa se rad družim s gorjem Gazvodo, ki je v Bori eden všteta tudi kolesa za tekmovanje in vidim kot primernega za vzpone, star devet let. Za ta šport me je kolesarstvu in kronometru, pa tudi prijatelji, ne glede na to, s katerim od treh športnih direktorjev ekipe treninge, tako za cestno kolesarje- v kakšni manjši skupini pa bi lahko v prvi vrsti navdušil oče, ki se je z na pisti na velodromu. Med dru- športom se ukvarjamo.“ U-19, ima pa še določene zadolžit- nje kot posebna za kronometer.“ tudi sprintal.“ njim ukvarjal rekreativno. Sem pa gim sem bil tudi državni prvak v Katero šolo obiskuješ in kateri že pred tem treniral atletiko, judo ciklokrosu. Osvojil sem tudi kar ne- so tvoji najljubši predmeti? in nogomet, a me ti športi niso tako kaj zmag na dirkah v Sloveniji. Kot M. Bohak: „Obiskujem Srednjo Miran Kelner: »Maj ima v sebi nekaj več« »Vsak bi rad dirkal kot pritegnili kot nato kolesarstvo, kjer največji uspeh bi izpostavil letošnjo šolo Slovenska Bistrica, smer me- sem se najboljše počutil. zmago na Češkem na dirki z naslo- talurški tehnik. Kakšnih težav s šolo Na svojega mladega člana, ki se bo po novem pojavljal v dresu ene- Pogačar, a tega ne Že od samega začetka mi je bilo ga najbolj slovitih klubov, so izjemno ponosni tudi v KK Perutnina Ptuj. zmore vsak« vom Course de la Paix – Jevičko. To nimam, v bistvu mi gre zelo dobro. všeč in sem z veseljem hodil na Majev prestop je nedvomno velika pohvala tudi za vse v klubu, ki so je kar odmevna dirka v moji staro- Moji najljubši predmeti pa so tisti, treninge. Začetek v tekmovalnem stni kategoriji.“ ki jih poučujejo dobri učitelji – moje do zdaj delali z njim. Kdo so tvoji vzorniki v kolesar- smislu ni bil povsem resen, bolj ali „To je nedvomno največja potrditev našega dobrega dela v klubu. stvu? Katere dirke bi še izpostavil? mnenje je, da so učitelji tisti, ki nare- manj sem preko treningov v prvem Bi pa v isti sapi povedal, da ima za Majev razvoj nedvomno veliko za- M. Bohak: „Najprej je bil to Pri- M. Bohak: „Nastopal sem v vseh dijo predmet privlačen.“ slug tudi njegova družina, ne samo z genetiko, ampak tudi z vztraj- mož Roglič, sedaj pa z zanimivim letu ali dveh samo spoznaval ta naših sosednjih državah, razen na V kolesarstvu gre težko povsem nostjo, da so Maja iz kar oddaljenega Tinja vozili na treninge na Ptuj in slogom vožnje postopoma prihaja šport. Ko pa so prišle prve dirke, Madžarskem, pa še kakšno državo brez poškodb; s kakšnimi si se da tudi drugače živijo s tem športom. Maju so vcepili tudi zelo dobre v ospredje tudi Tadej Pogačar. Moje pa je postalo bolj resno, več je bilo bi lahko dodal. Najbolje mi je bilo v doslej že srečal? delovne navade, mi pa smo vse to skupaj povezali s strokovnim delom mnenje je, da bi vsak rad dirkal na ta tekmovalnosti. Moja prva trener- Makedoniji, kjer sem letos poleti za- M. Bohak: „Nekaj jih je že bilo: in uspeh ni izostal. Maj je v kolesarskem smislu strmo napredoval iz način, a tega pač ne zmore vsak, to ja sta bila Miran Kelner in Boštjan stopal Slovenijo na Poletnem olim- pred petimi leti sem si zlomil za- leta v leto, zato ne dvomim, da bo tako tudi po prestopu v ekipo Bore. lahko zmore le najboljši.“ Lampret.“ pijskem festivalu evropske mladine pestje, pred dvema letoma sem si Vsi v klubu verjamemo vanj, s svojimi karakteristikami, delovnimi na- Kakšni so tvoji cilji v kolesarstvu? S prestopom v višje starostne (EYOF) – odlična izkušnja. Tudi Kaja porezal koleno in je ven pogledala vadami in pristopom enostavno izstopa. Na kratko bi dejal, da ima v M. Bohak: „Največja želja je pod- kategorije se je resnost povečeva- Adam iz KK Perutnina Ptuj je bila kost, letos pa sem imel na začetku sebi nekaj več,“ je povedal trener v KK Perutnina Ptuj Miran Kelner. pisati profesionalno pogodbo in pri- la. Kako si sam to doživljal? zraven.“ leta znova zlomljeno zapestje.“ Kje vidite Maja v naslednjih letih? „Dejal bi, da v nekaj letih kot po- ti v ekipo Pro Toura. Zavedam se, da M. Bohak: „Vse je teklo zelo Omenil si Kajo, ki prihaja iz druži- močnika Remca Evenepoela, nato pa se lahko zgodi še kaj večjega. Mi je do tega še kar nekaj stopničk, ki spontano, ni bilo kakšnih velikih ne Adam, iz katere trije tekmujejo »Najbolj dostopen je bil smo sicer Maja videli kor 'hribolazca', a se je velikokrat izkazal tudi v jih je treba prehoditi, in da do tega prelomnic. Pred dvema letoma sem za ptujski klub. Tudi ti imaš družbo sprintih. Na slednje kažejo tudi zadnji testi, ki so jih opravili v Salzbur- ni bližnjic. Sam sem pripravljen na prestopil med mlajše mladince, to iz družine, kolesari tudi sestra Živa. Remco Evenepoel« gu in na fakulteti za šport. Moje mnenje pa je, da bo uspešen v vseh trdo treniranje, še vedno se veselim je bil morda še največji preskok, M. Bohak: „Verjetno se je tudi Sedaj je pred tabo nov izziv: pre- elementih,“ je zaključil Kelner. vsakega treninga.“ tukaj je vse postalo nekoliko bolj zaradi mene navdušila nad kolesar- stop v eno najboljših in najbolj pre- Jože Mohorič Mali nogomet  Zimska liga Videm VETERANI Nogomet  1. mladinska liga V zadnjem srečanju jesenskega dela se bodo mladi šumarji v nede- REZULTATA 1. KROGA: ŠD Tržec ljo ob 14.00 na domači zelenici po- Udarni začetek Selanov RAZPORED 3. KROGA (V SOBO- – ŠD Zgornja Pristava 2:8, ŠD Selan Šumarji z golom Čeha va četrta zmaga na zadnjih šestih merili s Koprom. TO, 6. 12.): ob 15.20: VD Mont-ŠD – KMN Majolka 5:0. tekmah, ob tem so doživeli en po- Prejšnji teden se je s tekmami VRSTNI RED: Bravo 37, Maribor Draženci – ŠD Selan; ob 16.00: KMN ugnali še Muro članov začela zimska liga Videm. V Majolka – ŠD AS; ob 16.40: VD Mon- RAZPORED 2. KROGA (V SOBO- raz (Maribor), enkrat pa so remizi- 36, Celje 34, Olimpija 32, Aluminij, rali (Rudar). Z novimi tremi točkami članski ligi tekmuje letos devet ekip, t-ŠD Draženci – ŠD Zgornja Pristava; TO, 6. 12.): ob 14.00: ŠD Selan – ŠD Aluminij Energija plus – Mura Domžale 25, Fužinar Ravne 24, Ra- so se povzpeli na mesto prvih zas- v veteranski +35 pa štiri. ob 17.20: ŠD AS – ŠKD Sestrže; ob Zgornja Pristava; ob 14.40: KMN Mlinar 1:0 (0:0) domlje 23, Koper 21, Mura Mlinar ledovalcev vodilne četverice, ki si je ČLANI 18.00: ŠD Tržec-R21 – ŠD Leskovec; Majolka – ŠD Tržec. 15 ... STRELEC: 1:0 Čeh (85.). že nabrala nekaj prednosti. JM ob 18.40: ŠKD Sestrže – ŠD Pobrežje. JM REZULTATI 1. KROGA: ŠD Pobrež- ALUMINIJ ENERGIJA PLUS: je – KMN Majolka 4:5, ŠD AS – ŠD Lukas Šeliga, Leon Uranek, Blaž Tržec-R21 1:3, ŠD Zgornja Pristava Lipavšek, Peter Rahle (od 92. Luka – ŠKD Sestrže 3:2, ŠD Selan – ŠD Brumen), Aljaž Dovečar (od 82. Leskovec 18:2. Luka Petek), Lan Drevenšek, Timi REZULTATI 2. KROGA: ŠD Tržec- Šmigoc, Lukas Čeh, Miha Schauba- -R21 – ŠD Selan 2:7, KMN Majolka ch, Tai Luka Modrić (od 77. Marcel – ŠD Selan 3:5, ŠD Tržec-R21 – ŠKD Avdagić), Nal Lan Koren. Trener: Sestrže 6:0, ŠD Leskovec – KMN Jani Polič. Majolka 2:3, VD Mont-ŠD Draženci – V 16. krogu 1. mladinske lige so ŠD AS 3:8, ŠD Zgornja Pristava – ŠD mladinci Aluminija gostili Muro Pobrežje 4:6. in jo ugnali z golom Lukasa Čeha 1. ŠD SELAN 3 3 0 0 30:7 9 v 85. minuti. V obeh zasedbah je 2. ŠD TRŽEC 3 2 0 1 11:8 6 igralo nekaj igralcev, ki že trkajo 3. KMN MAJOLKA 3 2 0 1 11:11 6 na vrata v obeh članskih ekipah ali 4. ŠD AS 2 1 0 1 19:6 3 celo dobivajo kakšno priložnost. 5. ŠD POBREŽJE 2 1 0 1 10:9 3 Pri Aluminiju so takšni Nal Lan 6. ZGORNJA PRISTAVA 2 1 0 1 7:8 3 Koren, Lan Drevenšek, Miha Scha- 7. ŠD DRAŽENCI 1 0 0 1 3:8 0 ubach, Lukas Čeh; vsi so nazadnje Foto: Tadej Podvršek Foto: Črtomir Goznik 8. ŠKD SESTRŽE 2 0 0 2 2:9 0 ŠD Selan igrali na pokalni tekmi s Polano. Lukas Čeh (Aluminij) je s 13 zadetki trenutno prvi strelec lige. 9. ŠD LESKOVEC 2 0 0 2 4:21 0 Za mlade šumarje je bila to njiho- torek  2. decembra 2025 Nasveti 17 Zeleni nasvet Domača lekarna Božično žito Dišeči cimet prežene bakterije, viruse in glivice Spoznali smo božično zvezdo, ki je v bistvu daleč najnovejša, ki krasi naša stanovanja za praznike. Setev božič- nega žita sodi že v čase pred krščanstvom. Zdaj prihaja čas za ta zelo star božični običaj. Tega običaja pravzaprav Stopili smo v december, najbolj prazničen mesec leta. In nobena sploh ne bi smeli imenovati setev božičnega žita, saj izvira kar lepo število stoletij nazaj. začimba ne prikliče bolj prazničnega vzdušja kot vonj cimeta. Ta je nepogrešljiv v mrzlih dneh, saj krepi imunski sistem in pospešuje pre- Naši predniki so verjeli, da zele- bavo, ko se ne moremo upreti prazničnim dobrotam. nje, postavljeno v jaslice, prinaša Je izjemno prijetnega vonja, medtem ko je lahko okus, če je cime- dober pridelek na njivah naslednje ta preveč, nekoliko oster. A cimet je začimba, ki nam pričara prazni- leto. Poskusimo, morda pa je to ke. Izboljša okus jabolčnega zavitka, polepša adventni venček, ku- res. hanemu vinu doda aromo, bolnemu človeku pa hitro povrne moči. Cimet je namreč izjemno zdrava začimba, ki pomaga pri številnih Je setev zahtevna? težavah z zdravjem. Setev seveda ni zahtevna, po- dobna je setvi mikrozelenjave, ki Okrepite imunski sistem je zdaj postala zelo popularna. V mrzlih dneh pogosto pridemo do spoznanja, kako pomemben je Saj pravzaprav to tudi je. Izbrati močan in krepak imunski sistem. V zimskem času so namreč na po- je treba nerazkuženo seme. S tem hodu različni virusi in bakterijske okužbe dihal. Pri tem ni treba pose- bo tudi naša zimska prehrana bo- gati zgolj po prehranskih dopolnilih, temveč se lahko osredotočite gatejša. na naravne proizvode, kot so začimbe in živila, ki okrepijo imunski Seme za setev božičnega žita sistem. Eden od njih je gotovo cimet, bogat vir antioksidantov, na- lahko kupimo v trgovinah. A takrat tančneje polifenolov in drugih pomembnih snovi, ki naše telo ščitijo je običajno razkuženo. V tem pri- pred napadom bolezni. Cimet deluje antibakterijsko in protivirusno, meru je uporabno samo za okras, pa tudi protiglivično. pojesti pa ga ne mi ne naši hišni Foto: MP ljubljenčki niti slučajno ne smemo. Prižigamo prvo svečko adventnega venčka. Zato pred setvijo preverite vrečico in poiščite žig na njej. Običajno je ali pa postavite ven, da bo na žele- na spodnjem delu zadnje strani ni dan res lepo. Lahko pa ga sejete vrečice. Če nič ne piše, seme ni raz- tudi postopoma, večkrat. kuženo. Seveda se skrbi izognete, če poiščete ekološko seme, a tega Za nami je prva ni lahko najti, posebej na Ptuju ne. adventna nedelja Druga možnost pa je, da najdete seme pri kakšnem kmetu. Sama ga Setev božičnega žita je neka- vedno izprosim, a to je veliko lažje kšen uvod v najlepše dneve v letu, v času žetve. Ime žito ljudje najpo- vsaj zame. Adventni čas je čas pri- gosteje povežejo s pšenico, Štajer- čakovanja in upanja. Zajema zad- ci pa še pogosteje z ržjo. Resnici na nje štiri nedelje pred božičem. Te ljubo pa so naše babice najpogo- nedelje pa simbolizirajo štiri sveče, steje sejale pšenico. A popolnoma Foto: MP vsaka ima svoj pomen. brez težav lahko uporabite seme V tej velikosti sama prestavim setev na prosto in pazim, da ga ne naj- Za kristjane ima advent seveda dejo lačne miške. Foto: Pexels ječmena, tritikale, ovsa ali rži. poseben pomen. A tudi za neveru- Sama sem predlani sejala ječmen. joče bi lahko bil pomemben. Živimo Preprečevanje kariesa Morda je nekoliko svetlejši, a ima tudi sodijo prezimna žita. Tako na zelene prtičke, seveda debelej- v času nenehnega hitenja, v času, malo širše liste in je zelo lep. Rž pa bodo ostala manjša in jih šele dva šo plast, kar je bilo zelo lepo. Sama ko si vse želje izpolnimo takoj, še Ali ste vedeli, da so v Aziji, od koder prihaja cimet, žvečili cimetovo je temnejša in ima ožje liste. Zato ali tri dni pred praznikom postavi- sem dve ali tri leta nazaj poskusila danes. Tako učimo svoje otroke. skorjo, da so si na naraven način očistili zobe? Kot smo že omenili, jo je treba sejati še gosteje. Če se mo na toplo. sejati samo v debelo plast mahu – In potem je razočaranje veliko, če cimet v sebi skriva protibakterijske lastnosti oziroma deluje protimi- odločite za domače seme, naj ven- prekrasno je bilo. kdaj tega ne zmoremo. Advent krobno, zaradi česar je nepogrešljiv pri borbi zoper karies oziroma darle ne bo črne, sive, čudne ali Setev je preprosta Seme posejte tako, da bo drugo pa nas uči čakanja. Tolažimo se s proti zobni gnilobi. Pomaga tudi pri zmanjšanju tveganja za bolez- neenakomerne barve ali pa celo Ker sejemo seveda zato, da drugega izpodrivalo, posebej če prižiganjem sveč, otroke pa celo z ni dlesni. Če se soočate s tovrstnimi težavami, lahko cimet dodate neprijetnega vonja (po gnilem, po nam bo žito popestrilo praznike, ste se odločili za rž. Setev prekrij- adventnim koledarčkom, kjer vsak zobni pasti ali ga primešate vodi, ki jo uporabite kot ustno vodico za ribah). mogoče samo za okras praznič- te z zemljo, a le toliko, da bo po- dan v okencu ali kako drugače naj- grgranje. S tem boste izboljšali svoj dah in pregnali nevarne bakteri- Kdaj ga sejemo? ne večerje, izberemo najprej lepe krita. Zalijte in postavite na toplo. dejo majčkeno darilo. Samo da ne je. Uporabite ga lahko tudi za grgranje ob vnetem grlu. Dodajte ga v posode. Žito v toplem stanovanju Sama do vznika vse skupaj zavijem norimo z okraševanjem, nakupi že mlačno vodo in čim večkrat grgrajte, nato pa izpljunite. Kot sem že napisala, setev bo- ne ostane dolgo, zato ni potrebe v folijo za živila, da ni treba zaliva- novembra, kot želijo trgovci. Pospešite presnovo žičnega žita po tradiciji poteka po tem, da bi bila posoda globo- ti. Po vzniku bo v petih do sedmih A tudi v vrtnarstvu ima advent na tri godove treh zelo znanih ka, prav tako ne, da ima odprtino dnevih najlepše. Ko je veliko nekje svoj pomen. Vsako leto smo priča Cimet ima dvojno delovanje na prebavni sistem. Z njegovo po- svetnic. Že tile datumi povedo, da za odvod odvečne vlage. Meni še okoli 5 cm, ga torej postavite ven, temu, da ljudje hitijo s setvami. močjo lahko zavremo apetit in si pomagamo pri hujšanju. Ko vas je bilo nekoč v prebivališčih naših nikoli ni zgnilo. Seveda pa setev na hladno, če je še prezgodaj. A pa- Potem pa jih »preseneti« pozeba, napade lakota, čeprav ste nedolgo tega jedli, v skodelico tople vode prednikov veliko hladneje. Sama zemlje sploh ne potrebuje. Kaleča zite, izredno rade ga imajo miške, mraz ali pa na prosto presajajo vmešajte žličko cimeta in spijte. Tako boste zmanjšali potrebo po sem ugotovila, da je pri meni žito rastlinica ima še dolgo dovolj hra- pa tudi ptiči, če ga najdejo. Sama sadike prehitro in prevelike. Ko je hrani. V pomoč vam bo tudi takrat, ko se boste preveč najedli. Snovi, na božični večer in božič najlepše, nil v samem semenu. Za kratek čas, sem ga lahko kar nekaj let imela zu- tri dni malo toplo, nas prsti že zasr- ki jih najdemo v njem, pospešijo delovanje metabolizma in pomaga- če ga sejem med 15. in 17. decem- na primer samo za božično ali no- naj, zdaj pa ne gre več. Omenjene bijo. Takrat se spomnite na miren, jo, da hrano hitreje in lažje prebavimo. brom. Ker pa sem zelo tradicional- voletno večerjo (zakaj pa ne novo- živalce ga uničijo. Če je posejano v potrpežljiv adventni čas, poglejte na, naredim drugače. Posejem ga letno), lahko seme posejete samo zemljo, ga sicer lahko enkrat pore- na koledar in svoje nemirne prste Mnogim pomaga pri artritisu na Marijin ali najpogosteje na Lu- na večkrat preganjene in omočene žete na želeno višino in po dveh, pomirite s setvijo mikrozelenjave, Cimet izboljšuje pretok krvi in greje, zato lahko pomaga pri blaže- cijin praznik in ga po vzniku posta- papirnate brisače. Na eni izmed treh dnevih je spet lepo. A vseeno ne pa zelenjave za sadike. nju simptomov artritisa. Tega raziskave zaenkrat še ne potrjujejo, a vim ven, na mrzlo. Tja pravzaprav razstav sem videla seme posejano je najboljše, če ga posejete kasneje Za vse, ki se sprašujete, ali se veliko ljudi z artritisom ugotavlja, da jim cimet pomaga, ker zmanjšu- česen še lahko posadi, čebulo pa je vnetja in bolečino. samo v rastlinjak ... Ne vem, ali je M. Kleč zdaj to izvedljivo glede na sneg, ki je zapadel prejšnji konec tedna. Pa še zadnji opomin za ta teden. Nekateri radi okrasite živo dre- Nepogrešljiv tudi v kozmetiki vesce, smrečico v loncu. To zago- Da, prav ste prebrali, to dišečo začimbo lahko uporabite tovo delate zato, ker bi želeli, da bi tudi v kozmetičnih izdelkih. Pripravite si lahko dišeče smrečica preživela. Taka smrečica olje za telo, in sicer tako, da v hladno stiskano oljčno ali ne sme biti dolgo v toplem prosto- mandljevo olje za mesec dni potopite pet cimetovih paličic. ru, ker se zbudi iz zimskega spanja. Posodico dobro zaprite in shranite na toplo mesto. Po enem Hitro jo je treba posaditi na pros- mesecu mešanico precedite, prelijte v temno stekleničko to. To pa včasih zaradi zmrznjene in jo shranite na hladnem. Tako olje je odlično za nego zemlje ni možno. Zato jamo zanjo suhe in poškodovane kože. Pripravite si lahko tudi masko izkopljite zdaj. Nasploh velja, da je proti mozoljem ali aknam. Zmešajte tri žlice medu in žličko dobro, da se jame za sajenje pred cimetovega prahu ter si masko vsak večer vtirajte na tem prezračijo. Če boste pripravili predele z mozolji, zjutraj pa sperite s toplo vodo. Ponavljajte sadilno mesto zdaj, bo uspeh pre- vsaj dva tedna in nad rezultatom boste presenečeni. Foto: MP sajanja na prosto veliko bolj gotov. Namesto zemlje lahko izberete tudi mah. Miša Pušenjak 18 Ljudje in dogodki torek  2. decembra 2025 Ptuj  Dora Šandor iz Velike Britanije odnesla ogromno spominov in izkušenj Dora med študijem arhitekture in pevskimi Glasba in arhitektura zelo pašeta skupaj, pravi mlada nadarjena glasbenica in vsestranska ustvarjalka Dora Šandor, ki je še vedno zapisana rokometu, tudi sicer družinski tradiciji. Glasba jo navdihuje tudi pri štu- nekaj, o čemer lahko razmišljam vse nekako postavlja na svoje mes- diju arhitekture, izdelavi maket. in tisto z roko tudi dam ven. Zato to. Vesela sem novih ljudi, stikov, Občutek ima, da ji glasba daje še sem se odločila za študij arhitektu- poznanstev, zelo vesela, če se lah- poseben navdih in elan, da ji zato re v Ljubljani, ki mi je tudi z ume- ko v glasbi s kom izražam,« je po- študij še toliko bolj uspeva. tniškega vidika pisana na kožo. govor začela Dora Šandor. »Zelo rada delam stvari z roko, Srečna in zadovoljna sem, da se S svojim izjemnim glasom in pevskim nastopom navdušuje že od nekdaj. Nadvse uspešna je bila tudi v našem projektu Otroci poje- jo slovenske pesmi in se veselijo, v šesti sezoni tudi zmagovalka v starejši kategoriji z lastno pesmijo z naslovom Vizija, za katero je na- pisala glasbo in besedilo, aranžma pa je delo Jeana Markiča. Z njo je navdušila tudi na prestižnem med- narodnem festivalu San Remo Foto: Črtomir Goznik Junior leta 2019. S tem pa je bila Dora Šandor: »Zaradi glasbe se želim vrniti v Anglijo, kjer je tudi ulična glasba na zelo visoki ravni. Moje po neuradnih podatkih tudi prva angleške prijatelje bi rada povabila na koncert v Slovenijo. Razmišljam o letnem koncertu, ki ga lani predstavnica Slovenije na tem fe- doma nisem imela.« stivalu do zdaj. Zasedla je odlično četrto mesto. Prejela pa je tudi po- odšla za varuško, obenem pa se je boljše odličje, zlati violinski ključ, Dorina sanjska hiša z sebno pohvalo strokovne komisije ukvarjala z glasbo, petjem. ki ga pri njih v bistvu dobijo naj- kot avtorica skladbe Vizija. Pri tem je imela veliko podpo- boljši študenti. Dragocene so tudi izrisi in načrti iz Anglije ro ljudi, ki so jo opogumljali na tej izkušnje iz studijskega dela glede »Oče družine, pri kateri sem bila, Po sprejemnem izpitu poti. Še posebej profesorica klavir- boljše melodičnosti in smiselnosti je tudi uspešen arhitekt z velikim najprej v Veliko Britanijo ja na Royal Collegeu v Londonu, ki zvoka neke skladbe. birojem v Brightonu in Londonu. za varuško je bila tudi del te družine, pri kateri Izpopolnila se je v znanju angle- Te povezave ohranjam, z njim sem je bila. Predstavila ji je njihovo plat ščine, štiri mesece je obiskovala tudi delala, v Londonu hodila na Po končani gimnaziji v lanskem glasbe, njihovo ustvarjanje, tisto kolidž, kar ji bo zelo koristilo pri sestanke s klienti, v praksi spozna- letu ni takoj nadaljevala študija ar- nekaj več, kar ni samo petje ali študiju v tujini, saj želi tam opra- vala svoje bodoče delo, v katerem hitekture, četudi je opravila spre- igranje instrumenta. To je bila naj- viti del študija. Izpit iz angleščine danes ne gre brez poznavanja so- Foto: zasebni arhiv jemni izpit. V želji po nekaj več je boljša popotnica v vseh pogledih, C2 odpira vrata za vpis na različne dobne tehnologije, najrazličnejših Božič v Angliji je nekaj posebnega, ne samo zaradi lučk, ampak zaradi sprejela drzno in pogumno odlo- je povedala. Pridobila je veliko vse- univerze v angleško govorečih dr- programov. V tem okolju je nastal posebnega vzdušja, ki ga začutiš na vsakem koraku. Kdor želi dožive- čitev, da bo za nekaj časa odšla v ga, česar ni dobila v vseh teh letih, žavah in boljše možnosti za more- tudi projekt moje sanjske hiše, ti čudovit praznični duh, naj obišče Veliko Britanijo v tem času. Veliko Britanijo. Preko agencije je odkar je v glasbi. Tudi njihovo naj- bitno zaposlitev v teh državah. izris in načrt. Zasnovana je v zelo Ptuj  Sedemdeset let Občinske gasilske zveze Ptuj »V gasilstvu je najpomembnejši človek« Na svečani akademiji v slavnostni dvorani ptujskega gradu so se spomnili sedemdesetletnice delovanja in povezovanja gasilskih društev na Ptujskem. Ob tej priložnosti so se domačim gasilcem pridružili tudi številni gostje iz Slovenije, Hrvaške in Srbije. »Ob jubileju se s hvaležnostjo Bedrač. Zaslužnim pri izgrajevanju ljudem in skupnostim ter dobro da bi v svetu prevladale te vredno- spominjamo tudi vseh, ki jih danes gasilske organizacije na Ptujskem, sodelovanje. »V lokalni skupnosti te, ki vladajo v gasilski organizaciji. ni več med nami. Njihova dediščina predanim in požrtvovalnim gasil- se zavedamo, da je v gasilcih pravo Gasilci ste tisti zdravi obraz človeč- živi v nas. V vsakem orodju, vaji, ak- cem so podelili priložnostne plake- bogastvo, da je gasilska organiza- nosti, ki ga temu noremu svetu še ciji, dejanju, ki nosi pečat gasilske te in priložnostna odlikovanja. Te cija ena izmed tistih organizacij, ki kako primanjkuje. Gasilci ste ljudje tradicije. Oni so tlakovali pot, ki jo so prejeli tudi gostje iz tujine. Ptuj- praktično še edina pooseblja tisto, z veliko začetnico in še z večjim danes s ponosom nadaljujemo,« je ska županja Nuška Gajšek je OGZ kar pomeni prostovoljstvo, solidar- srcem,« je povedala in jim čestitala na praznovanju 70. obletnice po- Ptuj ob njenem jubileju podelila ve- nost, požrtvovalnost, tovarištvo v ob jubileju. vedal predsednik OGZ Ptuj Klemen liko statuo v zahvalo za vso pomoč pravem pomenu besede. Želim si, Slovenija je v Evropi znana kot Foto: Črtomir Goznik Leon Behin, generalni direktor Uprave RS za zaščito in reševanje: »Gasilci OGZ Ptuj bodo tudi v prihodnje pomemben člen zaščite in reševanja ter varnosti v širšem prostoru regije in tudi Evrope.« država, ki ima izjemno dobro po- Vsem hvala, ki so pri tem sodelo- vezovalno mrežo med prostovolj- vali,« je izpostavil župan občine nimi gasilci. Ustanovitev gasilske Hajdina Stanislav Glažar. Predse- zveze na širšem območju Ptuja dniku OGZ Ptuj Klemnu Bedraču je leta 1955, v katero se je takrat po- izročil kip boga Mitre iz I. mitreja vezalo 66 društev, je bila zametek na Hajdini, ki je med drugim tudi nečesa velikega. »Malo je zvez, ki bog svetlobe, tako da bo simbo- se lahko pohvalijo s takšno zgo- lično spremljal delo gasilcev in jih dovino, kar smo lahko videli tudi vodil v svetlo prihodnost. Iskrene v sliki in besedi, na fi lmu ob 70. čestitke in pozdrave je OGZ Ptuj in obletnici OGZ Ptuj. Ob nalogah, ki njenim članom prinesel tudi Leon jih gasilci izvajajo na različnih pod- Behin, generalni direktor Uprave ročjih, so bili in so še danes nosilci RS za zaščito in reševanje. Pou- Foto: Črtomir Goznik društvenega, družabnega in kul- daril je, da smo v sistemu zaščite S svečane akademije v slavnostni dvorani ptujskega gradu, podelitve priložnostnih plaket 14 društvom v OGZ Ptuj. turnega življenja na tem območju. in reševanja lahko uspešni le, če torek  2. decembra 2025 Ljudje in dogodki 19 ki dela sceno. Tam ljudje živijo za boljših izkušenj. Vleče jo nazaj, ta- odri glasbo, tega pri nas ne moremo koj bi šla, če ne bi imela obveznosti doživeti. To srečanje se ji je zelo doma, študija arhitekture, ustvar- obrestovalo. Začela je peti v Brigh- janja glasbe, nastopov, udejstvo- tonu, v pubu Victory, kjer potekajo vanja v rokometu. organizirani nastopi. To je bil zanjo zanimivi obliki, obliki črke U. Sicer Kmalu po tem nastopu se je prelomen večer, ki se ji je najbolj Dirigentka v Brightonu nerada govorim o tem, stala pa bo začelo sodelovanje z Markom in vtisnil v spomin. Počutila se je na lepem razgledu, to pa že lahko drugimi glasbeniki. Ko sta na sre- na božičnem koncertu sprejeto, ljudje so takoj začeli peti povem. Celoten angleški arhitek- čanju ob kavi v Worthingu skupaj z njo. Brighton je tudi sicer znan V Brightonu je celo dirigirala na turni slog je navdihujoč. V Angliji zapela pesem Shallow, so vsi, ki so po svojem festivalu glasbe, poje in božičnem koncertu londonskemu je trenutno tudi najboljša fakulteta bili tam, vstali. Občinstvo je tisto, igra se na ulicah. To je bila ena od kraljevemu simfoničnemu orke- za arhitekturo. Kot izmenjavo pa so mi Angleži priporočili Španijo. Vsi profesorji na tej fakulteti so bili na izmenjavi v Španiji, Barceloni in Madridu,« pravi Dora Šandor. Izkušnje, ki vodijo na festivale in velike odre Na kolidžu so njeni sošolci pri- hajali z vsega sveta. Na izpopolnje- vanje iz angleščine so jih poslala Foto: zasebni arhiv njihova podjetja oz. delodajalci. V družinah v prazničnem času veliko pečejo, zlasti medenjake. Pod Ena od sošolk, Korejka, ki je bila v smrekami so cele vasice iz medenjakov. To je del njihove tradicije, ki Veliki Britaniji že nekaj časa, jo je jo zelo spoštujejo. spoznala z enim od glasbenikov, ki je v tistem času igral na ulici. Po- stru. Z družino so šli na božični človek nikoli ne pričakuje, pa se vedala mu je, da je Dora pevka. Na koncert, na katerem sta bili dve zgodijo. začetku jo je gledal malo zviška, škatlici, v eno so ljudje oddali li- Lastnih skladb ima že okrog 30, nato pa ji je le podal mikrofon. Nje- stek z imenom potencialnega kan- vseh še ni posnela, poje pa jih na na pesem Stand by me je pritegni- didata, ki bi želel spremljati orke- koncertih. S svojimi glasbenimi pri- la še več ljudi, kot jih je bilo že na ster, v drugo pa listke s šalami. Di- jatelji snuje nove glasbene zgod- začetku. rigent je izžrebal dve šali in enega be. Želi si nastopiti na festivalu Ulična glasba je v Veliki Brita- kandidata, ki bo dirigiral. Izžrebal Melodije morja in sonca, tudi so- niji na zelo visoki ravni, tudi zelo je listek z Dorinim imenom. Nič ji delovati v programu festivala Ar- priljubljena. Že za navadne ulične ni bilo jasno. Arhitekt družine, kjer sana, kjer je že navdušila na Odru nastope so glasbeniki zelo dob- je bila, ji je dejal: »Saj ti si naša glas- mladih v trinajsti izvedbi tega med- ro plačani. Zapela je tudi eno od benica, ti boš to znala, mi smo te narodnega glasbenega festivala. V skladb irske rock skupine, U2, ki napisali.« Dirigent je prišel ponjo, mislih pa ima tudi druge festivale. ji je še posebej pri srcu. Prav tako jo peljal na oder. Malo glasbene Po končanem študiju arhitekture Coldplay, katerih večino pesmi zna Foto: zasebni arhiv teorije ji je še ostalo, da ni maha- se bo vrnila v Anglijo, kjer želi na- na pamet. Ena izmed srčnih je za- Z enega od nastopov. Pela je v Southamptonu, Chichestru, Littlehamptonu, Worthingu, Brightonu in la povsem v prazno. To je bila ena daljevati svojo glasbeno pot. gotovo Fix you. Londonu. izmed lepih, norih izkušenj, ki jih MG Ptuj  OŠ Olge Meglič praznovala 46. rojstni dan Zgodbe za vrati Olgice OŠ Olge Meglič je ob letošnjem dnevu šole pripravila posebno prireditev z naslo- vom Zgodbe za vrati Olgice. Foto: Črtomir Goznik Občinska gasilska zveza Ptuj je ob 70. obletnici prejela plaketo Gasilske zveze Slovenije. Podelila sta jo predsednik GZS Janko Cerkovnik in poveljnik GZS Zvonko Glažar. sodelujemo. Gasilci s širšega ob- Prostovoljni gasilci prebivalcev). Na to moramo biti Foto: ČG močja Ptuja niso kazali samo luči Na prireditvi ob dnevu šole je nastopilo 360 učencev. slovenskemu gasilstvu, širili vizije povprečno na ponosni, to nam zavidajo mnogi. V gasilstvu je najpomembnejši člo- in ideje vseh predhodnikov, bili so 49 dogodkih dnevno vek. »Slovenski prostovoljni gasilci Dogodek je potekal kot ter ustvarjanje varnega in spod- vednost, ustvarjalnost, delavnost tudi tisti, ki so posredovali svoje V imenu Gasilske zveze Sloveni- smo povsod, in ker smo povsod, preplet vnaprej pripravljenih po- budnega učnega okolja. Predsta- in vztrajnost. Njihovi talenti žarijo znanje, tovarištvo, prijateljstvo. je in vseh slovenskih gasilcev je bil tako je že 156 let, je naša domo- snetkov in nastopov skoraj vseh vila je tudi novi program Čutka- v razredu, na odru, na igrišču in v Gasilci s tega območja so absolu- slavnostni govornik njen poveljnik vina tako varna in tako lepa. V učencev, ki so pokazali svoje rije, ki spodbuja samozaupanje, vsakdanjih situacijah,« je dodala. tno na vrhu v evropskem in sve- Zvonko Glažar, tesno povezan s Sloveniji imamo 121 gasilskih zvez, talente in spretnosti. Publika, mirno reševanje konfl iktov in so- Dogodek je spremljal božično- tovnem gasilstvu, ne samo na tek- tradicijo in razvojem gasilstva na najmlajša je stara dve leti, najsta- predvsem starši, sorojenci in sta- čutje. »Učenci, ki bodo devet let -novoletni bazar, na katerem so movalnem področju, temveč tudi Ptujskem. Vsak dan se v Sloveniji rejša 132 let. Pomembno je, da ri starši, je nastope spremljala z deležni teh vsebin, bodo odrasli učenci predstavili svoje izdelke, v organizacijskem, vodstvenem zgodi v povprečju 49 dogodkov, smo organizirani, saj le tako lahko veliko ponosa in navdušenja. v odporne, samozavestne, odgo- prostovoljni prispevki pa bodo in vseh drugih vidikih. Prepričan na katerih intervenirajo prosto- dobro delujemo. V gasilstvu učimo Prireditev je obsegala plesne vorne in sočutne posameznike,« namenjeni šolskemu skladu. Ob je, da bodo gasilci OGZ Ptuj tudi v voljni gasilci skupaj s poklicnimi dobre stvari, ne učimo samo gasiti in glasbene nastope, drama- je poudarila. tej priložnosti sta šoli čestitali prihodnje tako odprti, tako dobri enotami; gre za požare, poplave, in špricati,« je poudaril. tizacije, nastopila sta tudi oba Poleg tega je izpostavila izje- tudi ptujska županja Nuška Gaj- in tako pomemben člen sistema žled, neurja. V Sloveniji je aktiv- V čast jubileju OGZ Ptuj in ga- pevska zbora in šolski ansambel. mne dosežke učencev na raz- šek in Sanja Prelogović, ravnate- zaščite in reševanja ter varnosti, nih 1333 prostovoljnih gasilskih silcem s tega območja so zapeli: Ravnateljica Helena Ocvirk je v ličnih tekmovanjih in področjih. ljica pobratene OŠ Đuro Ester iz ne samo v Sloveniji, temveč tudi v društev s 175.615 prostovoljnimi MoPZ PGD Hajdoše in Od5Kvartet. svojem nagovoru poudarila skrb »Vse to dokazuje, da naši učenci Koprivnice. širši regiji in v Evropi. gasilci (največ na svetu na tisoč MG za psihično odpornost učencev premorejo izjemne talente, rado- EK 20 Križem kražem torek  2. decembra 2025 Besedilo in fotografi je: Dani Zorko  Znova v Venezueli Nazaj v zgodovino O vsaki deželi, ki jo obiščem, se pustim poučiti tudi o bistvenih prevratih iz zgodovine, ki opisujejo, kako so nastale ali izginile nekatere države. Tu se seveda pogosto spomnim na nekoč našo Jugoslavijo, Češkoslovaško, veliko Rusijo in na vse statuse, ki smo jih v zgodo- vini imeli Slovenci. Vsaka dežela ima številne junake, ki so žrtvovali marsikaj za skupno dobro, a sodobna zgodovinska miselnost je že začela potvarjati nekatere lepe zgodbe. Mi smo nekoč imeli Tita, Argen- tina je imela generala San Martina, severni del Južne Amerike pa je imel Simona Bolivarja, ki je iz od- visnosti od Špancev rešil kar šest držav – med njimi tudi Venezuelo. Rodil se je v Caracasu, glavnem mestu Venezuele, na prelomu iz 18. v 19. stoletje pa se je bojeval v več kot 200 bitkah. Obiskal sem števil- Foto: Dani Zorko ne njegove spomenike v Caracasu, Stena z vsemi narodnimi heroji v Caracasu najbolj svečan pa je tisti v predelu Bandera, ki opisuje bitko pri Boya- s parkom, ki vodi do največjega nobenega Evropejca, čeprav so Za zaključek dneva sva udarila še ci, s katero se je pravzaprav začela vojaškega obeležja v Caracasu, ljudje z zanimanjem brali vse ta- eno debato o zgodovini, politiki osvobodilna vojna. Omenjam ga polna ljudi, ki se rekreirajo ali ble in interpretacije ob številnih in vsem, kar se po navadi z ljudmi zato, ker je z njim povezanih ve- družijo, hkrati pa je okrašena z monumentih. Tisti dan sem prišel ne pogovarjam. Obljubil mi je, da liko zgodb, ki sem jih poslušal na vodometi, ki dajejo predelu nekaj domov nekaj pred polnočjo, kar me bo peljal v mavzolej Simona moji poti. Če je vsaj polovico tega evropskega pridiha. In ne samo to je bilo prvič, da sem se v tem mes- Bolivarja, za katerega sploh nisem res, je bil to državnik, da ga lahko Foto: Dani Zorko – tu sem se počutil izjemno varne- tu tako dolgo zadržal zunaj. Moj vedel, da obstaja. Ampak do tega samo iščeš. Med drugim je iz os- Spomenik na bitko na Boyaci ga, čeprav ni bilo blizu nobenega gostitelj Antonio je bil kar prese- je prišlo, tik preden sem se vrnil vobojenih držav želel ustanoviti policista. Tudi tukaj nisem zaznal nečen, saj me je čakal z večerjo. domov. Veliko Kolumbijo, ko pa mu to za- zgodovini postal predsednik treh Med drugim je dvakrat obiskal radi različnih političnih oponentov različnih suverenih držav: Ekvador- tudi Evropo in iskal politično pod- ni uspelo, pa je kot edina oseba v ja, Peruja in Bolivije. poro za boj proti kolonialistični Španiji. Na podobno idejo je pred njim prišel že general Francisco de Miranda, ki je bil prvi južnoameri- ški politik, ki se je po pomoč obrnil kar na Rusijo. To so zgodbe, ki jih ljudje še vedno vedo, kar kaže, da so precej izobraženi. Vsaj tisti, s katerimi sem imel opravka. V Caracasu sem obiskal njegovo rojstno hišo, kjer sicer ni kaj prida videti, ob njej pa so zgradili trg njemu v čast, kjer je upodobljen na konju – kot se spodobi za tiste čase. Njemu na čast so poimeno- vali uradno valuto Venezuele, pa tudi samo ime države se uradno imenuje Bolivarska republika Ve- Foto: Dani Zorko nezuela. Foto: Dani Zorko Spomenik Simonu Bolivarju Omeniti je treba, da je avenija Utrinek iz parka Dornava  Vabijo k sodelovanju Organizirajo adventno tržnico Že nekaj let zapored pred občinsko stavbo v Dornavi decembra organizirajo adventno tržnico. Tudi letos interesente vabijo k sodelovanju. Ponujajo jim možnost, da brezplačno predstavijo in prodajo svoje izdelke. Občina je objavila povabilo k sodelova- občine v času uradnih ur. nju v okviru adventne tržnice, ki bo pote- Lani so se na adventni tržnici predsta- kala v sredo, 17. decembra. vila lokalna društva in rokodelci z unika- Predstavili se bodo lokalni ponudniki tnimi izdelki, ki so pričarali predpraznič- s ponudbo domačih izdelkov, nakita, no vzdušje. Na stojnicah so se predstavili spominkov, mazil, drobnega peciva, Društvo gospodinj Občine Dornava, TED ozimnice in različnih drugih pridelkov, ki Lükari Dornava, ED Cigani Dornava, Če- imajo neposredno povezavo s tradicijo belarsko društvo Dornava, Društvo upo- adventnega časa. Za ponudnike bodo kojencev Polenšak, TD Polenšak, Dru- uredili brezplačno prodajno mesto. Prija- štvo Oldtaimer Polenšak, Športno dru- ve sprejemajo do 12. decembra, na elek- štvo Polenšak in 5. razred OŠ Dornava. Foto: občina Dornava tronskem naslovu ali osebno v tajništvu DK Lani je bil božični bazar v Dornavi zelo dobro obiskan. KOLOFON ƒ”‘«‹æƒ”ƒœ‡”Œƒǣ, ǡ͚͙͛͘͘͜͠ǡ ‡ƒ‹œ˜‘†ƒ˜–‘”‡•,˜‡…‹͚ǡ͛͘‹˜’‡–‡œ”‡˜‹Œ‘–‘’͚ǡ͛͘Ǥ ƒ”‘…‹‡̻•ƒŽ‘‘Ǥ•‹ ‡Ž‘Ž‡–ƒƒ”‘«‹ƒǣ͚͛͘ǡ͘͘ǡœƒ–—Œ‹‘˜–‘”‡͚͘͞ǡ͘͠ǡ˜’‡–‡͚͛͛ǡ͚͘Ǥ œ†ƒŒƒ–‡ŽŒǣ”—ā„ƒœƒ«ƒ•‘’‹•‘‹”ƒ†‹Œ•‘†‡Œƒ˜‘•–ƒ†‹‘Ǧ‡†‹ǡ†Ǥ‘Ǥ‘Ǥǡ–—Œ ”ƒ•ƒ…‹Œ•‹”ƒ«—ǣ͚͚͘͘͜Ǧ͘͘͘͘͘͝͞͞͞͝’”‹„ƒƒ†Ǥ†Ǥ ‡ƒ”‘«‡‹Šˆ‘–‘‰”ƒƤŒ‹”‘‘’‹•‘˜‡˜”ƒ«ƒ‘‹‡Š‘‘”‹”ƒ‘Ǥ ‹”‡–‘”‹…ƒǣ‘‹ƒ‘Žƒ”‹« Ǧƒ‹Ž—”‡†‹æ–˜ƒǣ–‡†‹̻”ƒ†‹‘Ǧ–‡†‹Ǥ•‹ †‰‘˜‘”ƒ—”‡†‹…ƒǣ‹‘ƒ‡œƒ”‹« ‰Žƒ•‘–”ā‡Œ‡ǣƒ”Œƒƒ‹ŠŽ‡” ȋ͚͘Ȍ͟͜͡Ǧ͛͜Ǧ͙͘ ‹•ǣƒŽ‘‘ǡ†Ǥ‘Ǥ‘Ǥƒ˜‡ƒ†‘†ƒ‘˜”‡†‘•–Œ‡˜”ƒ«—ƒ˜…‡‘‹œ˜‘†ƒ‹•‡‘„”ƒ«—ƒ˜ƒ ˜•Žƒ†—œ͙͜Ǥ«Ž‡‘Ǧ͙ȋ”ƒ†‹Ž‹•–͚͟Ȁ͚͙͘͡ȌǤ‹•ƒƒƒŽƒ†ƒǣ͙͘͘͘͘‹œ˜‘†‘˜Ǥ ”‡†‹撑”–‹Š•–”ƒ‹ǣ ‘ā‡‘Š‘”‹« ’”‡Œ‡ƒŽ‹Š‘‰Žƒ•‘˜’‘‡Ǧƒ‹Ž—ǣƒ„‹”ƒŽ‹̻”ƒ†‹‘Ǧ–‡†‹Ǥ•‹ ‘˜‹ƒ”Œ‹ǣ‘Œ…ƒ‡ŽŒƒ”‹«ǡā‡ƒƒ‡–‡…ǡ‘‹ƒ ‘”˜ƒ–ǡ‘Œ…ƒ–‹«ǡ•–‡”ƒ‘”‘懅ǡ ƒ”‡–‹‰ǣ‘Œƒƒ,‡Šȋ͚͘Ȍ͟͜͡Ǧ͛͜Ǧ͙͜ǡƒ”Œƒƒ ‘„‡…‘Žȋ͚͘Ȍ͟͜͡Ǧ͛͜Ǧ͚͘ •ƒ‘„‹•‘˜ƒŽ‡…‰‘•–‹•‡˜‡”‹‰‡‡†‹ƒ„ƒ”œƒ—’‘’‹Œƒ«‡ǡ‡’ƒŠ”ƒ‡‹…‹‰ƒ”‡–ǡ’”‡Œ‡ ‘Œƒ‡”Ž‹« –‡”‡–ǣ™™™Ǥ–‡†‹Ǥ•˜‡–͚͜Ǥ•‹ǡ™™™Ǥ”ƒ†‹‘Ǧ’–—ŒǤ•˜‡–͚͜Ǥ•‹ †‘Ž‘«‡‘文˜‹Ž‘–‘«ǡœƒƒ–‡”‡ŽƒŠ‘†‘„‹„”‡œ’Žƒ«‡‹œ˜‘†”‡˜‹Œ‡ǡ«ƒ•‘’‹•ƒƒŽ‹”‹āƒǤ•ƒ ‘–‘”‡’‘”–‡”ǣ,”–‘‹” ‘œ‹ ƒ•Ž‘˜ǣƒ†‹‘Ǧ‡†‹–—Œǡ’Ǥ’Ǥ͡͝ǡ•‘Œ‹‘˜ƒ…‡•–ƒ͛ǡ͚͚͘͝–—ŒǢ–‡ŽǤǣȋ͚͘Ȍ͟͜͡Ǧ͛͜Ǧ͙͘ǡˆƒ•ǣ –‹•ƒ‹œ˜‘†‹ƒƒƒ•Ž‘˜‹…‹‘œƒ«‡‘˜”‡†‘•–˜–‘«ƒŠǤƒ˜•ƒ’‘”ƒ„ŽŒ‡‡˜”‘•–”ƒƒ ‡–‘”‹…ƒǣ‡ƒ‘ƒ—’‘–‹« ȋ͚͘Ȍ͟͜͡Ǧ͛͜Ǧ͛͝Ǥe–ƒŒ‡”•‹–‡†‹Œ‡ƒ•Ž‡†‹–—Œ•‡‰ƒ–‡†‹ƒ‘œ‹”‘ƒƒæ‡‰ƒ†‡Žƒǡ‹‰ƒŒ‡ ’”‹†‘„‹‡‘–‘«‘Ǥ ‡Š‹«ƒ”‡†ƒ…‹Œƒ‹‰”ƒƤ«‘‘„Ž‹‘˜ƒŒ‡ǣŽƒ˜‘‹„ƒ”‹«ǡƒ‹‡Ž‹ā‡” —•–ƒ‘˜‹Ž”ƒŒ‹‘†„‘” –—ŒŽ‡–ƒ͙͜͡͠Ǥ œŠƒŒƒ˜•ƒ–‘”‡‹’‡–‡Ǥ ‡«‹ˆ‘”ƒ…‹Œ‘‰‘•–‹•‹˜‡”‹‰‹‡†‹ƒ„ƒ”ƒ™™™Ǥ‡†‹ƒ„ƒ”Ǥ•‹Ǥ torek  2. decembra 2025 Za kratek čas 21 Skrinja domačih viž – Ansambel Stil Stilovci že od nekdaj žurajo s stilom Ansambel Stil je na slovenski Stilovci so ansambel petih glas- ostajajo eden od izzivov za pri- narodno-zabavni sceni od leta benikov in prijateljev, ki jih druži hodnost, pove F. Gašper Jazbec. 2009. V šestnajstih letih delo- ljubezen do glasbe in skupnega Tudi priprave letnih koncertov vanja so s svojim edinstvenim ustvarjanja. Člani so F. Gašper jim vzamejo veliko časa. Veliki slogom in energično glasbo nav- Jazbec (vokal), Denis Golavšek koncert bodo pripravili ob 18. dušili številne ljubitelje narodno- (bas kitara, vokal), Sandi Dobnik obletnici delovanja v letu 2027. -zabavne glasbe. (električna kitara, kitara, vokal), Tudi kakšno ploščo želijo posne- Vsaka njihova nova skladba Tilen Anderlič (harmonika, klavi- ti. Odkar so na sceni, so ustvarili posebej navduši, tudi sčasoma ature, vokal) in Nejc Kolar (bob- dovolj avtorskih skladb, da bi jo ne izgubi priljubljenosti. Tako je ni, vokal), ki je njihov najnovejši lahko posneli. Edini njihov CD tudi z najnovejšo skladbo Pr'let član po poškodbi Luka Ribiča. je iz leta 2015 z naslovom Čedna na žur, s katero so z youtuberjem Na nastopih doma in na tujem mala trmasta. Perom Martićem naredili pravo občinstvo navdušujejo z lastno Ponosni so na sodelovanje z bombo, kot je zapisano v enem glasbo in skladbami nekaterih Domnom Kumrom, Čuki, Mod- od odzivov ljubiteljev njihove novejših uveljavljenih slovenskih rijani, Goranom Hrvaćaninom, glasbe. Gre za skladbo, ki te spra- ansamblov, posegajo pa tudi v ki nastopa pod psevdonimom vi v dobro voljo in te dobesedno zakladnico slovenske narodno- Gojko Hitmacher Ajkula, Pe- povabi na zabavo. Sicer pa stilov- -zabavne glasbe. Stilovci pa so rom Martićem, ki ima svoj del v ci že od nekdaj žurajo s stilom. uspešni tudi na svojih poslovnih Foto: zasebni arhiv njihovi novi pesmi, ter z znanim Letos so razveselili tudi s skladba- poteh in v družinskem okolju. Ansambel Stil na enem od svojih nastopov, s katerimi navdušujejo občinstvo doma in tudi na tujem. youtuberjem Vidom Pintaričem. ma Moja Slovenija in Stisn' se k Še vedno ostajajo fantovska za- Za slovensko narodno-zabav- men. Za njihovo polko Polka za 2 sedba, tako kot so svojo pot na saj so priložnost za vse ansamble, ansamble. Festivale pa podpirajo pa je tako, da so preveč zasedeni no glasbo si želijo, da ostane na milijona folka, ki so jo izdali lani, slovenski narodno-zabavni sceni da se širšemu občinstvu predsta- tudi zato, ker se je na njih rodilo z rednimi nastopi, da bi se lahko takšni ravni, kot je danes, ko je pa so mnogi prepričani, da si za- tudi začeli. Na festivalske odre še vijo z novimi pesmimi, hkrati že veliko dobrih pesmi, nekatere posvetili še festivalskim odrom. na vrhu. služi nagrado za pesem leta 2025. niso stopili, četudi jih podpirajo, pa tudi dobra reklama za mlajše med njimi so večne. Trenutno Nastopi na festivalih pa še vedno MG Sudoku  Sudoku Od torka do torka Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kva- dratu pojavi le enkrat. Tadejev znakoskop Ljubezen Posel Denar Zdravje Oven   €  Bik   €€€  Dvojcka   €  Rak   €€  Lev   €  Devica   €  Tehtnica   €€  Škorpijon   €€€  Strelec   €  Kozorog   €€€  Vodnar   €  Ribi   €€€  Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog (Velja za teden od 2. decembra do 8. decembra 2025.) 1 znak – slabo, 2 znaka – dobro, 3 znaki – odlično Tednikova nagradna razrezanka  Kaj je na fotografi ji? Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografi jo po črtah in nato na novo sestavite kva- dratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Ra- dio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 8. decembra. Lahko jo tudi fotografi rate (skupaj s kupončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si. Izmed vseh poslanih rešitev razrezanke bomo vsak teden izžrebali do- bitnika, ki prejme pravljico Metulj Srečko in gozdna čarovnija. Nagrado po- darja Talum, d. d., Kidričevo. Zdaj pa veselo na delo! Srečna izžrebanka Tednikove nagradne razrezanke je: Magdalena Šibila, 2206 Marjeta na Dravskem polju Nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke!  Tednikova nagradna razrezanka - kuponček Ime in priimek: ____________________________________ Naslov: __________________________________________ Pošta: _________________________________________ Telefon: __________________ Foto: ČG 22 Poslovna in druga sporočila torek  2. decembra 2025 V Qcentru Ptuj bo dišalo po prazničnih poticah in praznikih. Izbirali bomo NAJ POTICO! Pridružite se nam v soboto, 6. decembra, ob 9.30 v Qcentru Ptuj in poskusite najboljše potice izpod rok naših izjemnih gospodinj. Slovenska družinska revija št. 48 2. december 2025 cena 3,30 EUR Petletni boj Denis Avdić o ljudeh, ki so mu spremenili življenje za stike z vnukinjo Brez njih ne bi bil, kar sem 31 zdravih receptov za vsak dan v decembru NE PUSTIJO Adventni koledar malo drugače Priljubljeni igralec Janez Škof Več ko imaš MI BITI BABICA! otrok, lažje je Nedžad Avdić, preživeli iz Srebrenice Na obisku v Chalet Sofija Svetozarja Raspopovića Spoprijeti se Razkošje tišine v objemu gora z zlom v sebi Smeti so, sežigalnica bo Kdo bo preprečil Petletni boj to norost? za stike z vnukinjo Ne pustijo VSAK mi biti babica! TOREK! Ne spreglejte v novi Jani NAJZABAVNEJŠE ANEKDOTE IZ ŠPAS TEATRA - MIKLAVŽEVI RECEPTI Na izbranih prodajnih mestih na voljo v kompletu z revijo Lady, za samo 5,29 EUR. Ustvarjamo kakovostne zgodbe, da ozadja razumeš zanesljivo. www.salomongroup.si :IÉIVQIHMNMHSS+SWTSWOEYPMGE1EVMFSV torek  2. decembra 2025 Oglasi in objave 23 Umrli so Vajina prisotnost je bila Umrli so: Anton Jurgec, Gruškovec svetla luč v naših življenjih, 24, roj. 1960 – umrl 19. novembra ki še vedno sveti v naših srcih. 2025; Marijana Kozenburger, roj. Vajin odhod je pustil veliko praznino, Somer, Skorba 65a, roj. 1944 – vendar bo vajin spomin umrla 20. novembra 2025; Martin vedno polnil naša srca. Domajnko, Zg. Pristava 31, roj. 1944 – umrl 22. novembra 2025; Mirko Pihler, Dornava 148c, roj. SPOMIN 1965 – umrl 22. novembra 2025; 24. novembra je minilo pet let, 5. decembra bo minilo dve leti, Julijana Drevenšek, roj. Koser, Biš odkar nas je zapustila naša draga mama, odkar nas je zapustil naš dragi oče, 3b, roj. 1939 – umrla 22. novembra tašča, sestra, babica in prababica tast, svak, dedek in pradedek 2025; Janez Vaupotič, Mejna cesta 16, Ptuj, roj. 1940 – umrl 23. novembra 2025; Angela Čagran, Marija Veršič Marko Veršič roj. Čuš, Brstje 5a, roj. 1933 – IZ SOBETINCEV 28 umrla 24. novembra 2025; Irena Julija Švajger, roj. Lukič, Turški Hvala vsem, ki se ju spominjate in postojite ob njunem grobu z lepo mislijo. Vrh 16, roj. 1946 – umrla 24. novembra 2025; Franc Drevenšek, Vsi vajini, ki vaju imamo radi Gerečja vas 39, roj. 1948 – umrl 24. novembra 2025; Neža Osredkar roj. Bezjak, Borovci 10, roj. 1941 – Mali oglasi umrla 24. novembra 2025; Anton Kogar imaš rad, Kojc, Zg. Pristava 52, roj. 1952 – umrl 24. novembra 2025; Henrik KMETIJSTVO nikoli ne umre. Le daleč je ... Dasko, Lovrenc na Dravskem (T. Pavček) polju 82a, roj. 1943 – umrl 25. KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, novembra 2025. cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in drugo kmetijsko OSMRTNICA mehanizacijo. Telefon 041 923 197. Sporočamo žalostno vest, da se je ODKUP traktorjev in druge kmetijske v 94. letu poslovila naša draga mama mehanizacije ter motokultivatorja. Tel. 041 255 834. Marija Šoštarič PRODAM posest v Trnovski vasi (5 ha IZ GOMILŠAKOVE ULICE 2A skupaj). Tel. 070 859 672. NA PTUJU PRODAJO svinjo, težko 300 kg, in Od nje se bomo poslovili v sredo, 3. decembra 2025, ob 12. uri svinjsko mast. Tel. 041 824 351. na novem rogozniškem pokopališču. RAZNO Žara bo položena v vežico na dan pogreba ob 10. uri. Molitev za pokojno bo uro pred pogrebom. POSOJILO! Nudim posojilo zaposle- Vsi njeni nim, nezaposlenim, upokojencem. Pogoj je čist sisbon. Telefon 041 547 619. PRODAM kotno sedežno z ležiščem, P R I P R O D A J A L C I H Č A S O P I S O V staro 2 meseca, v izmeri 270 x 220 cm. Prodajamo zaradi za nas pre- majhne mere, cena 600,00 €. Tel. 041 899 883. Lepi spomini ne bl Spomni ki so zaznamov k IZ NOVE ŠTEVILKE www.reporter.si OZADJE POLITIČNEGA OBRATA Bo Janša porazil Goloba, kot je leta 2004 Antona Ropa? INTERVJU: DR. ROK SVETLIČ, USTAVNI SODNIK Nevladniki brez mandata in legitimnosti pri vodenju države RDEČI KARTON ZA GOSPO ERIKO Stop senzacionalizmu v Tarči TV Slovenija ESEJ: DR. URBAN VEHOVAR, SOCIOLOG Prezrta generacija, ki ne pozna optimizma NAROČITE REVIJO Razgaljamo slavne POPUST ob naročilu revije! Pokličite 080 4321  ali izpolnite naročilnico na www.trafika24.si Vsi naročniki, obstoječi in novi, lahko BREZPLAČNO dostopajo do svoje naročene revije tudi v DIGITALNI OBLIKI. Registrirajte se na trafika24.si in pošljite svoje podatke (ime in priimek, elektronski naslov) ter imena revij, na katere ste naročeni, na trafika24@media24.si. 24 Črna kronika torek  2. decembra 2025 Podravje, Majšperk  Avstrijski in slovenski policisti v skupni akciji razkrili podrobnosti umora Kovček s truplom Stefanie zakopan v gozdu v okolici Majšperka Pretekli teden je v Podravju odjeknila novica o pogrešani 32-letni Avstrijki iz Gradca, ki je nepojasnjeno izginila prejšnjo nedeljo, sum pa je hitro padel na njenega nekdanjega fanta, Slovenca s stalnim bivališčem v Avstriji. Njeno truplo so našli v soboto, potem ko je osumljenec po pritisku avstrijskih preiskovalcev priznal, da jo je umoril. Avstrijski preiskovalci so v nede- ljo predstavili podrobnosti umo- ra avstrijske vplivnice Stefanie Pieper. V. d. vodje kriminalistične policije avstrijske Štajerske Mar- kus Haas je podrobno opisal, kaj se je dogajalo od prejšnje nedelje naprej. 23. novembra ob 18.33 je tesni prijatelj vplivnice iz Gradca policijo obvestil, da se ni udeležila načrtovanega sestanka. Policisti so obiskali njen dom in tam naš- li osumljenca. Povedal jim je, da ima ključ, ker je občasno skrbel za njenega psa, ni pa pojasnil, kje je njegovo nekdanje dekle. Na pod- Foto: Slovenska policija Foto: FB boju vrat so policisti odkrili sledo- Slovenski policisti so v soboto našli kovček z umorjeno Avstrijko, zakopan v gozdu v okolici Majšperka. ve krvi. Kdo je bila Stefanie? Zažgal vozilo in prosil dan avstrijski policiji. je, da je truplo v kovčku v nedeljo Kovček s truplom Stefanie Pieper je živela v graški soseski Guidorf. Bila Med večurnim zasliševanjem je pripeljal v Slovenijo na zadnjem za pomoč pri gašenju Slovenec sprva zanikal kaznivo de- sedežu svojega vozila. Natančne zakopan v gozdu je popularna lepotna vplivnica in vizažistka. Sodeč po janje, nato pa ga priznal. Pojasnil lokacije kovčka ni razkril. Mariborski policisti so kovček biografiji, ki jo je objavila na Instagramu, je bila tudi pevka. Vodja sektorja kriminalistične s truplom iskali na več lokacijah Na družbenih omrežjih je ustvarjala vsebine o ličenju, policije na Policijski upravi Maribor na območju mariborske policijske življenjskih nasvetih in glasbi. Pogosto je objavljala o svojem Stanko Vidovič je povedal, da so uprave. »V skladu z zbranimi ob- zlatem prinašalcu Marlowu in sodelovanjih s kozmetičnimi bili pretekli ponedeljek obveščeni vestili smo izvajali iskanje pogre- znamkami. Poleg tega je bila pevka in kantavtorica pod o gorečem vozilu v Šentilju. Kot šane na več različnih lokacijah, pri imenom Stefanie Pieper Music. Študirala je pravo na Univerzi so kasneje ugotovili, je voznik sam tem opravili številne razgovore z v Gradcu. zažgal vozilo, s čimer je želel zakriti sledove kaznivega dejanja, potem občani, pri izvajanju nalog pa so pa je v bližnjih poslovnih prostorih nam bile v pomoč različne policij- zaposlene prosil, naj mu pomagajo ske enote in oprema, vključno z zakopan kovček, v njem pa žensko pogrešana na območju Avstrije,« pri gašenju vozila. vodniki s službenimi psi za speci- truplo. Hitro so potrdili, da gre za so sporočili v soboto dopoldne, V nadaljevanju so policisti ugo- alistično rabo in brezpilotnimi le- pogrešano Avstrijko. »V zvezi z v nedeljo pa so nato dodali še, da tovili, da ga avstrijska policija sumi talniki. Na pomoč smo pozvali tudi iskalno akcijo 31-letne avstrijske je ženska umrla nasilne smrti. Na- vpletenosti v izginotje 31-letne občane, ki se jim zahvaljujemo za državljanke na območju PU Mari- tančen vzrok smrti se bo ugotavljal vplivnice iz Gradca. Na podlagi posredovane informacije,« so med bor vas obveščamo, da smo danes pri sodni obdukciji. Po neuradnih evropskega naloga za prijetje so Foto: Slovenska policija drugim povedali na PU Maribor. popoldne v okolici Majšperka v informacijah naj bi bila mlada Ste- ga prijeli in odpeljali k preiskoval- Osumljeni Slovenec je v ponedeljek zažgal rdečega golfa, s čimer je V soboto popoldne so nato na gozdu našli truplo ženske, za ka- fanie zadavljena. nemu sodniku. V petek je bil pre- poskušal prikriti sledi umora. območju Majšperka v gozdu našli tero je bilo ugotovljeno, da je bila M. R., Ur Podravje, Slovenija  Tržni inšpektorat z opozorilom pred nakupom Kupci podjetju plačali vozila, a jih niso prejeli Tržni inšpektorat opozarja na kršitve zakonodaje in nevarnost poslovanja s podjetjem Do Avta iz Ljubljane, pri katerem je več ljudi vplačalo avtomobile, a so ostali praznih rok. Kot je razvidno s spletne strani podjetja Do vorjenem niti v dodatnem roku, ki ga je določil takšno ravnanje v nasprotju z določbami zako- Avta, gre za družinsko podjetje. Nastalo je leta potrošnik. Tržni inšpektorat RS je pri nadzoru na o varstvu potrošnikov (ZVPot-1). 2014 in ponuja različne storitve, vključno z uvo- poslovanja podjetja Do Avta, trgovina z vozili, Na tržnem inšpektoratu opozarjajo, da so v zom, nakupom in najemom vozil. Podjetje se d. o. o., s sedežem na Ob železnici 16 v Ljublja- postopku nadzora zaznali elemente tveganega ukvarja tudi z avtokozmetiko in učenjem špor- ni, ugotovil več kršitev pri naročilih in uvozu ra- poslovanja podjetja Do Avta, zaradi česar po- tne vožnje. bljenih vozil. Podjetje je od potrošnikov prejelo trošnikom svetujejo izredno previdnost pri na- Foto: Freepik Podjetje je od potrošnikov prejelo plačila za plačila za naročena vozila, ki jih nato ni dobavi- ročanju vozil ali kakršnemkoli plačilu podjetju. Tržni inšpektorat odsvetuje nakup avtomobila pri podjetju Do Avta naročena vozila, ki jih ni dobavilo niti v dogo- lo. Kot poudarjajo na tržnem inšpektoratu, je D. Komprej (fotografi ja je simbolična). Ako na Barbaro (4.) je mraz, Danes bo povečini oblačno. Pred- 0/4 vsem na zahodu in jugu bodo možne trajal bo ves zimski čas. rahle padavine. Najnižje jutranje tem- perature bodo okoli 0, ob morju do 0/7 -1/6 8, najvišje dnevne od 3 do 7, na Pri- morskem okoli 12 °C. Rodile so: Nina Solina – deček Oliver; Monika Berlič Hasanović- dekli- ca Mina; Vanesa Törnar – deček Kai; Sabina Fras – deček Matija; Ines 2/7 Vrečar – deček Tibor; Valentina Janžekovič – deklica Vita; Sara Jelen- 0/5 OBETI 0/8 V sredo in v četrtek bo oblačno, po- ko – deklica Isabela Maria; Darja Bezjak – deček Teo; Ana Carolina nekod bo občasno rosilo ali rahlo Albiero de Camargo – deček Danta; Kaja Krajnc – deklica Lara; Petra Arnuš – deček Patrik; Tamara Jesenek – deklica Tisa; Vanja Andrejc – 1/6 deževalo. deklica Maja; Sabina Plesnik – deklica Anika. 5/13 Zlata poroka – UE Ptuj: Jožef Gašparič in Terezija Gašparič, roj. Dajč- 0/5 man, Nova vas pri Ptuju 122. 0/8 Napoved za Podravje 0/6 8/12 13 Vir: ARSO