Posamezna številka 10 vinarjev. Šlev.88. ' v »liani, v torek. 20. apma m Leto XL1II. s Velja po poŠti: = Za celo leto naprej . , K 28*— zb en meseo „ . . „ 2-20 n Nemčijo oeloletno . „ 29-— sa ostalo Inozemstvo . „ 35-— V LJubljani na dom: Za celo loto naprej . . K 24-— za en meseo „ . . i 2-— V opravi prejeman mesečno „ 1*70 s Sobotna izdaja: s sa celo leto...... „ 7-— za Nemčijo oeloletno . „ 9-— a ostalo inozemstvo. 12-- Inseratl: Enostolpna petltvrsta (72 mm): sa enkrat . ... po 18 v za dvakrat .... „ 15 „ za trikrat .... „ 13 „ za večkrat primeren popnst. Po A oznanila. zaMusrtce iti: enostolpna petltvrsta po 2Jvin. ■ s Poslano: „ n...' enostolpna petltvrsta po 40 vin. Izhaja vsak dan, Izvzemal nedelje in praznike, ob 5. url pop. Hedna letna priloga Vozni red. K3" Uredništvo je v Kopitarjevi nlloi štev. 6/II1. Rokopisi se ne vračajo; uetrankirana pisma se ne sa sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. = Upravništvo je v Kopitarjevi nlloi št 6. — Račun poštne hranilnioe avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-hero. št. 7563. — Upravniškega telefona št. 188. Občni zbor c. kr. krulske kmetijske dražbe. Ljubljana, 19. aprila 1915. Občni zbor vodi komerčni svetnik poslanec Povše. Navzoči so med drugimi dvorni svetnik Luschan, Vojvodino Kranjsko zastopa dež, odbornik kanonik dr. Lampe, Zadružno zvezo poslanec dr. Krek, nadalje so navzoči prelat Kalan, drž, poslanec Hladnih, deželni poslanci Dimnik, Piber in Vehovec. Predsednik Povše otvori zborovanje in izvaja ined drugim: Glavni odbor je sklenil kljub sedanjemu resnemu položaju radi vojske, vsled katere ie veliko naših članov v vojski, da naj zboruje občni zbor naše družbe. Predvsem se pa moramo spominjati tistih naših ljubih, dragih članov, ki so zastavili svojo moč, življenje in kri. da branijo slavno našo monarhijo. Iskrene pozdrave jim pošiljamo in spremljajo jih naše vroče želje, da srečno vztrajajo v boju in da sc vrnejo s slavno zmago domov. Spomin pa ohranimo tudi tistim našim ljubim bratom, poljedelcem, ki so žrtvovali svoje mlado življenje domovini in svojemu cesarju. Padli so kot junaki. Bodi jim časten in slaven spomin, pri Bogu pa večno plačilo. Mi jim hočemo ohraniti hvaležen trajen spomin v naših srcih, a tudi viden spomin. Sklenili smo, da zbiramo imena padlih naših članov, ki so padli v vojski, v posebnj spominski knjigi z njih životopisom in če mogoče s sliko, cla bodo znali tudi še pozni rodovi, za te junaške člane c. kr. kranjske kmetijske družbe. Bodoče leto praznujemo 150 letnico, odkar se je naša družba, ustanovila in s tako častno knjigo jo najbolje proslavimo. Rekel sem že, da zborujemo letos v resnem času. Posledice vojske se poznajo na kmetih. Primanjkuje delavnih moči in vprežne živine. Kmet čuti tucli draginjo, bali se je bolezni. Glavni odbor je glede na pomanjkanje delavcev in vprežne živine potrebno ukrenil, kakor tudi z ozirom na gnojila in semena. A eno je vojska dokazala, kako velikega, da, največjega pomena jc dobro urejeno kmetijstvo. Sovražnik se ne bojuje z nami le z mečem, marveč nas hoče oholi Anglež tudi izstradati. Zaprl nam jc morje, in poizkuša onemogočiti uvoz živil. Nahajamo se zato v stiskah, a upati je, da z varčnostjo prebijemo. Zafo so izšle odredbe cesarske vlade za varčevanje z živili. Kako jc prišlo do pomanjkanja živil? Žal, preveč se j?, pustilo izvažati. Vprašanje nastane, ali nas res naše kmetijstvo nc more preskrbeti z živili? Naša država ima polja, oso-bilo Ogrska, toliko, da zamore zadostiti vsaj naši potrebščini žita V naši monarhiji smo zaostali s poljedelstvom. V Nemčiji so pridelali pred 100 leti 9 q pšenicc na 1 hektar, zdaj pa pridelajo na"l hektar J81.0 q pscnice, v Belgiji 22 in na Danskem celo 29 q, V Avstriji sc jc pridelalo pred sto leti 9 q, a rdaj se pridela 12 q na. hektar. V sto letih sc jc torej pridelek v Nemčiji povišal za 134 odstotkov, v Avstriji pa le za 38 odstotkov. Ali je morda zemlja. v Nemčiji bolj:;a. Ne. Naša polja >o rodovitnejša kot Nemčiji, pač jc pa napredovalo tam umno poljedelstvo, oso-biio sc. jc porabilo veliko umetnih gnoji', ludi Nemčija 'ii imela svojca s bogatih pridelkov. Pridelali so leta 1889. le 15 g, a K t^l.0. že !9-9, 1. 1912. 22'6 in 1. 1913. 23*5 q žjta na hektar Poleg umnega gospodarstvi jc dvignilo pridelek osobito umetno gnojilo. Porabila jc Nemčija. ) —- razvideti je, da ni velik primanjkljaj in čc bi le z umnim racijonalnim poljedelstvom.z uporabo umetnih , gnojil pomnožili našo žitno produkcijo le ža 20't —, bi UM i v slabih letinah krili svojo potrebščino. Zato sem ponovno v. državnem zboru poudarjal, da srečna država, ki sama zmore pridelati si živil zase, ir io mora biti v prihodnosti naše stremljenje v Avstriji, (Živahno pritrjevanje.) Ko se vrne ljubi mir, bo naše kmetijstvo moralo iti na resno delo: Intenzivni pouk, intenzivno poljedelstvo, intenzivna poraba umetrhh gnojil, ustanovitev tovarn za umetna gnojila. Ponovno sem stavi! v državnem zboru in tudi v kmetijskem svetu predloge za ustanovitev takih tovarn, ali vsaj za subvencioniranje istih. Žal, da ni bilo razuma za taka velika vprašanja; upajmo, da bo sedanja bridka izkušnja nas izmodrila. lino pa zamoremo reči: Naš kmelski stan je v tej svetovni vojski storil svojo dolžnost in bo zvesto tudi v bodoče vršil svoje delo kot najboljši in najzanesljivejši steber državi in prebivalstvu. Spomladansko delo je opravljeno. Čast vsem, ki so ostali doma in osobito kniei-škemu žensivu! Spominjajmo se Onega, ki je pravi zaščitnik kmcliiskega stanu, ki v tem resnem času bdi 'n skrbi žai■ našo •ljubljeno domovino Avstrijo. Živio cesar Franc Jožef! (Živahni živio-klicj. vladarju.) Po geslu V:-ribus unitis, s združenimi močmi pomagaj kmet kmetu. Govornik pozdravi nato . zastopnika deželne vlade pl. Laschana, deželnega odbornika kanonika . dr. Lam peta kot namestnika deželnega glavarja in'predsednika Zadružne zveze poslanca dr., Kreka. Dr. Krek naglasa, da je v resnici zavest vzajemnosti zelo potrebna. Vzajemnost med Kmetijsko družbo in Zadružno zvezo je irvišcna. Kratko hoče opozorili na tri kmetskemu stanu zelo polrebne stvari: 1. Poznati mora naravo. Ravno kmet je. pos'avljen najbolj v naravo in jo mera zato tudi najbolje poznati. Le zdravnik sc mora z naravo med vsemi stanovi tako pečati kot kmet. Najintcligetilnejši človek mora biti kmet. Kavno zdaj se vidi, kakšnega pomena da ic kmetski slan, Neobhodno potrebno je, da je kmet tehnično visoko izobražen, da more izpolnjevati velike dolžnosti, i:i jih zahteva ravno zdaj od njega država. Poleg tehnične izobrazbe pa potrebuje kmet tudi zdravo agrarno politiko, ki je ravno tako potrebna, kakor tehnična izobrazba. Zda i. ko se ;•: paragrafom 14. nalagajo kmetom velika bremena, bi bilo prav, če bi s § 14. tudi za kmeta kaj storili. Ravno zdaj se misli na Dunaju, da bi sc vpeljali stalni kmetski domovi. Podružnice kmetijske družbe naj sc povsod pečajo z vprašanjem, kaj da po- trebuje kmetski stan. Naj vlada ludi po- | kaže, da skrbi za kmeta. Kmet potre- j buje tudi komerciclen kredit; tu pride v j poštev naša. zadružna organizacija. Kredit ! prinaša kmetu zadružna organizacija, ki j mu ie potrebna, kakor je potrebna ribi ! voda. Bolj kakor more brat bratu želeti, j da se mu godi dobro, želi to kmetskemu stanu. Morebiti napoči boljša doba kmetu, ko ne bo kazal več na svoje žulje, marveč tudi n? svoje brazgotine, zadan« mu v vojski. Z zadružno organizacijo kredita naj hodi roko v roki Kmetijska družba, ki naj skrbi z a tehnični pouk kmetu. (Odo- J bravanje.) DežeSni odbornik dr. Lampe izvaja, da bo med mnogimi stvarmi, ki se jih bomo vsi naučili iz sedanje vojske, najvažnejša ta, da bomo vse drugače upoštevali kmečki slan. Bolj kot debele knjige govore nakaznico za kruh, po ka terih sc dobiva pičlo odmerjena množina. Ko bomo bolj upoštevali kruh, bo pa tudi njiva zrasla v svoji veljavi,'v tem oziru smo zaostali, ker je bila vsa pozornost obrnjena na povždigo živinoreje. Sedaj bomo pa morali gledati na to, da se obdelajo tudi ona zemljišča, ki leže sedaj neobdelana, svoje poljedelstvo pa bomo morali izpopolnit}, da, bo kar najbolj mogoče intenzivno. Veliki nauk-svetovne vojske, je ta, da je močna Ie ona država, ki mor.c sama sebe pretira i riti. Tud i v vojski je najvažnejši kruh. Naša država pa bo iz izkušenj, ki si jih je pridobila v tem času, morala gledati, da se tudi mi kot tostranska državna polovica v poljedelskem oziru izpopolnimo in postanemo bolj samostojni. Kmetje, sau.panfe >.n pogum! Nc verjemite vznemirljivim, neatemeljenim govoricam. Zato gleda kmet — nadaljuje dr. Lampe, — lahko z zaupanjem v bodočnost. Pa kmet mora tudi v drugem oziru pokazati, da je. res trden steber države. Širijo sc razne vznemirljive govorice. K m e t n a j j i h n e v e r j a •• rue ! Po mestih je mnogo ljudi, ki neprestano, širijo samo slabe vesti u, prazne čenče. Kje. bi mi že bili. če bi bilo res, kar ii vse pripovedujejo. Pameten kmet.pa,-gre svojo po* in pouličnim čenčam ne veruje. Naj se sgodi karkoli — kmet ostani na svoji grudi! Na svetu .je vse' mogoče, tudi to ni nemogoče, da bi sovražnik ne vdrl v,našo .de šel o. 'Sicer ni nobenega utemejjenepa vzroka za strah, ker se jc od pailcr. Przemvsla sem-naš strateški iti diplomatiški položaj ja.k i zboljšal,' a tudi. za ta slučaj velja: Krnet, ostani mirno na svojem posestvu? Samo če bi oblast ukazala, sc kmet umakne s posestva, sicer pa •--to je tudi izkušnja to vojske —- je edino pametno, da ostane, kmet na svoji grudi, koder .je pognal korenine, njegov rod, kot pogumen varih in stražar sve- . jega rtom n I Delovanje giavncga odbora. Ravnatelj ces. svetnik Pire poroča: i Družbeno delovanje leta i914. je bilo j slično delovanju v prejšnjih letih. L. 1914. j je imela družba visoko nad 9000 udov in bi letos prav gotovo prišla nad 10.000, čc j bi ne. izbruhnila svetovna vojska, ki 1 tem : pogledu tudi družbo oškoduje. Sedanji pogled kaže, da je odstopilo kakih 2000 starih udov večinoma zato, ker se nahajajo v bojni črti, pristopilo je pa no drugi si rani že doslej več kakor 500 novih udov. Podružnic je 164, prirasllo jih je 6 novih. V državnem železniškem svetu in v iivino.zdravniškcm svetu je zastopal družbo predsednik g. Frančišek Povše, v državnem svetu pa g. župnik Ivan Hladnik. Vložni zapisnik izkazuje 1. 1914. 2131 strogo uradnih dopisov, vseli poslovnih številk ic pa bilo leta 1Kuryer Codzienny« objavlja sledeči opis osvojitve neke važne gorske višine v Karpatih po 37. pešpolku. Ob 4. uri zjutraj so pričeli strašno grometi topovi v znamenje, da se prične napad. Eno uro je naša artiljerija sula granate na ruske utrdbe, nakar so prodirale naše čete v razpuščeni črti. Neki širok potok so ponoči premostili na več krajih. S hura-klici so naskakovale naše čete, del vojakov je prebredel vodo, da je hitreje prodiral. Rusi so to hitro zapazili in so ljuto obstreljavali naše čete, a zadali so jim le malo izgub. Sovražne žične ograje so hitro odstranili brez velikih žrtev in so vdrli s hura-klici v ruske strelske jarke, iz katerih so se kakor na povelje hitro pokazale glave Rusov. Ruski vojaki so dvignili rc'"e in so klicali: »Av- gozclovi. Francozi ogromnim žrtvam benili uspehov. pa dosedaj kljub ie niso closcgli no- ififfi \/rednost do. .tkov loterije „ !o= * venske Straže" 20.000 K -pg Naberite tudi pri svojih znancih dinar za srečke in pošl it^ takoj denar z naročilom „Stov. Straži'4 v Ljubljano! ^ strijci, ne streljajte!« Ujetih je bilo 530 Rusov in zaplenjenih več strojnih pušk. Naše izgube so bile le neznatne. PRI DUKLI. Berolin, 19. aprila. »Borliner Tage-blatt« poroča iz Eperjesa: Fronta pri Dukli je še vedno brez dogodkov. Vče-čaj pričeti artiljerijski ogenj je danes že utihnil . BOJI NA SAROŠKI ČRTI. Budimpešta, 19. aprila. ^Pester Lloyd« poroča iz Eperjesa: Ne. saroški fronti du-klanske nižine se je včeraj med Zboro-vem in Kiskurimo vršil artiljerijski boj, med tem ko je bil na južnem delu fronte mir. V Kiskurimi so Rusi poskušali z osamljenim napadom, pa so jih naše čete z znatnimi izgubami odbile. RUSKI POIZKUSI MED LUPKOVOM IN UŽOKOM. Berlin, 19. aprila, ;TageblatU poroča iz avstrijskega vojnega poročevalskega slana: Med prelazoma Lupkov in Užok eo skušali Rusi od izvira Sana in v Soli-nje na cesti, ki pelje od Berechi v Cisno, čez 900 m visoko sedlo Rostiki pri Nagy— Polany doseči izvire Czirke. Tu so sc jim postavile nasproti naše čete in jih vrgle nazaj. Pri tem so bili močni ruski oddelki obkoljeni in ujeli. KRIZA PRESTAMA. Budimpešta, 19. aprila. Pester Lloyd-< poroča: Podmaršal Szurmay je izjavil o bojih pri Užoku in o položaju med drugim sledeče: »Zdi se, da je kriza prestana. Dosedaj smo sc morali bojevati tudi proti neugodnemu vremenu, sedaj pa mora nastopiti lepo vreme. PRI UŽOKU NAŠ POLOŽAJ UGODEN. Budimpešta, 19. aprila. »Az Est« poroča iz t;ngvarja: Zahodno ocl užo-škega prelaza so se vršili manjši boji, na. drugi fronti lo artiljerijski dvoboji. Naš položaj je zelo ugoden, ker niso Rusi dosegli svojega glavnega cilja, udreti v dolino Ung in napasti naše na Užoku ocl južna strani. Pri Rusih se pojavlja pomanjkanje moči za ofenzivo. To dokazuje odredba ruskega generalnega štaba, ki pravi, cla mora vsak častnik vzeti seboj konja, da če bi bile čete ujete, hitro na konju zbeži in se tako reši ujetništva. Sedaj, ko sc pa lopi sneg, so sc pokazali tudi donski kozali, ki jih rabi sovražnik za poizvedovanje. Razupiti kozaki delujejo z manjšim uspehom v karpatskem pe-čevju in so večinoma ujeti. KOLIKO JE VOJAKOV V KARPATIH? Iz Petrograda poročajo preko Ko-penhagna, da računajo Rusi, cla stoji v Karpatih 3 in pol milijona vojakov. »I)aily News« pravi, da jc v Karpatih 1,250.000 Avstrijcev in Nemcev. ODPOSLANEC ŠVICARSKE ARMADE PRI NAŠI ARMADI. Bern, 19. aprila. (Kor. u.) Polkovnik brigadir Bridler odpotuje te dni kot odposlanec švicarske armade h karpatsik armadi, cla proučuje vojsko v gorah. ODLOČILNA BITKA SE BO BILA DALJE PROTI SEVERU. Kodanj, 19. aprila. Angleška poročila i z Petrograda pravijo, da ruski generalni štab omenja v svojih poročilih, da bodo boji v Karpatih prihodnje dni popolnoma ponehali. Mir v Karpatih bo trajal najbrže več tednov. — »Ruski Invalid«, glasilo ruskega generalnega štaba, izraža mnenje, da sc bo odločilna bitka bila najbrže dalje proti severu in ne v Karpatih. RUSKE IZGUBE V BUKOVINI. Bukarešt, 19. aprila. Po velikem ruskem porazu pri Kirlibabi in Jakobeniju so Rusi v 56 železniških vozovih peljali najmanj 3500 trupel v notranjost Rusije, To so bili padli vojaki nekega tatarskega rodu, ker je ruska vlada obljubila, da bo padle pokopala v domači zemlji, ker bi se sicer ta tatarski rod iz verskih razlogov branil udeleževati se vojske. BOJI 08 BESARABSKI MEJI. Budimpešta, 19. aprila. Iz Marmorice >"c poroča preko Rumunije: Avstrijska težka artiljerija je včeraj z zelo dobrim uspehom obstreljevala ruske postojanke pri Bojanu, potem pa jc potom zrakoplova zvedela zanje. Sicer vlada ob besarabski meji izvzemši manjše praske, nriv, vendar pa se na obeli straneh opaža živahno delovanje, tako da v rumunskih krogih v najkrajšem času pričakujejo večjih dogodkov. UGODNA POROČILA IZ VZHODNE GALICIJE IN BUKOVINE? Graški lisli poročajo: V Košice so došla mnogo obetajoča poročil?, iz Vzhodne Galicije in Bukovine, RUSIFICIRANJE GALICIJE IN BUKO-VINE. Krakov, 19. aprila. Kijevski Dzien-nik poroča: Generalni gubernator Bobrin-ski je sestavil posebno komisijo, ki naj sestavi ruska imena mestom, našim goram, rekam itd. v Galiciji, v Bukovini in na ruskem Ogrskem. V komisiji se nahajata med drugimi dr. Markov in dr. Svistun. VOJAKI ORJEJO OB BOJIŠČU, :>Glos Narodu« poroča: Vojaška oblast je dovolila, da so sc ljudje vrnili v vasi ob bojišču v zahodni Galiciji. Z dovoljenjem vojnega poveljstva so se kmetom dali na razpolago rekvirirani vojaški konji; vojaki raznih narodnosti z veseljem obdelujejo polje na poljskih tleh, vozijo gnoj, poganjajo živino in orjejo. Nemški in češki vojaki kmečkega stanu dajejo poljskim kmetom nasvete o pametnem gospodarstvu. Vojaki so veseli, da morejo kmetom pomagati in nekoliko premeniti svoje življenje in hrano; vojaški konji se s posebno živahnostjo gibljejo, kakor bi se veselili dela v prosti naravi, Ako bo vreme ugodno, bodo v 14 dneh srečno izvršena poljska dela v zahodni Galiciji, tudi v neposredni bližini bojišča. Poročevalec »Nowe Reforme« piše: Potoval sem ob bregovih reke Dunajec od Zakličyna dalje proti severu proti Tar-novu. V vaseh sc povsod poznajo sledovi vojske, vendar ni preveč hiš požganih. Na polju povsod zelo marljivo delajo. Z dovoljenjem poveljstva vojaki v uniformah delajo na polju, orjejo, vozijo, sejejo. Poljsko delo se vrši ob spremljevanju topovskih strelov in namesto škrjančka kroži nad poljem ruski aeroplan. Naši črnovojniki obstreljujejo vohunskega ruskega tiča; potem pa mirno nadaljujejo svoje delo in se ne dajo motiti ocl topovskih strelov, katerih so se že navadili ket nekaj popolnoma vsakdanjega. VOJSKA NOTRANJE ZRELA, DA SE KONČA. Curih, 19. aprila. Poročevalec lista Berner Bund« piše o vojnem položaju: Ruska poročila o karpatskih bojih so poslala redkobesedna in se spozna iz njih, da se je dosegla mrtva točka. Kakor se stvari sedaj razvijejo, bodo bližnje odločitve najmerodajnejše cele vojske, čeprav je notranje vojska že danes zrela, da se konča. RUSKI VOJNI NAČRT. Genf, 19. aprila. Poročevalec pariškega lista »Journal« poroča iz Varšave, da prave načrte velikega generalnega štaba prikriva globoka skrivnost. Z ozirom na odločilni boj, ker danes ves svet govori o Karpatih, še nikakor ni gotovo, da se ne bi vršil kje drugod. Če mnogi trdijo, da vodi pot. v Berlin čez Budimpešto in Dunaj, zopet mnogi izkušeni ljudje sodijo nasprotno, da je zavzetje Berlina edina stvar, ki bi resno potegnila tehtnico, da bi bil glavni sovražnik enkrat premagan. Velika ruska armada ima svoje desno krilo pred vzhodno Prusijo, levo v Karpatih, središče pa na Poljskem. Treba je počakati, kaj bo napravilo to središče. Kakršnikoli že naj bodo dogodki, ki se pripravljajo, skoro gotovo je, da bo glavna pozornost obrnjena na znano črto Thorn—Krakov. Vsekako je pa gotovo, da bo na eni in drugi strani treba še obilo potrpljenja. NOVI HINDENBURGOV NAČRT. >Nowoje Wremja« pišejo o novem Hindenburgovem načrtu, da namerava celi ruski armadi pripraviti enako usodo kot 10. ruski armadi: obkoliti in uničiti. List povdarja težke kavalerijske boje med Suwalkijem in Kalvarijo, v katerih je bil tudi carjev brat, veliki knez Mihael, smrl-nonevarno ranjen. VOJNI UJETNIKI V RUSIJI. Graški listi poročajo iz Stockholma: Kakor poroča >Rječ«, ie ukazal ministrski svet, cla se smejo vojni ujetniki uporabljati v zasebnih podjetjih le pod sledečimi pogoji: Vojni ujetniki se smejo uporabljati le v takih industrijskih podjetjih, rudnikih itd., ki so vojaške ali pa narodnogospodarske važnosti po načelih za uporabo državne brambe. Vojne ujetnike ne smejo plačevati pod višino dnin, ki so običajne v dotičnih krajih. Denarja nc dobe v roke ujetniki sami, ker bi plačilo ne odgovarjalo postopanju ruskih vojnih ujetnikov \ Nemčiji in v Avstro-Ogrski, kjer trpe največjo bedo (!) in ne clobc za svoje delo najpotrebnejše obleke in hrane, kaj še denar. Če bi Nemčija in Avstro-Ogrska pričeli postopati z ruskimi vojnimi ujetniki po bolj človekoljubnih načelih in čc bi se plačevali vojni ujetniki v obeh deželah, bi jim po tej poli ruska vlada takoj sledila m bi jim lakoj nakazala del dozdaj zadržane plače. Z\ VOJAŠKE OBVEZANCE IZ NEMČIJE. Dunaj, 19. aprila. (Kor. ur.) Ccs. nemško poslaništvo prosi za priobčenjc naslednje noticc: Na podlagi naredbe ccsarsko-nernške vlade sc imajo sedaj vsi nemški vojaški obvezanci, ki se šc mude v evropskem inozemstvu, neizvežbani črnovojniki, ki so letos dopolnili 20.—35. leto starosti, kakor tudi vsi drugi vojni obvezanci (vojaški obvezanci, na dopustu se nahajajoči, nadomestna rezerva, mornarična nadomestna rezerva, neizvežbana črna vojska) nemudoma vrniti v Nemčijo in se javiti pri najbližjem okrajnem poveljstvu, do kate- rega aospo. Izvzeti so le tisti vojni obvezanci, ki jim je dalo odlog vojno ministrstvo, ali pa se je bil njihov vpoklic odgodil radi meščanskih razmer. NEMŠKE REPRESALIJE. Haile, 18. aprila. Iz tukajšnjega častniškega ujetniškega tabora so zopet odpeljali 10 angleških častnikov, med njimi sina bivšega angleškega poslanika v Berlinu, v samoten zapor v Magdeburg. PREDAVANJA OGRSKIH DRŽAVNIKOV V BERLINU. Budimpešta, 19. aprila. »A Nap« poroča, da bodo 19. maja pričeli v Berlinu predavati: bivši ogrski ministrski predsednik grof Khuen-Hedervary, bivši naučni minister Berzeviczy, bivši notranji minister grof Julij Andrassy in bivši naučni minister grof Albert Apponyi. Predavali bodo o razmerju Ogrske do habsburške monarhije. in do zveze z Nemčijo, na drugi strani pa o kulturnem in gospodarskem položaju Ogrske v razmerju do splošnega mednarodnega položaja. AMERIŠKI VOJNI MATERIAL ZA RUSIJO. Amsterdam. 19. aprila. Sem došli ameriški listi poročajo: 18 težkih topov čaka v Vacov/eru, da jih spravijo čez Italijo. Via tli vos tok \ pripravljenih bilov. Rusijo, tucli :i8i- Ravno tam jo težkih avtomo- > Grazer Volksblatt« prinaša vesl, da bo skupni državni zbor dovolil, da sc neki avstrijski polki izpopolnijo z ogrskim moštvom. Ker je veči del Galicije zaseden od sovražnika, jc sami Avstriji težko na-domesliti moštvo, ki bi moralo priti iz jc le dni v berolinskem vojaškem lista pisal stotnik dr. Graevcnitz, dober poznavalce italijanske armade. Razni avstrijski listi ponatiskujejo iz njegovega članka to-le: Italijanska armada se je v zadnjih časih znatno ojačila. Prva linija vojske, ki danes sloji pod zastavami, šteje 12 armadnih zborov in tri divizije ko-njenic;e v skupnem številu 660.000 mož. Drugi poklic obsega 12 divizij v skupnem šlevilu do 250.000 mož. Potem pa jc na razpolago še domobranstvo, ki šteje 450 tisoč mož. V zadnjem času je bilo poklicanih pod orožje okrog 7000 rezervnih častnikov. V enakem tempu, kakor pri pehoti, je Italija nadaljevala tudi ojačenje poljskega topništva. Danes ima italijanski armadni zbor 26 baterij, cločim jih je imel pred vojno savno po 16. Istočasno je bilo pomnoženo tucli težko in gorsko topništvo. Svoja izvajanja zaključuje nemški stotnik r. besedami: »Italija se jc v minulih osmih mesecih povzdignila ilo ozira vredne višine vojne pripravljenosti. S tem dokazuje, cla hoče varovati svobodo svojega odločcvanja in tudi izrekati svoj odločujoči glas ali v današnjem velikem boju narodov ali pa morda pozneje v svetu narodov, ko bo ta vojna končana.« VELIKA ŠKODA ZA ITALIJANSKO PO-LJEDELSTVO. Milan, 19. aprila. V Chioggi zbrani za« stopniki poljedelske zveze za okraj Cliiog-gia, provincijalne uprave in trgovske zbornice v Benetkah so sklenili vlado nujno naprositi, da razveljavi prepoved izvoza zgodnjega krompirja, katera prepoved bi samo poljedelce okraja Chioggia oškodovala za 3 milijone lir. onih krajev. List ublažujc lo vest, ker pravi, da se bo vzelo iz Ogrskega samo tako moštvo, ki govori oni jezik, ki je v dotičnih polkih navaden in da to vcija le za časa vojne. OorsK! Mm\ ziior, Budimpešta. 19. aprila. (Kor. urad.) Danes se je dvoril ogrski državni zbor. Predsednik Beothy ga je otvoril z daljšim govorom, v katerem je slavil hrabrost naše armade, ki skupno z zavezniki zadržuje najmogočnejšo armado na svetu. Predsednik je naznanil, da se nahaja v armadi 84 ogrsko-hrvatskih poslancev. Budimpešta, 19. aprila. Po seji je zboroval ogrski ministrski svet. Budimpešta, 19, aprila. Magnatska zbornica je zborovala popoldne. FricosiMolešiia ofenziva iz Srie? Graški INii priobčujejo: »Giornale d' Italia« napoveduje za bližnji čas nove vojaške operacije trosporazuma proti Avstriji. To .jc pričakovati iz več vzrokov. Izprovideli so, cla nemške fronte na Flanderskem tudi z znatnimi silami ni mogoče prodreti. Nasproti so pa zavezniki spoznali, da edino sredstvo, da se izsili odločitev, obstoji v tem, da sc obe centralni državi prime na drugi i očki. Zavezniki sc bodo na Flanderskem omejili na defenzivo, nasprotno pa vrgli francoske in angleško čete skozi Črnogoro in Srbijo na avstrijsko mejo in od tam razvili novo ofenzivo, ki mora privesti clo trga, da sc poda ruskemu zavezniku roka. Istočasno bodo začeli tudi novo akcijo na morju. l Miarsko-siliske raele. Soiija, 19. apriia. (Kor. ur.) Bolgarski dopisni urad poroča: Da se v vojaškem okraju Rila, kamor vsled zadnjih dogodkov v Macedoniji in Srbiji neprestano prihajajo begunci, poostri straža, so vpoklicali en letnik rezerve, približno 2000 mož, k tritedenskim orožnim vajam. Ta odredba jc čisto vojaškega in policijskega značaja. Amsterdam, 19. aprila. (Kor. urad.) »Handelsblatt« poroča i z Soluna: Sanitetno oblasti so proglasilo, da razsaja v Solunu kuga, na kateri je umrlo že več oseb. VelelzdsjnlSki proces na irskem. Stockholm, 19. aprila. Angležem sovražno gibanje na Irskem je menda kljub vsem nasprotnim trditvam v polnem teku. Angleški lisli poročajo, da sc bo 10. maja pričel pred vojnim sodiščem velik proces proti irskim politikom zaradi priprav za veleizdajalsko gibanje. Razprave, ki bodo trajale več dni, bodo tajne. Nemško uradno poročilo. Boji v Belgiji 5n Franciij. Berolin, 19. aprila. Veliki glavni stan: Južno od Yperna smo pregnali Angleže iz malih delov naših postojank, katere so šo držali. Z močnim napadom ob žclczici Ypern — Comines so poizkušali sinoči vnovič priti v posest višinskih postojank. Poizkus se jc izjalovil /. najtežjimi izgubami. Pri lngelmunstru je bil francoski letalski poročnik Garros prisiljen, da se jo spustil na tla. nakar smo ga ujeli. Meni rekama Maas in Mosel je po-tekel dan med artiljerijskimi boji. Slaboten francoski napad pri Combresu smo z našim ognjem v kali zadušili. V Vogezih sta se ponesrečila dva francoska napada na od nas v/.olc postojanko na sedlu zahodno od Reichsa-ckerkopfa in napad na višine severno od Steinabrticka. Po težkih izgubah so se Francozi umaknili. Francija in Anglija, kakor sc zdi, celo v. uradnih mest, preplavljata inozemstvo 7. zmagoslavnimi poročili o dozdevnih uspehih naših nasprotnikov na zahodnem bojišču. Vse te trditve so enostavno izmišljene. Ne izplača sc-, da bi .jili zavrnili. Vsakdo jih lahko preizkusi na podlagi službenih nemških vojnih poročil. Najvišjo vojno vodstvo. Francosko uradno poročilo. Nemški lisli priobčujejo francosko poročilo od 15. aprila ob 11. uri zvečer: Severno od Arrasa smo dosegli sijajen uspeh, ki dopolnjuje onega iz prošlega meseca, Naše čete so osvojile 7. bajonetom celo jugovzhodno višino pri No tre Dame de Lo-rette, tako da imamo sedaj vse obronke do roba pri Ablain-Samt-Nazaire v rokah. Ujeli smo 150 mož, med njimi več častnikov, osvojili smo tri metalce min in dve strojni puški. V Thiepvalu in La Boiselle v ozemlju Albert, je poizkusi! sovražnik dva napada, ki sta bila. takoj ustavljena. Naša artiljerija je razstrelila glavni nemški strelski jarek pri Bagatelle v Argonih. Daije vzhodno smo pri reki Meurisson odbili nemški napad. V Epargesu je sovražnik napravil v noči od srede na četrtek tri protinapade, da osvoji zopet zapadni del. Sovražnika smo vrgli nazaj in mu zadali hude izgube. Opoldne je sovražnik silno obstreljeval naše postojanke, pa ni napadal. V gozdu Mortmare smo odbili protinapad in smo zasledovali sovražnika. 13. aprila pridobljeno ozemlje smo povečali. Uplenili smo dva brzostrelna lopa, dva melalca min, eno strojno puško, več sto pušk, na tisoče palron in granat. V gozdu Le Pretrc smo odbili protinapad in ujeli nekaj mcž. Nemško »aviatik.-letalo je metalo bombe na bolnico v Mourine-lonu. Kot povračilo, cla jc obstreljeval >Zcppelin« mesto Nancy, jc vrglo naše letalo pet bomb na nemški glavni stan. Vse bombe so padle na poslopja, kjer je v Me-zieres-u in Charleville-ju nastanjen cesarski nemški generalni štab. Dalje smo bombardirali kolodvor v Freiburgu in Breisčau. 15 letal brcječe krdelo jc metalo dalje z uspehom bombe na nemška vojaška poslopja v Ostende. Nemci so sicer naša letala živahno obstreljevali, a vsa so sc vrnila nepoškodovana. Wolfova agentura javlja, da so napravile irancoske bombe v Mezieresu in Charleville-ju lc neznatno škodo. 16. aprila popoldne ob treh: Na fronti se od včeraj zvečer dalje ni dogodilo nič novega. Severno od Yperna, nasproti angleškim postojankam, je naše topništvo razstrelilo nemško letalo, ki je padlo na tla za nemškimi strelskimi jarki. Francozi v Adriji. Dunaj, 19. aprila. »Albanischo Corr.« poroča iz Škadra, da je priplulo dne 6. aprila pred Sveti Ivan Mcduan-ski 9 francoskih ladij. Kako deia general Joiire. Geni, 19. aprila. Iz Pariza se poroča: Lorda Northcliffe, sotrudnika »Tempsa«, je zaslišal general Joffre. O razdelitvi dnevnega Joffretovega dela piše lord: Generala se obišče tako, kakor se obišče kaka rodbina, brez vsakih okolnosti. General, ki mu je izročena usoda Francije, me je sprejel v neki mali sobi; sedel je za mizo, belo pogrnjeno. V sobi so prej stanovali hlapci hišnega gospodarja. General pride vsak dan ob pol sedmih zjutraj v svojo pisarno; ob sedmih pride k njemu šest častnikov generalnega štaba na konferenco, in sicer general Pelle z dvema pobočnikoma in trije drugi visoki častniki. Prečitajo ponoči došla poročila, razgovore se o položaju, nakar Joffre določi, kaj naj se ukrene. Povelja takoj sestavijo in vsebino telefonirajo ali pa brzojavijo. To delo traja do 11. ure dopoldne, ko general zaj-trkuje. Ob 12. uri opoldne se prične druga konferenca. Ob L uri popoldne se odpelje general z avtomobilom na bojno črto. Vrne se včasih šele ob 8. uri zvečer v glavni stan nazaj. Točno ob pol osmih se prične zopet konferenca, ki traja le kratek čas. Ob devetih general večerja, do 10. ure nato proučuje general zemljevide in gre točno ob desetih spat. Dela vedno za več dni naprej. : Danes ]e izdal povelja, ki si jih ne more nihče pojasniti, dokler se zagonetka ne razvozlja čez nekaj dni.« Nosi modro suknjo brez vsakega znaka odlikovanja in rdeče hlače s črnimi trakovi. Tri zlate zvezde na ovratniku kažejo njegovo dostojanstvo. Neomajljivo zaupa na zmago in je prepričan v zvestobi zaveznikov kakor tudi, da vojska zagoiovi trajen mir. Joflrejevo armadno povelje. Genf, 18. aprila. Joffre v dolgem povelju opisuje boje za višino pri Les Pargesu. Joffre pripoveduje, da so Nemci topničarje privezali k topom, da preprečijo, da ne ustavijo ognja. Poročilo konča: »Naša zmaga je gotova — naš triumf se je že pričel. To mora tolažiti Francijo radi velikih izgub.« Francoske izgube med rekama Maas in Mosel. Skupne izgube Francozov v velikonočni bitki med rekama Maas in Mosel še niso znane. Gotovo pa je, da ne bodo zaostajale za izgubami v zimski bitki v Champagni in da bodo razmeroma enake ruskim izgubam v Karpatih. Napad na postajo Haltingen. Dne 16. t. m. zjutraj je vrgel neki francoski letalec na postajo Haltingen pet bomb; 4 niso zadele, peta bomba je zažgala dva prazna vozova D vlakov. Neki zidar je bil smrtno nevarno ranjen. Bombe na St. Die. Lyon, 19. aprila. (Kor. ur.) »La Pro-gresse« poroča; V četrtek je bil St. Die znova bombardiran. Osem devetkaliber-skih granat je padlo na mesto. Večina pa ni eksplodirala. Povzročena škoda je bila le materialna. V Parizu zapirajo gostilne ob 9., kavarne pa oh 8. zvečer. Genf, 19. aprila. »Echo de Pari3< poroča, da je pariški policijski prefekt ukazal sporazumno z vojaškimi oblastmi, da morajo v občinah departementa Seine zapirati ob 9. zvečer, kavarne pa že ob 8. Zeppelinov zrakoplov nad krajem Nisuve Biep. Amsterdam, 18. aprila. Včeraj zjutraj ob 5. uri 17 minut so zapazili nad Nieuve Diepom neki Zeppelinov zrakoplov, ki je vozil proti severozahodu. Moštvo nekega v Ymuidon došlega parnika poroča, da so videli Zeppelinovc zrakoplove, ki so pluli nad Severnim morjem. Norveški parnik Dag poroča, da so videli dne 17. t. m. ob 5. zjutraj južno od Ymuidena pluli neki Zeppelinov zrakoplov proti vzhodu. Nemiri insd angleškim delavstvom. London, 19. aprila. (K. u.) »Times« poročajo iz Birminghama z dne 18. t. m.: Med delavci raznih industrijskih podjetij okraja Birmingham vlada nemir. Nedvomno trpi vsled tega produk- cija. Vzrok nemiru jc iskati v pivskem, deloma tudi v mezdnem vprašanju. Isti list poroča iz Workingtona: 17 velikih plavžov, ki so izdelovali hemaiit za municijo in železniški material, so morali opustiti, ker stavka 1200 delavcev. Na morja. ; VOŽNJA MED VOJNIMI BRODOVJI. Amsterdam, 19. aprila. (Kor. urad.) »Nieuwes van den Dan« poročajo iz Ymu-idena: Neki iz Londona v Ymuiden došli parnik je opazoval pri Norahinderju 5 tor-pedovk, ki so križarile. Neki iz Nevvcastla došli parnik je zadel 25 milj od Ymuidena na neko torpedovko in štiri podmorske čolne neko neznane narodnosti. Neki ribiški parnik ce jc vozil skozi celo brodovje vojnih ladij. REŠENO MOŠTVO NIZOZEMSKEGA PARNIKA »OLANDA«, London, 19. aprila. (Kor. ur.) Kapitan in posadka nizozemskega parnika »Olan-da« se vozi iz Seahama v Rotterdam in je došla v Grimsbey. Parnik ;>01anda« je za-vozil v nedeljo zjutraj na nekp mino in se je potopil. Posadka se je rerSila v čolne in jc opoldne srečala neko ladjo, s katero se je peljala naprej. Portugalci se Izselujejo v ADolljo. Pariz, 19. aprila. (Kor. u.) »Temps« poroča iz Lizbone: Notranji minister je poslal vsem civilnim guvernerjem po trgovski zvezi v Lizboni sestavljeno okrožnico, ki izvaja, da je portugalski trgovski odsek, ko jo. popotoval po Angliji, temeljito proučil vprašanje, če ne kaže napotiti del izseljencev v Anglijo. Odkar je izbruhnila vojska, je zapustilo Anglijo veliko Nemcev in Ogrov. Njih mest še niso zasedli. Minister poziva civilne guvernerje, naj vse store, cla napotijo portugalsko izseljevanje na Angleško. vojska v Mmmi Berolin, dne 19. aprila. Iz Nemške Vzhodne Afrike je došlo poročilo, da so Angleži dne 10. in 11. januarja zasedli otok Mafia. Velauski požar v Madridu. Madrid, 19. aprila. (K. u.) yčeraj dopoldne je zgorelo gledališče Como-dia, eno najlepših poslopij v Madridu. Zgorele so tudi tri sosedne hiše. Boji m KovKezu, RUSKO URADNO POROČILO O BOJIH NA KAVKAZU z dne 14. t. m.: Okrog Čoroka in ob obali se nadaljuje boj. Na drugih delih fronte nič novega. Z KAVKAZA. Carigrad, 19. aprila. (Kor. ur.) Iz Erzeruma poročajo, da se je vršil spopad med poizvedovalnimi četami na Kavkazu. TURŠKO URADNO POROČILO. Carigrad, 19. aprila. (K. u.) Agence telegraphique Milli poroča: Glavni stan objavlja naslednji komunike: Boji na kavkhaški fronti v okolici Hylo blizu meje, ki so trajali zadnje 3 do 4 dni, so se končali v našo korist. Sovražnik je bil ob meji vržen nazaj. Boj za Cariorafl. ZAVEZNIKI PRED DARDANELAMI. Amsterdam, 19. aprila. (Kor. urad.) »Handelsblatt« objavlja po listu »Daily Chronicle« neko poročilo iz Aten, da brodovje zaveznikov tako precl Darda-nelami kakor tudi v zalivu Saros živahno deluje. V morsko ožino dohajajo vsak dan ladje, da zabranijo Turkom popraviti po obstreljevanju povzročeno škodo. V zahodnem elelu morske ožino so iskalci min neprestano na delu. Nad Smirno letajo vsak dan letalci zaveznikov. TURŠKI NAPAD NA ANGLEŠKI PARNIK »MANITOU«. London, 19. aprila. (Kor. ur.) Admi-raliteta poroča, cla jc ob napadu neke turške torpedovke na angleški transportni parnik Manitou« utonilo 24 mož parnika, 27 jih pa pogrešajo, ker so sc prekucnili čolni. . Manitou« ni poškodovan. NOVA ŽRTEV DARDANELSKIH BOJEV. Frankiurt, 19. aprila. > Frankfurter I Zcilung<- poroča iz Aten, da so prepeljali na Malto anglcš':o bojno ladjo > Albion», ki je bila pred Dardanelami iežko poškodovana. ('Albion- je angleška linijska ladja, ki vsebuje 13.150 ton in ima 14.000 konjskih moči. Ladja jc dolga 119 m in šteje 750 mož posadke.) RUSKI NAPAD NA CARIGRAD. »Kolnischo Ztg.« poroča iz Petrograda, da so Rusi pripravljajo na novo veliko akcijo proti Bosporu in Darda-nelam. V Odesi, Sebastopolu in Nikola-jevu so pripravljeni 3 armadni zbori in v Sebastopolu je 150 prevoznih ladij. Iz Sebastopolu so izgnali avstrijske in nemške podanike. Koncem aprila dobi ruska mornarici nov naddreadnought, koncem maja pa drugega. RUSKO BRODOVJE OBSTRELJEVALO ČATALŠ&O 6RTO. Haag, 19. aprila. »Times« poročajo: Rusko brodovje .ie obstreljevalo obrežje Črnega morja znotraj čatalške črte. V Carigrad jo, došla nova skupina nemških častnikov. TURŠKO URADNO POROČILO. Carigrad, 19. aprila. (K. u.) Včeraj je poizkušal oddelek sovražnega torpe-tinega brodovja, da bi se približal dar-danelskim morskim ožinam. Gotovo jc, da je naš ogenj zadel dve sovražni tor-peclovki, nakar sc je floLila umaknila. Neko naše letalo je tekom poizvedovalnega poleta nad Tenedom uspešno metalo bombe na sovražne ladje in se kljub sovražnemu ognju ne poškodovano vrnilo. — Naša torpedovka »Ti-mur Hissar« jc dne 17. t. m. v Egejskem morju s popolnim uspehom* narsadla angleški torpedni . parnik »Maniioa«. Angleška admiralitela priznava, da je 100 vojakov te transportne ladje utonilo. Po izvršenem napadu so angleške križarke in torpedorušilci zasledovali našo trpedovko do Chiosa. Posadka »Timur Eissarja« je torpedovko pognala v zrak, da bi je ne dobili v roke sovražniki. Posadko je prebivalstvo na Chiosu na najprisrčnejši način sprejelo. — Na drugih frontah se ni nič bistvenega zgodilo. NA OTOKU KIJ INTERNIRANA POSADKA TURŠKE TORPEDOVKE »BE-MIR KAPU«. London, 19. aprila. (Kor. ur.) »Times« poročajo s Kija: Turško torpedovko, ki je napadla parnik »Manitou«, so zasledovali zavezniki. Torpedovka je zavozila na obrežje Kija (Chios), kjer so jo internirali. Torpedovka obsega le 97 ton in se zove >Demir Kapu«. Častniki so poročali kijoš-kemu guvernerju, da je torpedovka približno pred enim mesecem v neki temni noči ušla iz Dardanel. Podnevi se je skrivala ob azijskem obrežju, kjer je čakala prilike, da uniči kak transportni parnik. Pred dvema dnevoma se je zdelo, da se nudi taka prilika, ko so zagledali angleško transportno ladjo. Tcrpedovka se je približala parniku, ki se je odstranil nekoliko cd svoje eskor-te. Brezuspešno so izstrelili na parnik torpedo, ki pa ni zadel, drugi torpedo ie zadel in ie parnik resno poškodoval. lorpe-dovka je morala bežati, ker so na parniku dajali znamenja za pcmoč in ker sta se pri-biižavali dve križarki. Bežala je proti Smir-ni in se je skrila v nekem malem zalivu, a so jo zapazile pozneje tri križarke, ko je izkušala pripluti na odprto morje. V morski ožini med o l okom Kij in celino so križarke dohitele torpedovko in jo ljuto obstreljevale, ne da bi jo bile zadele. Ko je posadka uvidela, da ne more uiti, je zavo-zila na obrežje in je vrgla v morje torpede in strelivo. BOJI V ČRNEM MORJU. »Kolnische Ztg.« priobčujo ruski uradno poročilo: dne 12. aprila so naši torpedni rušilci potopili na anatolski obali Črnega morja 4 parnike, izmed katerih sta bila dva obložena s premogom, in več jadrnic. Z baterijami v SonguUlaku so sc spustili v artiljerijski boj. VENIZELOS DEMENTJRA. Kodanj, 19. aprila. Venizelos demen-tira, da bi zbiral prostovoljce za akcijo proti Smirni. Venizelos tudi ne misli potovati v Egipt, ampak hoče do konca vojske živeli kot zasebnik v Švici. MiljOHSke novice. . lj Apostolski vojni vikar škof Bjelik jc odpotoval v Gradec, Maribor, Ljubljano, Trst, Gorico in v Celovec, da nadzoruje vojaško duhovsko pastirstvo. Začetkom majnika se vrne na Dunaj. lj Sccialnj tečaj »Sicv. kršč.-soc. zveze« je bil tudi včerai zelo dobro obiskan. Predavatelj se je pričel baviti s karteli, kako so nastali in koliko vrst jih imamo. To predavanje, ki je bilo zelo zanimivo, jc zbudilo med poslušalci veliko pozornost. Prihodnji ponedeljek sc socialni kurz nadaljuje. Ii Odsek za aprovizacijo mesta Ljubljane je sklenil, da zmelje nekaj pripravljene pšcnice in da kupi večjo množino koruze, ker bode sedaj potreboval moko. Nadalje jc sklenil otvoriti lastno pekarno. Z otvoritvijo prodajalne bo sicer še nekaj dni počakal, vendar pa je sklenil, da bodo dobivali potrebni oglašenci takoj polenov-ko (»štokš«) in makarone. Mesa, ki se ponuja z Danskega, ne kaže naročati, ravnotako ne zelenjave iz Italije, pač pa za ppizkušnjo nekaj posušenega mleka v zavitkih, ki je posebno ugoden za dojenčke. lj Lastno pekarno otvori mesto Ljubljana v kratkem, da se bo pekel in oddajal kruh mestnim prebivalcem v sedanjih hudih dneh. Če bo potreba, se otvorijo tudi filijalke na raznih delih mesta. Pekel se bode kruh po velikosti z ozirom na krušne izkaznice, brez katerih se kruh sploh ne bo mogel dobiti v mestu. lj Odlikovan je bil z vojaškim zaslužnim križcem 3. vrste z vojno dekoracijo stotnik Franc G 1 o b o č n i k, zet ko-mercijalnega svetnika in poslanca gosp, P o v š e t a. lj Kako je bil ujet urednik g. Franc Terseglav. Podčastnik III. stotnije, 47. pešpolka Franc Ritter, pri kateri jo služil naš urednik Franc Terseglav kot narednik je pisal gospej Trseglav sledeče pismo: Na Vaše vprašanje o naredniku Francu Tcrseglavu Vam poročam sledečo: Posamezni oddelki našega polka so po za nas uspešnih bojih ponoči od 23. na 24. marca 1915 vsled premikanja prišli ali k drugim našim pododdelkom ali pa k drugim našim četam. Najbrže se pa to ni tudi zgodilo z gospodom Francem Tersegla-vora, ker bi Vam bil sicer gotovo pisal v tem času. Vsled poizvedb, ki so se izvedle, smo prisiljeni, da zabeležimo Vašega moža v seznam ujetnikov. Upamo, cla dobite od njega samega čez nekaj tednov poročilo. Od Vašega moža, ki je bil zvest tovariš, sem se lc težko ločil, in upam, da ga usoda po poti, ki jo je zdaj nastopil, zdravega in srečnega vrne zopet njegovi rodbini. lj O usodi okrajnega komisarja kranj« ske deželne vla Je dr. Karoia Biceka, re-zervnega poročnika v Jelačičevem polku, piše komisarjevim staršem v Mariboru praporščak Jožef Urbančič med drugim: Z vašim sinom sva bila zadnjič skupaj dne 6. septembra v Bjeiini. Pripovedoval mi je, kaj da vse govore v Ljubljani o njem, da je padel, da so mu četaši odrezali ušesa in nos itd. Od takrat se nisva več videla. Poizvedoval sem, kaj da se je zgodilo ž njim. Čul sem tri govorice, ki se pa ne ujemajo. Po prvi govorici je bil ranjen pri Drini, šrapnelova krogla mu je baje predrla obe lici, a je, dasi ranjen, se kljub prepovedi prepeljal s čolnom čez Drino \n nastopil proti sovražniku. Do tu je vse res; a zdaj slede vojne fantazije. Eni pripovedujejo, da se je čoln potopil in da je tudi vaš sin utonil. Neki desetnik mi je pripovedoval v bolnišnici, da je prišel vaš sin čez Drino, kjer ga je druga krogla zadela v prsi. Ko sem se vrnil v Otočac, sta dva vojaka trdila, da je odtrgal šrapnel vašemu sinu vso čeljust in da je prosil vojake, naj ga rešijo strašnih bolečin. Upa se pa le še, da so ga morebiti Srbi ujeli, ker ga naši parlamentarji niso našli med mrtvimi in zato ni izključeno, da se še po vojski vrne domov. Po drugih poizvedbah ni dr. Biceka med ujetniki v Srbiji. Brat g. komisarja dr. Biceka, nadporočnik Pavel Bicek je umrl na ranah 9. oktobra 1914 v bolnišnici v Novem Sandecu. lj Umrl je dne 6. t. m. na Dunaju generalni nadzornik avstrijskih železnic Hans pl. Zhuber, rojen Ljubljančan. lj Umrli so v Ljubljani: Ana Turk, bivša postrežnica, 71 let. — Jurij To-massini, črnovojnik-novinec 97. pešpolka. — Karel Diirfeld, delavec, 59 let. — Terezija Koman, šivilja, 43 let. — Ivan Kost-ka, tovarniški delovodja, 39 let. — Anton Dobnikar, tobačni delavec, 30 let. — Alojzij Rome, delavec, 72 let. lj Poročil se je v trnovski cerkvi g. Ivan Zupanec, c. kr. poštni asistent, z gdčno, Maro Schondorferjevo iz Ljubljane. lj Oderuške ceae. Zadnji čas je bilo v ljubljanskem deželnosodnem območju na podlagi cesarske naredbe z dne 1. avgusta 1914 radi neopravičenega zviševanja cen krompirju, moki in pšenici obsojenih več oseb na občutne zaporne in denarne kazni. Tako jc bil neki pekovski mojster v litijskem okraju radi pedraževanja kruha obsojen na 50 K globe oziroma dva dni zapora, dva posestnika iz istega okraja pa na enako kazen radi previsoke cene, ki sla jo bila zahtevala za pšenico. Nekemu mokarju v Ljubljani sc je radi previsoke ccne ječmenove moke naložila globa 200 K oziroma 20clnevni zapor; z zaporom je bilo kaznovanih tudi več mlckaric, ki so zahtevale neopravičene cene za mleko« Na okrajnih sodiščih v Kranju in Škof ji Loki sc bo vršilo več kazenskih razprav proti posestnikom, ki so svoj doma pridelani krompir prodajali po novem letu 1915, po 15 do 20 K stot. Škofjeloško sodišče ,e doslej iz istega vzroka že obsodilo tri posestnike iz Gornje vasi in enega iz Retec na 100 oziroma 150 K globe ali na odnosni zapor. Treba pa naglasiti, da neverjetno in deloma neopravičeno visokih cen krompirju, fižolu, živini in prešičcin niso toliko krivi kmetic marveč v prvi vrsti prekupčevalci, ki so kupavali za izvoz ter so drug drugega prehitevali z zvišanjem nakupnih cen, samo da so dobili blago. — Proti mnogim teh predprodajalcev se je že uvedla preiskava, proti nekaterim pa je že dvignjena obtožba državnega pravd-ništva. Enega preprodajalca iz Godešič je deželno sodišče žc obsodilo na osem dni strogega, poostrenega zapora in vrhu tega na 200 K globe. Proti razsodbi se je obtoženec pritožil, a tudi državni pravd-' nik je vložil vzklic radi prenizko odmerjene kazni. lj Strelne vaje, V nedeljo, 18. aprila je nadziral strelne vaje c. kr. prostovoljnih strelcev Nj. ekscelenca fml. Kučera, ki je obdaroval štiri najboljše strelce. lj Deželno pomožno društvo za bolne na pljučih na Kranjskem. Letošnji redni občni zbor se vrši v četrtek, 6. maja ob 6. uri zvečer v biblijotečni dvorani c. kr. deželne vlade. lj Pozor! Trgovce in obrtnike opozarjamo, da poteče rok dolžnosti naznanila za docela ali po pretežnem delu iz aluminija, svinca, bakra, medi, niklja, rdeče litine ali cinka obstoječe polfabrikate ali gotove fabrikate, kateri imajo v svojih ali drugih prostorih v zalogi za podelovanje ali prodajanje in kolikor jih ni itak dolžnost naznanjati mesečno, dne 2 4. a p r i 1 a, in sicer po stanju z dne 10, aprila, Tozadevne tiskovine sc dobe pri obrtnem oddelku mestnega magistrata. Natančnejša pojasnila so razvidna na naznanilni poli. To naznanilo je podati samo enkrat, — Kako v Ljubljani ravnajo z dru-gonarodnimi ranjenci. Tržaška »Edinost« poroča: Prišel je v naše uredništvo gospod, tržaški Italijan, ki nam je povedal, da je od svojega sina, ki sc kot ranjenec nahaja v Ljubljani, prejel pismo s prošnjo, naj bi šol k »Piccolu«, da bi tamkaj objavil njegovo pismo. Oče je šel k »Piccolu«, a tam so ga zavrnili. Sin mu je pisal potem drugo pismo, ki ga na očetovo in sinovo željo priobčujemo v slovenskem prevodu. Pismo se glasi: »Zdi se, kakor da smo v kakem hotelu. Ničesar ne manjka, kar si poželi bolnik, da še več, žc v drugo se je zgodilo, da je prišla spoštovana rodbina Poševa pome v bolnišnico in me z tozadevnim dovoljenjem z avtomobilom odpeljala na dom, kjer ravnajo z menoj kakor s sinom ali prijateljem, samo da z gospodično govorim italijanski. In tako ravnajo tudi z drugimi, kar jc razvidno iz priloženo fotografije. (Slika kaže pisca pisma in še enega vojaka v krogu rodbine. — Op. ured.) Ker sam ne znam slovenski, bi sc raci zahvalil po kakem slovenskem listu vsem našim dobrotnikom, posebno pa zgoraj imenovani častiti rodbini, v imenu vseh svojih tovarišev, ki so nahajamo tu. Zahvaljujem se tudi listu, ki priobči te moje vrstice. — Gio-vanni Veni, rezervna bolnišnica v obrtni šoli v Ljubljani. — Čudno, da »Piccolo« celo v sedanjih časih nima prostora za take izraze italijanske hvaležnosti napram dobrim slovenskim srcem! lj Več delavcev, kovačev, tesarjev in kamnjarjev, ki stanujejo v Ljubljani in. niso vojaki in tudi ne pridejo k črnovojniškemu pregledovanju, dobi takoj delo. Plača za delavce K 3-— do K 3-50, za profesijoniste lo K 6-—. Prijave se sprejemajo v »Mest-em domu«, I. nadstropje, do 24. aprila 1.1. lj Našel je nekdo brevir z ljubljanskim proprijem (Pars vernalis, Desclee, 1913). Izgubil ga je bržkone kdo že pred enim letom na železnici. Dotični duhovnik naj se pismeno zglasi pri ljubljanskem kn.-šk. or-dinarialu. lj Službo kočijaža išče pošten mož, ki je vestno opravljal službo kočijaža v veliki tvornici. Blagohotna vprašanja na naše uredništvo. Bolgarski car član katoliške Cerkve. O tem sc nam šc poroča: »II Quar-nero«, ki ga izdajajo reški kapucini, poroča iz Plovdiva: Na veliko soboto ob 10. uri zvečer je — kakor smo že včeraj poročali — sprejel plovdivski škof msgr. Pejov bolgarskega carja Ferdinanda v katoliško Cerkev. Ni šc znano, kakšne zahteve je stavila sv. Stolica, da ga sprejme v katoliško Cerkev, pač pa se čuje, da se bo tudi prestolonaslednik Boris, ki je svoječasno oficiel-no prestopil v pravoslavje, kmalu vrnil javno v krilo katoliške Cerkve. — Ta vest imenovanega lista more biti verjetna, ker pod hrvaško kapucinsko provinco spadajo tucli bolgarski kapucini, o njihovi bogoslovci študirajo bogoslovje na Reki v kapucinskem samostanu. Zeppeiinovi zrakoplovi nad Anglijo. Genf, 19. aprila. (Kor. u.) »Times« Poročajo, cla leži Blvth, nad katerimi je plul Zcppclinov zrakoplov, le deset milj dalje od Cuxehavena, kakor London. Napad s Zeppclinovci na London ni torej nikakor nemogoč in je le vprašanje, če bi tako podjetje kaj koristilo. London, 19. aprila. Bombe nemškega letala, ki je letalo nad grofijo Korit, niso povzročile nikakc škode, kakor poroča Reuterjev urad. Letalo je letelo nato čez Shecrnesz na otoku She-ppey, kjer ni metalo bomb, kjer so jc obstreljevali, a je ušlo in letelo čez morje; zasledovalo ga je neko angleško letalo. Japonci v Mehiki. Frankfurt, 19. aprila. (Kor. urad.) »Frankfurter Zeitung« poroča iz Ne\v-yorka: Križarico »Ne\v Orleans« so poslali proti zalivu Turtle, da dožene, kaj tam počno Japonci. Razširjajo se vesti, da so Japonci nalašč zapeljali križarico »Asama« na mehka morska tla, da bi imeli vzrok odposlati brodovje. V Wa-chingtonu se boje, da bodo mehikanske oblasti dovolile, cla Japonci napravijo opirališče za svoje brodovje. Razna poročila. VOJNO STANJE V TUNISU IN ALŽI-RU. Genf, 19. aprila. »Tribuna« poroča: Francoski ministrski svet jo sklenil, cla se proglasi tudi v kolonijah Tunis in Alžir vojno stanje. Tuniškega beja pripeljejo v Marseille. NAKAZNICE ZA MOKO V BUDIMPEŠTI. Budimpešta, 17. aprila. (Kor. urad.) Mestni magistrat je sklenil, da začne izdajati nakaznice na moko z dnem 16. maja. Vsaka nakaznica se glasi na 4 tedne. Računa se 60.000 meterskih stotov moke na mesec, to je po 6 kg za osebo na mesec. Obenem se pripravijo tudi krušne nakaznice. Ako bi se sistem močnih nakaznic ne obnesel, se lahko tekom 24 ur izdado krušne nakaznice. POŽAR V LIPSKEM. Lipsko, 19, aprila. V petek ponoči je zgorela plesna palača na >Bugri«, ki je med razstavo vedno najbolj obiskana. RAVNATELJ REUTERJEVEGA URADA SE USTRELIL. London, 20. aprila. (Kor. u.) Reuterjev urad poroča, da so našli mrtvega njegovega ravnatelja barona Ilor-berta do Reuter. Poleg mrliča je ležal izstreljen revolver. Ne dvomi se, da se je baron Reuter ustrelil, ker mu je bila umrla njegova žena. loški 17. pešpol Hrabri, preizkušeni rdečerjavi 17-ti, katerih junaški poveljnik, polkovnik baron pl. Stillfried, je bil takoj v prvih bojih na Ruskem ranjen ter je prejel vitežki križ Leopoldovega reda, ti vrli 17-ti so tekom vojne vedno z nova doprinašal i dokaze svoje neomajne discipline, zvestobe v izpolnjevanju dolžnosti, svoje sposobnosti. Izmed mnogih le en zgled: Na višini pri Volči Dolni je 4. bataljon pod poveljstvom majorja Pic.hlerja zasedel gozdni rob in ga drži, Rusi se ljuto zaganjajo v to važno postojanko, ki je najbolj izpostavljena na celi bojni fronti, in na vsak način jo hočejo osvojiti. Toda tudi naši poznajo važnost postojanke in vsi, do najmlajšega infanterista vedo, da treba gozd za vsako ceno držati. Neprestan pehotni ogenj, pomnožen z ognjem iz strojnih pušk in zavratnimi šrapneli, ljuto pustoši med 17-timi, A ti ne popuste, nasprotno, v zvezi s sosednimi skupinami izvrše nenadoma sunek, ki dovede bataljon do bii-zo sovražnih strelskih jarkov. Ker pa možnost splošnega prodiranja na celi fronti še ni bila dana, ostanejo pogumni 17-ti na obeh straneh izolirani in morajo ob nastopu teme nazaj v prejšno postojanko. Tam pa, ob gozdnem robu, se utrdijo in nič manj kakor 14 dni odbijajo vse ljute napade Rusov, ki so oddaljeni od njih le 200 korakov in jih neprestano obsipavajo z ognjem iz pušk in topov. Bili so kakor železen, neprodiren zid. Major Pichler, ki je bil vedno v prvih vrstah med svojimi vojaki, je s svojim hrabrim zgledom vojake vzpodbujal in bodril in je v velikim delu pripisati njegovemu vplivu, da se je mogel njegov bataljon lekom 14. dnevnega strašnega boja, ki je pobral skoro tretjino vojakov, tako junaško vzdržati. Prejel je red železne krone III. razreda z vojno dekoracijo. iz volne. Ruski tabor zažgali.. Neka patroia 93. pešpolka je bila poslana na. fronto v svrho poizvedovanja. Straža si je za svoje opazovališče izbrala cerkveni zvonik v bližnji vasi, odkoder jc dognala važne podrobnosti o sovražniku. Toda Rusi so na nekak način zvedeli za palrolo ter jo napadli, tako da se. je le s težavo in izgubami pretolkla nazaj uo polka. Razmere so zahtevale, da se po Rusih zasedeni kraj zažge. Za izpeljavo tega ne- varnega podjetja so se prostovoljno oglasili desetnik F.dvard Kristen in infanterista Alojzij Nitsche in Franc Walter. Ko sc je stemnilo, so se drzni vojaki odpravili na svojo pot. Posrečilo se jim je, da so se splazili skozi ruske poljske straže in dospeli do roba kraja. Tu so se skrili in počakali, da je v taboru nastopil popoln mir. Potem so se ločili, da na raznih točkah povzroče požar. Vsepovsod se dvigajoči ognjeni jeziki so dokazovali, da jim jc delo popolnoma uspelo. Preden so Rusi ogenj opazili, je bila že cela vas v plamenih. Nastala je velika panika in razen tega je Rusom zgorelo mnogo konj, ki so jih imeli po skednjih. Ko so se vrli vojaki po uspelem delu vračali nazaj k polku, so jih Rusi na odprtem in od požara razsvetljenem ozemlju opazili in otvoriii za njimi hud ogenj, toda fantje so imeli srečo do konca in so se nepoškodovani vrnili k polku. Vsi trije so bili odlikovani s srebrno hrabrostno svetinjo 1. razreda. Dnevne novice. -f Cesar je 19. t. m. zaslišal v avdi-enci, ki je trajala od pol 11. ure dopoldne do 12, ure opoldne, skupnega finančnega ministra dr. Koerberja. -f Cesar je zaslišal včeraj dopoldne min, predsednika grofa Stiirgkha v daljši posebni avdienci. -f Vojna procesija na Dunaju. Kakor smo včeraj poročali, so imeli v nedeljo na Dunaju procesijo v stolnico sv. Štefana, kjer je kardinal nadškof dr. Piffl opravil papeževo molitev za mir. V procesiji je bilo 30.000 žen in 10.000 moških. Na tisoče in tisoče občinstva pa je delalo špalir in molilo, — Odlikovanje, Nemški cesar je podelil polkovniku Wurji, poveljniku 29. domobranskega pešpolka, železni križ drugega razreda. Polkovnik Wurja je Štajerc in je delj časa služil pri našem 17. peš-pclku in 27. domobranskem polku. -f Slov. kat. izobraževalno društvo v Dolgi vasi pri Kočevju je darova1 o »Slovenski Straži« 40 K in »Rdečemu križu« 10 K. — Pogreb č, g. duhovnega svetnika in župnika v Šmarjeti Antona Zamar.a bo jutri ob 10. uri dopoldne. — Prof. Matko Mandič smrtno nevarno bolan. Iz Trsta se poroča, da je jc smrtno nevarno obolel drž, in dež. poslanec prof. Matko Mandič. Vsak čas se pričakuje katastrofe. Prejel je sv. zakramente za umirajoče. Zdravniki so ga poizkušali rešiti, a brez usoeha. Izguba profesorja Mandiča bo za celi hrvatsko-sloven-ski narod v Istri zelo velika. Ko je še bil pri zavesti, je izrekel besede, kj so mu bile tudi zadnje: »Žal mi je, ker sedaj umiram, ne da bi videl usodo svojega dragega ljudstva v Istri.« — Dovoz koruze m koruzne moke v Avstrijo. C. kr. korespondenčni urad poroča; Z ozirom na odlok ogrskega poljedelskega ministra, po katerem se dovoljuje transport koruze in koruzne moke v Avstrijo le, če o transportu avstrijski po-ljedeljski minister prej obvesti ogrskega poljedeljskega ministra, poroča »Frem-denblatt«: Avstrijsko poljedeljsko ministrstvo je izdalo včeraj odlok političnim deželnim oblastem, ki z ozirom na odredbe ogrske vlade označuje stališče avstrijske vlade glede na vračunjanje izvedenih sklepov v kontingent koruze. Avstrijska vlada načelno odklanja tako vračunjanje, ker zavzema stališče, da se je določeni kontingent prevzel z ozirom na trgovske in tehnične razmere, da se je množina izdelala in izročila konzumu in je zato potrebno, da se množina ne izpremeni. Če bi se preveč vračunalo kontingentu, bi se vsa akcija za preživljanje zmedla. Avstrijska vlada je zato dovolila, da so smeli le malo starih sklepov, ki so jih sklenile dežele ali deželne organizacije, izjemoma vračunati v kontingent. Vračunati se ne smejo vsi zasebni nakupi ne glede na to, če so bili sklenjeni že prej ali šele zdaj. — Zabeležno knjigo mlinskih in krušnih izdelkov pošljemo p. n, naročnikom v sredo, 21, aprila. Cena s poštnino vred 1 K; posamne pole po 6 vinarjev. — Od naše v Przemvslu zajete armade se je že oglasil iz ruskega ujetništva četovodja Aleksander Ličan iz Ilirske Bistrice, brat mons. dr. Jos. Li-čana, profesorja bogoslovja v Gorici. Pismo je datirano iz Moskve dne 3. aprila t. 1. Med drugim piše: Mi gremo v ujetništvo v P e n z o. Več takoj, ko pridemo na mesto. Ako Bog da, sc po vojski zopet srečno vidimo! — Bosenske znamke v zasedeni Rusiji. V onih rusko-poljskih krajih, ki jih je zasedla naša vojska, so pričeli delovati tudi naši postni uradi. Ker sc niso mogli odločili, ali naj bi vpeljali avstrijske ali ogrske znamke, zato so vpeljali bosenske, čez katere je pritisnien pečat: K. u. k. Fddpost, — Pooslrenje policijske ure v Zagreb«. Novi načelnik tukajšnje policijo dr. Jakobv je poostril predpise za policijsko uro za gostilne in nočne lokale. — Strokovno šolo za slamnikarice v Kolinu so otvoriii lani v jeseni. Tečaji trajajo po osem tednov; v vsak tečaj se sprejme po 20 slamnikaric. Prve slamnikarice iz tečajev so sprejeli v delo že januarja. Začetnice zaslužijo po 1 marko na dan, izurjene slamnikarice pa po 70 do 100 mark na mesec. Kakor znano, so doslej hodile na nemško naše slamnikarice. — Umrl je v Gradcu vseučiliščni pro*. fesor dr. Štefan W i t a s e k. Ranjki je bil rojen leta 1870. na Dunaju. — Slike »Ilustriranega Glasnika« štev. 34.: Večer v zakopili na ruski fronti. — Zadnji dan Przemysla. — Obupni poskusi oblegane posadke v Przemylsu. — General Kusmanek, junaški branitelj Przemysla. — Grški samostan v Argirokastru. — Jakob Zidar. .— Ivan Bohinc. — Janez Škrbec. — Andrej Leskošck. — Anton Podlip-nik. — Janez Mav. — Janez Rantiša. —i Rudolf Perko. — Franc Leskošek. —< Ivan Zebre. — Delo pijonirjev na bojnem polju v Karpatih: Pijonirji gredo na delo. — Zgradba šotora. — Utrjevanje zakopov. — Napenjanje žičnih ograj. — »Orel« v Vel. Laščah. — Plas na Križki planini. — Avstrijci napadejo v Gozdnatih Karpatih ruski tren. —« Križ zadet ocl granate. — Denar, rešitelj življenja. — Nočni boj avstrijskih in ruskih čet v nekem bukovinskem mestecu. — Precl kužnim znamenjem na Skaručini. — Belgijski kralj Albert f. — Evidenčni geomeler drugega razreda v XI. činovneni razredu je postal eleve Leopold J u v a n. — Iz seznama izgub št. 159. Prapor* ščak Glanischnig Emil, 4. dom. p., 6, stot,, Pliberk, mrtev (21,—31. jan. 1915); nadporočnik Grabner Silvester, 8. lov. bat., 4. stot., ujet; nadporočnik Intihar Miroslav, 71. pp., 5. stot. Obloke, ranjen; kadet Sa-fron Gvido, 4. dom. p., 4. stot., ranjen; praporščak Žgur Ivan, 4. dom. p., 1. nad. stot.( Podgora, mrtev (24. dec. 1914). — Velike povodnji na Ogzskenu Radi trajnega deževja so prestopile svoje bregove reke Berettyo, Bistra in Koros. Poplavile so veliko zemlje in uničile ozimino. V Velikem Varaždinu je povzročil potok Aduna veliko škodo. Voda je podrla nasipe in je vdrla tudi v kleti honvedske vojašnice, iz katerih so z največjo silo rešili municijo. Lope, v katerih bivajo vojaki rckonvalescen-ti, so pod vodo. Zelo poškodovano je novo poslopje orožniške šole. Most, ki vocli k pokopališču, so odnesli valovi. — Kolera v Zagrebu. V Zagrebu so dognali, da je neki vojak obolel na azijski koleri. — Zanimiv beg treh ruskih častnikov. Začetkom tedna so iz velikega ujetniškega tabora pri Milovicu ušli trije ruski častniki. Taborsko poveljstvo jim je izročilo orodje, da delajo na vrtu. Pod neko gredo so položili desko in so z njo zakrili tri metre globoko luknjo in kakih deset metrov dolg podzemeljski hodnik. Ko so hodnik tako daleč prekopali, da se je nahajal že izven ograje, so ušli. Izkopano zemljo so porabili na vrtu. — Iz sezuama izgub št. 162. Lovec Prinčič Ludovik, 8. lov. bat., 3. stot., ujet; Sekol Alojzij, 8. lov. bat., 3. stot., ranjen; Srebernig Andrej, 8. lov. bat., 'L stot., ranjen; Umek Viktor, 8. lov. bat., 4. stot., ranjen. — V Gradežu letos ne bo kopališč-ne sezone, ker je sploh nemogoča. Ako bi tudi ljudje hoteli priti, je nemogoče prehranjevanje. Škoda bo ogromna. V, normalnih časih so bila v aprilu oddana skoro vsa stanovanja in koncem aprila je bilo tam že nekaj gostov. — Pameten predlog. V listu »Ber«. ner Bund« priporoča Engster, naj skr-be za kruh svojim ljudem, ki sc nahajajo v vojnem ujetništvu, lastne vlade pod kontrolo nevtralcev. Engster je to predlagal z ozirom na to, ker so mo-i rali v Nemčiji tudi vojnim ujetnikom znižati množino kruha, vsled česar so osobito Rusi pritožujejo, češ da dobo premalo »hleba«. ^ — Vojnim ujetnikom v Rusijo pi« šite dopisnice, ne pa pisem! »Rdeči križ« priporoča, naj se vojnim ujetnikom v Rusijo pišejo le dopisnice in naj ljudje ne pišejo pisem. Na iz Rusijo clošlih dopisnicah je namreč povsotj natisnjeno, da so odgovori ujetnikom dopustni le po odprtih dopisnicah. Vojnim ujetnikom iz Przemysla nameravajo Rusi dopisnice hitro dostaviti, a zato naj so naslovu pripiše »Be-satzungstruppe Rrzemysl« ali pa »Gar-nison de Przemvsl«. Seveda morajo poznati tisti, ki pišejo przemyslskim vojnim ujetnikom, tudi natančen njili naslov. — Iz davčne službe. Davčni prakti-kant I v a n M a d r o n i č jc imenovan za asistenta. — Deček zgorel med bojno igro. I z Trsta poročajo, da so se dečki na nc- kom travniku igrali vojsko in mi zažgali ogenj. En deček so je preveč približal ognju iu se mu je vnela obleku. Tovariši to zbežali, ne da bi mu bili pomagali. — Ii' ruskega ujetništva je pisal stotnik Karel G r e b e 11 c. poveljnik zrakdplovncga oddelka št. 3 v Przemy-slu, ki je hotel iz trdnjave odpluti proti Kai patom, a neugoden veter ,10 povzročil, da so ga Busi ujeli. -- Svezn srwsk'h Kmečkih zadrug za Bosno in Hercegovino je razpušče-na, kakor poroča »Bosnische Post.« V motivaciji pravi vlada, da delovanje >;Zvcze-< ne odgovarja javnim interesom. — Prve mohaniedanke — ueiieiji- ce. Včeraj sta bili pni dve mohamo-danki imenovani-za učiteljici. — Hrvati is banovine morejo znaSi mažarsko, ako hočejo biti sprejeti v dunajsko konzularno akademijo. Tako se glase najnovejši predpisi ravnateljstva te akademije. — Kakm občujejo ladje po.d morjem med seboj. Ameriški fizik Fes3e.11-den je iznašel aparat Oezillator, ki omogočuje, da ladje na morju tudi med vožnjo lahko brzojavljajo med seboj. m ff.ia ske repie. Ko ie nastopil novi papež Benedikt XV., je poslal lastnoročno pismo škofu Jar-linu v Peking, da ga izroči predsedniku Juanšikaju. Predsednik velike ljudovlade se te čutil vsled te pozornosti močno po-češčenega, ter ie naročil, cia se mu izroči j papeževo pismo z enakim ceremordelom, I kakor če sprejme poverilnico kakega poslanika. Za lo slovesno opravilo je bil do- ; ločen 30. november 1914. Škof je došel v j palačo predsednikovo v spremstvu svojega i gener. vikarija in tajnika. (Kath. Missioneii ; št. 7.) Vojaška godba zas"ira, oddelek vo- i jakov izkaže predpisane časti. Najvišji vo- | jaški uradnik pozdravi škofa, ga pelje skoz j velika sprejemna vrata ter mu veli, naj | stopi v lepo okrašeno ladjico, da ga prepelje do pravega predsednikovega stanovanja. Ko se je izkrca!, ga slovesno nagovori nov visok uradnik ter povede skoz razne vrste .vojakov, ki so pred njim pre-zentjrali, v veliko sprejemno dvorano. Tu ga je že čakal Juanšikai: oh njegovi desnici je stal minister za vnanje zadeve z vsem uradništvpm. Po pred-^nem počeščenju stopi prelet o'o esirade, kjer je sfal predsednik, pove namen svoieca obiska ter izroči papeževo oisme. Spošiliivo sprejme Juanšikaj z obema rokama pismeni akt, ga prepusti nato ministru ter izjavi svoje največje vesebe In zadovoljstvo nad to vljudnostjo zabičuioč, da hoče sam osebno odgovoriti. Po prijaznem medsebojnem po-raztiovoru se je poslovil predsednik koli-kormoč vljudno od visokega prelata. Tekom zadnjih 25 let se ie na Kitajskem marsikaj izoremenilo in ublažilo. Predsednik ondotne liudovlačc priznava poglavarja sv. Cerkve kot samostojnega in neodvisnega vladarja ter dovoljuje njegovemu namestniku in pooblaščencu iste časti, kakor poslanikov kraljev iu cesarjev. Katoliški Cerkvi is njenemu razširjanju na vzhodu bo to le na korist. BBBBOBmHI li sle ic fiupili srečna „£foocnsfic Straže" ? dčupiie :aftoj ! Sreč/ta samo 1 c£ CERKVENA GLASBA ZA MESEC MAJNIK. Satlner P, Hngoiin. Smarhice. 18. Ma- rjinth pt "a mešan zbor, z c/gla-mi. Partitura 3 K, glasovi po 30 vin. Silno lepe in veličastno, pa lahke pesmi za majnik. Gerbič Franc, Slava nebeške Kraljice, j j Marijinih pesmi za mešan zbor. -Partitura 3 K, glasovi po 60 vin. Ger bičeve skladbe so zmerno moderne, 1 mojstersko izpeljane, pri tem pa vendar lahke in našim zborom umorjene. • Adamič Karle, Kraljici nebes in zemlje'. Zbirka Marijinih' pogrni za mešani zbor, samospeve in orgle. Partitura 1 K 10 vin., glasovi po 40 vin. Te skladbe so lahke, lepo zaokrožene po obliki in gorko občutene. Premr Stanko, 12 Marijinih pesmi za mešan "zbor in orgle. Partitura 1 K 80 vin., glasovi po 40 vin. Ta zbirka je silno lepa in prikupna in mojstrsko izvedena. G/um Anton. V ponižnost i klečimo in 5 Marijinih pesmi. Partitura 1 K. Katoliška Bukvama v Ljubljani. VŽELOOČNA TINKIVRA /J§\RAZP0ŠIUA ' lekarnarja PlCCOLlja j v Ljubljani i IVrt^tatdoiac.ijoiEeSv^« PO POVZETJU E®r 1 steklenica 20 nisiarieu. Naročila po povzetji. nt w majhen, bel, z dolgo dlako iu znamko 14 Vič, se je zatekel. Najditell šc vljudno prosi, naj se zglasi proti plačilu pri lastniku Rad. Jerina, Vič-Glince štev. 289. 833 Mladenič, .25. let star, vojaščine prost, vljudnega vedenja, zmožen slovenskega, uemškega, luškega jeziku, z izvanredno. lepo pisavo, želi proti dobri hrani,'oskrbi'in malem plačilu priti za pripravnega za zavijanje mesa, kruha in drugih jestvin, ima na prodaj: katoliška tiskarna" v Ljubljani. Cena 22 vinarjev per kilogram. ali tudi sintja na kako graščino, večjo kmetijo al! pa tovarno.' Dopisi na naslov »ftiangar « 779 na upravo lista. i®' m -----mrn&sggsm 1 ZA ■ NOTRAMJE -IN-KIRURGICNE • BOLEZNI. • PORODNIŠNICA. J LJUBLJANA • komenskegaulica-4 1 SEF-zDRAt^cpfervsKij-D^ FR. DERGANC V molitev priporočam pokojnega prečastitega, velez.islti5"ega gospoda duhovnega svetnika-žunnika v Šmarieti, načelnika »Hranilnice in posojilnice" ter »Živinorejske zadruge" 3. t. d. ki je po dolgi ntučni bolezni, previden š sv. zakramenti za umirajoče, v 62. letu starosti, danes zvečer ntirno v Gospodu zaspal. Pogreb preblagega pokojnika bo v sredo ob 10. uri dopoldne. Badi selitve prodam krasno, novo salonsko garnituro (les mahagoni po-litiran) ter jedno damsku pisalno mizo v orehovem lesu. Ogled od 2.-4. ure popoldan. Naslov v Upravništvu pod št 843. 818 (3) rt Šmarjeta (Dolenjsko) 18. apriia 1915. obsegajoča 3200 m2, za obdelovanje, na Martinovi cesti, se takoj odda v najem. Poizve se: Ilirska ulica 20, i. nadstr., levo. SS2 - "" 843 Ivan Per&o, kanlan. c fiSSBt BSBSB S S3B BS 9 f! čiste pasme, k Frane šnšteršič Vrhnika 350. ilovadbo v katerem se zdravi pod zdravniškim nadzorstvom raznovrstno skrivljenje hrbtenice, izbočen hrbet, neenake rame, neenaka ledja itd. je v Stritarjevi ulici 7, I. nadstropje, 776 Pojasnila se dobivajo ob delavuikib od 3. do 4. ure popoldne istotam. Ej 4BBBS3BBBBSB3 * >amo Zahvala. Za vse ljube dokaze sočnija ob priliki prebtidke izgube naše 1 i r. bi kc» inatere, gospe Marije Dobnikar izrekamo teta potom vsem sorodnikom, prijateljem in znancem našo najtoplejšo zalivalo. 1'oselmo se zahvaljujemo preč. duhovščini in vsem onim, ki so spremili dr OSTANKI se prodajajo vsako SREDO in SOBOTO v I. nadstropju pri podjetju SC& 9 &>rai®y Vokač v Ljubljani, Ss$en» fe'jrjg«r¥3 uiica S, (nasveti pošte) Templjev - Styria - Donatijev vrelec Čista naravna polnitev. 842 Izvrstna zdravilna voda proti: , ZiJrnvcioko in prešinili l]o!6i¥i (ijr^ij dismterl a, tifus) zaprtju voiie, MM bolezni Priznani zdravilni uspehi! in proti jetrnim Mmi Zaloga: Mihael Kastner & A, Šarabgn, Ljubljana, Ustanov!;eno v letu 18;42. i .aitarjcvi laki in laščilo za sobna tia. Marx~emajl za pode, zid, železo in drugo. BUMt'J»VI' r Trgovina oljnatih barv, laka in firneža Crkosiikarija Slikarja, pohištvena ;n stavbena pleskarja Firnež iz pristnega lanenega olja. I, Miklošičeve cesto Nasproti hotela Union Teieton 151. Teleton 154. Oljnate barve, najboljše vrste fasadne barve, vremensko nelzpremen-ljive (Kronsteinerja) barve, in raznovrstne vzorce za sobne slikarje. Olje za stroje, prašno olje, karbolinej, čopiče za vsako obrt. - Vse potrebščine za umetnike, slikarje i. t. d. Predmete in potrebščine za žgalno in briljantno slikanje. Lake angleške za kočije, lake za nohištvo in druae nredmete 1132 Delavnica za črkoslikarska, likarska in pleskarska deta Igriška ulica 6, Gradišče. ■