Stev. 165.
Naročnina
za državo SHS:
na mosec......Din M
za pol leto..... . 120
za celo leto.....240
za inozemstvo:
meaecno.......Din 90
Sobotna izdaja:
celoletno
v Jugoslaviji .... Din M v inozemstvu. ... . 80
f LJUBIM v SOM one 25. MO 1925. Pounrcn sam stane Y"90 m Leto LID.
prilogo „ Ilustrirani
Cene inseralom:
Enostolpna petitna vrsta mali oglasi po Din 1'50 in Din 2"—, vočji oglasi nad 45 ram rlSine po Din 2 50, veliki po Din 3 — In 4 ~, oglasi v uredniškem delu vrstica po Din
Pri večjem naročilu popust.
izhaja vsak dan izvzem&i ponedeljka in dneva po prazniku ob 4. uri zjutraj.
PcSloinii Mm v oolovlt
Uredništvo je v Kopitarjevi nlici 6/ni. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredništva telefon 50, upravniStva 328.
Uprava je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: Ljubljana 10.650 in 10.349 (za inserate) Sarajevo 7.563, Zagreb 39.011, Praga In Dunai 24,797.
RMičevIm taberharjem v Sloveniji.
Ker smo po zaslugi obsoditi najnovejše politično geslo g. Puclja et Co., s katerim hoče pri vladi RR beračiti za drobtine, nam zdaj njegov list odgovarja, da so »klerikalci« tisti, ki so spravili slovenski narod na beraško palico, in se trudi to toliko neumno kolikor nesramno trditev podpreti s celo kopo laži, ki jih je natresel po svojih stolpcih.
V	to svrho je, da je mogel skovali dolg Članek, in da bi bolj imponiral svojim brav-cem — češ, dobro sem jim povedal tem »klerikalcem. kaj? — posegel celo nazaj v stare avstrijske čase in očita našim ljudem, da se niso nikdar povzpeli tako visoko, da bi bili postavili Slovencem vsaj skromen političen cilj, po vzorcu Čehov, Poljakov in Ogrov. Domnevamo, da člankar »Kmetijskega lista; politične zgodovine Slovencev izza zadnjih petdeset let enostavno ne pozna, sicer bi si ne upal na dan s trditvijo, ki ga more samo blamirati. Zato se pa v tem z njim tudi ne bomo prepirali, ampak mu samo na kratko priporočamo, naj vzame v roke najstarejše letnike »Slovenca* do najnovejših, pa se bo prepričal, da je združitev vseh slovenskih dežel v eno avtonomno telo. Če ne državno, pa vsaj narodno, od nekdaj bil naš politični cilj in v tem cilju se je v raznih, času in razmeram odgovarjajočih, peripetijah tudi gibal ves naš narodni boj tja do Krek—Koroščeve maj-niške deklaracije, ki je formulirala tudi našo cahtevo po drzavnopravni samostojnosti Slovenije, oziroma združitvi Slovencev s Hrvati tu Srbi. Na ta svoj dolgoletni boj za slovenske pravice pod Avstrijo se lahko naša stranka vedno s ponosom sklicuje, in kar smo Slovenci tedaj dosegli, to je v prvi vrsti njena zasluga. Več, niso dosegli niti Čehi, ki so bili v vsakem pogledu močnejši od nas.
V	tem je lorej »dokazovanje* Pueljevega lista, da so »klerikalci« spravili slovenski narod na beraško palico, ravno tako absurdno kakor anahronistično in zalo vseskoz samo smešno. Toda če so tozadevni njegovi očitki vsaj še opravičljivi, ker potekajo iz očividne-ga nepoznavanja slovenske politične zgodovine, moramo pa zato s tem večjim ogorčenjem zavrniti njegovo impertinentno laž, češ, da je naša stranka zapravila še tisti košček nekdanje deželne avtonomije, ki smo jo Slovenci uživali pod Avstrijo. To si upa očitati SLS glasilo tistega politika, ki igra od prevrata sem v slovenski politiki tako usodepolno ulo-go, ki je eden glavnih krivcev, da so se slovenskemu narodu vzele njegove pravice, ki je z veliko lopato pomagal kopati grob slovenski avtonomiji, ki je s svojimi tovariši glasoval za vidovdansko ustavo, ki je bil in je danes zopet najvernejši pristaš centralističnega režima in kojega stranka se je udinjala demokratom, samo da je mogla s pomočjo njihovih fondov oslabiti a vtonomi stično slovensko fronto, ki jo je bila postavila SLS! In glasilo politikov, ki se danes obešajo Radiča, ko se je izneveril avtonomističnemu programu, za centralistično suknjo, da bi vjeli kako drobtinico za se, si drzne trditi o dr. Korošcu, da je šel v Davidovičevo vlado brez, av tonomije, ko ves svet ve. da je Davidovič -Koroš-čeva vlada imela na programu revizijo ustave v avtonomističnem smislu!
Taka je torej resnost, resnicoljubnost, poštenost in morala drobtinarjev in političnih beračev!
In lisi, ki menda ne ve, da je temeljno pravilo realne politike, ki sploh hoče kaj doseči. bjlo iu l o: zahtevati vse, kar komu gre, pa se postavlja na naivno staliuče, da moramo bili Sloveni-j. zelo, zelo skromni in se zadovoljili z drobfinami, vrhu vsega še z naravnost gonljivo abotnostjo vprašuje g. Korošca, ali hoče oa Slovencem izvojevati njihove pravice = krvavo revolucijo? Ali ima topove in aero-p1ane iu municijo? Ali pa hoče čakati na novo vojno itd ? In posmehljivo dostavlja: Radi verjamemo, dn on s svojimi tovariši lahko čaka li no bodo lačni. Drugo vprašanje pa je, rc lahko čaka tudi slovenski kmet. slovenski obrtnik in delavec ...
Na lo imamo samo tale kratek odgovor: CV.oti žak;slno hi bilo, ako bi si moral sio-i cuski narod v svoji lastni državi in pod vlado, kalero sestavljajo ljudje, ki trdijo, da so uaži bratje, se-le s krvavo revolucija izvoie-
vati vsaj tiste pravice, ki jih je pod tujo državo in tujo vlado na nekrvav način dosegel. A kar se čakanja tiče, bodi povedano »Kmetijskemu listu*, da je slovenski narod, kjer je šlo za njegove svete pravice, vedno bil pripravljen tudi ua dolgo čakanje, stradanje 'n trpljenje, če je že tako moralo biti. Zdržal ie naš narod teh šesl let in ni ga zlomilo, zdržal
bo tudi še nadalje. Težko je lo, res, in lahko bi bilo že davno drugače. Toda tisti, ki so zakrivili, da se mora slovenski narod danes tako težko boriti za to. kar je po božji in človeški pravici njegovo, da mora za to stradati in trpeti — iu med temi je poleg g. Žerjava v prvi vrsti g. Pucelj —. tisti bodo dajali odgovor. SLS ima čiste roke.
0
SPORAZUM « SE SKRBNO SKRIVA - HSS JE IZDALA VSA POLITIČNA NAČELA HRVATSKEGA NARODA — RADIČEVCI SO SPREJFLI PROGRAM SAMOSTOJNIH DEMOKRATOV — TAJNOST RADIČEVEGA IZPREOBRN.IENJA — HRVATSKO VPRAŠANJE NI REfeENO - G. PUCELJ PRAVI, DA EO S PONOSOM GLASOVAL ZA NOVE DAVKE
Belgrad, 24. juli j?. (L;v.j Radičcvski po- j Nato govornik opisuje slučaj Davidovičcve slanci postajajo vsak dan bolj potrti. Najbolj ! vlade in agitacijo, ki so jo vodili radikali proti jih zadene, kadar jih govorniki opozarjajo na vrtoglave skoke Sticpana Radiča in na njegovo poslednjo noro orientacijo. Na njih se
opaža, da dobro razumejo vso težo odgovornosti, ki so io prevzeli nase s ;ern, da slcdiio Stjepanu Radiču. Boječi se očitkov, kako bodo to zagovarjali pred ljudstvom, postajajo vsak dan glasnejši in zahtevajo od Radiča odgovora. Le nekateri kričači iz najbližje Radičcvc oko-licc si dajejo korajžc. Neprestano vpijejo in delajo v skupščini tak nemir, da bi opozicio-nalnim govornikom onemogočili govoriti, da nc bi Radičevi poslanci slišali prave resnice.
Na današnji seji je ravno tako prišlo do sličnih prizorov. Pred prehodom na dnevni red sta bila verificirana poslansko mandata Bači-niča in Došena, ki sta se dosedai nahajala v inozemstvu.
MUSLIMANSKI GOVORNIK.
Kot prvi govornik jc nastopil muslimanski poslanec K a d ž i - K a d ič. Deklaracijo nove vlade jc ostro kritiziral. Izjavil je, da je glasom deklaracije prišlo do sporazuma med dvema parlamentarnima strankama, NRS in HSS. V resnici to ni tako, To ni sporazum med HSS in NRS, ampak z Radičcm. Govornik ostro nastopi proti temu, ker se sporazum ni objavit, da bi sc videla cela kapitulacija, kakšna jc. Ravno to skrivanje daje največ povoda, da sc ta politika lahko tomboli obsodi. Poslanec nato obširno govori o načinu, kako jc prišlo do tega sporazuma. Onisuie posamezne faze razvoja politike HR5S do poslednje kapitulacije, ki jo jc Radič v zaporu podpisal. Posebno obsoja Radičevo stranko, ker jc sprejela centralistično ustavo. Izjavlja, da smatrajo opozicionalnc stranke za prvo točko narodnega sporazuma, da sc mora ustava revidirati in da se mora že radi tega zavzeli odločno stališče proti takemu sporazumu«, kakor ga navaja deklaracija.
LEP GOVOR DR. TRUMBTČA.
Za njim jc govori! dr. T r u m b i č. V lepem govoru ie pojasnil pravilno stališče hrvatskih narodnih poslancev. Med drugim jc izvajal sledeče:
'Deklaracija nove vlade, kakor tudi izjava Pavla R adiča na skupščinski seji 21. marca, sta v nasprotju s politiko, kakor jo jc hrvatski narod odobril pri volitvah 8. februarja, pa. tudi pri prejšnjih volitvah. Deklaracija zastopa za Hrvate novo politiko, za katero sc hrvatski narod ni vprašal, katere ne pozna, katere nc more iskreno nikdar odobravati. Zato so tisti člani HSS, ki so jo odobrili, storili to samovoljno in proti volji hrvatskega naroda. To so storili v nasprotju z mandatom, ki so ga dobili pri volitvah 8. februarja od ljudstva. To jc dejstvo, ki zmanjšuje politično vrednost sedanje vlade, V kolikor sc hoče nova politika predstavljati kot izraz volje hrvatskega naroda, ni nič drugega kol manifestacija proti, in on in njegovi tovariši v imenu hrvatskega naroda protestirajo proti taki politiki. To politiko jc odobril nek človek, dokler sc jc nahajal v zaporu. Takrat je narekoval izjavo, ki jo je njegov nečak, današnji minister, prečital v skupščini brez znanja in odobrenja hrvatskega seljačkega kluba. S tem so bila zavržena in zapuščena vsa načela hrvatskega naroda in so sc sprejela načela NRS in samostojnih demokratov, pod katerima strankama je ljudstvo pretrpelo velika nasilja in veliko nezakonitosti. Danes zopet prenaša težka nasilja, ko so v novi vladi njegovi zastopniki. Politična načela sc v imenu ljudstva nc smejo nikdar na svojo roko menjali. Samo ljudstvo in nihče drugi ni pooblaščen iih aDrcminiati-
njej. Pravi, da radikali, ki so takrat zahtevali volitve, češ da so stranke bloka narodnega sporazuma spremenile svoj program, ne bi smeli nikdar stopiti v zvezo s stranko, ki jc vrgla s sebe vso politično preteklost, svoj program, na. podlagi katerega so bili njeni zastopniki izvoljeni, in sprejela politična načela samostojno-demoki atske stranke. Radi lega bi se lahko zahtevalo, da vlada zahteva volitve. Tc bi morala voditi vlada, ki bi dala popolno jamstvo objektivnosti, ki bi volitve svobodno izvedla, nc pa kakršne so bile zadnje.
Nato Trum bič obširno govori o hrvatskem vprašanju, o hrvatski politiki, o razmerju republikanske hrvatske politike do monarhije. Ugotavlja, da so zajedničarji, ki so monarhi-sti, šli radi tega v skupščino skupaj z Radičevo republikansko stranko, da bi varovali v tako težkih dneh enotnost froDtc hrvatskega naroda. Pravi, da hrvatski narod ne smatra kot glavno vprašanje vprašanje monarhije ali republike, marveč smatra za kardinal no vprašanje vprašanje ustave. Rešitve, ustavnega vprašanja, kakor jc v deklaraciji, pa hrvatski narod nikdar ne bo sprejel in ne more sprejeti. Hrvatski narod smatra, da vidovdanska ustava ne predstavlja niti dobre niti končno-veljavne državne ureditve za državo vobče, za hrvatski narod posebej.
Govornik obširno govori o tem, kako je prišlo do tega, da je Radič spremenil politiko in pravi, da se zalo nahaja dokument tudi pri samem kralju. Pri tej priliki je prišlo do burnih prizorov. Predsednik Trifkovič: »Poslanca prosim, da vzvišene osebe kralja ne meša v to debato.«
Dr. Trumbič: 'Jaz ne mešam, temveč samo opozarjani, da se ne bi mešala njegova oseba v politiko U:
Svetozar Pribičevič: »Pavle Radič je. dejal, da kralj to hoče k
Minister Uzunovič: »Žerjav je rekel, da kralj tega noče!«
Minister Trifunovid: »Je vmešaval kralja v politiko, on je tisti!«
Po daljših medsebojnih pojasnjevanjih je. Trumbič prešel na abolicijo procesa. Abolicija pomeni odpuščanje krivice, ki jo je vlada storila. To pardoniranje v obliki abolicije je izdala la vlada, v kateri sedi zastopnik HSS. Končno izjavlja, da hrvatsko vprašanje ui rešeno, temveč je samo še bolj zamotano. Za bodočnost se ne boji. Ta rezultat ne predstavlja nič dobrega za ureditev razmer. Hrvatski narod bo vztrajal na svojem stališču!^
Za njim je govoril radičevec Franc Mal-čič. Hotel je braniti politiko Stjepana Radiča z demagoškimi besedami. Govoril je o hrvatski gospodi in o kaputaših. To so bile njegove, najkrepkejše argumentacije. Ko je stopil na oder, je opozicija zapustila dvorano in tudi večina radikalov. V dvorani je ostalo kakih 30 radičevcev in 10 radikalov.
Kot zadnji govornik je nastopil Ivan Pucelj. Kakor smo včeraj poročali, je bil Pucelj sprejet v Radičev klub, dasiravno odbor, ki je bil svoje časno izvoljen, še ni končal preiskave o »volovski aferic. V govoru je omenil, da se jugoslovanski kmet združuje z Radičevo stranko radi borbe proti klerikalizmiK. Dn bi se pokazal novim gospodarjem kol pohlevni sluga, se je oglasil k besedi. Na očitek ka-meleonstva je odgovoril, da je. oslal zvest svojemu dosedanjemu kameleonstvu. Kakor prejšnji njegovi nastopi je bil tudi današnji njegov nastop povsem neresen in je, pomenil žalitev za slovensko ljudstvo. V svojem kratkem navoru ie noniževal nošteneaa slovenskega
kmeta in se zaničljivo izjavil o političnih stremljenjih slovenskega naroda. Pred tedni je na shodu v Ljubljani izjavil, da je opozicijo-nalec iz prepričanja. Danes pa je izjavil slovesno, (hi s ponosom glasuje za novo vlado, čeprav od uje za slovenski narod ni posebnih koristi. Izjavil je, da slovenski narod v naši državi nič ne pomeni. Njegov govor pomeni silno žalitev slovenskega naroda, tako da so se zgražali vsi, ki so poslušali njegov govor. Ponovno je izjavil, da bo s ponosom glasoval za v lado, za dvanajstin« in za vladni program.
Po Pucljevem govoru je bila seja prekinjena. Prihodnja bo jutri. Prva točka dnevnega reda je volitev predsednika in štirih članov glavne kontrole, druga pa nadaljevaujo deklaracijske debate.
potrjJfeio izdajstvo nad
Belgrad, 24. julija. (Izv.) Svoječasno, k« so sc vršila pogajanja med radikali in radi-čcvci, smo objavili informacijo, da so se radi-čcvci zavezali dati slovesno izjavo pred vstopom v vlado, da je hrvatsko vprašanje rešeno. Dogodki so nam daii prav. Že med Davidovi-čevim govorom jc nek radikalen poslanec za-klical, da jc hrvatsko vprašanje rešeno. Danes pa je dr. Trumbič v svojem govoru ponovno stavil vprašanje, ali jc hrvatsko vprašanje z Radičevo kapitulacijo rešeno. Nato so radikali, celo nek aktiven minister, v odgovor zaklicali unisono:	ono je rešeno!« Pavle Radič jc ironično zaklical, da ga bo menda reševal dr. Trumbič, kakor da bi hotel reči, da je rešeno in kakor da ga je rešil Stjcpan Radič. To potrjuje, da smatra Radiccva fami-lija hrvatsko vprašanje za rešeno. To bi bila logična posledica njihovega pristanka na centralistično vidovdansko ustavo in na njen absolutizem. Ljudstvo pa sodi drugače. Ljudstvo jc proti absolutističnemu centralizmu Na svojem ozemlju hoče biti svoj gospod. Po Radi-čevem izdajstvu interesov hrvatskega naroda si bo izvolilo poštenejše voditelje, ki bodo možato zastopali zahteve in pravice hrvatskega in slovenskega naroda, nc pa samo uganjali demagogijo v korist posameznikov.
gft razkr
eve sir
Radikali že vabijo demokrate, de jih rešijo Radiča. — Radikali sc boje, da nc bi Radid nahujskal srbskih kmetov. — Osnuje sc novs HRSS.
Belgrad, 24. julija. (Izv.) Izjave poslanca Urojiča in tovarišev, ki so obsodili Radičevo izdajstvo, so našle veliko odmeva v vsej politični javnosti. Svet vidi v tem dejstvo, da je Radičev položaj med ljudstvom do tal omajan. Posebno radikali mnogo govore o tem razkolu v Radičevcm klubu in s skrbjo gledajo na bodočnost. Na svoje zaveznike gledajo s skrajno nezaupljivostjo in očividnim prezira-njem. Posebno nezaupljivi so proti Stjepanu Radiču, ker vsi znaki kažejo, da bo Stjcpan Radič izkoriščal svobodo in sodelovanje v vladi v ta namen, da bi svojo demagogijo prenesel v Srbijo. Širi sc vest o snovanju neke nove jugoslovanske seljačke stranke. Ker sc majejo Radiču tla na Hrvatskem, bi prišel rad do vlade nad srbskim kmetom, ki šc Radiča nc pozna.
Značilno za trdnost njegovega položaja ju pisanje radikalnih listov. Današnje Večerni* Vreme«, eden od glavnih organov radikalne stranke, sc havi s položajem in govori že o vseh mogočih novih kombinacijah radikalov in demokratov, ki jih vabi, da bi rešili radi. kale iz neprijetnega položaja. Med tem pa gre razkol v Radičevi stranki svojo pot naprej. Kljub dobiva dnevno številne proteste od organizacij in volivcev. Z ozirom na to sc v političnih krogih govori, da jc v kratkem pri čakovati, da bo na poziv svojih volivcev i? hrvatskega seljačkega kluba izstopilo šc pel poslancev. Hrvatski poslanci, ki nc soglašijc s kapitulacijo Radičcvc porodice, bodo * kratkem sklicali zaupnike in organizirali nov< vodstvo HRSS. Njihovo glasilo bo tcdnil "Naj,:o.dflj prijatelj , ki žc v Zagrebu izhaja.
Stran 2*
SLOVENEC, dne 25. jid^a 1928,
Ste«. 165.
Jugosl. kluba ^omoč kmetijskemu
V .,.
prebivalstvu.
Otvoritev nove zveze z jadranom.
i
F j -i inca Žebut in Pušenjak za poštno osebje. — Fojlunec Kulovec graja malenkostne vsote za podporo poškodovancem po toči in predlaga tozadeven zakon.
Belgrad, '24. juL (Izv.) Na seji finančnega odbora so razpravljali o povišanju doklad za poštno-ambulančno osebje, kateri predlog je poštni minister na intervencijo poslanca Pehota predložil finančnemu odboru. Poslanec P u š e n j a k je pozdravil povišanje doklad za poštno osebje, izjavil pa je, da je povišanje z ozirom na težavno službo prenizko, posebno za uslužbence nižjih kategorij. Zahteval je z ozirom na znatne dohodke pošte povišanje dnevnic za poštno-ambulančno osebje. Vsled tega zahteva, naj se zboljša gmotni položaj provizionistov in da se po čl. 124 uradniškega zakona določijo podpore, oziroma draginjske doklade miloščinarjem, u]>okojenim pismono-šam na deželi, predvsem tistim uslužbencem, za katere so ministri prej predlagali dnevno 5 Din doklad. To zahtevo sta podpirala posl. Grgin in Lorkovič.
Za povečanje dnevnice se bo po izjavi poročevalca porabilo 650.000 Din. Predlagal je, da poštni minister to sprejme.
Prešlo se je na drugo točko, to so podpore po toči poškodovanim in razprava o nujnih predlogih Jugoslovanskega kluba, Iti jih je predložil v tem oziru. Finančni minister je izjavil, da bo za vse slučaje predlagal 3 milijone dinarjev kot prvo pomoč v amandementib za dvanajstine.
Po izjavi finančnega ministra, da bo vlada dala za celo državo samo 3 milijone dinarjev, je dr. Kulovec izjavil, da se vsako leto ponavljajo škode, ki gredo v 100 milijonov dinarjev. Lansko leto je znašala škoda pol milijarde, letos pa gotovo stotine milijonov. To je glasen opomin vladi, da bi že vendar morala enkrat predložiti zakon za zavarovanje setve po bavarskem zgledu, ki ima že 40 let tak zakon. S tem ljudstvu zelo koristimo, država pa se zelo razbremeni. Dolžnost vlade je, da nudi ponesrečencem izdatno pomoč. Vsota 3 milijonov ne pomeni nič v primeri s škodo. Dalje je vprašal finančnega ministra. kaj je s kreditom 10 milijonov dinarjev, ki je bil lani narodni banki dovoljen v ta namen, in kaj je s kreditom za prehrano pasivnih krajev. Govornik zahteva, da se ta vsota porabi letos za podporo poškodovanim. Minister obljubi, da bo odgovoril na prihodnji seji.
Poslanec P u š e n j a k poudarja, da se čudi, da ni navzoč kmetijski minister, ki bi mogel navesti, koliko znaša škoda v celi državi. Predlaga, da finančni minister zahteva od Hrvatsko-slavonskega gospodarskega društva v Zagrebu v svrho podpor pasivnih krajev dane milijone, okrog 50 milijonov, in da jih porabi v la namen.
Čudi se, da nova vlada ni napravila zakona o zavarovanju po toči, ker je znano, kako v mnogih krajih toča vsako leto napravi kmetu znatno škodo. Zahteval je, da se vsota 3 milijonov poviša na ;10 milijonov in da se postavi ta vsota v dvanajstine za avgust-no-vember.
Nato je bila seja zaključena in prihodnja sklicana za v torek.
IMUNITETNI ODBOR.
Belgrad, 24. julija. (Izv.) Imunitetni odbor ima vsak dan seje, odkar so radičevci na vladi. Na današnji seji so razpravljali o slučajih posl. Tome Popoviča, dr. Žanida in dr. Buda. Po daljši debati je bilo sklenjeno, da se poslanec Tomo Popovic ne izroči sodišču, slučaji dr. Žanida in dr. Buda pa so se izročili poročevalcu v nadaljno proučevanje.
Zagreb, 24. julija. (Izv.) Vei današnji časopisi se obširno pečajo z vprašanjem otvoritve nove proge, po kateri bo Zagreb in cela
Hrvatska zvezana z morjem. Listi v uvodnih člankih pozdravljajo ta dogodek in popisujejo zgodovino nastanka te važne zveze. Utemeljujejo važnost te proge, ker je tako dobila Dalmacija zvezo ne samo s Hrvatsko, temveč tudi z vsemi važnejšimi središči Srednje Evrope.
Ob pol sedmih sta prispela v Zagreb s posebnim vlakom minister za promet dr. Rado j e v i č in minister za trgovino in industrijo dr. K r a j a č z drugimi zastopniki ministrstev in parlamenta. — Iz Ljubljane pa so dospeli k otvoritvi zastopniki časopisov, trgovske in obrtne zbornice in zastopniki industrijalcev.
Ob 8 zvečer je za vse udeležnike slovesne otvoritve nove proge priredil svečano večerjo v hotelu »Esplanade« veleindustrijec gosp. Ar ko. Udeležili so se je zastopnik kralja admiral Priča, ministra Radojevič in Krajač, gostje iz Belgrada in Ljubljane kakor tudi vsi navzoči zastopniki časopisja. Goste je pozdravil z lepim nagovorom g. Arko, ki je v dolgem govoru poudarjal važnost železnice za Dalmacijo kakor tudi za Hrvatsko. — Za njim je pozdravil minister za promet g. dr. R a d o j e -vič z besedami »Zivio Zagreb, živio Hrvatska!«: Predočil je navzočim važnost nove železniške zveze in poudarjal, da s tem še ni končano delo, da se naš Jadran zveže z zaledjem, treba bo še novih prog. Dosedaj sta bili samo dve zvezi z morjem: na Sušak in na So-
lun. Zato je bilo treba misliti na to, da se za
izvoz naših produktov napravijo nove železniške zveze. Tudi ni ta proga najkrajša, zato bo treba gledati tudi na to, da se dobi še krajša zveza z morjem.
Nova železniška proga je bila potrebna tembolj, ker je bila zveza preko Sušaka nezadostna in je v sušaški luki zastajalo dnevno okrog 600 vagonov blaga. Potreba, da se z novo progo raibremeni promet preko Sušaka, je bila zato očividna. — G. minister izjavlja nadalje, da bo cilj železniške politike sedanje vlade, da se čimprej upostavi med Belgradom in Zagrebom dvotirna proga, da bo tako omogočen hitrejši promet in ne bo tolikega zaostajanja blaga. Nova vlada bo začela delati na oživotvorjenju te proge takoj, čim bo mogoče dobiti za to potrebno posojilo. Minister opozarja končno tudi na važnost zveze Hrvatske s Slovenijo preko Rogaške Slatine. Poudarja, da bo sedaj omogočeno podvojeno delovanje v prid države, — Za tem je govoril minister K r a j a č , ki je izrazil svoje veselje nad tem, da baš ob tako važnem dogodku morejo sodelovati tudi Hrvati. Tudi on poudarja važnost nove proge. Zveza ima tudi zunanjepolitičen pomen, ker je z njo Dalmacija kakor tudi Hrvatska bližje središčem srednje Evrope. Zanimivo jc, da ni noben minister v svojih govorih vzel v poštev Slovenije.
Po končanih govorih so se gostje zabavali na lepo prirejenem večeru do odhoda vlakov, ki sta odšla ob 10. uri 15 min. in 10. uri 30 m. iz Zagreba.
Položaj v Maroku.
Fez, 24. julija. (Izv.) Kabili so se ob reki Merghi začeli umikati. Močni francoski oddelki, podpirani od artilerije, jih zasledujejo na desnem bregu.
Pariz, 24. julija. (Izv.) PoroCevalec »Petit Journala* javlja iz Feza, da je po vseh znakih pričakovati skorajšnjo ofenzivo sovražnikovo, ki jo bo vodil sam Abd el Krim.
Pariz, 24. julija. (Izv.) Nekateri listi objavljajo mirovne pogoje, ki da jih je stavil Abd el Krim. Temu nasproti ugotavlja francoska vlada, da je pred kratkim bilo sporočeno Abd el Krimu, da, ako to želi, mu bosta francoska in španska vlada naznanili mirovne pogoje. Na to Abd el Krim doslej še ni nič odgovoril.
Rabat, 24. julija. (Izv.) Na fronto prihajajo zadnje dni močni francoski oddelki. Dospelo je tudi več oklopnih avtomobilov. Vsa kaže, da se pripravlja odločilen udarec proti Abd el Krimu.
Pariz, 24. julija. (Izv.) Po današnji seji ministrskega sveta je eden izmed ministrov izjavil, da vlada o položaju v Maroku nima nikakih oficielnih poročil in da ji je znano stanje samo v toliko, kolikor je to razvidno po dasopisnih vesteh (ki so si pa zelo nasprotujoče. Op. ur.).
DIVJAŠTVA FAŠISTOV.
Rim, 24. julija. (Izv.) V Spezzii so fašisti zažgali dva katoliška društvena doma, razbiv-ši poprej vse pohištvo. Policija je izvršila nekaj aretacij. Istotako so fašisti zažgali katoliške dome v San Dorninu in Dignanu.
ANGLEŠKI ŠTRAJK.
London, 24. julija. (Izv.) Izvrševalni odbor »Trade-Union« je sporočil vladi, da je spričo težkega položaja njena dolžnost, da takoj skliče konferenco lastnikov rudnikov in rudarskih delavcev. Odbor je obvestil Baldwina, da jc pripravljen pogajati se.
London, 24. julija. (Izv.) Izvrševalni odbor Zveze rudarjev je pozval vse delavce, naj se za 31. julija pripravijo na generalni štrajk, ako podjetniki od svojega stališča ne popuste.
NEURJE NAD LONDONOM.
London, 24, julija. (Izv.) Po včerajšnjem najbolj vročem dnevu v letošnjem poletju je
danes nad mestom in okolico divjala huda nevihta s točo. Strela je na več krajih zažgala, toča pa razbila na stotine oken. Silne plohe so preplavile ulice in voda je na mnogih krajih udrla v hiše. Od nenavadno debele toče je bilo ranjenih več ljudi. To je bil najbolj deževen dan izza več let.
London, 24. julija. (Izv.) Kolikor je doslej znano, je nevihta zahtevala tudi tri človeške žrtve. V arzenalu in na dokih je vihar napravil veliko škode.
NEURJA NA FRANCOSKEM. Pariz, 24. julija. (Izv.) Iz cele Francije poročajo o silnih nevihtah. Zlasti v južni Franciji je uničena na več krajih vsa žetev. Silen ciklon je okoli Bordeauxa opustošil vinograde. V Toulousi je vihar odnesel celo hišo, pri čemer je bilo ubitih 5 oseb. Tudi nekaj mostov je razdrtih.
POŽARI NA NEMŠKEM, Berlin, 24. julija. (Izv.) K že javljenim požarom na Liimburger Haide poročajo danes, da je okoli 7000 juter v plamenu. Več vasi so morali izprazniti. Požarne brambe od vseh krajev in vojaštvo se neumorno trudi omejiti ogenj. Pionirji kopljejo na daleč široke jarke.
Berlin, 24. julija. (Izv.) Tudi na Lichten-mooru severno Nieburga je vsled suše izbruhnil požar in istotako severno Osnabriicka. Požar divja na prostoru kakih 20 kvadratnih kilometrov.
Slabi časi. Pucljev list očita dr. Korošcu, da ni znal ne pod Avsrijo ne zdaj kaj doseči za Slovence. Pucljev šef g. Radič pa je drugačnega mnenja. Pravil je iz Belgrada: Korošec je pop. On je v Avstriji mogel mnogo storiti s vojim rdečim pasom okoli trebuha. Čim se je pojavil pri Francu Jožefu, je bilo takoj doseženih 50 odstotkov, a če je spregovoril še o papežu, je bilo doseženo vse. A v Belgradu ne bo Korošec nikoli nič dosegel. — Morda bi se pa le dalo tudi pri g. Pašiču kaj doseči? Kaj ko bi g. Korošec oblekel beraški kamižol in prišel prosit miloščine, drobtinic vsaj... Pa to vlogo je žalibog že g. Pucelj prevzel. Ubogi dr. Korošec! V tuji državi je vse dobil, v svoji pa še drobtin ne.
Pismo iz Nemčlfe/
Bottrop-Boy, 18. julija.
Nadaljujem, kjer sem včeraj nehal.
Nazadnje sta prišla do mene še dva »delavca« iz Francije in Belgije, ne sicer dela iskat, pač pa o svojem delu poročat. To sta misijonarja, gg. Tumpej in Šavelj, ki sta obiskala naše rojake v teh dveh deželah in se vračajoč se oglasila pri meni. Da smo si imeli dosti povedati, si lahko mislite. Ker sama o svojem potu trdovratno molčita, moram pač laz nekaj malega povedati. Obiskala sta najprej pet slovenskih naselbin v Lotringiji: Mer-lebach, kjer se je pripetila ona velika nesreča, o kateri sle porodali, Creutzwald, Sti-ring, Freyming, Spittel. Nato sta šla preko Parizu v pokrajino Calais na dva kraja: Lie-vin in Bruay. V Belgiji, na Flamskem sta bila, copct na dveh krajih: Winterslag in Watler-iciiel. Na vseh teh krajih je približno 2800 Slovencev, mož in žena. V manjšem številu so -u::trescni še po nekaterih drugih krajih, a ,'oč jih v odmerjenem jima dasu nista mogla obiskati. Francoski duhovniki jima niso šli •ai.-.n na roko, kakor nemški vedinoma. Pač ,-fi rudniška podjetja sama, ki so večinoma v
Glej »Slovenca« z dne 23. iuliia, itev. 164.
katoliških rokah, skrbijo za delavce bolj ka- l kor na Nemškem. Poljskih duhovnikov, ki sc pedajo samo z dušnim pastirovanjem svojih rojakov, je na Francoskem celih 20. Pa jim pomaga še deset drugih, ki tam študirajo.
Prvi dan, ko sta prišla, smo obiskali g. Tensunderna, ki je od mene oddaljen le eno uro. Drugi dan pa — kaj sta si izmislila? V jamo moramo iti! Pa res, nad samimi rudniki hoditi, rudnika pa ne videti, bi sc reklo v Rimu biti, pa papeža ne videti! In šli smo. Opisal vam bi to pot malo nadrobneje, a mi je pismo spet tako naraslo, da bo že preveč za eno številko. Zato le par stavkov: Šli smo ob petih, prišli ob desetih, mudili se torej celih pet ur. Prijazni ravnatelj, dober kato-lidan, nam je razkazal rudnik najprej na papirju, potem smo se spustili v globine. Šlo je po bliskovo. V 18 sekundah smo bili 540 metrov pod zemljo. Potem pa se je pričela hoja po dolgih dolgih podzemeljskih hodnikih. Povsod je izpeljana električna železnica. Pa tudi konje imajo za vožnjo; kakih 12 sila modnih konj, ki so menda obsojeni v to, da ne bodo nikdar ved gledali belega dne. Revcžil Nazadnje smo prišli do takozvane »redne«, nizkega rova, v katerem delavci kopljejo, bolj prav: vrtajo premog. Tudi mi smo zlezli v to drsalico in heded prihuljcno ali lazeč po vseh štirih lezli nn nti naprej. Mene je obšla ža-
lost, globoka žalost: Ubogi ljudje, ubogi ljudje, v kakšnem morajo biti vsak dan po osem ur! iS a j to je, kakor v peklul... Prišcdši zopet na svetlo smo si ogledali »ceho« nekoliko še od zunaj. Taka ceha to vam je grozna zverina; v mirnem dasu je stala 15 milijonov mark, danes stane polovico več. In vseh je tukaj v Porurju 300 do 400, Preden smo šli v jamo, smo se popolnoma preoblekli v rudarsko obleko in se dali v njej ad perpetuam rei memoriam fotografirati. Da nas vidite, kako smo imenitni rudarji! Le škoda, da se nismo dali šele, ko smo iz jame prišli: vsi črni in marogasti po obleki in obrazu. Zato smo sc nazadnje v gorki vodi pošteno skopali, da smo bili spet ljudem podobni.
Drugi dan sta se gospoda odpeljala proti jugu. Veliko dobro delo sta storila rojakom na Francoskem, ki ne znajo še skoro nič francosko. Želijo si pa ti naii ljudje stalnega slovenskega dušnega pastirja. Ali ga bodo dobili? ... Pomislite, koliko je poljskih duhovnikovi In Slovenec bi se ne dobil ne eden? Saj za kakega mladega duhovnika mora biti zanimivo preživeti par let v tujini. Seveda ne sm« iskati žvenka In cvenka, ampak nekaj drugega Živelo se bo že, morda »e precej dobro. In pa peti mora rad. Potem bo živel tudi brez olenka — kot ptit. Peretfrin.
Apostolstvo sv. Clrtta Id Metoda po kongresu.
Petnajst let že deluje Apostolstv® sv. Cii rila in Metoda med Slovenci in v prenovljeni obliki nadaljuje delo, ki ga je med Slovenci pričel škof A. M. Slomšek. Voditelji Apostol-stva so vztrajno dokazovali, da je delovanje v duhu Ciril-Metodovih tradicij za boljše spen znavanje in edinstvo med kršdanskim Vzhorj dom in Zapadom koristno za poživljanje ver-j ske gorečnosti v domovini; s tem delovanjem se širi versko in kulturno obzorje našega Ijud-stva, izvršuje se važno poslanstvo, ki nam ga je dolodila božja Previdnost ob meji med Vzho-dom in Zapadom; to delovanje nas veže s soh rodnimi katoliškimi narodi, daje nam primerno mesto v okviru katoliške cerkve in ureja naše razmerje do vzhodnih narodov. Vse to se je ob ljubljanskem kongresu dne 12. do 16. julija nepričakovano sijajno potrdilo. Kongres je bil nepridakovana in neprisiljena manifestacija za pravilnost vodilnih idej našega Apostolstva sv. Cirila in Metoda.
Kongres so s složnim sodelovanjem prii redili Slovenci in Hrvati; Hrvati so požrtvo-' valno sodelovali pri pripravah in bili v veli-, kem številu zastopani na kongresu. Prav tako častno so bili zastopani Čehi, Poljaki, Rusini, Francozi, Srbi in Rusi. Sveti ode je kongres pozdravil z ljubeznjivim programatidnim a po-, stolskim pismom; ko so se vrnili prvi rimski udeleženci, jih je sveti ode takoj vprašal o kongresu in je bil izredno vesel ugodnih poročil. Ciril-Metodova ideja je zares idealni koridor, ki nas veže s sorodnimi narodi na Zapadu in Vzhodu in nam določa dastno me-> sto v okviru vesoljne cerkve.
Letos se je Apostolstvo sv. Cirila in Me-i toda tako reorganiziralo, da bo postalo mednarodna pobožna družba (pia unio), v kateri bodo imeli katoliški Slovani vodilno vlogo. Središde Apostolstva ostane Velehrad. V tem okviru mednarodne centralne organizacije bo vsaka škofija imela svoje škofijsko vodstvoj škofijski odbori enega naroda in ene državo bodo tvorili podrejeno celoto pod vodstvom glavnega centralnega odbora. Redni letni pri-i spevek se je v naši državi določil na 6 Dm, a siromašni dlani bodo tudi z manjšimi prispevki deležni vseh dobrot. Sveti ode je Apo-stolstvu izredno naklonjen in je pripravljen storiti vse, da bo imelo Apostolstvo vsaj iste privilegije kakor jih imajo vedje mednarodne družbe podobne vrste.
Pred svetovno vojsko je bilo Apostolstvo med našim ljudstvom že udomadeno in je bila na najugodnejši poti, da se bo vpeljalo v vsaki župniji in v vsaki kršdanski hiši. Sedaj je prišel čas, da se ta nadrt izvede do konca. Letošnje sveto leto naj se porabi, da se bo misel Apostolstva sv. Cirila in Metoda med našim ljud-. stvoin kondno ukorcninila. Velik vtis ljubljanskega kongresa in opomini svetega odeta naj kondno vplivajo tudi na tiste, ki so iz raznih razlogov še dvomili o važnosti Apostolstva. Na delo za razširjanje Apostolstva sv. Cirila in
Metoda pod zavetjem prebl. Device Marijel » * *
Vse potrebne tiskovine za razširjanje Apostolstva sv. Cirila in Metoda, vpisovalne pole, sprejemne podobice, molitvice, položnice i. dr. sc dobivajo pri Apostolstvu sv. Cirila m Metoda v Ljubljani, Rožna ulica 11. Istotam se dobiva tudi letno porodilo »Kraljestvo božje« z zanimivo vsebino, z zadostnim gradivom za govore in za agitacijo. Mnogo gradiva nudi »Apostolski molitvenik« z lepimi novimi molitvami in z jasnim poukom. Znanstveno gradivo je zbrano v knjigi »Cerkev« (spisal dr. Fr. Grivec). Prav primerna priložnost, da se ljudstvo navduši za Apostolstvo sv. Cirila in Metoda pod zavetjem prehlažene Device Mas rije, so Marijini prazniki in evharistidne po-božnesti.
Učiteljski vestnik.
Na višjo pedagoško šolo v Zagrebu bode v bodočem šolskem letu sprejetih 100 učite-ljev(ic). Prošnje za sprejem je poslati zadnji das do 31. avgusta t. 1. Sprejeti ne morejo biti oni, ki še nimajo treh let službe, in oni, ki so že prekoradili 38. starostno leto. Ostali pogoji za sprejem so: vložiti je treba službenim potom tozadevno prošnjo in ji priložiti nastopne listine: 1. zrelostno spričevalo, 2. uspo-sobljenostno spridevalo, 3. potrdilo o številu službenih let, 4. službene ocene za vsa leta, 5. krstni list, 6. zdravniško sftridevalo, 7. službeno popisnico z navedbo, de je kdo poročen ter ima otroke. V prošnji jc navesti, za katero skupino se je odlodil, eventuelno šc eno skupino, de bi v oni, za katero sc je odločal, ne bilo ved prostora. Skupin je pet, in sicer; I. za narodni jezik s književnostjo, zgodovino in zemljcpisjem; II, za tuje jezike (najsi bode že za nemški, francoski ali italijanski), s književnostjo, narodni jezik in zgodovina; za III. za prirodopis (zoologija, botanika, mineralogija in geologija, geografija in kemija); IV. za matematiko, fiziko in kemijo; V. za vsakovrstno risanje, opisno geometrijo in matematiko. Sprejetih bo v vsako skupino po 20 kandidatov. Oni za II. skupino bodo delali vzpre-jemni izpit, da se že prej ugotovi, de imajo toliko predznanja, da bode mogod ugoden uspeh. Oni, ki bodo sprejeti, obdrže vse službene pravice za časa študiranja. O sprejemu bodo ob pridelku oredavani obveščeni do vlužbeni d o ti.
Štev. 165.
SLOVENEC, dne 25. julija 1925,
Stran 3.
P. n. naročniki, ki so v zadnjih par dne. vflj prejeli izpolnjene položnice, pa se šc niso odjvali s plačilom naročnine, prejmo danes v soboto zadnjo pošiljatev »Slovenca«. Nedeljske številke ne prejme nihče izmed njih, ako ni denarno nakazilo žc na potu.
251etnico mašništva obhaja v Tržiču v oedeljo, 26. t. m., č. g. Ivan Theuerschuh, domačin, duhovnik tržaško-kopersko škofije, sedaj italijanski podanik. Na mnoga leta!
Novo mašo bo pel v nedeljo, dne 26. julija, v svojem rojstnem kraju, v Rudniku pri Ljubljani, g. dr. Jakob Žagar. Mlademu duhovniku, doktorju bogoslovja in modroslovja, želimo v njegovem poklicu mnogo sreče m uspehov.
Orli v Mostah prirede v nedeljo, 26. julija, javno telovadbo na travniku g. župana Oraima. Spored; Ob 1. sprejem gostov pri Druitvenem domu, ob 2. litanije, ob pol 3. skuinja, ob 4. javna telovadba. Na predvečer, v »oboto, ob 8. pa se vrši v domu igra »Kajn^.
Otvoritev proge Ogulin - Gračac - Knin-Split (Šibenik). V noči od 25. na 26. julija se preda proga Ogulin-Gračac-Knin-Split-Šibenik javnemu prometu ter sc od tega dne dalje vrši reden potniški in tovorni promet. Od 25. julija dalje vozijo med Ljubljano in Splitom direktni vozovi z vlakom, ki odhaja iz Ljubljane ob 13.20 in prihaja v Split ob 8.45 (od Karlovca do Splita brzovlak, zveza proti Ši-beniku), prihod 7.53. V nasprotni smeri odhaja vlak iz (Splita ob 19.30 (iz Šibenika 30.02), prihod v Ljubljano 14.40 (od Splita do Kar-loTca brzovlak). Poleg omenjene zveze obstoja tudi zveza s potniškimi vlaki. Odhod iz Ljubljane ob 18.50, prihod v Split 16.26, v Sibenik ob 15.22. Odhod iz Splita 11.38, iz Sibenika ob 12.41, prihod v Ljubljano 10.28.
Za našo železničarsko osebje n« postaji Podbrdo. Poslanec Dušan S e r n e c je stavil na železniškega ministra sledeče vprašanje: Kadar prevozi vlak državno mejo in obstane v obmejni štaciji tuje države, se sme običajno osebje dotičnega vlaka po medsebojni kurto-aziji železniških nastavliencev na štaciji in v njeni bližnji okolici svobodno kretati. To se dogaja tudi na vseh obmejnih štaciiah Italije, oziroma naše kraljevine. Le kadar pripelje naš vlak v Podbrdo (Piedicollo). je iiašemu spremljevalnemu osebju zabranjen vsak korak stran od našega vlaka. To je očividno le ši-kana šefa štacije in bi kazalo, da se ga opozori na neprimernost tega postopanja. V slučaju pa, da tak opomin ne bi imel uspeha, bi bilo primerno napram italijanskemu železniškemu osebju na naših obmejnih štacijah postopati na isti način, kot se lo dogaja v Pod-hrdu. Usojam si ledaj vas vprašati, gospod minister: 1. Ali ste voljni podvzeti korake, da so šikaniranje našega železniškega osebja na štaciji v Podbrdu preneha, in 2. ali ste pripravljeni, gospod minister, v slučaju, da vaši koraki ne bi bili uspešni, odrediti, da se italijanskemu osebju na naših štacijah postopa na isti način.
Šole in župnišča. Pišejo nam: »Jutro« ni ni vedelo novega šolskega zakona in bremen, ki jih nalaga ljudstvu, boljše zagovarjati nego s tem, da je pokazalo na farovže in svinjake, češ da mora ljudstvo noč in dan kulu-Biti zanje. Vsak poznavalec razmer na deželi pa dobro ve, da imajo ljudje z župnišči in fa-rovškimi svinjaki jako malo opraviti. V kraju, kjer biva pisec teli vrstic, farani že 10 let niso imeli niti vinarja stroškov za župnišče. Za iolo pa morajo šteti leto za letom težke liso-čake in prav letos ima občina, ki šteje 1500 prebivalcev, nad 40.000 Din stroškov. Šolsko gospodarstvo pa vodijo možje, ki so služili že vsem strankam, samo »klerikalci«" še niso bili nikoli, danes pa kulučijo dr. Žerjavu. Čudno je, da si te vrste ljudje prisvajajo poveljevanje ravno tam, kjer imajo drugače najmanj opraviti: v cerkvenih stvareh. Tako je neki tak mogočnež silno zabavljal čez župnika, ki }e odredil, da se bo zvonilo z velikim zvonom samo ob nedeljah in praznikih. Vpil je: /Mi hočemo, da poje veliki zvon trikrat na dan, saj smo ga mi kupili, ne pa fajmošterk Tedaj ga pobara eden izmed navzočih: >Koliko pa si ti štel zanj?" Vsi so vedeli, da ni dal za nove zvonove niti hlačnega knofa; zato si ni upal ugovarjati in se je osramočen izgubil.
Za naša letovišča. Poslanec Dušan Ser-nec je stavil na železniškega ministra sledeče vprašanje: Oospod minister ste izvolili dovoliti polovično vožnjo tja in nazaj ljudstvu, ki gre preko poletja na oddih na hrvaško Primorje. Edini pogoj je, da ostane dotičnik, ki se mu dovoli polovična vožnja, vsaj 14 dni na letovišču. Tudi v Sloveniji so kraji, kakor Bled, Bohinj, Slatina, Kranjska gora itd., ki so kot zdravilišča, oziroma letovišča odvisni od tujskega prometa. Zaslužek od tujskega prometa je glavni vir dohodkov prebivalstva v teh krajih, in se danes v Sloveniji bridko občuti, da se tok leloviščar-jev z znižano vožnjo na Primorje enostransko ie tja dirigira in odvrača od Slovenije. Če se vaša prej citirana odredba, gospod minister, razteza tudi na Slovenijo, to letos menda ne bi imelo več učinka, ker je sezona že nastopila. Vsekakor pa bi se s tem občinstvo že •etos na to opozorilo, da bo moglo prihodnje leto priti na isti cenen način v Slovenijo ho?
koj razširiti tudi na letovišča in zdravilišča v Sloveniji? Prosim za čimprejšni odgovor.
Absolvente državne dvorazredne trgovske šole v Ljubljani, ki so še brez službe, opozarjamo na razglas glede nekaj prostih mest, ki se nahaja na oglasni deski v šoli, Kongres-ni trg št. 2, I. nadstr., Ljubljana.
Bogoslovci so po dosedanji naredb? morali nastopiti vojaško službo s 1. avgustom. S tem jim je bil omogočen med letom vsaj en semester. V zadnjem mesecu pa je izdal vojni minister naredbo, po kateri se jc službeni rok odložil na poznejši čas, kar jc v škodo celega študijskega leta. Na intervencijo posl. Škulja je vojni minister spremenil naredbo v toliko, da so poklicani s 1. avgustom.
Značilna statistika. Iz Pariza nam poročajo: ^Enakopravnost« Srbov, Hrvatov in Slovencev v Jugoslaviji nam dobro ilustrira statistika o dijp.ških štipendijah, spadajočih v področje »Srbskega prosvetnega oddelka« v Parizu. Ta oddelek je upravljal do lani Kosta Petrovič. Med dijaki štipendisti je bilo: leta 1920. Srbijancev 320, prečana 2; I. 1921. Sr-biiancev 280, prečani 3; 1. 1922. Srbijancev i 200, prečana 2; 1. 1923. Srbijancev 130, prečana 2; 1. 1924. Srbijancev 90, prečanov 5; skupaj tedaj 1020 Srbijancev in 14 prečanov. Na račun Francije jc dobilo štipendijo za Pariz I. 1924.: 57 Isrbijanccv in 23 prečanov. — Da bi to kričeče nesoglasje pred javnostjo nekako opravičili, so prizadeti krogi v svojem časopisju vse ostalo jugoslovansko dijaštvo, izvzemši srbijansko, oklevetali kot »sumljivo«. V tem smislu pisan članek je priobčila n. pr. belgrajska »Pravda' dne 12. oktobra 1924. Sumljivi so Hrvatje, sumljivi so Srbi, sumljivi Slovenci, sumljivi Makedonci itd. Samo srbi-janski dijaki so r>pridni« in zato smejo samo or.i zajemati iz državne sklede. Na čast srbskemu dijaštvu bodi povedano, da jc med njim samim mnogo takih, ki tako pristransko delitev državnih sredstev, h katerim morajo vsi deli države prispevati — in kakor vsi vemo, prečanski v podvojen! meri — ostro obsojajo.
Sprejem v inženersko podčastniško šolo v Mariboru. Po naredbi ministrstva vojne in mornarice Dj. br. 26 320 z dne 29. maja 1925 se sprejme meseca oktobra 1925 100 gojencev v inženersko podčastniško šolo v Mariboru. Pogoji so: 1. Naše državljanstvo (domovnica). 2. Starost 17—21 let (rojstni list). 3. Pismenost (šolsko izpričevalo). 4. Neoniadeževano vedenje (nravnostno izpričevalo). 5. Dovolitev slarišev. 6. Samski slan (potrdilo župnika). Lastnoročno pisane prošnje je do 15. septembra 1925 predložiti poveljniku inženerske podčastniške šole v Mariboru. Prošnja in priloge morajo biti kolkovane po predpisih.
Občine in vojaštvo. Pred kakimi tremi leti jc bilo vse poslovanje v vojaških zadevah, kar so imela poprej okrajna glavarstva, posebno sestavljanje zapisnikov za nabornike (rekrute), izročeno občinam, ki so imele s tem za nje popolnoma novim delom ogromno opravila. Komaj pa so se občine v te posle nekoliko uživelc, jim jih jc vojaška uprava zopet odvzela. Ne razumemo prav, zakaj? Ce so se dve leti izvrševali vojaški posli po občinah zadovoljivo, ni moglo biti tretje leto pravega povoda, da so jim bili naenkrat odvzeti. Sedaj so zopet pri glavarstvih vojaški referenti, kakor so bili poprej, a občine ni-
naj nadomešča upanje na izplačilo razlik, je . prišlo zopet na tapet zvišanje prejemkov po : — novi redukciji! To je v resnici sijajna per- j spektiva in nov dokaz, kako temeljito sc re- ( šujc vprašanje državnega uslužbenca. Sicer smo mnenja, da so vse skup le prazne fraze in besede, kakor je dejala lisica, ko je našla molek. Toda skrajni čas je, da država — t. j. vsakokratna vlada, vendar že jenja operirati s praznimi frazami, od katerih državni nameščenci ne moremo biti nasičeni, niti si moremo kupiti za nje eno samo figovo pero. Pa tudi sicer je državni uslužbenec, posebno oče z družino, prav velika uboga jara. S popol-i nim nerazumevanjem še tistih revnih pred-I pisov o draginjskih in rodbinskih dokladah ga j priščipnejo, kjerkoli le mogoče, ako tudi ne- j opravičeno. Vse naredbe imajo namesto socialnega popolnoma fiskaiističen značaj. In če je morebiti pravilna tendenca, je pa prav gotovo nepravilno pojmovanje in izvrševanje. Sicer je pa vse pisanje bob v steno. To-le moramo vendarle še pribiti. Nekateri uradni posli so neobhodno zvezani s komisijami. Od uradnika, ki jih izvršuje, zahtevajo, da mora sam zalagati potne stroške, potem pa čakati in čakati, da mu jih blagovolijo čez dolgo časa izplačati, ker so pr?.zne blagajne; namreč pri nas, v centrali ne. Sedaj prihaja nova vest, da jc ministrstvo ustavilo te vrste izplačil. Če je to res, ne najdemo pravilne označbe za tako postopanje. Lačen in raztrgan državni berač naj naposled še sam trpi stroške, ki jih ima z delom za državo? Res, vedno lepše.	Državni uradnik.
Iz prometnega ministrstva. Pomočnik prometnega ministrstva Ranisav Avramovič je vpokojen; naslednik še ni imenovan.
Priročen zemljevid Slovenije je izdal Tourist-Office v Ljubljani, katerega je priredil R. Badiura. Na zemljevidu so pregledno zaznamenovane ceste in razdeljene v avtoceste I. in IT. razreda in v navadne ceste. Ker je zemljevid tudi drugače pregleden, bo dobro služil vsem, ki mnogo potujejo, predvsem pa avtomobilislom in motociklisiom. Na zemljevidu je zaznamovana tudi nova državna meja.
Samoumor na Bledu. 23. t. m. si je nek orožnik Srb na Bledu najel izvoščka Ž„ da bi ga peljal od kraljevega dvorca v hotel Beograd. Na polovici tega pota pa sc je orožnik j z revolverjem ustrelil.
Umrla je dne 23. julija ga. Franja Levov-! nik, roj. Kavčič, soproga poročnikova. Pogreb j bo v nedeljo, 26. t. m., ob pol štirih iz Med-| vod št. 3 na pokopališče v Preski.
Zagorje ob Savi. Občinske volitve za našo občino so razpisane za 6. septembra, SLS jc postavila dve listi: delavsko in listo posestnikov ter obrtnikov. Nosilec prve jc g. Anton Proscnc, druge pa g. Janez Hrastelj iz Sela. Ta dva, kakor tudi drugi kandidati, so nam poroštvo pametnega dela za ljudske ko-
mošnjic, obč. Šmihel-Stopiče. Napadalca sta moža pričakala okoli 11. ure po noči na costi in sta od njega pod pretnjo, da ga pobijeta, izsilila, da jima je izročil 2750 Din gotovine in zavoj svežega govejega mesa.
Prepodeni vlomilci. Okoli druge ure zju-1 traj jc začul posestnik in lesni trgovec Franc« Winlar v Hruševcu pri Straži na Dolcnjskom iz sobe, kjer sta spali njegovi služkinji, pre-strašene klice: Tatovi, tatovi, na pomoč! Go: spodar je stekel takoj v njuno sobo in je prišel ravno, ko je skočil eden vlomilcev skozi okno. Opazil jc pred hišo tri maskiranc vlomilce, ki so pobegnili šele, ko jc oddal na nje par strelov. Če je koga zadel, se ne ve.
Razni vlomi in tatvine. V Hvaletincih v Halozah je bilo vlomljeno v stanovanje posestnika Antona Petroviča. Vlomilci, bržkone cigani, so odnesli po 15 kg zaseke in suhega svinjskega mesa, več ženske in moške obleke in srebrno uro z verižico. Denarja k sreči niso dobili. Napravili so mu preko 3000 dinarjev škode. — Pred nekaj dnevi je bilo vlomljeno v prodajalno konsumnega društva na Koroški Beli. Tat jc odnesel okrog 40 m raznega ma-nufakturnega blaga, nekaj steklenic konjaka, več škatelj sardel in sardin in pa 150 Din gotovine. Par dni po vlomu pa je dobila občina obvestilo od poveljstva 2. div. art. polka, da je pobegnil iz Terezije vojak France Pretnar, doma iz Javornika pri Koroški Beli. Mož je bil obsojen od vojaškega sodišča radi raznih težkih tatvin na 11 letni zapor. Mož je ol> iskal na begu bržkone svoj domač kraj, kjei so mu bile dobro znane vse razmere in si ja pred odhodom preko meje doma založil polno torbo. Fant je pobegnil v Nemško Av« strijo. — Posestniku in mlinarju Jerneju Bc-netičič iz Vinice so ukradli neznani tatovi iz njegove žage ob Kulpi 22 m dolg čez 30 kg težak gonilni jermen, vreden čez 3000 Din. — Med vožnjo iz Bitnja do Jesenic je bila ukradena profesorju ljubljanske realke dr. Gn Žerjavu črna usnjata torbica, v kateri je imel sabo dva potna lista, nekaj perila in jestvin za na pot in steklenico zdravil. Tatvino sta izvršila dva delavca, ki sta vstopila v vlak v Ljubljani in sla neznano kam izstopila.
huplte naicenejc
===== pri =====
J®§ip RofiM - Sjublfana

risti. Kandidate za demokratsko — ali kakor ji pravijo pri nas orjunsko — listo je pobiral šolski upravitelj Golob iz Toplic.
»Himna Srbov, Hrvatov in Slovenccr.« G. minister za vojno in mornarico je s svojim odlokom z dne 22. junija 1925 naknadno odkupil za vojne enote še 30 (ravno toliko jih je bil odkupil že preje) komadov knjige »Himna Srbov, Hrvatov in Slovencev«, ki jo je v 2 in 4 glasovih zložil M. K. Nikolič-Bassinski v Belgradu. Pisatelj se g. vojnemu ministru Duša-i nu P. Trifunoviču toplo zahvaljuje.
Število tiskarn v naši državi. Povodom knjižne razstave v Firenzi je izdala belgraj-majo vsled tega prav nič manj dela, ker je .. ska državna tiskarna katalog, ki prinaša med za vsako stvar začetek in konec vselej Ie j drugim statistiko tiskarskih podjetij v Jugo-pri občini. Čuli smo, da je vojaška uprava ; slaviji. Po teh podatkih je tačas v naši dr-odvzela županstvom vojaške posle pod pre- j žavi 365 tiskarn, od tega v Hrvatski in SIo-tvezo, češ, da so naši župani — »nepismeni«! : veniji 127, v Vojvodini 85, v Srbiji in Črnigori To insinuacijo pa moramo že prav odjočno ; 72, v Bosni-Hercegovini 23 in v Dalmaciji 22. odklanjati. Mnenja smo, da so ••pismeni« vsaj ' Dragocen jesen. V državnem gozdu pri toliko, kolikor so njihovi tovariši (opštinski Zavidoviču v Bosni so našli jesen s prekrasno načelniki) po drugih krajih države. Zakaj pa pisanim deblom. Taka drevesa so silno redka potem vseeno prizadevajo prav tiste vojaSke in zato draga. Navedeni jesen jc kupilo Dra-oblasti, ki omalovažujejo naše občine in naše , chovo podjetje in ga plačalo po 70.000 Din župane, le-tem toliko dela? Z dežele dobi- : za kubični meter. Deblo meri 17 kub. metrov varno poročila, koliko imajo občine poslov, in je vrglo državi 1,190.000 Din. Na žago so
l«i jim jih nalaga vojaštvo, in ki zahteva vse s tako naglico, kakor bi staii neposredno pred kako mobilizacijo. Naval na občine je po teh poročilih tak, da ga ne morejo obvladati, zlasti pri dostavitvah raznih dodelilnic. Pri vsaki taki stvari je stavljen občinam ta-
ga poslali v Budimpešto, ker pri nas nima nobeno podjetje za rezanje furnirja zadosti , dolgega stroja.
Licitacija za dobavo vseh \ rst živali za dr-i ?av no bolnišnico, za državno bolnišnico za du-sev ne bolezni iu za državno bolnišnico za žen-
ko kratek rok, da jc točna izvršitev pri naj- \ ske bolezni se vrši dne 17. in 18. avgusta. Do-boljši volji nemogoča. Mnenja smo, da n?.j bi bave bodo veljale za čas od 1. septembra t. 1. vojaška oblastva vsaj malo upoštevala po. do 31. marca 1926. Licitacija se bo vršila vsa-ložaj naših županov, ki morajo biti obenem ; kokrat ob enajstih v ravnateljski pisarni dr-občinski tajniki in sluge, da so to tudi gospo- ' darji, ki morajo od prvega svita do poznega večera delati pri svojem gospodarstvu, čc hočejo živeti in plačevati ogromne, s krvavimi žulji svojih rok zaslužene davke. Malo-
katera občina pri sedanjih preobremenitvah	________ _______ _______ __ _____
davkoplačevalcev premore toliko, da bi bila i šitelju veliko nagrado, toda dosedaj niso našli v stanu plačevali tajnika. Zakaj pa država I n ciganih te družine še nobene sledi. Sumijo, noče ničesar slišali
žavne splošne bolnišnice, kjer se dobe tudi ; vsa druga pojasnila.
Cigani ukradli otroka. Ciganska rodbina, znana pod imenom Bergari, jc ukradla v Ilaš-kovem kmetu Alilovanoviču izredno lepo triletno hčerko Verko. Stariši so obljubili re-
o kakih prispevkih obči nam za izvrševanje ogromnih poslov, ki jih morajo te izvrševati za njo? Naj sc torej vsaj ne šikanirajo občine in župani za to, kar morajo brezplačno državi tlačaniti! Sicer je pa treba, da se z zakonom ali vsaj z nsredbo urede zglaševalni predpisi za vse vojaške osebe in da se tudi točno izvajajo.
Skrb države za uredništvo. Absurdno sc nam žc zdi neprestano tožrnje in jadikovanje po Vplačilih zloglasnih razlik >. Dobili jih
na Primorje. Usojam si tedaj vas vprašati, , bodo državni uradniki in drugi uslužbenci ?ospod minister: A11 ste voljni svojo odredbo bržčas prav tako malo od vlade RR, kakor so o polovični vožnji v letovišča na Prlinorju 'a- jih dobili od vlado PP. 7* vcčio tolažbo, ki
------	Sumije
| da je odpeljala ta družba v obmejnih vaseh | še več deklic in je pobegnila preko državne
j meje.
Ponesrečen kolesar. Na cesti Lt Spodnje Siškc proti Št. Vidu sc jc ponesrečil ljubljanski ! trgovec Pavel Kavec iz Tržaške ceste. Med I vožnjo se mu je prelomilo kolo in mož jc I padel, pri čemer jc dobil več težkih poškodb na glavi. Prenesli so ga v hišo pekovskega j mojstra Para, kjer so mu za silo izprali in ob-( vezali rane, nakar so ga izročili domači oskrbi.
Cestni rop. Na cesti pri kmetijski šoli na Grmu pri Novem mestu sla napadla dva neznana moška posestnika Mihaela 2aka iz Čer-
Automo&llska nesreča pri »Jeprci« blizu škofje Loke.
PET OSEB RANJENIH — EDEN UMRL.
Prcdsnočnjim okoli pol osme ure sc je peljal ljubljanski veleindv.strijalec in lastnik tovarcn za usnje g. Jean Polak z avtomobilom iz Kranja proti Liubljani. Na križišču ceste in železniške proge jc ustavil njegov voz neki mctociklist — bi! jc Nemec — in ga jc obvcslil, da se jc pripetila ravnokar na križišču ceste nedaleč od takozvane »Jepercc« velika avtomobilska nesreča. Gospod Polak se je takoj odpeljal na označeno mesto. Tam sta naletela g. Polak in njegov šofer Jeršin na strašen prizor. Ob ccsti je ležal avtomobil skoro popolnoma razbit. Na cesti in ob cesti pa so ležali ponesrečenci v mlakužah krvi, deloma popolnoma onesveščeni, deloma vsled strahu in za-dobljcnili poškodb tako onemogli, da niso mogli dati prav nobenih pojasnil. Gosp. Polak in njegov šofer sta ponesrečence za silo obvezala. Prišli so takoj nato tudi nekateri okoličani, ki so jima pomagali pri tem delu. Gosp, Polak jc nato vzel v svoj voz štiri najbolj poškodovane in jih odpeljal v ljubljansko bolnico. Dva ponesrečenca pa jc odpeljal neki avtomobil, ki jc dospel med feni iz Škofjcloke, kjer jim jc nudi! prvo zdravniško pomoč dr. Hubad iz Škofje Loke.
Ponesrečenci.
Gospod Polak ie pripeljal v ljubljansko bolnico te-le ponesrečence: Rudolfa Zi-h e r 1 a , trgovca s špecerijo in deželnimi pridelki v Škofji Loki, Rafaela Thalerja, trgovca s špecerijskim in drugim blagom v škofji Loki, Rafaelo Thalerjevo, njegovo hčer, in pa lekarnarja Otona Bur-d i c h a , tudi iz Škofje Loke.
Rudolfa Ziherla ml. in pa šoferja Alojzija D o r n i k a jc odpeljal na pomoč došli avtomobil v Škoijo Loko. Vsi ponesrečenci imajo precej težke poškodbe, najtežjo, pa sta hila poškodovana Rudolf Ziherl in pa Rafael Thaler,
V ljubljanski bolnici jc sprejel ponesre-čenče službujoči zdravnik, ki je ranicnce takoj obvezal in odredil najnujnejše operacije. Rafael Thaler je bil najmanj poškodovan in jc žc snoči zapustil bolnico. Ostale tri pa so prenesli takoj drugo jutro v Leonišče, kjer so
izvršili včeraj dopoldne potrebne operacije._
Šoferja Alojzija Dornika, ki jc bil navidez menj poškodovan, so morali prepeljati včeraj tudi v ljubljansko bolnico. Mož jc v resnici preccj ranjen, poleg tega pa silno zbegan in prestrašen in nc more dati prav nobenega pojasnila. Njegovo stanje jc zelo slabo in so tudi ugotovili, da si je mož zlomil roko.
Kako je nastala nesreča
do sedaj šc ni točno ugotovljeno- Na lice mesta grozne nesreče sc je odpeljala posebna komi sija, ki pa se še ni vrnila in »udi šc ni obja-
^OVENEC, rfffe; UR. Jufffa ^25.
Sfer. TSS.
vila svojega izvida. Avtomobilski strokovnjaki pa so na licu mesta po položaju in opisu ugotovili vzrok nesreče tako-le: Avto je bil težak, dolg, visok in ozkotiren. Imel pa jc preslabo in že preperelo pnevmo. Če pa ni bila preperela, je bila mogoče slabo montirana. Med vožnjo na cesti, ki je za avtomobile priznano nevarna, je počila pnevmatika na obeh kolesih, kar je jako redek slučaj. Vsled tega je nastala huda eksplozija stisnjenega zraka in pri nagli vožnji je pritisk dvignil voz precej visoko od tal, nakar je padci poševno v cestni jarek. S kako silo je priletel avto na tla, dokazuje to, da jc obležal na mestu.
Šofer Alojzij Dornik je prišel sam v deželno bolnico, kjer so ga sprejeli na kirurgični oddelek. Mož ima težke poškodbe na prsih in težke notranje poškodbe. Povedal je, da ga je prosil g. Ziherl, naj mu dovoli šofirati, nakar rau je on prepustil volan. Kako je nastala nesreča pa on ne ve, spomni se le še, da je naenkrat odletel iz voza.
Najtežje poškodbe je dobil pri nesreči Ru-doll Ziherl, pri katerem so ugotovili močne krvavitve v trebuhu in pa raztrgane ledvice. Kljub takojšnji zdravniški pomoči je mož Se včeraj ob pol dvanajstih umri. Ostale ponesrečence upajo, da bodo rešili.
Nekaj ljubljanskih vozačev strokovnjakov fe izjavilo našemu poročevalca, da ta kos ceste poznajo kot najbolj nevarno mesto in sicer največ radi tega, ker preide tam voz iz lepe, gladke, dobro vzdržane ceste nenadoma na raztrgano, luknjasto, slabo vzdržano cesto, vsled česar začne voz nenadoma skakati in sicer tako, da ga vzdrži le šofer, ki cesto izborno pozna in ki je prvovrsten. Po njihovem mnenju je ravno to največ povzročilo to nesrečo.
Iz Ljubljane.
Iz inženjerske zbornice. V četrtek ob 5 popoldne se je vršil pod predsedstvom predsednika zbornice g. ing. Milana Šukljeja sestanek članov zbornice. Po predavanju g. ing. M. Kassala je g. predsednik zbornice poročal
0	delovanju inž. zbornice ter o organizaciji delovanja. Obravnavali so v diskusiji tudi .vprašanje avloriziranih inženerjev. Zbornica »tremi za tem, da imajo oblasti pri oddaji stavb iu odobrenju načrtov edinole upoštevati načrte avtoriziranih inženerjev in strokovnjakov.
Osemletna deklica v Gruberjevem kanalu. Neustrašen, požrtvovalen rešitelj. Osemletna deklica, učenka TI. razreda osnovne šole v Mostah. Marica Ronča iz Vodmata št. 67, si je umivala ua obrežju Grubarjevega kanala in sicer nasproti vojaškega oskrbovališča noge. Pri tem je deklici spodrsnilo in je padla v precej visoko, deročo vodo. Dekle je zakričalo in takoj nato izginilo v vodi. Toda valovje jo je se trikrat dvignilo in potopilo. Ponesrečen-ko je opazila prva Jožefa Hočevar jeva, služ-Idnja pri trgovki Troha v Vod matu št. 158, občina Moste. Opazila jo je že v bližini železniškega mosta v sredi struge. Ko je klicala na pomoč, se je nabralo naenkrat več ljudi ob obrežju, ki so gledali ponesrečenko, vendar se ni nihče upal skočiti v vodo. Ko je Hoče-varjeva uvidela, da ni rešitelja, je hitela po pomoč in je slučajno k sreči naletela na višjega stražnika Josipa Jazbeca, Iti je bil že na poti proti mestu nesreče, lioteč videti, zakaj se zbira gruča ljudi ob obrežju. Takoj, ko je bil obveščen in je uvidel položaj, je skočil mož brez pomisleka oblečen v vodo. Posrečilo se mu je po napornem trudu, da je dosegel utopljenko in jo privedel srečno na obrež-|e. Dekle je bilo že nezavestno. Postavil je otroka na glavo, nakar je odtekla voda iz požiralnika in se je dekle v kratkem zopet zavedlo. Nato je oddal otroka v oskrbo starišem. Da ni bilo tega odločnega in požrtvovalnega rešitelja, bi bila deklica v pričo štev ilnih gledalcev na obrežjih gotovo izgubljena in dekle in sta riši se imajo v prvi vrsti le njemu zahvaliti za ohranitev življenja mladega dekleta. Požrtvovalnemu rešitelju čestitamo.
Poletje t svojih pravicah. Pravijo, da narava ne pozna skokov! Pa je toplomer zadnje dni poskočil od 12 na 30 in stopinj! Kdor ne ljubi vročine in je tiho upal, da bo šlo poletje letos nekako oddaleč mimo. se je bridko ' motil. Dasi imamo tudi sedaj >e pogosto dež. j se uveljavlja prava poletna vročina. Vsekakor I doslej še ni do: ogla višine leta 1921., ko smo j -e kuhali ped .57 stopinjami Celzija, vendar je r,3XU za naše razmere že čisto poštena mera. Več letos še tudi Trst ui dosegel; pravtako so z abeležili v Zagrebu doslej kot največ 32 sto- I pinj. Kopališča so povsodi prenapolnjena. . l.jubli." "čani morajo bili hvaležni bivši ljudski občin s k i upravi, da jim je napravila kopališče
1	b Ljubljanici, ki pa seveda ludi še ne zado-•ča. Ljubljana mora dobiti svoje kopališče na
1 .- vi 'ti kajpak tudi primemo ugodno zvezo z • njim.
• livnv trg. Za včerajšnji petek so bili Ljubi ;aiv :uii izredno dobro založeni z raznimi po? •**! mi jeslvinami. Poleg najrazličnejše ze-!'•.:>ja- s ie bilo na trgu tudi veliko žab in raznih domačih in uvoženih rib. Na trgu so se dobili 1< pi klini po 10—20 Din, izredno lepe mrene (riba težka 2 kg 70 dkg je stala 270 kron), postrvi po 50 in lepe ščuke po 40 Din kilogiam. Izmed uvoženih rib so se najboljše prodi.,tali naši rečni somi in sicer po 30 Din v.a Ju — Na trgu je še vedno dosti borovnic, š-ctserj (črnic). malin (28 kron kg), ribezi ja j (30 kron kg), marelic (80 kron kg) in doma- j iih i';bolk in hrušk, ki pa vzdržujejo kljub
obilici lepega blaga še vedno visoke cene. Jako dosti je bilo tudi banaškega sadja, ki pa daleč ni tako lepo kot naše, je pa kljub temu drago — seveda radi prevoza. Na domačem trgu je bilo jako dosti razne salate, ki pa je tudi še vedno precej draga. Kot novino se je dobilo letošnje kislo zelje iu repa in sicer po 20, odnosno 16 kron za kg.
Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon<\ Odslej vsaki pondeljek in vsako sredo ženski zbor, vsaki torek in četrtek moški zbor. Točno!
Aretirani dalmatinski krošnjarji. Včeraj je aretirala naša policija več dalmatinskih krošnjarjev, ki so se silno razmnožili po mestu in tudi po deželi. Posebno na pritisk naših trgovcev, katerim delajo ti večkrat zelo vsiljivi ljudje, ki pohajajo cele dneve in noči po vseh javnih lokalih in tudi zasebnih stanovanjih, mnogo škode in barantajo s svojim menj-vrednim blagom, je postala naša policija na te >brate- malo bolj pozorna in jih je malo natančneje preiskala. In res je več takih »Markove moralo oditi v zasilni hotel na Blei-vveisovi cesti, kjer Čakajo rešitve, kam, k?daj in kako jih bodo poslali s svojim blagom tja doli na jug.
Aretirali so 23 letnega samskega mizarskega pomočnika Henrika Zupanca z Viča, katerega je ljubljanska policija že delj Časa zasledovala zaradi raznih tatvin. Prijeli so ga vsled obvestila policije v Celju in so ga prepeljali v Ljubljano, kjer so uvedli proti njemu obsežno preiskavo.
Aretacija nevarnega cerkvenega tatu. — Ljubljanski policiji se je posrečilo v zadnjem času, da je aretirala že več cerkvenih tatov iu tatic, ki se niso strašili prehajati v svojem zločinskem namenu celo cerkveni prag. Včeraj pa je zalotila naša policija posebno nevarnega cerkvenega tatu, ki ima na vesti gotovo že nebroj cerkvenih tatvin in to v škodo cerkev in njenih obiskovalcev. Aretirali so že znanega cerkvenega tatu in žeparja, komaj 24 letnega postopača Lovra K e r m e 1 j a iz Št. Lenarta pri Selcah na Škofjo Loko. Fant je policiji in sodišču že delj časa znan iu so ga že tudi iskali, vendar se jim je kot spreten prehaiač vedno izognil. Končno pa ga je le doletela usoda. Zasačili pa ga niso pri tatvini, ker tam ie bil mož silno previden in skrajno predrzen. Prijeli so ga tam. kjer je najmanj pričakoval. Policia je namreč aretirala te dm neko viačugo v Trubarjevem parku. V njenem spremstvu je bil mlad človek, ki se je drzuo zavzel za aretiranko in jo hotel ščititi. Toda baš to ga je zamotalo v vrtinec, ki ga bo potegnil globlje kol njegovo v arovanko. Ker se ni mogel zadostno legitimirati, so ga pridržali in preiskali. Iu uspeh te preiskave je bil naravnost presenetljiv. Pri njem so našli dvoje po 30 cm dolgih klesčic, napravljenih iz peres, kakršna se vporabljajo za vlogo ženskih steznikov. Na konceh teh kleščic so napiljeni robovi kot ostri zobje, s pomočjo katerih je možno oprijeti v sak papir, ki pride v odprtino klešč. Dalje so našli pri njem nekaj bankovcev, Id kažejo sledove odtiska teh klešč. Poleg tega so našli pri njem snopič ključev, tri cele oltarne sveče, ki s o bile ukradene z oltarjev, srebrno ovratno verižico s tremi obeski in srebrno zapestnico, ki sta bili ukradeni s kipa Matere božje, iu pa črno svileno, jako dobro ohranjeno žensko bluzo. Dalje so dobili pri njem tudi železniški vozni list za vožnjo Ljubljana—Škofja Loka, datiran z dne 23. julija, kar znači, da se mož ni zadržaval staluo v Ljubljani, marveč je pohajal sem in tja in jc iz\TŠil gotovo tudi po deželi več cerkvenih tatvin. Kratko, mož je profesijonalen cerkv eni tat. Posebno značilno pa je tudi dejstvo, da je bil mož, kot so ugotovili ua policiji in pa pri državnem pravduištvu, aretiran že laui začetkom maja kot cerkven lat in je bil že takrat obsojen radi cerkvene tatvine na 6 mesecev težke ječe. Bil pa je tudi radi drugih tatvin že večkrat predkaznovan. Pri njem so našli takrat tudi razno altarno perilo, kakor prte, preobleke, brisače in celo zastore od spoved nie. Oblasti so uvedle proli temu nevarnemu in skrajno predrznemu in spretnemu cerkvenemu tatu iu vlomilcu obsežno preiskavo, ki bo gotovo razkrila še marši kako dejanje lega mladega ter skrajno podjetnega pokvarjenca.
Pazite na kolesa! Izpred sodne palače je bilo ukradeno Antonu Thalerju iz Ljubljane kolo, setavljeno iz delov raznih tvorniških znamk, zeleno barvano, vredno 1500 Din.
Po celem svetu danes taka je navada, j da pije se BorcaSJSjjeva čokolada, j
Iz Štajerske,
Šmarje pri Jelšah. Novica v »Slove,:c. . da poroma v nedeljo 26. julija Lichtenturnška Marijina družba in ž njo tudi mnogoteri drugi k sloviti štajerski božjepotni cerkvi pri Sv. Roku v Šmarju pri Jelšah, jc bila sprejeta tukaj z velikim veseljem in zadoščenjem, To romanje smatrajo tudi za povračilo za mnogotere naše pohode v Ljubljano, k Marijqi Pomagaj, na Bled itd. Zato dobrodošli!
Sv. Andraž v Slov. goricah. Dne 9. avg. bo imel novo sv. mašo pri S^. Andražu Jožef Domajnko. Bogoslovje jc dovršil v Ljubljani. Njegov oče jc organist in ccrkvcnik pri Sv. Andražu. Vsi se jako veselimo tega dne, ker pri nas že dolgo ni bilo novomašnika.
Šmartno ob Paki (Savinska dolina). Dne 23. julija smo čutili tukaj ob 10.25 o o t r e s ,
ki je trajal približno tri sekunde. Čutilo se f* tresenje šip in vrat, ki je bilo združeno z rahlim bobnenjem, podobnem oddaljenemu gromu. Smer sc jc zdela od zahoda proti vzhodu .Na prostem ljudje tega niso opazili. Mogoče so še kje drugje to opazili. — Davčno ■oblastvo v Slovenjemgradcu nas silno pritiska s svojim davčnim vijakom. Ljudstvo jc že čisto obupano. Sedaj dobivajo pozive prav vsi, tudi najmanjši kočarji, ki nimajo nikakc živine-in ne zemlje, da naj napo vejo, koliko so dobili za hmelj, živino in za les. Ti sc iim samo smejijo. Tako jc n. pr. dobil neki delavec, ki hodi na delo v tovarno za barvo, vprašanje, koliko je dobil pretečeno leto za — barvo! Ali misli davčna oblast na tisto barvo, katero nese delavec na obleki, kamor se mu naprši, ali pa misli, da delavci barvo kradejo in jo potem prodajajo. Res, žalostno, zraven pa tudi žc smešno!
IZ MARIBORA.
Pri mestnem gradbenem uradu se razpisujejo tri mesta, in sicer: 1. mesto inženjerja-arhitekta, 2. mesto geometra, 3. mesta za tri risarje. Zahteva se za prvo mesto dveletna privatna praksa, za drugo mesto šestletna praksa, za tretje mesto pa triletna praksa. — Prošnje je vlagati do 15. avgusta pri mestnem magistratu v Mariboru.
Pobijanje draginje. Veliki župan je povabil kavarnarje, hotelirje in krčmarje, da spričo na-rastka dinarja znižajo cene. Tudi mestna občina pripravlja tozadeven predlog za občinsko sejo. Krčmarji in kavarnarji pa nočejo na to uho ničesar slišati. Upamo, da se bodo le morali ukloniti.
Pokopali smo 20. t. m. Terezijo Lukovnjak, 84 let staro gospodično, nekdanjo lurško romanco iz leta 1908. in rimsko romarico iz leta 1910., ki je romala 1912. leta tudi v Jeruzalem. Zdaj je živela v mestni ubožnici. Svetila ji večna luč!
IZ CELJA.
Razmere v Wesirovi tovarni. Iz delavskih vrst prihajajo bridke pritožbe nad razmerami v Westrovi tovarni v Celju. Z delavci, ki vodilnim osebam r.iso povolji, se surovo, brezobzirno ravna, stari delavci se odslavljajo in nastavljajo mlade moči za suženjske plače, postransko delo se ne plačuje, že itak sramotno nizke delavske plače se trgajo, inozemski nameščenci zmerjajo domače delavske trpine s »psi <. Mislimo, da vse to nikakor ne služi trajnim interesom podjetja samega. Delavci pa morajo vedeti, da se morejo braniti proti krivicam le potom svojih organizacij.
Iz ostale Jugoslavije.
Zgradba novega mosta Rcka-Snšak. Italija je pristala na to, da na lastne stroške zgradi nov most Reka^Sušak, ki so ga bili svoj čas fašisti razstrelili. Z deli začno takoj; gradbeni stroški bodo znašali 2 milijona lir.
Državno zdravilišče za otroke na Bracu. Ministrstvo za narodno zdravje je sklenilo, da zgradi v Bolu na Bracu zdravilišče za 200 otrok.
Umetnost na Jadranski razstavi v Splitu.
Kot del Jadranske razstave otvorijo v foyerju narodnega gledališča v Splitu razstavo del najbolj znanih hrvatskih umetnikov: Vlaha Bukovca, Celestina Medoviča, Emanuela Vi-doviča, Ivana Rcndiča in Meštroviča.
Zgodovina umetnosti v Dalmaciji. Dalmatinski listi poročajo, da jc odpotoval te dni v Pariz Lujo Vojnovič, ki v kratkem dovrši svoje ilustrirano delo v francoskem jeziku: Zgodovina umetnosti v Dalmaciji.«
Nov načelnik policije v Vojvodini. Za načelnika državne tajne policije v Vojvodini jc imenovan Josip Stcpanovič, okraj, adjunkt ' pri policijskem ravnateljstvu v Zagrebu.
Umrl je v Belgradu dr. Dragutin M. Milo-jevič, tajnik v finančnem ministrstvu.
Domžale - trg,
23. julija 1925 je izšel nov list :»D o m -žaleča, ki se imenuje nepolitičen list v proslavo Irga Domžale. Predstavil se nam je v prav reprezentabilni obliki, ua celih 24 straneh, torej cela revija. Založil in izdal ga je Propagandni odbor v proslavo trga Domžale. Na prvi strani beremo z jako okusnimi črkami sledečo diplomo, s katero so naJe lepe Domžale bile povzdignjene v trg:
Njegovo Veličanstvo Aleksander f. I po milosti božji in volji narodni kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Na predlog ministra notranjih del je blagovolil s Svojim previsokim ukazom od dne 31. marca 1925 rešiti: da se vas Domžale v kamniškem srezu ljubljanske oblasti prokla-inuje za trg. Teritorij trga Domžale obsega teritorij dosedanjih vasi Zgornje Domžale, Šp. Domžale. Slob in Studa. Taksa iz T. Br. 54 zakona o taksah v znesku 10.000 dinarjev je plačana iu po členu 71 pravilnika za izvršenje zakona o taksah prilepljena na rešenje. Št. br. 293—25. V Belgradu. ft. aprila 1925."
Med članki tega zanimivega našega lisi a beremo:
Kako Domžale napredujejo.
Leta 1856 so štele: Zgornje Domžale olj bisuih številk s 365 prebivalci. Spodnje Domžale 26 hi-uih Številk s. 152 prebivali i, Stob 4« hišnih Številk z 242 prebivalci in Šiudj
30 hišnih številk s 146 prebivalci. Skupno je bilo takrat v vseh teh vaseh 156 hišnih številk z 905 prebivalci. Ob zadnjem ljudskem štetju leta 1920 so štele: Zgornje Domžale 149 hišnih številk z 947 prebivalci, Spodnje Domžale 65 hišnih številk s 366 prebivalci, Stob 63 hišnih številk s 322 prebivalci, Študa 47 hišnih številk z 280 prebivalci. Leta 1920 je bilo torej v teh vaseh 324 hišnih številk z 1915 prebivalci, ki so takrat bivali v kraju, in 421 odsotnimi. Danes pa štejejo Zgornje Domžale že 161', Spodnje Domžale 73, Stob 66 in Študa 50 hišnih številk, 26 več kot leta 1920. Trg Domžale šteje danes torej 350 hišnih številk. Do leta 1908 Domžale niso bile samostojna župnija, ampak podružnica mengeška. Z lastnim trudom in občudovanja vredno požrtvovalnostjo pa so dosegli prebivalci, da je bila 25. septembra .1908 ustanovljena župnija Domžale, ki šteje 2565 duš. Do leta 1864 v Domžalah ni bilo ljudske šole. Danes pa je v Domžalah šestrazredna ljudska šola z 9 učiteljskimi močmi in Irirazredua obrtna nadaljevalna šola. Pošte v Domžalah ni bilo do leta ,1880. Danes pa posluje v Domžalah pošta, ki je bila uprav letos povišana v IV. red državnih pošt, posluje telegraf in telefon. V Domžalah je postaja kamniške železnice, ki je prvikrat pridr-drala v Domžale 21. novembra 1890. Ta železnica je postala kar največjega pomena za Domžale. Po njej so postale Domžale prometno središče vse domžalske okolice, Črnega grabna, moravške doline, celega brdskega sodnega okraja. Do leta 1889 v Domžalah ni bilo gasilnega društva. Sedaj poslujeta kar dve: domžalsko, ustanovljeno leta 1889, in sto-bovsko, ustanovljeno leta 1906. Najstarejša domžalsko društvo je domžalska godba, ustanovljena leta 1885. Takrat še ni bilo v kraju nobenega drugega društva. Danes pa deluje v kraju — in to izredno živahno — cela vrsta društev: Katoliško izobraževalno in podporno društvo, ustanovljeno leta 1904, z Društvenim domom: Sokol sko društvo, ustanovljeno leta 1908, s Sokolskim domom; Orel, ustanovljen leta 1909; Podružnica Jugoslovenske Matice, ustanovljena leta 1921; Pevsko društvo Domžale, ustanovljeno leta 1922. Hranilnica in posojilnica v Domžalah posluje od leta 1898, Kitarska zadruga od leta 1908, Strojna zadruga od leta 1910 Pred 50 leti je bilo v Domžalah premnogo ljudi, ki še brati in pisati niso znali Danes skoraj ni hiše v kraju, ki li ne bih naročena ua kak časopi.-. ga skoraj ni človeka, ki ne bi bral knjig in časopisov.
Nadalje:
Koliko jc tovarn jn ohr+ov v Domžalah?
Domžale so največji trg za proizvaianie slamnikov v celi naši državi. Cela vrsta tvornic — in to starih in izvrstno urejenih, katerih mnogfe imam svetovno ime - izdelujejo v Domžalah moške, kakor tudi najelegantnejše ženske slamnike. Naštejemo jih kar po abecednem rodu, ker so nam vs« enako pri srcu: Cerar Franc d. z o. z., Stob 50; Kurzthalpr bratje, Zg. Domžale 2; Ladstatter Prler in sinovi, Zg. Domžal o 42; Maček Valentin 7" Domžale 124: Mazovec Franc, Zg. Domžale 4; Mei-litzer, Kleinlercher et Co., Sp. Domžale. 30; Obervvalder Jakob el Co., Zg. Domžale 24; Obervvalder bratje, Zg. Domžale 30; Obervvalder Tomaž et Co. Zg. Domžale 29; Škrabar Alojz, Zg. Domžale 65. -Središče cele vrste drugih, kar najbolje vpeljanih industrijskih podjetij. To so: »Bistra«, družba z omejeno zavezo, kovinska in lesna industrija, Zg. Domžale 34; Adamič Josip, mehanična vrvarna, Za. Domžale 25; Beno Elija, valjčni mlin in žaga, Studa 24; Bertoncelj Pavel, valjčni mlin, St>. Domžale .10; karal! Ivan, valjčni mlin, Zg. Domžale 31 in 19: 'IihelSič Franc, valjčni mlin, Studa 26; Skok Anton, elektrarna in žaga, Zg. Domžale 113; Rus franc, parna žaga, Zg. Domžale 152; Gabiič Ivan /aga, Zg. Domžale 36. — Sedež podjetne trgovin« vseh vrst. Kdo ne pozna domžalskih trgovcev s Konji! Lc poslušaj, koliko jih je: llabjan Franc, otob 27; llabjan Anton, Sp. Domžale 14; Habian Valentin, Stob 12; Habjan Vincenc, Zg. Domžale 3o; llabjan Vinko, Zg. Domžale 101; Osolin Mihael Zg. Domžale 146. — Vinsko trgovino imata: Mttller Anton oče, Sp. Domžale 59; Mtiller Auton sin, Stob 37. — Lesna trgovina ima v Domžalah kar celo vrsto skladišč. Domžalski lesni trgovci so- Je-zernik Josip, Slob 26; Korenjak- Avgust, Zg. Domžale loO; Osolin Mihael, Zg. Domžale 146; Slokar Andrej, Zg. Domžale 84; Vode F. J. Co.. Zg. Domžale 110. — Trgovino z moko imata: Kuralt Josip. Ig. Domžale 1; Trojanšek Vinko, Stob 31. — Z deželnimi pridelki kupčujejo: Jezernik Josip, Stob 26; Kuralt Josip, Zg. Domžale L — Z usnjem: Stražar Matej, Zg. Domžale 50. — Z žganjem: Javor-sek Ignac, Zg. Domžale 7; Koprivnik Tit, Zg. Domžale 21; Mišvelj Auton, Zg. Domžale 81. — S kemičnim peskom: Osolin Mihael. Zg. Domžale 146 — Kraj uglednih obrtnikov. V Domžalah sc izvršujejo sledeče obrti (številka v oklepaju naznanja število mojstrov): Brivska (2). cementna (1), čevljarska (10), fotografska (2), kiparska (2), kleparska (1). ključavničarska (2). kolarska (2), kovaška (4), krojaška (7), mehaniška (1), mesarska (5). mizarska (5), pekovska (2), pleskarska (2), sedlarska in tapetniška (3), sodovičarska (2), tesarska (2), vrtnarska (1), zidarska (1). - Prodajalau je 8, goslilen 12, žgan,jami 2, vinotočev 5, izkuh 1, trafik o. — Kraj vrtov, zelenja in dobro obdelane zemlje. Navzlic razvili industriji in tovarniškemu življenju v Domžalah ljubezen do zemlje in nje obdelovanja ui ponehala. Poljedelstvo je tukaj še v polni časti. To posebno zato. ker je slamnikarsko delo sezijsko. Ne izvršuje se celo leto, ampak v mesecih največjega poljskega dela preneha. Ne zaradi poljskega dela, ampak zato. ker se takrat nabirajo šele naročila za prihodnjo sezijo. Tovarniško delavstvo pa v tem času dela na polju, kar je velike važnosti tudi za zdravje. Najlepši kras Domžal so vzorno obdelani vrtovi ob hišah. Ni je skoraj hiše v kraju, pri kateri bi ne bilo vrta! Kako dobro (16 to očem! Ali sedaj vidiš, predragi, kaj so danes Domžale?
Slovesnost v proslavo povzdignjenja Dom žal v Irg se vrši v nedeljo 9. avgusta 1925. Prireditev bo glasom občinskega sklepu celodnevna, namenjena eni sami veliki misli: dati duška veselju Domžalcev nad povišanjem nji-hovega rodnega kraja in poživiti jih k nadaljnjemu nuvdiu"uemu delu za nrocvit in napredek trsa Domžale.
Sitev. 165.
SLOVENEC, Sne 26. JuHJa 10».
BtratnSL
Razstavo konj in goveje živine
p zvezi s plemenskim sejmom priredita Kmetijska družba in uprava ljubljanskega vele-sejma v nedeljo dne 6. septembra 1925 na
prostoru velesejma. Ta razstava velja le za plemensko živino. —
I. Razstava konj
velja za toplo- in mrzlokrvne živali. V razstavo se pripuščajo 1. žrebci-plemenjaki, 2. kobile z žrebeti in zaskočene kobile, in 3. dve-do triletne žrebice.
II. Razstava goveje živine velja za živali vseh tistih pasem, ki se v deželi rodijo in ki odgovarjajo pasemskim okrožjem. V razstavo se pripuščajo 1. biki, 3. Krave, in 3. breje telice.
Vsa živina mora biti do 9. ure zjutraj na razstavišču in tudi že svojem prostoru. Za premovanje so določene diplome in številne premije, ki jih bo priznala presojevalna komisija.
III. Plemenski sejem velja za plemenske živ ali sploh. Na sejem se pripuščajo tudi mlajše živali, ki so namenjene za prodajo. Plemenski sejem se pri j- i i za konje in za govejo živino in velja post, no za mlade živali. Priglasila za udeležbo sprejema Kmetijska družba v Ljubljani zadnji čas d« 20. avgusta (1925.
Uprava ljubljanskega velesejma.
Kmetijska dražba.
Pred uveljavljenjem novih železniških tarif.
Že dalj časa lansirajo iz Belgrada vesti, da bodo v jeseni letos uveljavljeni novi železniški tarifi. Poročajo, da se tarifi že tiskajo. Javnost pa ne ve nič o vsebini in dalekosež-nosti teh tarifov. Ne vedo nič o njih poslanci, ne vedo nič interesenti, razen par višjih uradnikov v ministrstvu. Niso vprašali za mnenje gospodarskih organizacij, trgovskih zbornic in drugih, ki imajo na tem interes.
Da je tako postopanje v dobi demokracije Škodljivo za vse gospodarstvo, kaže slučaj z novim carinskim tarifom. Parlament bo imel priliko, spregovoriti o njem šele v jeseni. Novi carinski tarif so izdelali maloštevilni ljudje, ki ne morejo pregledati vseh najraznovrst-nejših interesov naše produkcije in konzuma. Javnost ni imela prilike povedati svojih želj in braniti svoje interese.
Kritika novega carinskega tarifa v strokovnem in drugem časopisju je pokazala, da novi carinski tarif ne upošteva pravilno vseh gospodarskih interesov. Ko bodo vsi občutili posledice novega tarifa, ko bo že dovolj škode ozir. korisrti za gotove ljudi, se bo začelo z reformiranjem. Najprej se slaba stvar uvede, potem se pa šele prepusti, da jo popravljajo, kolikor se sploh da popraviti.
Zdi se nam, da je potrebno vsako v življenje cele države posegajoče vprašanje dobro preje prerešetati, preden se uveljavi oz. se pokažejo njene slabe posledice.
Podobno bo najbrže tudi z železniškimi ta-riiami. G. minister za promet je že obetal, da bo sklical tarifni odbor, kar pa je zopet odloženo. Res je sicer, da minister ni dolžan ugoditi mnenju tarifnega odbora, toda dolžan jc, da ga vsaj sliši.
Tudi naša javnost mora že v naprej vedeti, za kaj gre, da lahko že v naprej pove svoje mnenje in mu da potreben povdarek.
Kajti le na ta način s sodelovanjem vseh inte-resiranib bo mogoče že v naprej odvrniti škodo z novimi tarifami. Tako pa se eksperimentira večinoma na škodo prizadetih in šele po tem, ko prihaja škoda z vso silo na dan, gredo poklicani faktorji k korekturam, ki bodo — kakor so gotovo potrebne pri novem carinskem tarifu — brez dvoma potrebne tudi pri železniških tarifih.
Vsa škoda, ki bo lahko nastala, bi se dala že v naprej onemogočiti, če bi imela javnost priliko povedati svoje mnenje. Tako pa smo navezani samo na upanje, da so gospodje v ministrstvu nezmotljivi in da bodo delali v korist vsega gospodarstva.
* * ♦
Ceno mleka za 1 litor. Združene mlekarne d. d. v Ljubljani nam poročajo: Cene mleka na veliko: Ljubljana Din 1.50--2.—, Zagreb Din 1.75—2.—, Gradec Din 2.80 (36 g), Dunaj Din 3.— (37 g). Na malo: Ljubljana Din 2.50—3.—, Zagreb Din 2.75—3.—, Gradec Din 3.50 (M g)—4 (50 g), Dim a j Din 4 — (50 g)—5.— (60 g).
Letošnja žetev. Povprečno računajo zadnja poročila, da bo rezultat letošnje žetve za 20 odstotkov boljši kakor lanski. Izredno velik bo letos izvoz iz Kanade. Indija bo letos dobavljala le majhne količine.
Za izvoznike lesa. Večja tvrdka iz Tunisa želi nabaviti velike množine desk za izdelovanje zabojev. Dimenzije, dobavni pogoji in naslov tvrdke so interesentom v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani med uradnimi urami na vpogled.
Znižanje diskonta t Avstriji. Z Dunaja poročajo, da je avstrijska Narodna banka znižala diskont od 11 na 10 odstotkov.
Cene v Češkoslovaški naraščajo. Indeks cen v veletrgovini v Češkoslovaški je narastel od 998 točk v juniju na 1009 točk v juliju (leta 1914. 100). Tudi preračunane na zlato so cene narasle (od 145 na 147 točk).
BORZA.
Dne 24. julija 1925.
DENAR.
Zagreb. Berlin 13.38—13.42 (13.50—13.56), Italija 206.90—209.90 (207—210), London 275.30— 278.30 (275.5—278.5), Newyork 56.48—57.28 (56.60 —57.40), Pariz 267—272 (263.75—268.75), Praga 168 —170 (168—173), Dunaj 7.97—8.09 (7.97—8.09), Curih 11.03-11.13 (11.04-11.14).
Curih. Bolgrad 9.05 (9.05), PeSta 0.00723— 0.00723), Berlin 122.60 (122.60), Italija 18.8 (18.75), London 25.35 (25.53), Newyork 515 (515), Pariz 24.30 (24.15), Praga 15.25 (15.25), Dunaj 72.75 (72.55), Sofija 3.75 (3.75).
Dunaj. Devize: Belgrad 12.4425, Kodanj 18.71, London 34.49, Milan 25.98, Newyork 70.935, Pariz 33.52, Varšava 13.475. — Valute: dolarji 70.480, angleški funt 3440, francoski frank 33.50, lira 26.05, dinar 12.42, češkoslovaška krona 21.005.
Praga. Devize: Lira 123.375, Zagreb 59.25, Pariz 159.25, London 164.10, Newyork 33.25.
VREDNOSTNI PAPIR,H.
Ljubljana. 7 odst. inv. posojilo 67.50 (edn.); Celjska posojilnica zaklj. 201, Lj. kreditna 225— 240, Merkantilna 100—104, Praštediona 808—815, Slavonska 68 (den.), Kreditni zavod 175—185, Strojne tovarne 104—130, Trbovlje 845—355, Vevče 100 —109, Nihag 43 (den.). Stavbna družba 165—180, 4 in pol odst. zastavni listi 20 (don.), 4 in pol odst. kom. zadolžnice 20 (den.).
Zagreb. Hrv. eskomptna 108.50—109, Kreditna, Zagreb 106—109.50, Hipobanka, Zagreb 58—60, Jugobanka 98—99, Praštediona 815—820, Slavonska 66—67, Lj. kreditna 236, Eksploatacija (54—66, Še-čerana 500—502, Gutmann 400, Slavonija 46- 47, Trbovlje 345—350, Vevče 100—105, 7 odst. drž. inv. posojilo 67, vojna odškodnina 250—251.
Dunaj. Efekti: Podunavako-tf avska-Jadranska 60.78, Alpine 30.6, Oreinitz 14.3, Kranjska ind. drufc-ba 40, Trbovlje 44.7, Hrv. eskomptna 13.1, Leykam 17.4, Jugobanka 12.2, Gutmann 63.5, Mundus 90, Slavex 17, Slavonija 5.3.
BLAGO.
Ljubljana. Les: Trami, monte, od 8-3— 9-11, fco meja 75 vag. zaklj. 330; hrastove vozovne deščice, 48 mm 2.65, 53 mm 2.85, I., II., fco meja 1375 (bi.); bukova drva, 1 m doli, suhe, cepan., fco nakladalna postaja 19 (bi.). — Žito in poljski pridelki: Pšenica Hardvvinter II., fco Postojna trans. 400 (bi.); pšenica, bačka, fco naklad, postaja 285 (bi.); koruza, slavonska, fco nakl. postaja 1,90 (bi.); laneno seme, fco Ljubljana 500, 550; otrobi pšenični, fco Ljubljana 185 (den.).
Blod. Pri nas se je vso zimo in vso pomlad na vseh koncih in krajih mrzlično delalo. Delale so se nove poti, ograje, škarpe, razširjale so se stare ceste, delali so se novi trotoarji, stari odstranjevali, sekala so se stara lepa drevesa, druga pa so se presajevala, podrla se je hiša, če jp bila komu na poti itd. itd. Ljudje, ki so prihajali na Bled, so se spraševali, odkod ima občina toliko denarja, da ga tako razkošno razstplje za taka dela, ki so povečini popolnoma nepotrebna in brezmi-selna, posebno ko ima občina dosti drugih potreb. Vse to se je delalo na račun igralnice. Iz dohodkov igralnice naj bi se vse to plačalo. Prišlo pa je drugače Igralnica se ni otvorila in milijoni, ki bi jih bila imela občina od nje dobiti, so se razblinili v nič, niso se pa razblinili v nič dolgovi, ki so se napravili na ta račun. Pri zadnjih volitvah so gg. demokrati nabili nebroj plakatov, na katerih je stalo, da bo občina oškodovana za 8 milijonov, ako zmagajo klerikalci, ker bi ti preprečili igralnico, ki bo občini ta znesek plačala. Delo se je moralo že v soziji ustaviti. Ker ni denarja, mnogo ljudi čaka na izplačilo zaslužka, a občina nima s čim plačati. V tej stiski prosijo ljudi, ki imajo kaj cvenka, da bi ga naložili v obrtni banki, od katere bi ga dobila občina za prvo silo. Posledica tega je, da so ostale nekatero ceste nedogotovljene — zlasti škandalozna je glavna cesta od hotela Beograd do hotela Toplice, kjer leži kamenje starega hodnika, ki ga je prometno društvo šele po vojni napravilo. Krona vsega tega blaznega početja pa je leseni stolp, ki se gradi na griču Bledeč. Kdor ima le trohico razuma, naj bo pristaš te ali one stranke, obsoja in mora obsojati tako nezmiselno razmetavanje denarja. Mesto tega stolpa bi se bile lahko naredile najmanj dve ali tri hišice, katere so obljubovali ob času volitev delavcem, da so jih pridobili zase. Toda delavci še lahko počakajo do prihodnjih volitev. Takrat se bo zopet veliko govorilo o delavskih hišicah, ki naj bi se zidale takoj po volitvah... Po katerih volitvah?! Pravijo, da ima za ta stolp največ zaslug najemnik hotela »Kaps< g. Ciril Majcen, ki je sedaj dobil železniško restavracijo na Zidanem mostu. (Njegov brat je bil Žerjavov tajnik.) S tom stolpom si je postavil g. Ciril Majcen trajen spomenik na Bledu.
V Kropi smo 23. julija položili v grob Miho Eržena, najbolj priljubljenega človeka v vsem trgu. Koliko let je delal veselje s svojim krasnim tenorjem! Bil je živa pesmarica tako narodnih kakor umetnih pesmi, ln kako je živel za pesem! Gledati bi ga bili morali, ko je taktiral; ves obraz mu je žarel pri veseli poskočnici, žalost mu je za-temnila lice, ko je vodil pesem: »Oj Doberdob«. Pa rad je pel, pesem mu je bila pol življenja. In, da so ga naši fantje imeti med seboj, so ga celo v košu nesli v kak strmi kraj, ker je težko hodil. Pri pesmi je tudi umrl. Tovarišu so 21. julija zvečer naredili podoknico za god. Povabljeni na kozarec vina, so še v sobi zapeli par pesmic. Rajni Miha se v govoru poslovi, zadnje besede so bile: »Vidimo se nad zvezdami,« gre proti stopnicam, pade — in na dnu stopnic ga tovariši umirajočega pobero. Zlomil
si je tilnik. Tako je končal naš Miha. Bil je vrt poštenjak, nikomur ni storil krivice, zato je vso Kropo pretresla njegova smrt. Pogreba se je udeležilo vse; pri krasnih pesmih, ki so mu jih zapeli v slovo, so ljudje rekli: »Miha manjka!« Da, nam ga bo manjkalo, pa privoščimo mu, da tam prepeva slavo Bogu in Mariji.
Cerkveni vestnih
Na Rožniku bo jutri, 26. julija ob 9 duhovno opravilo, popoldne ob 5 bodo pete litanije. Obakrat darovanje za cerkev.
■	ČOPIČI, KRTAČICE m PiS*lMIJ
S rti I3S	dobavlja Franc Sar, J
■	^afftaJ Cg	|K1%B CANICAR3EVO NABREŽJE 5 i
Na Jakobovo nedeljo 26. jtdija bo v mesto! župni cerkvi sv. Jakoba ob 10 pridiga in nato slo«
vesna sv. maša s spremljevanjem orkestra. Izvaja« la se bo sv. maša Maksa Filkeja »Oriens es attoc« Graduale: »Sancte Jacob« dr. Chloudowski; ofej*
torij: »Jubilate Deo« Wagner. Popoldne ob 6 pri* diga (msgr. Steska) in slovesne litanije. Ta dan bo tudi trikratno cerkveno darovanja, posebno ztt popravo notranjščine cerkve sv. Florijana. Toplot priporočamo!
Porcijunkulski »dpustok se zadobi od poldnA 1. avgusta do polnoči 2. avgusta. Pogoji so: 1. spon vod, ki se lahko opravi od 26. julija do 10. avgu* sta; 2. sv. obhajilo, ki se more prejeti od 1. dol 10. avgusta; 3. obisk kakšne minoritske, franči« Skanske ali kapucinske cerkve in sicer od poldnat 1. do polnoči 2. avgusta. Za vsak odpustek se mora posebej v cerkev in zopet iz cerkve in vsakokraf se mora šestkrat moliti očenaš, češčenamarija in čast bodi Očetu. Edino tretjeredniki dobe porcw junkulski odpustek v svoji farni cerkvi, ako je jj njej ustanovljen tretji red kanonično, ker ima za nje taka cerkev vse pravice redovnih cerkva tnb Frančiška. Mora pa biti ta cerkev vsaj 3 km oddat ljena od prave redovne cerkve sv. Frančiška. Drtw gi verniki ne dobe odpustka v domači cerkvi. Ton radi svetega lota se zamorejo porcijunkulski o<At pustki nakloniti le vernim dušam v prid. Prim, P. dr. Kasijan Neuner, O. C., Der Portiunkula-Ab« lass v Quartalschrift, leto 1,925, str. 557.
Orlovski vestnik.
Mosto. Polovično vožnjo za orlovsko telovad« no prireditev v Mostah pri Ljubljani, ki se vrši jutri, je ravnateljstvo državnih železnic v Ljubljani dovolilo. Zahtevajte na domači postaji cel vozni listek, žigosan z vlažnim dnevnim postajnim žigom, in ta vozovnica velja v zvez.i s potrdilom o udelež« bi tudi za vožnjo nazaj. Prireditev se vrši ob vsai kem vremenu. Bog živil
Orel Krakovo-Trnovo. V nedeljo 2. avgusta ob pol 4 popoldne javna telovadba Orla Krakovoi Trnovo na letnem telovadišču v Trnovem.
Posebni odtisi »Ilustriranega Slovenca«: Naša orlovjka organizacija, se dobijo v Društveni nabavni zadrugi v Ljubljani po Din 4. Odseki, ki so te odtise že naročili in tudi drugi, naj pošljejo ob prvi priliki kakega člana, da jih osebno prevzame. Kdor pa želi, da se mu pošljejo po pošti, naj spo« roči. Zaračuna se ovojnina in poštni stroški. —« Istotam se dobijo tudi fine plavalne hlačice razne velikosti od Din 21 do 25.
Naznanita.
Soja Strokovno zvezo javnih nameščencev sa vrši danes ob 20 v kleti I. delavskega kons. dru« štva, Kongresni trg 2. Seja je obvezna in prosimo polnoštevilno uedležbe. — Predsednik.
Moravče. Tamburaški zbor podružnice Jug, Matice iz Moravč priredi 26. julija ob 3 popoldne na vrtu g. Medveda v Dolskem koncert z bogatim sporedom. Vsi prijatelji godbe in naklonjeni Jug, Matici dobrodošli! Ljubljančani, zveza ugodna!
Turistika in šport.
n. kolo juniorskih pokalnih tokom. V I. kolu zmagoviti klubi Olimp, Ilirija, Reka, Maribor in Hermes nadaljujejo pokalno tekmovanje danes in jutri. Žreb je določil kot protivnike Ilirijo : Olimp in Reko : Hermes. Maribor ostane v II. kolu brea protivnika. Obe tekmi se vršita na igrišču Ilirije. Reka in Hermes nastopita danes ob pol 18, Ilirija in Olimp pa jutri ob 9 dopoldne.
Otvoritev Krekovo koče na Ratitovcu. Kakor čujemo, otvori selška podružnica SPD Krekovo kočo na Ratitovcu v nedeljo 9. avgusta ob 12 opoldne s slovesnim blagoslovom koče, slavnostnimi govori in planinsko veselico na vrhu Ratitovca. Planince in prijatelje dr. Kreka opozarjamo že danes na to lepo planinsko prireditev, posvečeno spominu planinca dr. Janeza Kreka. Od turistovskega vlaka vozi ta dan iz škofje Loke avtomobil za 30 oseb do Cešnjice v dobri uri. Odtod na vrh je še tri in pol ure.
Konj, tako zvani »rotSimek, je dne 21. julija posestniku Francu Mavriču iz Nove Štifte pri Gor. gradu izginil s pašnika ali pa je bil ukraden, ali se je pa kam zatekel. Konj je širok, bolj nizke postave z belo liso sredi čela, štiri leta slar. Ker je lastnik konja s to izgubo občutno prizadet, se na-proša_ tem potom vsak, ki bi kaj o tem vedel, da sporoči to lastniku proti primerni nagradi.
Raca se je našla dne 19. julija okoli 22 na Miklošičevi cesti. Lastnik jo dobi na Resljevi cesti št. 29 pri Menartu.
Na poti iz Kredarice do Aljaževega doma so se našla očala; lastnik jih dobi nazaj v pisarni SPD v Ljubljani, šeleuburgova ulica 7-11 med uradni-mi urami od 8—11 in od 15—18.
Otroka kapitana (irank
31
(Potovanje okoli sveta.) fcancoskl spisal Jnles Vetrne, —i Poslovenil A. R
»Pravi špartanci,« je ponavljal venomer Paganel, ko je po^ končanem sprehodu sedel k večerji.
Spoštovani učenjak je očividno pretiraval, še manj pa so ga razumeli, ko je omenil, kako mu je tolklo njegovo francosko sroe, ko si je ogledoval Aranco. Ko ga je povprašal major, odkod to nepričakovano »tolčenje«, je odgovoril, da je njegovo navdušenje povsem razumljivo, ker je bil pred kratkim eden od njegovih rojakov na aravkanskem prestolu. Major ga je poprosil, naj jim pove ime tega vladarja. Jakob Paganel je s ponosom imenoval odličnega možakarja, bradatega gospoda Tonneinsa, nekdanjega odvetnika v Perigeju, ki se mu je pred kratkim pripetilo to, kar odstavljeni kralji tako radi nazivajo »nehvaležnost podanikov«. Major se je nalahno nasmehnil ob misli na odvetnika — pregnanega kralja, Paganel pa ga je resno zavrnil, da je lažje za odvetnika biti dober kralj, kot za kralja biti dober odvetnik. Tej pripombi so se vsi zasmejali in popili par kapljic šiša.: (koruzno žganje) na zdravlje Avrelija Antona I., bivšega kralja aravkanskega. Par minut poznejo so popotniki že smrčali, zaviti v svoje punce . Naslednjega dne ob osmih je bila »matica <- že na celu, pešca pa zadaj, in mala četa je nadaljevala svojo pot po sedemintridesetem vzporedniku. Hodili so po rodovitni dolini aravkanski, bogati čred in vinogradov. Kmalu pa je začela postajati pokrajina vedno bolj samotna. Koinaj če so na vsako miljo naleteli na jrastreadorjevo« kočo, tako namreč imenujejo v Ameriki Indijance, ki love iu kiote divje konje. Včasih
so prišli do zapuščene poštne postaje, v kateri se je nastanil blodni domačin iz ravnine. Dvoje rek je ta dan ustavilo naše popotnike, Rio de Raque in Rio de Tuba!. Vodnik je vedno našel plitvino, kjer so mogli prebresti. Andsko pogorje se je začelo začrtavati na obzorju,posebno proti severu je bilo vse polno skupin in vrhov, ali to so bila šele najnižja vretenca velikanske hrbtenice, na katero se naslanja Novi Svet.
Ob štirih popoldne so imeli za sabo že petintrideset milj. Ustavili so se na sredi planjave pod šopom velikanskih mirt. Mulam so odvzeli uzde in jih pognali na pašo po sočni prerijski travi. Iz vreč so vzeli običajno hrano: posušeno meso in riž. Nato so položili na tla kožuhe, ki so jim bili hkrali tudi odeja in blazina. Vsi so našli na teh v naglici napravljenih posteljah zaželjeni počitek, medtem ko so se vodnik m priganjači vrstili na straži.
Ker je bilo vreme tako ugodno in ker so bili vsi popotniki ne izvzemši Roberta pri najboljšem zdravju, ker je torej začetek popotovanja obetal vse najboljše, je bilo treba porabiti ugodno priliko, kot jo porabi kvartopirec, ki se mu sreča smehlja. Tega mnenja so bdi vsi. Naslednji dan so šli hitro naprej, prekoračili brez nezgode Bellove brzice in se ustavili zvečer pri reki Biobio, ki loči španski Čile od samostojnega Glenarvan je bil zadovoljen, ker je lahko pripisal stirideset nadaljnih kilometrov k prejšnji poti. Pokrajina jc ostal ista, ves čas rodovitna in bogata narcis kristavcev, lilij, vijol z visokimi stebli in kaktov z zlatimi cvetovi. Nekaj živali, med njimi tudi panter, se je potikalo po grmovju. Čaplja, samotna sova, čopasti pondirki in pred sokolovimi kremplji bežeči drozgi so bili edini zastopniki pernatega rodu. Domačinov so videli le malo. Tu pa tam je podil »gvaso^, sin Spanca in Indijanke, svojega konja, ki mu jo ogromna ostroua na stoli noni iezdečovi ^badalu boli. da i« ves
krvavel. Pa izginil je hitro kot senca. Nikogar niso srečali spotoma, da bi se pogovorili, nobenih vesti ni bilo mogoče dobiti. Glenarvan je sklepal po svoje. Mislil si je, da so Indijanci zavlekli vjetega kapitana preko And. Poizvedovanje bi moglo biti uspešno le v pampah, ne pa na tej strani. Treba je bilo torej potrpeti in iti dalje, hitro in brez prestanka.
17. so se odpravili na pot ob navadni uri in v navadnem redu. Robertu je bilo dokaj težko ubogati, ker je v svoji vnemi vedno silil naprej, pred »matico«, na veliko presenečenje njegovega mezga. Treba je bilo ostrega ukora Glenarvanovega, da je ostal dečko na svojem mestu.
Kraj je postal hribovit, grički so pravili, da so blizu gore; vse polno potočkov, ki so šumljaje skakali; koder jim je dovoljevala reber.' Paganel je pogosto pogledoval na zemljevid; če kateri od teh potočkov ni bil zaznamovan, se je vsa njegova geo-grafovska kri razburila, ujezil se je prav za res, a njegova jezica je bila mična.
>Potok, ki nima imena! To je ravno tako, kakor ce ne bi bil zapisan v krstni knjigi. Pred geografsko zakonodajo ni polnopraven državljan.«
Zato se pa tudi ni prav nič obotavljal krstiti vse te neimenovano potočke; zaznamoval jih je na zemljevidu in jim dajal najblagoglasnejše priimke, ki jih premore španščina.
»Kakšen jezik! je mrmral, kako poln, kako zvoneč! to je kovnski glas, prisegel bi, da je sestavljen iz oseminsedemdesetih delcev bakra iii dva-in dvajsetih cina kakor zvonovina.
— Pa sto žo kaj napredovali v španščini? ga je nagajivo spraševal Glenarvan.
1 seveda, dragi lord, samo ko bi ne bilo tega presiieteea naglasa. Oh, ta naglas, ta uatrlask (Dalje sledi.)
j- t^t >I>7J
>s~?l SI13
w a >
rs
E> O) trn
Cm
C
C3 U
•m*
e
>N

tO £
cj Si a -o
ca 3
C
-K
>
TT o
O
S
M (3 rj
S« S
oN!3
.-g
•J M ES
<S«o>0
o t,
ari o
-.S, o S 5?-C
a) oj —. ti ^ 35
^S N , N O)
tsS -1«
^ > >N N >-<
og
S ^
T5
N r.
St
a ,"S S o .2.« O

jStran fi.
SLOVENEC, dne 26. julija 1926.
Štev. 165.
UNDERWOOD
pri IiUd. Baraga^ Ljubljana
Selenburgova ul. ©/I. Telefon štev. OSO.
UNDEilWOQD
MALI OOEaA.
Vsaka drobna vrstica Din l'SO ali vsaka beseda 50 par. Najmanjši -5 Din. Oglasi nad devet vrstic se računajo više. Za odgovor znamko!
strojnik
ftče službe. Naslov v lista pod štev.
v upravi 4844.
Inštrukcije
daje od 1. avgusta dalje šcstošolec v matematiki, latinščini itd. - Naslov v upravi lista pod št. 4792.
Zastopniki v:čyksreaie
ea prodajo opremnih trakov (reklamnih trakov z utisnje-no tvrdko namesto motvoza) kake staro znane, dobro vpeljane češko-slovaške tvrdke se sprejmo tudi še za druge dobre predmete. - Vprašanja na naslov: T v r d k a I. A., Beograd, poštni predal 379.
Več pletilk
Izurjenih, s p r e I m e takoj Pletil. industrija Ciril VAJT, KRANJ._4807
Prvo vrst. KORESPONDENT
r akad. izobrazbo, znanjem b jezikov in bogato prakso V trgovini in industriji, želi promeniti mesto kot vodja )tdi komerc. ravnatelj trgov, lali industr. podjetja v Jugoslaviji- - Ponudbe pod »Ko-respondent 100, na Aloma Company, Ljubljana. 4829
Upokojen OROŽNIK, 49 let
star, JV* išče mesta
skladiščnika
ali v kakšni pisarni. Ponudbe upravi pod »Dobra moč«.
Za eksport
deželnih in gozdnih pridelkov (suhih gob in fižola)
se išče družabnik, kateri je v teh kupčijah verziran. — Udeležba tudi tvrdke, ki se že bavi s to vrsto trgovine. Predlogi in ponudbe sc prosijo na upravo tega lista pod
šifro: »EKSPORT«.
Vratarja
Išče večja tvornica v pro-vinciji za čimprejšnji nastop. Oženjeni brez otrok, samo absolutno trezne in poverlji-ve osebe z dolgoletnimi spri-Ecvali naj pošljejo svoje ponudbe z naznačbo plače, s priloženimi prepisi spričeval. Stanovanje, luč in kurjava brezplačna. Prednost imajo oni z znanjem nemškega je-eika. — Ponudbe pod šifro *Vratar II—435« na Inter-t-eklam d. d., Zagreb, Stross-tnayerova 6.	4760
or. jostp stojc NE ordtnira do preklica
Dr. Iv. Piotar
ne ordlnira do preklica.
Naznanilo.
Da se omogoči nakup najboljših in najcenejših
»voika« čevljev
in NOGAVIC tudi onim slojem, ki so ob delavnih urah zaposleni, bo vsako soboto prodajalna »VOIKA, Ljubljana, Krekov trg 10, nepretrgano odprta, od 8. ure zjutraj do 7. ure zv.
ŠPAGO
DRETO in vse vrste vrvar-skih izdelkov ter v to stroko spadajoče blago, dobite v skladišču »KONOPJUTA, - Ljubljana, Gosposvetska 2.
Naprodaj p. p.
sortiranega vina
leta 1922, 1923 in 1924. — Franjo Kukec, Dubrava, p. Zavrče, kraj Ptuj. 4630
Prodaja zapuščine
(prvovrsten klavir, pohištvo, moška in ženska obleka, perilo, kuhinjska posoda itd.) se bo vršila v Gledališki stolbi št. 3 (Kirbiševa hiša), dne 27., 28. in 29. julija od 9.— 12. in od 15. — 19. ure.
Proda se
večja množina bukovega in drugega LESA, porabnega za oglje, drva in b 1 o -d c. Istotako večja množina hrastovih debel. Pojasnila pri Župnijskem uradu Marija Reka, p. Št. Pavel pri Preb.
Mala domačija
je naprodaj v Zg. Šiški. - Naslov pove uprava »Slovenca« pod štev. 4819.
"gostilna
i dobro idoča, na prometni cesti v Ljubljani, se odda v i najem. Potreben kapital 32 tisoč dinarjev. Ponudbe poslati na upravo »Slovenca« pod šifro »Gostilna«. 4841
IIČCO z vrtom, gozdom in I Udu njivo je naprodaj v Spod. Dupljah 4 pri Tržiču.
Hiša je krita z opeko ter v i bližini kolodvora.	4830
Zahtevajte
Prosim usmiljena srca, da oddajo eno malo, prazno in čisto SOBICO za mojo mater, ki jc potrebna mirnega življenja. - Ponudbe pod »Mirni dom« na upravo lista.
Cenjenemu občinstvu najtop-leje priporočam higiienično
urejeni BRIVSKI SALON. -
Niko Koman
Poljanska cesta štev. 13,
nasproti II. drž. gimnazije.
Pri sin naravni
MALINOVEC
z najboljšim sladkorjem vku-han v steklenicah in sodčkih na drobno in veliko
nndi lekarna dr. G. PICCOLI Ljubljana
jermena za cepe
gože, biče (gajžle), tržaške bičevnike, različne krtače, motvoz (špago) in pasove (gurtne), dreto in perilne vrvi kupite najceneje ▼ veletrgovini
osvald dobeic,
Ljubljana, Sv. Jakoba trg 9.
JJ
M
.4
Točijo se zajamčeno naravna spodnještajerska in dolenjska vina. Na dobro meščansko kuhinjo sc sprejmejo tudi abonenti. Na razpolago je senčnat vrt. — Za prijazen obisk se priporočata
Kari In Franja Medved.
nnnniBnBDR
najboljša
reklama
so oglasi v »Slovencu«.

Tužnim srccm naznanjava vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da jc naš iskrcnoljubljeni soprog, oče in brat
Rudolf Ziherl
trgovec v Škofji Loki
danes ob pol 12 nenadoma preminul.
Pogreb ljubljenega rajnega bo v soboto, dne 25. t. m. ob 18 od hiše žalosti na tukajšnje pokopališče.
Prosimo tihega sožaljs. V Škof ji Loki, 24. julija 1925.
Angela roj. Soklič, soproga. — Joiko Ziherl, brat. — Bojko, Milena, De sank a, otroci.
Mala slov. knjižnica
obseg 60 knjig, ceno napro- | daj. Naslov v upravi št. 4787.
akord - citre
se prodajo. - Naslov pove uprava lista pod štev. 4788.
(Kracherl) z zajamčeno prist. sladkorjem, katere izdeluje
Emil Morš
sodavičar, Kette-Murnova c. štev. 11 (Martinova cesta).
siva
lepo semensko blago in
Zahvala.
Za mnogoštevilne izraze sožalja ob smrti naše srčnoljubljene, dobre, nepozabne soproge, mamice, hčerke, sestre, tete in svakinje, gospe
PohištvoifcirsS: inkarnat deteljo I Zore Erjavec roj. Legat
nc *nne> ir trn<>rfa in mphU. 1	"	Čutfj	®
vrtnar!
Rabim priprostega vrtnarja ra vsa dela, ki bi bil vešč ■vrtnarstva itd. Več sc izve Ljubljana, Prulc 8. 4804
ne sobe, iz trdega in mehkega lesa, jako nizke cene, prodam. - FRANC TOMŠIČ, mizarstvo. Zg. Kašelj pri D. M. v Polju, žel. post. Zalog.
Drganist
prakso želi službe takoj ali malo kasneje. — Naslov v vpTavi lista pod štev. 4800.
Služkinjo
Jn PESTUNJO sprejme ELZA SEVER, LJUBLJANA — Wolfova ulica 12.
Provizijskega zastopnika
ea celo Slovenijo proti dobri
firoviziji išče zagrebška ve-etrgovina z umetnim usnjem in usnj. suknom; zastopniki, ki že potujejo za J-nanufakturno stroko, imajo prednost. Ponudbe prosimo tla upravo tega lista pod štev. 4768.
Stanovanjska HIŠA
NOVA, naprodaj (zidana 1924), z lično ograjenim vrtom, pri Dev. Mar. v Polju, pripravna za vpokojen-ca. Stanovanje takoj na razpolago. - Več se izve pri POTUŠEK, D. M. Polje 47.
Gramofonske PLOŠČE
z modernimi posnetki, oddajam, dokler traja zaloga, po znatno znižanih cenah. Preskrbite se sedaj s ploščami za sezijol A. Rasberger, Ljubljana, Tavčarjeva ul. 5. Zaloga gramofonov, plošč itd.
nudi najccnejc SEVER & Korr.p., Ljubljana.
Sarajevskemu oficirskemu domu je potreben RESTAV-RATER od 1. oktobra t. 1. Reflektanti naj zahtevajp do 15. avgusta t. 1. pogoje. — Kavcija 25,000 D v gotovem novcu ali v drž. papirjih.
za darovano cvtje in mnogoštevilno spremstvo na zadnji poti, izrekamo p. n. poštnemu uradništvu, osobito g. dr. Lebarju, ki je tako lepo izkazalo nepozabni tovariško spoštovanje, in vsem ostalim našo najprisrčnejšo zahvalo.
V Ljubljani, dne 23. julija 1925.
Žalujoča rodbina Erjavec-Legat.
Mm

UČENEC
poštenih kmečkih staršev, zdrav, krepak, s primerno šolsko izobrazbo, se sprejme takoj v trgovino z me-žanim blagom in deželnimi pridelki. — Stanko Jutraž, Trebnje, Dolenjsko.
Zastopstva
tuzemskih tovarn išče dobro uvedeno, solidno podjetje z velikim prometom blaga v Snbotici. Cenj. ponudbe pod šifro »ZASTOPSTVA« na Interreklam d. d. generalno zastopstvo, Subo-tica, Poštni predal 34. 4813
v blagu, prvovrstno izdelane 1 900 Din. Patent-fotelje, garniture, žimnice, žične vložke ter vse tapetniške izdelke in vsa popravila izvršuje najceneje in solidno
RUD. SEVER, tapetnik
- Ljubljana, Gosposve'.ska 6.
Šival. STROJ »Singer«
dobro ohran., je ugod. naprodaj. Naslov v upr. št. 4840.
varst;
^a plocevlsiaste izdeike.
PoRudbe z navedbe refesm ter dosedanjim delovanjem pod šifro »BODOČNOST" št. 4769.
Strešni stol, 23 m dolg, 11 m Žirok, je po nizki ceni naprodaj v Mengšu štev. 85

m


MV
Potrtega srca javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naša
eno ljubi:. r.a soproga, oziroma sestra in tela
Majhen loka
!n» prometnem
kraju iščemo pozneje. Cenj upravo pod
za takoj ali ponudbe na »Dobra točka«.
iskreno
soprega poruČnika
včeraj ob pol 10 zvečer, po mučni dveletni bolezni, nenadoma v Gospodu zaspala.
Pogreb nepozabne rajnke bo v nedeljo, dne 2t>. t. m, ob pol 4. uri popoldne iz hiše žalosti Medvode štev. 3, na pokopališče v Preski. Ljubljana—Medvode, dne 24. julija 1925.
JURIJ LEVOVNiK, poručnik, soprog. — MICI LOčNIKAR, ANA NOVAK, JOHANA KERN,
sestre — ter vsi ostali sorodniki.
Obiščite
9. dunajski mednarodni veiesemenj
(jesenski veiesemenj)
od 6.—12. septembra 1925.
tehnični velesemen: je za 1 dan podaljšan 7.000 razstavljavcev iz 16 držav nudi svoje inte-resantne novosti po brezkonkurenžnlh cenah! 125.000 posetnlkov iz vseh evropskih in pomorskih dežela. Velika izbira dunajskih spedjalltet!
Znatno znižana vožna po jugoslov. in avstrij. železnicah in po Donavi.
Prestop mete proti predložitvi vizum-marke za ceno avstrijsk. šiling 1-50 (dolar 0*25). Pojasnila, sejmska izkazila in vizum-marke se dobe pri: U/IENER MESSE A. G. UMEN VII. in pri častnih zastopstvih v Ljubljani: Avstrijski konzulat — Turjaški trg 4 Zveza za tujski promet — Dunajska c. 1 Josip Zidar — Dunajska cesta štev. 31.
Oddelek I. CENITVE
tehničnih naprav industrijskih podjeti in poslopij vsoh vrst in za vse namene.
Oddelek II.
STROKOVNA MNENJA \
in intoresno zastopstvo v«eh vrst, za vse namene, zaupne izjave in ustanovitve
Oddelek III.
Izdaja konzorcij >Slovencac
Odgovorni urednik: Viktor Ccnčič.
Sodelovanjem naših oddelkov I. in II. najboljše zveze' Zato dobave vseh strojev in naprav. — Prezidave. — Načrti. — Stavbeno vodstvo.
Radebeui-Sresta IDoutschland).
Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.