Poštnina paviallrm. & Strokovni Usi za povzdigo gostilničarskega obrta. Glasilo »Osrednje zveze gostilničarskih zadrug na Slovenskem". Ust izhaja 25. vsakega meseca. Za člane v „Deželni zvezi" včlanjenih zadrug stane list celoletno K 20-—. Sicer stane list celoletno K 24.—, polletno K 12.—, četrtletno K 6.—; posamezne številke 2 kroni. =°Ht3M™nrrBro..T=i=! Cena inseratom: llu strani K 4'—, pri večkratnih objavah popust. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani, Marije Terezdje cesta štev. 16. » Strankam je urtdništvo na razpolago vsak dan od 8.—18. ure. Rokopisi se ne vračajo. Rokopise in objave je pošiljati do 5. oziroma do 20. vsakega meseca, s tem dnem se uredništvo zaključi. =====*=«===»» St. 12. V Ljubljani, 25. decembra 1920. Leto VII. Vse cenjene člane zadrug in naročnike, ki so še na dolgu vljudno prosimo, da poravnajo naročnino, da zamoremo plačati tiskarske stroške. Poštne položnice smo svoj čas vsem razposlali. Ne odlašajte, žal bi nam bilo ako bi morali vsled nebrižnosti tovarišev list ustaviti. Srečno in veselo novo leto 1921! Osrednja zveza gostilničarskih zadrug za Slovenijo v Ljubljani. Uredništvo Upravništvo ..Gostilničarja". , .Gostilničarja". I. kongres skupnega jugoslo-venskega gostilničarstva v Beogradu. Jugoslavensko gostilničarstvo se jc zbralo dne 15., 16. in 17. novembra v Beogradu, da v glavnem ustanovi čvrste temelje jedinstvenemu stanovskemu delu z našimi tovariši lepe prcstolice Beograda in da se nadalje vršijo razprave o vseli stanovskih vprašanjih, od katerih je odvisna gostilniška, kavarniška in hotelirska obrt. Temu kongresnemu zborovanja je prisostvovalo okrog 2000 tovarišev iz vseh krajev naše velike Jugoslavije. Poleg njih naročito službeni poslanci pokrajinskih zvez iz Dubrovnika, Splita, Ljubljane, Zagreba, Sarajeva, Cetinja, Novog Sada, Subotice, Beograda in daljnje Makedonije. Vsled znatnega zakasnenja vlakov so se vršile kongresne razprave en dan kasneje kakor je bilo napovedano, to je 16. in 17. novembra, dočim se je 15. vršila samo predseja zveznih delegatov, na koji se je razpravljalo in pripravljalo o celem kongresnem materijalu. Iz Slovenije je bilo 18 udeležencev ter so poslale svoje zastopnike organizacije ,v Ljubljani, Kranju, Celju Trbovljah. Osrednja zveza je bila zastopana po predsedniku g. Fran Kavčiču in tajniku Pintarju, ljubljanska zadruga po podnačelniku g. Fran Krapežu in po članih gospodih: Tonejc, Fiala, Šlachta, Stepič, Habjan, in gospe Kavčičeva in Krapeževa. Iz Kranja gospod načelnik Kuralt in iz Celja gospodje Jakob šribar, J. Majdič in Martinovič. Ljubljanska direkcija Južne železnice je izletnikom1 preskrbela poseben voz in s tem pripomogla za udobnejše potovanje na tej sicer dolgotrajni in težavni poti, za kar ji bodi izrečena prisrčna zahvala. I. kongresni dan 17. novembra. Ob 9. dopoldne so s’e zbrali vsi kon-gresisti v dvorani »Slavije« v domu predsednika srbskega in črnogorskega saveza tovariša Teodora Perišiča od koder so krenili skupno v dvorano hotela Kazina. Ob lO.ih dopoldan so dospeli na kongres odposlanci ministrstva trgovine, ministrstva socijalne politike in ministrstva za prehrano, ter poslanci trgovskih in obrtnih komora iz Sarajeva in Novega Sada in časnikarji. Pred otvoritvijo kongresa je pozdravil z dobrodošlico vse tovariše domačin predsednik Todor Perišič, koji se raduje, da v nekdanji prestoliei male Srbije vidi zbrano gostilničarstvo velike Jugoslavije, ponosen, da kot domačin za-more pozdraviti tako veličasten zbor in kliče vsem: Dobro došli v prestolnici Srbov, Hrvatov in Slovencev. Ob pol 11.ih otvori predsednik Franjo A. Schmidt zborovanje s sledečim nagovorom: Odlične gospe in gospodje, slavni kongres! Silno sem vzradoščen, da morem predsedbvati I. kongresu jugoslovanskega gostilničarstva, koje je pozva- no v našo prestolnico kraljevsko in prestolno mesto Beograd. Danes se je zavr-šilo ravno osem in pol let, ko je hrvatsko slavonsko gostilničarstvo dalo na tem mestu duška svojim zahtevam. Prva vez za našo veliko stanovsko stvar je bila stvor-jena v tistih nepozabnih dneh, ko smo zborovali večina naših današnjih slobod-nih udeležencev še pod težkim tujskim jarmom. Po velikem delu narodnega uje-dinjenja je prišlo tudi do ujedinjena raznih stanov, a med prvimi stanovi, ki so se ujedinili v jedno celino, je gostilničarstvo Jugoslavije, koje je danes pohitelo semkaj, da si z jedinstenim nastopom in je-dinstvenim delom izvojuje obrtno slobodo in sigurno bodočnost. Po svetovni vojni devastirana njiva gostilničarstva potrebuje popolno regeneracijo, prometni, društveni in socijalni red potrebuje v vseh stanovih javnega življenja napredne in moderne reforme, s hitrimi koraki moramo stopati naprej, ako nočemo zaostati za drugimi uredbami. Med prvimi smo mi, koji smo dospeli vsled rečenih intencij, da odredimo jasne in točne konture našega dela in obstoja. V tem delu ne sme nihče zaostati in zato smo se danes sestali. Fvo nas tukaj iz Frceg Bosne, Srbije, Dalmacije, Slovenije, Črne gore, Vojvodine, Hr-vatske, Slavonije in Medjimurja, da se vsi z jednako močjo složimo v prospeh našega obrtnega stanu, iz katerega izvira ne-vsahljivi izvor dohodkov občini in državi. Pozdravljamo Vas, tovariši in tovarišice, kakor tudi vas, odlična gospoda, ki zastopate oblastva. Dobro nam došli! Otvar-jam prvi kongres jugoslovenskega gostilničarstva, proseč Vsegamogočnega. da blagoslovi naše delo na korist stanu in naše mlade očetnjave, ter vas zajedno prosm, da preduo pričeno s kongresnimi razpravami, odpošljemo Njegovemu kraljevemu Visočanstvu regentu Aleksandru naš kongresni pozdrav in izraz vdanosti in lojalnosti, ter v to ime kličem: Naj živi Njegovo Veličanstvo kralj Peter, naj živi Njegovo Visočanstvo kraljevič Aleksander in naj živi jugoslovansko gostilničarstvo. Z gromkim Živio krail Peter, živio kraljevič Meksander, živio jugoslovensko gostilniearstvo je bil odzdravljen pozdravni nagovor predsednika, koji potem predlaga, da se volijo častni predsedniki kongresa, ki so se zbrali iz delegatov vseli pokrajinskih zvez, ter zasedli svoja mesta. Glavnim referentom kongresa imenuj? tajnika središnjega sa-veza Srečka Pavlekoviča, koji predvsem predlaga poslati sledečo brzojavko regentu Aleksandru: Gostilničarji in hoteli-jerji in kavarnarji kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev zbrani na provem kogresu jugoslovenskega gostilničarstva v prestolnem mestu Beogradu, dovoljujemo si v svoji lojalnosti podati Vašemu kraljevskemu Visočanstvu izraz naše neomajne zvestobe in udanosti napram pre-jasnemu vladajočemu domu Karagjorjevi-čev! Bog naj poživi Vaše kraljevsko Visočanstvo! — Za kongres: Franjo A. Schmidt za Zagreb, Todor Perišič za Beograd, Franjo Kavčič za Ljubljano. Brzojavni pozdrav se je z burnimi aklamacijami sprejel in odposlal v konak. Glavni kongresni referent Pavleko-vič očrtava nato v obširnem poročilu svrho pomembne te stanovske manifestacije, koja se je morala neposredno pred volitvami v konstituanto izvršiti, ker se nad vsekupno gostilničarstvo vedno pojavljajo temni oblaki, kateri hočejo našemu obrtnemu stanu škodovati z zadušljivo atmosfero in zato je velevažno, da se naš glas ravno sedaj čuie. Izvestitelj izjavlja, da obstoji napredek našega stanu edino le v močni edinstveni organizaciji, v kateri morajo stati brezizjemno vsi gostilničarji, kavarnarji in hotelirji cele Jugoslavije. Neprijatelji naše obrti so ab-stlnentska društva, razni zdravstveni zbori, zdravniša društva, socijološki zbori itd. koji so si osigurali odločujoča mesta v ministrstvih, ter iz službenih stolic odrejujejo zatiranje gostilničarske obrti. Vse delovanje teh činiteljev proti alkoholu meri vedno le na gostilničarstvo in vse njihove aspiracije za ohranitev alkohola imajo smisel vedno le uničenje naših obrti. Kongres mora delovati na to, da izpodbije moč tem elementom, ki izrabljajo provizorno stanje v državi in so se po-vspeli do onih mest s kojih zamorejo neopaženo vplivati na zatiranje naših obrtnih uredb. Delovanje teh činiteljev sc zdi v javnosti sicer smešno, ter mu nikdo ne pripisuje posebne važnosti ali gostilničarstvo pa vendar le zadevajo njih kolobocije, koje počenjajo iz službenih svojih mest zlorabeči svojo uradno oblast za službo abstinentizma. To dejstvo je potrdil načelnik v ministrstvu financ Ro-biček, koji je v nekem službenem odgovoru izjavil, da restavracij in kavaren ni treba, da on že več kot pet let ni bil v kavarni, da tudi drugim ni treba notri zahajati in faktično je gostilničarstvo kmalu občutilo bič tega gospoda Robičeka, ker je bil 011 glavni boter za davek na poslovni obrt, za takse na zabave itd. Da izpodbijemo tedaj delovanje takih mož, je nalog kongresa opozoriti potom resolucij na to edgovornostne ministre. Navaja nadalje vse nadaljne točke, ki imajo priti do razprav, tako' je obrtni zakon, točarinski zakon, vprašanje davka na poslovni obrt, ti ošarinski davek in druge točke, koje so se že itak v pokrajinski seji v Brodu na Savi natančneje proučile. Nato podeli predsednik kot prvemu delegatu besedo Vlastimiru Mikliču iz Skoplja, koji očrtava razne lokalne želje in potrebe in končava svoje poročilo z zadovoljstvom, da mu je pripadla čast donesti pozdrave svojih tovarišev kongresu, ki naj donese z jedinstvenim delom celokupnemu gostil-čarstvu obilo koristi. Nato slede poročila pokrajinskih zvez. Za bosansko - herce-govačko zvezo poda tajnik Rudolf Za-hradnik obširni izveštaj v več kot enournem govoru o razmerah gostilničarstva v Bosni in Hercegovini koje su uprav drastične in še iz zastarele avstrijske dobe in v mnogoterih slučajih naravnost neznosne, ter je v odpravo teli razmer koncem svojega markantnega izvajanja predlagal primerne resolucije, katere je kongres soglasno sprejel. Nato poroča poslanik dalmatinskega saveza Josip Solter, ki očrtava istotako zelo nezdrave razmere gostilničarstva v Dalmaciji, navaja teror in šikane, koje morajo prenašati dalmatinski tovariši in izraža nado, da bo po nastopu normalnih razmer in sestanku državnega zbora tudi v tem pogledu zasijalo več svobode, ter obeča, da se hočejo tudi Dalmatinci v najkrajšem času do zadnjega organizirati. Izreče h koncu tudi pozdrav onih, ki so še danes pod Italijanom, kar kongressisti z gromkim Živio na znanje vzamejo. V ime saveza za Hrvatsko in Slavonijo poroča tajnik Pav-lekovič, ki predočuje z živa 111} barvami množino nedostatkov, ki se ondi godijo. Vse to oblastva dobro vidijo a za odpravo takih razmer se ne ganejo, navaja tudi delovanje saveza, kateri je za odpravo takih razmer neumorno deloval in zaključuje, da ne sme organizacija odnehati od delovanja na to, da se doseže zaščita gostilničarskega obrta in da se vsa-kojako točenje vseh pijač zasigura edino le gostilničarsko - kavarnarski obrti. Nato poroča za osrednjo zvezo gostilničarskih zadrug za Slovenijo tajnik Ante Pintar, koji poda izvestja o neprilikah gostilničarstva koje vladajo v Sloveniji. Iz poročila je razvidno, da je zveza za Slovenijo si v svesti svoje naloge, da neprestano bdi nad dogodki stanovskega stališča. Razvidelo se je, da je v celej Sloveniji mnogo težkih nerednosti za gostilničarstvo, najtežje je obkladana Slovenija z naredbami svoje pokrajinske vlade, koja več kot 9 mesecev zabranjuje vsako prodajo in točenje žganih pijač, likerjev, konjaka, ruma, itd. in spoznava, da je današnji kongres najkompetentnejši forum, da klerikalni vladi pokaže moč uje-uinjenega gostilničarstva in da naj zaradi narodnega jedinstva vsekupno gostilničarstvo Jugoslavije nastopi, da se te gostilničarsko obrt ubijajoče naredbe ukinejo. Govorniik razpravlja nadalje o občih točarinskih neprilikah tako glede policijske ure, proti zaplembi gostilniških prostorov v stanovanjske svrhe, proti krutemu nalaganju glob za malenkostne prestopke, proti oderuškemu nalaganju prispevkov bolniških blagajn in za ustanovitev takih po zadrugah samih, ter v oči-gled strankarskemu postopanju pokrajinskih vlad, tudi proti tozadevni avtonomiji v Sloveniji in končno za ustanovitev gostilničarske šole v Ljubljani. Za vse posamezne točke predlaga primerne resolucije, katere so bile od kongresa soglasno z burnimi klici Živio Slovenci, sprejeti. Podane resolucije priobčimo na drugem mestu. Beseda se podeli nato pravnemu zastopniku saveza Srbije in črne gore dru. Peri Grebencu, koji poda izvestje o delu saveza. Zbrano iti markantno očrtuje tež-koče in bridkosti, koje je pretrpel srbski narod za časa vojne in ž njim srbsko gostilničarstvo, težko se je zopet dvigniti na bolši stalež, a kakor danes vidi, je nastala v gostilničarskemu stanu edinost in solidarnost, kar da upati v izvojevanje boljše bodočnosti, to nam potrjuje že dejstvo, da so organizacije s skupnim nastopom pretečenega leta izpodbile naredbe o omejitvi točenja pijač in letos nam predpisane dolžnosti davka na poslovni obrat, ki er bi se morale voditi knjige o prodanih pijačah in jestvinah. Vsem takim nakanam, ki se bodo hotele uvesti samo po teoriji brez znanja od praktične strani strokovnjakov in zastopnikov go* stilničarstva se bodemo dosledno borili. Današnji kongres je plod dela in početek jedinstvene organizacije, v katerej mora imeti naš stan mogočno zaslombo in z njo izvojevati srečnejše dneve. V imenu Vojvodine izveščuje predsednik Novosadske organizacije tovariš Dušan Atanackovič. Opozarja, da so v Vojvodini v veljavi še vedno stari avstro-madžarski zakoni, koji le ovirajo obrtno slobodo, sporoča, da je obča želja, da se čimprej dovede do izjenačenja boljših in modernih zakonov za hotelsko gostilničarsko obrt, katero ne bo zaviral dosedanji policijski sistem. S tem poročevalcem so bili završeni referati pokrajinskih zvez, od kojih se bodo zbrale vse zahteve, da se o njih sestavijo kongresne resolucije, katere se bodo izročile zboru za konstituanto, pristojnim ministrom in tudi vsem narodnim poslancem, da bodo definitivna vlada in parlament že v prvih dueli svojega dela informirani o zahtevah gostilničarstva. Nato se vrši razprava o obdavčenju gostilničarstva o delu abstinenta rskih družb in u izjednačenju obrt- nega. zakona,'točarinskih in vfn.skih zakonov, strokovne šole, o upeljavi jednotnili jedilnih listov in o njih pravi terminologiji, o ustanovitvi gostilničarske središnje banke in o ustanovitvi posebne gostilničarske komore, o katerih poteku in celoti bodemo poročali v prihodnji štivilki. K sklepu referira dr. Pero Grebenac o sklc-I ih in delovanju osrednjega saveza za jugoslovensko gostilničarstvo, ter predlaga točke, katere naj sc uvedejo v bodoči obrtni red, tičoč se gostilničarske obrti. Konštatira se tudi, da je bilo na kongres vabljenih tudi mnogo veletrgovcev z vinom, žganjem, tvornice likerjev, ruma in konjaka, vse pivovarne itd. pa se mora z žalostjo opaziti, da ni niti eden teh reprezentantov udeležen, to je znak, da naše veletržtvo, koje ima nas jako rado, kadar spravljamo v denar njihove produkte, a ob času težkih stanovskih borb pa pušča same, to je sramoten čin našega veletržtva. K sklepu prečita glavni izvestitelj točke kongresnih resolucij, ki so bile že na glavni seji saveza v Brodu sklenjene, tičoč se osobito preuredbe obrtnega in točarinskega zakona, sklene pa se, da se te vse zakonske osnove še pred konečno redakcijo odstopijo pokrajinskim zvezam gostilničarskih zadrug v proučenje in izjavo njih mišljenja. Kongresisti pri ministru financ. Po končanih zborovanjih so se dne 18. novembra podali vsi kongresisti do ministra financ Koste Stojanoviča, Ta je najpreje sprejel s posebno avdijenco pred-sedništvo središnjega saveza, nato pa je pozval vse kongresiste k sebi, ki so napolnili dve kabinetni dvorani. Ministra sta pozdravila predsednika Schmidt in Peri-šič, nato ga je tajnik Pavlekovič skoraj v polurnem govoru natančno informiral o vseh težnjah in željah gostilničarstva, ter mu razložil natančno vse potrebe vseh pokrajin cele Jugoslavije, kakor so jih poedini referenti na kongresu razložili. Gospod minister je našega referenta z vso pažnjo poslušal, ter je v svojem odgovoru koji je bil poln topline in prožet razumevanja za naše obrtne zadeve in osobito i-zvajal, da on in ostali ministrski tovariši dobro cenijo od kolike socijalne, kulturne, prometne in društvene važnosti je naše obrtno poslovanje, ter zagotavlja, da ima vsekupno gostilničarstvo v njem najboljšega zagovornika. Gospod minister je končno naglašal, da popolnoma soglaša za ureditev samostojne gostilničarske komore in da bo zahtevo pri vladi najodločneje podpiral. Na izvajanje, da se mora pri premetnbi in izjednačenju točarinskih zakonov stvoriti napredne, moderne In slobodomiselne uredbe, koje morajo osigurati gostilničarsko kavarniški stroki v takem smislu, da se na tem prometu sigurno gradi eksistenca, so pozdravili vsi kongresisti hrupno ministra, tajnik Pavlekovič pristopi k njemu, si sname svoj kongresni znak in ga pripne ministru, proseč ga, naj ta znak spijmo trd vse-kupnega gostilničarstva kot zalog, da je ono vseskozi uverjeno o plemenitih nakanah gospoda ministra in da naj se blagohotno spominja po tem znaku o vseh potrebah težko se borečega gostilničarstva. Nato so gostilničarji zapustili ministrski kabinet. Po končanih zborovanjih se je naslednji dan vršil v dvorani hotela »Kazine« okrog 2.ge ure popoldan v počast kongresistov svečan banket, kojemu je prisostvovalo okrog 400 tovarišev s častnimi gosti, zastopniki ministrov in trgovskih zbornic. Dvorana in mize so bile krasno prirejene, celi arangement mojstrski, ki daje čast prireditelju. Na banketu se je dvignila prva zdravica Njegovemu Visočanstvu regentu, na kar je glasba In-tonirala vse tri narodne himne, koje so poslušalci stoje in pevajoč poslušali. Za tem so se vršile še razne zdravice na radost narodnega jedinstva in blagor domovine. V dvorani hotela »Slavile« se je vršila dne 16. novembra ob 5. popoldne pod predsedstvom tovariša Frana Kržeka, kolodvorskega gostilničarja iz Križevca, plenarna seja vseh kolodvorskih gostilničarjev naše kraljevine. Pri seji so sodelovali tajniki zvez Pavlekovič, Zahradnilc in Pintar. Ljubljanska vlada je poslala na to svojega zastopnika. Pedala so sc Izvestia o praktiki, koja obstoji po kolodvorskih restavracijah, iz katerih vseobče se pritožuje, da so današnje uredbe po kolodvorskih restavracijah od strani državnih oblasti in železniških direkcij zelo zapuščene in zanemarjene. V časih prejšnjega državnega režima so dobili gostilničarji blago v naravi iz železniških skupnih skladišč po znižani ceni, dobivali brezplačne vozne karte za dobavo robe in osebno potovanje, dobivali so kurjavo in razsvet-ljavni materijal, a današnje dirckcije ne dajo nič. Kolodvorski gostilničarji morajo nositi breme na raznih popustih na cenah za železniško osobje, dajati za neznatne cene abonentom hrano, popusta pijač itd., cene se jim maksimirajo, o oni morajo dobavljati živežni materijal po neizmerno visokih cenah, po največ od pre-kupcev in verižnikov. Odnošaji obratov kolodvorskih gostilničarjev z železniškim uradništvom so zelo težavni in nepovoljni, on se ne sme pritožiti nikdar, on ni gospodar svojega posla, temveč le kot ponižni sluga in se ne more razviti kot slo-boden in napreden obrtnik. Kdor ni vajen biti vsakemu, od zavirača pa do generalnega direktorja ali ministra saobračaja pokoren sluga, ne more biti kolodvorski restavrater, kajti če se ne uklanja vsem do zemlje, prihajajo pritožbe, konvencijo* nalne globe in končno odpustilni dekret. Odnošaji na kolodvorskih restavracijah se morejo preko konstituante temeljito spremeniti, ker sicer gostilničarji, ki vršijo to važno gostilničarsko misijo na prometnih točkah, kakor so kolodvorske gostilne, morajo biti neodvisni in slobodni, ako to niso, no morejo uspešno vršiti svojih dolžnosti. Zaključek konference se glasi fta to, da imajo vsi kolodvorski restavratorji v najkrajšem času priposlati svojim zvezam obrazložene predloge, zveze jih dostaviti središnjemu savezu jugoslavenske-ga gostilničarstva, od koder se ima izročiti vse pristojnim ministrstvom za realizacijo vseh važnih predmetov. Brzojavni pozdravi so došli kongresu: iz Zagreba 4, iz Splita, Dunaja, Zom-bora, Nikšiča, Koprivnice, Maribora, Čačka, Valjeva, Sokobanja, Kraljeva, Vršca in Novega Pazarja. Kletarski tečaji. V primeru z drugimi, bolj naprednimi vinorodnimi deželami, je naše kletarstvo še na jako nizki stopnji. Zaradi tega je zlasti sedaj, ko je nastala potreba, da vino izvažamo, nujno potrebno, da se naši vinogradniki poprimejo boljšega kletarjenja ter da pridelujejo dobro, okusno, čisto in stanovitno vino, ker je drugače nemogoče, s pridelki drugih vinorodnih dežel uspešno konkurirati. Kaj pomaga gospodarju - vinogradni*. ku še tako lepo grozdje, ako ne zna Iz njega pripraviti tako pijačo, kakoršno so dandanes po svetu zahteva? lfavnotako je tudi za kletarje, vinske tigovce in gostilničarje, ki posredujejo prodajo vina med pridelovalcem in občinstvom, znanje umnega kletarstva, zlasti pravilnega ravnanja s posodo in z vinom neobhodno potrebno, kajti iz najbolj žlahtne kapljice se z nepravilnim ravnanjem lahko naredi najgnjusnejša pijača! Da imajo ukaželjnf priliko, se v umnem kletarstvu izučiti, priredi višji vinarski nadzornik B. Skalicky pri državni vzorni kleti v Novem mestu tekom tekoče zime več trodnevnlh kletarskih tečajev. Kdor se misli katerega teh tečajev udeležiti, zglasi naj se takoj pri državnem vinarskem nadzorstvu v Novem mestu. Ker je število udeležencev za vsak tečaj omejeno, treba se je, komur je na stvari ležeče, Čim prej zglasiti. Vsak, kdor bo v tečaj sprejet, bo o tem potom posebnega vabila vsaj en teden pred pričetkom tečaja obveščen. Državno vinarsko nadzorstvo za Kranjsko v Novem mestu. \ Dopisi. Iz kamniškega okraja. V mesecu oktobru tekočega leta je podelilo okrajno glavarstvo v Kamniku gostilničarsko koncesijo Ivanu Novaku v Št. Vidu pri Prevojah, politični okraj Kamnik. Ta koncesija se je podelila proti pravočasno vloženemu mnenju gostilničarske zadruge. Leto popreje si je izposloval imenovani dovoljenje, da sme točiti vino čez ulico. Tudi proti tej podelitvi je zadruga energično protestirala z utemeljitvijo, da je gostilen že dosti in da se s podelitvijo takih koncesij za točenje čez ulico pospešuje pijan- A čevanjc, vendar okrajna politična oblast se na ugovor ni prav nič ozirala in brez nadaljnega vinotoč Ivanu Novaku podelila. Obrtna oblastva namreč ne previdi-jo, da jim prositelji za vinotoče lezejo počasi notri do popolne gostilničarske koncesije in to seveda vsled dejstva, ker ignorirajo pristojne stanovske organizacije. Na tak način je prišlo tedaj, da se je ugnezdil zopet nov gostilničar, ne radi krajevne potrebe, niti radi njegove lastne eksistenčne potrebe, marveč le radi sa-mogoltnosti in neprevidnosti obrtne oblasti. Proti takemu postopanju morajo zadruge najodločneje protestirati. V občini Prevoje, katera šteje jedva 500 prebivalcev, so že štiri obstoječe gostilne, komaj četrt ure oddaljeno v Lukovici, pa so zopet štiri gostilne, tako da je sedaj v razdalji 2 km že osem gostilcn. Po § 18. obrtnega reda, odstavek 6., se zahteva, da je vpoštevati potrebe prebivalstva, in je-li prostor, v katerem se bo izvrševala obrt, pripraven za to. Povsem je izključeno, da bi se podelitev utemeljevala z ljudsko potrebo, ker jasno mora biti, da je v občini, katera ima samo 500 prebivalcev, da so tu štiri gostilne že skoro preveč. Tudi v tujskem prometnem oziru je podelitev povsem neutemeljena, ker dosedaj obstoječe so zelo dobro obiskovane in nudijo tujcem in letoviščarjem dovoljne in udobne postrežbe. Računati je osobito z dejstvom, da ako se nakopiči na enem kraju preveč gostilen, se vsled manjšega prometa zanemarjajo, ker niso dovolj do-bičkanosne, in ravno vsled tega naše go-stilničarstvo propada. Zadruga stremi za teni, da, kjer je res .potreba in da je to v splošno korist, da se koncesija podeli, nikakor pa ne more odobravati, da se koncesije podeljujejo iz osebnih ozirov. Gospod Ivan Novak je premožen mož, ima špecerijsko trgovino, trgovino z moko in deželnimi pridelki, lesom, senom, z opeko in cementom, ima tudi javno tehtnico in je s temi trgovinami zaposlen, da je izključeno, da bi se mogel tudi uspešno pečati z gostilničarskim obrtom. Nikar naj se tedaj ne uničuje že dosedanjih gostilničarjev, ki se borijo za svoj skromni obstanek, samo le radi tega, da se zadosti zahtevi že imovitega in na splošno z drugimi trgovinami preobloženega trgovca. Vpoštevati se mora osobito tudi sposobnost njegovega obratovališča. Prostor, ki je namenjen za gostilno, meri še ne 4kra.t 4 metre, je tedaj tako majhen, da ne zadošča zakonitim predpisom. Omeniti moramo tudi, da stranišča ni v hiši in da bi morali gosti iz gostilne čez dvorišče, kjer so vedno nastavljeni vozovi, hoditi na potrebo in zvečer se lahko poškodovali. Tudi usposobljenosti za gostiln, obrt nima. Paragraf 18. obrt. reda, odst. 2. pravi: Koncesijo je vsekakor odreči, ako so zoper prosilca znane take reči, radi katerih se sme po pravici smatrati, da bi se obrt zlorabljala^ v pospeševanje pijančevanja. Gospod Ivan Novak je bil v tekočem letu (ne da bi imel še koncesijo) kaznovan radi prestopka naredbe deželne vlade za Slovenijo, glasom katerem je bilo prepovedano točiti žgane opojne pijače. S tem je dokazal, da je nezanesljiv in da je dana možnost, da bode morda tudi nadalje s prodajanjem žganja kršil tozadevne naredbe. Iz navedenega je razvidno, da podelitev gostilničarske koncesije g. Ivanu Novaku nima zakonite podlage, da uničuje s tem že obstoječe obrate. Ako naj imajo zakonite zadruge še kako ingercnco, tedaj se je iste zadrugi polnomočno poslu -žili in naj najenergičneje protestira proti tej nerazumljivi podelitvi. Obrtna oblast v Kamniku ustanavlja nove gostilne kmalu v tem, kmalu v drugem kraju, da si se proti temu izrekajo tako občine kot pristojne organizacije. Tak slučaj se je zgodil lansko leto na Trojanah, letos pa v Št. Vidu, občina Prevoje. Nam je nerazumljivo, kako morejo okrajna oblastva ignorirati vse tozadevne določbe in stremljenja osrednjih kot pokrajinskih oblasti, s katerimi soglašajo tudi naše organizacije, ki merijo na to, število gostilniških obratov po možnosti zmanjševati, kadar je podana v to prilika, n. pr. vsled smrti ali pa kadar so nastale okolnosti, da obrat dalj časa vsled ncpotrebc za prebivalstvo počiva ali sploh ne uspeva, da se na ta način neopaženo nepotrebni obrati počasi odstranjujejo in pomore ostalim do primernejšega obrata in boljše oskrbit-vc, da se pride sucesivno do tega, da bo manj gostilen, pa tiste dobre. Da pa delujejo oblastva prve inšance ravno kon-trertno, vzbuja ogorčenje in kombinacije o vzrokih, ki morejo pristojne faktorje k temu nagibati. Poročilo delegata za Slovenijo na kongresu gostilničarjev dne 17. novembra 1920 v Beogradu v zadevi točenja žganih pijač. Slavni zbor! Ministerijalno naredbo z dne 13. novembra 1919 q omejitvi točenja alkoholnih pijač, je gostilničarstvo v Sloveniji že z ozirom na to, da je bila sklenjena sporazumno z zastopniki interesentov, rade volje upoštevalo in se ravnalo točno po njej. Ob času železničarskega in rudarskega štrajka pa, ko je bilo v Sloveniji skoro cele tri tedne prepovedano vsako točenje alkoholnih *ijač, kar je tudi unikum, ki se more le pri nas zgoditi, ko imamo vlado, koja pojmi in čipa vso narodno-gospodarstveno politiko iz idej, sufliranih od abstinentarske družbe, ki si nadevlje smešno ime Sveta vojska, pa je izdala celokupna deželna vlada za Slovenijo dne 5. maja letos naredbo, koje I. § se glasi: 8 I. Prepoved točenja alkoholnih pijač in njih prodajanje v zaprtih steklenicah, izdana z naredbo celokupne deželne vlade z dne 19. aprila 1920, št. 180 U. 1., se omejuje na žgane opojne pijače. Prestopki določil tega S se kaznujejo s takojšnjo ustavitvijo obrata. Poverjenik za notranje zadeve se pooblašča, da sme dovoliti točenje žganih pijač v posameznih planinskih kočah. Ako tedaj gostilničar, že po okol-nostih katerikrat prisiljen podati potrebnemu gostu čašico pristnega domačega žganja, ki se dandanes vsled visoke draginje itak pije le še kot zdravilo, je v nevarnosti, da sc mu po takih fanatičnih separatistih zapre obrat in drugi dau že lahko gre kot brezposelni prosit državne podpore. Ta prepoved je nastala radi tega, ker krmilijo pr nas vladni voz osebe, ki nimajo o življenju, trpljenju in neprilikah obrtnika niti pojma, vodi jih sama strankarska zagrizenost in sovraštvo do gotovih slojev. Na opetovane pritožbe in spomenice se niti ne odgovori, na osebne intervencije pa se je izjavljalo, da se bo točenje alkoholnih pijač še bolj orne/" jilo, da se v Sloveniji še vse preveč pije. Da to trditev takoj ovržemo in dokažemo, da se je pitje v Sloveniji po vojni rapidno zmanjšalo, povemo, da sc je v enem samem okrajnem glavarstvu, t. j. v ljubljanski okolici, prostovoljno od-glasilo in izbrisalo v enem letu 60 gostilniških koncesij, na novo ustanovilo pa nobene gostilne. V Ljubljani, v mestu samem, je bilo v teku enega leta opuščenih 6 nekdaj cvetočih obratov, že preje opuščenih in neizvrševanih koncesij pa se je desetero proglasilo ugaslim, torej v letih 1919 in 1920 šestnajst obratova-lišč opustilo in to pri dejstvu, da se je v Ljubljani prebivalstvo od leta 1918 pomnožilo od 50.000 na 80.000 prebivalcev. Tak proces sc vrši v vsej Sloveniji, torej je trditev o prehudem pijančevanju izmišljanja, osobito v kolikor se hoče to obesiti gostilničarstvu na rovaš. Ni vsak deželni predsednik ali imovit poverjenik, da bi si kupil cele sode ali pa zaboje steklenic dobrega vinca in ga doma po tihem žulil, navadni zemljan si ga more privoščiti le po malem, svojim sredstvom primerno in za to so gostilniške obrti tu, kdor pa zamore, zakaj bi si ga ne privoščil tudi več, gostilničarja pa zato nima nikdo pravice preganjati, dokler ni dokazano, da se je pregrešil zoper predpise, izdane z ministrsko naredbo dne 14. novembra 1919. Perfidnost naše vlade gre še celo tako daleč, da plačuje ljudi, ki hodijo po deželi in nagovarjajo naše gostilničarje, naj jim dado čašico žganja, češ, da so bolni itd. Če se jih gostilničar usmili, je že tudi v kazni in najraje imajo kar tisočake. Kavarnarji so bili primorani zvišati cene živilom, ker drugače ne morejo kriti svojih režijskih stroškov, ker jim je prej točenje likerjev in drugih alkoholovin še največ odrinilo. Prepoved točenja je morala tedaj imeti za posledico povišanje cen kavi, čaju, mleku in drugim živilom, s čemur so prizadeti nedolžni, t. j. taki, ki alkohola ne pijejo. Tako se zboljšuje pri nas socialni položaj. Pride pa še liujše. Izdana je nova naredba o zvišanju trošarine na žgane pijače. Ni zadosti, da leži po kleteli na stotisoče kapitala v likerjih, rumu in drugih žganjinah. Ob nastopu novega trošarinskega predpisa je bilo zahtevano, da mora vsakdo v 5 dneli od naznanjenih množin plačati tudi ta zvišani davek. Torej, kdor je imel doslej v blagu, katerega spraviti v denar je prepovedano, štiride-settisoč kron, ima danes osemdesettisoč kron. Koliko pri tem izgubi na osušitvi in obrestih, prodajati pa. je prepovedano, toda davek pa se redno pobira kakor ob odprtem obratu. Vprašamo, kako sc naj še imenuje to postopanje naših oblasti, če ne roparstvo na naš pošteni gostilničar-sko-kavarniški stan. Mnogi so se plačilu nove trošarine naravnost uprli, in naposled imajo tudi Prav. Kadar se bo dovolilo spečavanje blaga v denar, takrat naj se zahteva tudi Plačilo. Ker pa leži na milijone blaga po kleteh, je zahteva po trošarini nasilstvo. Zahtevamo, da slavne vlade delujejo vsaj toliko sporazumno in v soglasju, da ne bo eden zahteval davka, drugi pa Prepovedal, spraviti v denar dotične Predmete, iz katerih prihaja zahtevani davek. Zato predlagamo: Današnji kongres skleni podati ministrstvu notranjih zadev prečitano spomenico z nujno prošnjo, da ukaže urediti točarinske razmere v Sloveniji tako, kakor jih predpisuje naredba ministrstva z dne 15. septembra 1919, razglašena v Službenih Novinah kraljestva SHS, št. 142, izdanih dne 19. novembra novembra 1919. Poročilo delegata za Slovenijo na gostilničarskem kongresu v Beogradu v zadevi policijske ure. Slavni zbor! Kakor smo v Sloveniji v marsičem slobodnega obratovanja prikrajšani in zapostavljeni proti drugim tovarišem v kraljevini SHS je tudi kaznovanje za malenkostne prestopke v gostilniško-ka-varniških obratih tako kruto, da tega ne Pozna nobena dežela. Za navadni prestopek nekaj četrt policijske ure se nalaga kar po 1000 K globe in v ponavljalnem slučaju se žuga z zatvoritvijo obrata. Ako pride v gostilno družba, ki ima Pri sebi godca in da kdo od družbe zapleše, se zove gostilničarja ia odgovornost in nalaga neznosne globe po 500 K in več, to se zgodi po največ na deželi. V mestih pa, osobito v Ljubljani je Policijska ura tisti kazus, okrog katerega se vse vrti. Stražniki imajo strogi nalog niti četrt ure dovoliti ali prezreti ne glede na dejstvo ali okolnost, da se je gostilničar ali kavarnar resno trudil lokale Pravočasno izprazniti. Ovadba se mora Podati in najkrutejša globa se naloži, o katere popustitvi noče nobena instanca nič slišati. Trdi se, da kaže gostilničar- stvo pri nialili globah’ premalo poslušnosti in da dela to s silnim dobičkom, da so globe po 500 do 1000 K za prestopek policijske ure primerne. Kako pa taka bar-barična globa rahlja premoženje posameznika ve le tisti, ki mora od jutra do večera in pozne noči zbirati pare skupaj preden je en dinar, kaj šele stotak ali tisočak. Mali obratovalec ga ne zasluži mesece in pri taki najmanjši nepriliki policijske ure, pa bodi pahnjen za ves trud dolgih tednov nazaj. Na tako krutost nismo bili vajeni niti pod tujim jarmom, je tedaj stvar tem grša, ker postopa proti nam lastni sin ali brat, kojemu smo mi dali krmilo v roke. Zaradi tega prosi slovenska delegacija današnjega kongresa sprejeti sledečo resolucijo: Na kongresu dne 17. novembra 1920 v 13eogradu zbrani gostilničarji in kavar-narji cele Jugoslavije protestiramo proti oderuškemu nalaganju kazni od strani policijskih oblasti za prestopke policijskih ur, ker niso te v nobeni primeri z zadevo storjenega fakta, ter zahtevamo, 1. da se za vsa mesta in kraje, izda določba, da je prestopek ali podaljšek policijske ure, kadar je ta neizogiben, plačati po primerni taksi kakor je za podaljšanje policijske ure bila nekdaj uvedena; 2. da se pri določanju policijske ure vsikdar gleda na to, da je med policijsko uro go-stilen do policijske ure kavam 2 uri razlike in 3. da se polurni prestopek t. j. čas za izpraznitev lokalov sploh ne smatra kot prestopek. Poročilo delegata za Slovenijo na gostilničarskem kongresu v Beogradu dne 17. novembra 1920 v zadevi bolniških blagajn. Slavni zbor! Jcdna važnih nalog obrtnika je tudi skrbstvo za slučaj bolezni ali onemoglosti svojih služabnikov. Gostilničarske organizacije vseh večjih mest so imele v nekdanji Avstriji svoje lastne blagajne, ki so izborno uspevale in nudile v največje zadovoljstvo podpore svojim pripadnikom - pomočnikom. Po razsulu Avstrije pa je prišlo pri nas tudi do razsula teh vzornih humanitarnih institucij, ki so jih imele posamezne strokovne organizacije. Socialisti' so se namreč čutili poklicane planiti na te inštitucije s pretvezo, da le oni sami razumejo socialno skrbstvo in provizorične vlade so temu hrepenenju v nezavednosti pravega položaja pritrdile in dovolile, da so okrajne bolniške blagajne požrle ves prihranjeni kapital bolniških blagajn strokovnih organizacij in zvlekle vse skupaj v eno blagajno, katera naj ima po deželi svoje podružnice. Vodje teh podružnic so po največ pristaši komunistov in njih priganjači. S takim oropanjem vseh blagajn v Sloveniji so spravili skupaj okrog 2 mi- lijona kron. Mislilo bi se, da bo lak ogromen kapital že sam zadoščal deloma vzdrževati avanture teh ljudi, ali aparat, ki so ga ustrojili je tako drag, da se dohodki milijonov kar žro in žro. Prizadeti, to je plačevalci neizmerno visokih prispevkov, pa nimajo v celo upravo niti najmanjšega vpogleda, dočim so si prej j svoje blagajne sami vodili in urejevali, | kakor to veleva zakon. Prispevke se je zvišalo na tako lio-! renden način, da delavstvo kar ječi pri plačevanju teh visokih dajatev, a kadar je treba podpore, se postopa do pičice po najstrožjih predpisih, da prav mnogi ne pridejo do svojega prava. Pritožbe ne zaležejo nič. Pomočniški zbori so podali že opetovano ostre pritožbe proti sedanjemu ustroju in proti nesramnemu izrabljanju plačilne moči, kojo reprezentira gostilniški stan in proti neznosnim nakladanjem plačil, ki niso v nobenem skladu napram potrebam, ki se pojavljajo pri uslužbenstvu gostilniških obrti. Jasno je namreč, da uslužbenstva v gostilniških obrtih ni primerjati z onim, ki dela v tovarnah, pri stavbah in drmgimi težkimi posli, ker gostilniško uslužbenstva ni izpostavljeno takim štrapacom, je tedaj tudi obolelost za mnogo odstotkov manjša, kot drugega težkega delavstva. Uprava takih institucij pa je malo da ne zastonj, ker pisarj niške posle upravlja navadno' zadružno uradništvo ali pa člani sami. Podan je tedaj vzrok po zahtevi, da se poda našemu stanu glede socialnega skrbstva te smeri zopet prejšnja avtonomija. Deželna vlada za Slovenijo je to že sama uvidela in v tozadevni seji dne 9. novembra 1920 sklenila, dosedanji sistem razveljaviti. Predlagamo: Današnji kongres, zbran v Beogradu zahtevaj z ozirom na navedene dejstva podati ministrstvu za socijalno skrbstvo predležečo spomenico s prošnjo, da se: 1. vsem že obstoječim zadružnim pomočniškim bolniškim hlagajjiam koje imajo najmanj 500 članov vrne prejšnja avtonomija in odvzeto premoženje. 2. Vse okrajne bolniške blagajne sc morajo zopet vpostaviti na prejšno zakonito stališče, to je osamosvojiti in dobiti prejšnjo avtonomijo s strogim nadzorstvom od strani članov samih. 3. Vlada se poživlja, da razveljavi dosedanji sistem centraliziranja bolniških blagajn, ker sc s takim dragim aparatom zapravlja denar težko trpečega članstva in da se namesto tega ustanovi državna zveza bolniških blagajn, kateri imajo pripadati vse bolniške blagajne kraljevine SHS. * Slavni zbor! V Slovenji imamo poleg mnogo drugih špecijalitet, ki vse merijo le na to, kolikor mogoče utesnjevati gostilničarsko obratovanje, tudi te dobrote, da se stanovanjska komisija loteva tudi gostilniških obratov s tem, da prepoveduje dajati lo- kale v najem rednim gostilničarjem, zaseže nasiloma lokale in jih kljub vsem protestom posestnika oddaja društvom, ki se nazi vijejo uradniška menza. Ta društva dobivajo državno podporo in si vzdržujejo s tem svoje kuhinje, koder jemljejo prehrano in dobavljajo tudi pijačo. Ob času, ko je bilo težko dobiti prehrano, si je moral gostilničar dobivati blago pod roko po pretiranih cenah, ako je hotel prehranjevati svoje goste, se tam konkurenčnim menzam ni pripisovalo pomena, sedaj pa, ko je blago lažje za dobiti in ni nikjer pomanjkanja ali zadrege, da bi sleherni gostilničar ne mogel zadostiti še tolikim gostom s prehrano, in to, kakor je dokazano, po primernejši ceni. Smelost' tega urada gre še celo tako daleč, da enostavno ukaže zatvoritev gostilničarskega obrata in izročitev ključev, taka nasilstva so se zgodila v Ljubljani v treh slučajih. Zato predlagamo: Današnji občni zbor skleni: 1.) Podati protest na pristojno ministrstvo proti stanovanjskemu uradu v Ljubljani, da isto zasega gostilničarske lokale iri s tem obrtnike na cesto meče; 2.) da se ukinejo tozadevne podpore uradniškim menzam, katere s tem državnim sredstvom delajo le konkurenco in neprilike davkeplačujočemu gostilničarstvu, ker uživa vse uradništvo v svrho lažje prehrane itak primerne doklade. Književnost. »Obrtniški koledar za leto 1921.« Izdala in založila »Deželna zveza obrtnih zadrug v Ljubljani«. Povojni čas vzdramil je podjetnost slovenskega obrtnika iz duševne more, v katero ga je zakopala grozna svetovna morija, otopelost duha razblinjuje gorki žar solnca svobode, vse kipi, vse vre novega življenja, novih nazorov in misli, duh nove dobe, vstajenja preveva slovensko obrtništvo, ki se popolno zaveda, da more vse svoje duševne in telesne sile vporabiti, da si ustanovi in obdrži one pozicije v silnem svetovnem razmahu, katere mu pristojajo po vrednosti in zaslugi. Kot znak agilnosti zveznega načelstva izšel bode po 71etnem premoru letos zopet prepotreben »Obrtniški koledar za leto 1921« z bogato, raznovrstno vsebino, katero navaja kazalo, številno inseratov samo domačih obrtiikov itd. ki bo dal slovenskemu zavednemu obrtniku priložnost vdejstviti rek »Svoji k svojim«. Glede na izredno velike tiskarske stroške je cena »Koledarju« izredno nizka, samo 15 kron. Vsebine je 94 strani brez inseratov. Oblika pripravna, enaka predvojni, za beležke 32 strani praznega papirja. Knjižica je vezana. Naročila naj se že danes s poši-liatvijo zneska ali se bodejo s poštnim povzetjem vpošiljale, da ne bode z ekspedicijo zadržka. Posebno se zadrugam priporoča, naj kjer je le mogoče, vpoši-ljajo naročlia za več naročnikov skupaj. Naročila in denar je nasloviti: »Deželna zveza Kranjskih obrtnih zadrug v Ljubljani, Bethovnova ulica 10.« Vsak sloven- ski obffnift naroči »Obrtnftkl fcolefla? za leto 1921.« Kazalo: 1. Predgovor. — 2. Koledar. — 3. Kolkovne listine. —• 4. Podrobna določila za kolkovanje listin, spisov, računov itd. — 5. Poštne določbe. — 6. Kovani denar raznih držav. — 7. Mere in uteži. — 8. Preračunjevalne tabele. — 9. Obrestne mere. — 10. Carina. — 11. Maksimalni cenik. — 12. Obrtna banka. — 13. Obrtno nadaljevalno šole. — 14. Vajeništvo, pomočniška preizkušnja in preizkušnje za mojstre. — 15. Bolniška blagajna za mojstre. — 16. Organizacija obrtnih zadrug in društev. — 17. Obligatni pristop obrtnih zadrug k strokovni zvezi obrtnih zadrug. — 18. Razdelitev obrtov. — 19. Gostilničarski obrt in njegovo pravo. — 20. Vinotoč pod vejo. — 21. Stavbne obrti. — 22. Obrtne pravice trgovcev, ki prodajajo storjeno moško, žensko in otroško obleko ter prodajalcev čevljev. — 23. Urad za pospeševanje obrti v Sloveniji. — 24. Seznam strokovnih obrtnih zadrug v Sloveniji. — 25. Statističen pregled obrtov v Sloveniji po skupinah. — 26. Ustanovitev kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. —• 27. Rodovnica dinastije Karagjorgjevičev. — 28. Barve vseh evropskih držav in dežel. — 29. Dimnikarski cenik. Pozor! Z ozirom na nečuveno visoke cene steklenine, s katerimi nas trgovci derejo, se je sklenilo dobaviti en vagon vseh vrst steklenic, čaš, vrčkov in tudi cilindrov, ako se oglase zadruge, da bodo go tovo množino tega blaga odvzele za svoje člane, in trpeli na posamezne stavimo danes ta poziv, da se po dopisnicah oglase, da bodo potrebno glaževino tu vzeli. S priglasitvijo prosimo pričeti takoj, da se roba čim preje naroči v tovarni. Cene bodo ravno 100 odstotkov, to je za polovico nižje kakor pa jih pri trgovcih plačujemo. Nudi se torej velikanski prihranek. — Osrednja zveza gostilničarskih zadrug za Slovenijo v Ljubljani, Gosposvetska cesta št. 16. mm Jernej Stele, :: LJUBLJANA, Sp. Šiška priporoča svojo zalogo najboljših v • a • •» •• po zmernih cenah. Z«!9M?«no prlstaa ljutomerska in haloška letnikov 1917, 18, 19 in 20 nudi v vsaki množini po zelo nizkih cenah Josip Urls ss veletrgovina z vtisom h v Ormoža. Mesarji, pozor! Pritlična hiša z mesnico in mesarskim orodjem, klavnica, hladilnica, sušilnica, pralnica, šupa in drvarnica, hlev itd. se proda na periferiji večjega mesta v Sloveniji. Pojasnila daje Anončni zavod Drago Beseljak, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 5. izvrstnega, dolenjskega, hrvatskega, bana-škega, priporoča tovarišem gostilničarjem Franc KuraCt, gostilničar v Kranju. 5*&J0BH8JSe»S Ie Jota 1919 belo In rdeče, kaSior tudi žganje, slivovko in tropinovec ima za oddati Janko Karlovšek Smarjefta, DoSenJsko. I (servijete), jedilno orodje, zobotrebce, košarice za jed, orodje, papir in stročnice za cigarete, razno drobnarijo, potne košare, pletarske izdelke itd., itd. priporočata na drobno in debelo BALOH & ROSINA MARIBOR, Grajski trg 3. t==r--r—===iEas=r - Prva jugoslovanska prometna pisarna LJUBLJANA Dalmatinova ulica št. 3,1. Reklamssije« revi-sila tovornih listov, trgovska Spediciia :: in gospodarski:: promet. m Naznanilo! Cenj. občinstvu ter vsem turistom vljudno naznanjam, da sem otvoril gostilno in prenočišče v Stražišču pri Kranju. Točil bom vedno najboljša pristna vina vseh vrst, preskrbljeno bo za vsakovrstna gorka in mrzla jedila, ker je v hiši dobro vpeljana mesarija in prekajevalnica. Za solidno postrežbo jamči Anton Križnar, posestnik in gostilničar. Proda se decimalna in centimalna tehtnica. cementirani na 500 kg, po ugodni ceni pri Antonu Križnarju, trgovcu in gostilničarju v Stražišču pri Kranju. Tovariši! Izboljšajte si svoj obrat s pivom Delniške pivovarne v Laškem, koje prekaša danes vse te vrste izdelke na našem ozemlju. Naročila sprejema založništvo v Ljubljani, Gosposvetska cesta 16 (Zvezina pisarna). AVGUST A(UVOLA Ljubljana, Dunajska cesta 13. 242 Zaloga raznovrstnega namizja za gostilne, hotele in kavarne. &VIN0:? staro in novo v vsaki količini, jako dobre kakovosti in zmernih ccn prodaja Vino, teta ii rti izborne kakovosti v vsaki množini po primerni ceni nudi Fran Jakovac, laska. Zastopnik. Ivan Lovšin, Ribnica. Zamaške nove in stare, kupi vsako množino tvrdka Ljubljanska industrija probkovih zamaškov Jelačin & Ko. Ljubljana. ..lEDIsie !. kranjska tovarna mineralnih voda? soiavice i. t. d. Ljubljana, Slomškova ulica štev. 27 priporoča: sodavico, pokalice, naravni malinov in citrono* sok, nadalje Izborne sadne pijače v pat, steklenicah: jagodovec, nektar, kristalno citronado, jabol-čni biser. Gostilničarji, podpirajte lastno podjetje! =11: Ekstrakt za sadni punč. la kvalitete umetno s saharinom oslajen da z vročo vodo izborno pijačo. Okus in vonj pravega punča. Sladkorja ni potreba. Pošilja ----- —■■■— se od 5 kg naprej po K 10’— kilogram. ADOLF TOSEK, Praga Kral. Vinogradi Stev. 12/4 G. M3EH^=31^^=== n ' ------ (H Raznovrstno rudninsko vodo SL priporoča A. ŠARABON v Ljubljani. >| Slavna zaloga rudninske vodo ln špecorljika veletrgovina. K ^ O Conikl na razpolago! TfflB Ceniki na razpolagoI C'** fe ............................, sT Vinometre „Bernatot“. — Asbestov bombaž in prašek. — Eponit. — Francosko želatino. Lipovo oglje. — Marmornat prašek. — Modro galico.—Natrijev bisulfit. —Ribji mehur. Špansko zemljo. — Tanin. — Žveplo na asbestu. — Žveplo v prahu. — Limonovo kislino — Vinsko kislino.— Soda bikarbono. — Strupa proste barve itd. ■■■—■ ■ — ima v zalogi po najnižji ceni Drogerija Anton Kanc Ljubljana! Zidovska ulica 1. Z vmmi v špecerijsko In delikatesno stroko spadajočimi potrebščinami, kakor tudi z vseh vrst namiznimi in buteljskimi vini postreže gostilničarjem najceneje in najsolidneje tvrdka T. MENCINGER, Lfubij? na, vogal Sv. Petra ceste ln Resljeve ceste. Velopraiarna ■* kavo a oloktrl&nlm obratom. r-=s aai,.:1 i .sa Zaloga mineralnih vod. I Um stekla, panelna la svetnik Fi*alt©i!maBiii v £Jnb!jani dovoli gostilničarjem in ka-varnarjeni pri večji naročbi izdatno znižane cene. pm tf t8S» * |I p m cvetlični salon Pod Trančo 2 vrtnarija Tržaška cesta 34 % W Mazilo zoper garje, lišaje za ljudi in živino, stane en lonček 8 K, po pošti 10 50 K. Mazilo je belo. ne smrdi, ne maže perila. — Dobi se v lekarni Moczy, LSiiJisa ES n m ga us as a ,)aig Ir jHisj S aer ' K Spodnja Si!ka M 255 priporoča p. n. gostilničarjem svojo veliko zalogo zajamčeno naravtiili vin iz dolenjskih, goriških, istrskih In Štajerskih vinskih goric. Teaofcn Si. 2S2. a 5 6 & i5 « Slivovko mm cocnag-medicittaS rass^e fis^e §i&