PBIHOBSKI DNEVNIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
OOOOOOOO OOOOOOOOOOQ\
Uto Vlil. . Štev. 4 (2000)
Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. 1. gr.
TRST, petek k. januarja 1952
Cena 20 lir
2.CCC
Metil/s
a”fs naš dnevnik I I »eirtfta 2.000. Z njo Praznujeta vaše uredništvo in uprava pomemben ' dan, ki pa je v prvi vrsti važen za našo slavno Osvobodilno fronto katere glasilo je dnevnik, hkrati pa je pomemben datum za vse tržaške Slo.
Praznujejo danes ti it ^ svojega dnevnega „v„	edinega sloven-
M dnevnika na teh cbiut-
rnA l-in 2a ws slovenski na-rf_!, žlvimjsko tako vaznih
dneh
v srcu centralne Evrope.
Prvi obfutek, ki nas ob naje Jr?*!*1 Uevi*i oMvv
Je občutek ponosa:
smo- <fa smo si 2 hHu V te*kifl ^ krvavih bor-faHs,°m *" naci-t ™' * *° nam b«i zatrli naj-
SS 2 našHsk’ po «*«
Važno inVmnJ>rib<>rili t0 Pre'
dnevno anS° ^
no O) ožje, ponosni smo,
IH nl\?rVnik *** fc ti-
hJ*u*arttUu*eoa dnevni-
sfoh tlehm^ Prat’ rua Primor-*o vT, d "*bod«no ®of.
***i mrHj>SVOhndUve Same' Vsej zas,?*	rine,Jn‘	lis* u
*k<*o vsakL,™0'* ^ kljub
ni™ ofemiv ™SeCmm S°Vrai-
to t>i morali številki 2000 (ta s'af-- VSe številk? naie-
P'1štetl tudi
dnevnikHnya Partizanskega
lM3,koj.J? °d }esenl leta iams\izham pa pre-
not-oj „ „p : fco s« ie preime-i< današni- r..mr>r-5,«i dnevniku, rali prišteti *f!Tlk'i &1 bi me-niso bil. f-, ‘“te Žteuilfce' 2®nwfi mfelfc 5 v letu I946
povediTT:e Tn*tven*pre-
bf°rbi našega	odloini
»Ovijanju izmlf prot{ P°'
zločinca na čelo JP voinega
!jenih slovenskih lH °bn°L'‘
borba _	«oJ. iVa"a
jc bila
izhaja	*"**	ie
Prot L medtem ko je tisti.
Zll JKmUr se & baril moral k; i Trst skupaj s tistim, 9® je postavil.
ij’} vrsta uspehov našega 20 lenega glasila v teh ' 0 številkah ni majhna, šean ,^rep,co uveljavljanje na.
kat a’ se med dnt^im in	u	tem,	da	omenja
vei ^	^ njegovo pisanje
vseJi razv^ časopisov pred-STo V državah, ki mejijo na
7nan1 Z ki 50 5 STO boli ali m ,	^0 povezane. No, glav-
■žnejši pomen n^še-
ni ln najvaž
je v
fcorb- "'^nni vsakodnevni ?ft osnovne pravi-
so ostaj
asuinjeiii je globoko nujno
dneva
0a dnevne', 1
nk0°»l nZeh£aSUa FCl
c*. ki‘
S Ta ^»a
prat!Čpo zato
nitoledn^ilUsnehe- čeprav
•o tS	čepra’J T'f-
in ie™ se l# jih morda ni.
TnorsVi korb° namerara «Pri-in 5P d^vnika še odločneje
» bcdofV ^ nadal&vati tudi br, naio dotlej^ dokler ne lju
‘JU ZiZ*** na tem ozem-
dotlej doUe™fT'aVn°’ vM‘
sto res«;,-,,	bo naie rno
I1T t™*-
^r^ieTuJ^ tistim. Tdl ^ VSem nas zasužnjevali,
. xn i'seni tiso z dejanskimi na-llaš l!i’t uničiti tr»
dokler ne bodo ures-ibodllne i borba v di odslej
l-i	j " zasužn’
nam danes še Ved„0 odre.
0 na-se pravice ‘ sttm, fcj
Pfldt hoteli
iot{n\!2nS/?i	*	Prepoved-
n)egavn i-h °?tevlln:mt procesi o i*ha)anje onemogočiti.
01/ ‘ZZ* bOTbe P°zi^mo
Praznil !'nJem Pvmembnetn
Zv" e°a UHa ™ trio.. »M? Slovence da se nh-™
»»«-.AiT^r.
»crXZ7rij°JCr0”
njem tt7	čltatel^\ da v
tudi samx sodelujejo ter
OZiTU m0ral”0 in l Zialno Podpirajo. Kajti \c b Kupninu močmi in napori mo9oee doseči tisti veliki h On J™? sl oa Plavili .n inajhnT 0 1yremnoVih in ne. rioJe^hzf°Vražnikov ni lahko
edcseči b rez poitt veva n ja, kod'Tyajnosti in brez vsa-ne ter nen,'hne in nvomaj-
e> neustrašne borbe.
^ dvatisoii nevUki pa se na » mfl tudi dolžnost, da Vscm L^,n mes^u zahvalimo
pomo*0jClJ° * čimer koli pri. no 1
Zlasti pa ga n; mego-
• da je naš list še ved-Prafie bran’ku naših svetili njem VSem tistim, ki so vri ali posredno kov *li začenši od setrudvi-hj p0Jrt	tiskarskih delavcev
in razn V.0valnifi raznašalcev ”*9 trjo'1'!01^'. Vse čitatelje in vame \. e Sl°venre	po*i-
n)e in r~r..,nn<i^i}nje sndrlova■
VIŠINSKI ZAHTEVA UKINITEV komisije za skupne ukrepe
Sovjetska resolucija predlaga sklicanje seje Varnostnega sveta, ki naj bi razpravljal o prenehanju vojne na Koreji - V zahodnih krogih se poudarja, da bi hotela SZ z vetom onemogočiti vsako skupno akcijo proti napadu
Zaupnica Pl ei/enu s pičlo t/ečinu glasov
PARIZ, 3. — Sovjetska delegacija v OZN je predložila predstdništvu političnega odbora naCrt resolucije, s katerim se zahteva sklicanje Varnostnega sveta, ki aaj prouči možnost in sredstva za zmanjšanje mednarodne napetosti ;n za prenehanje vojne na Koreji.
Načrt resolucije zahteva ukinitev komisije za skupno ukrepe in takojišnje sklicanje ((periodične* seje Varnostnega sveta. Na tej sejj naj bi predvsem proučili ukrepe, ki naj bi jih Varnostni svet podvzel.. da napravi kenec sovražnosti na Koreji, in da nato naveže prijateljske odnose med drža ve mi.
Kakor je znano, predvideva postopek Varnostnega sveta možnost, ((periodičnih sej». ki naj bi bile dvakrat r/i leto v času, ki ga dotoči Varnostni svet sam. Te seje imajo za z.eio važne in posamezne vlade lahko zastopajo ministri ali posa-bej določeni predstavniki, namesto stalnih delegatov, ki se udeležujejo normalnih sej Varnostnega sveta.
_Posebne periodične seje Var- j nohtnega sveta predvideva člen 28 listine QZN. Do sedaj ni bil Varnostni svet še sklican na podlagi člena 28. toda taka zasedanja so predvidena v mirovnem programu, ki ga priporoča glavni tajnik OZN.
V političnem odboru je danes prvi govoril sovjetski zunanji minister Višinski, ki je izjavil, da vodi vojno na Koreji samo majhna skupina držav, oziroma skoraj izključno Z A. Nato je Višinski izjavil, da poročilo komisije za skupne ukrepe ni tehničnega značaja, pač pa političnega in zvesto odraža ameriško stališče.
Trdil je nato, da napada na Koreji ni povzročila severnokorejska vojska, pač pa južno-kerejska ob podpori ZDA. Nato je Višinski ostro kritiziral program za skupne ukrepe in primerjal gospodarske in finančne sankcije, ki jih predvideva komisija za skupne ukrene, Napoleonovi politiki blokade Zahoda.
Nfcto »•- je VUiraki .prašil, kdo bo odlo&il na podlagi načrta za skupno varnost, če je kaka država napadalka, in kdo 1^1°ral odločati o ukrepih proti napadalcu. Po njegovem mnenju zahteva objektivnost takih sklepov, ria se poverijo Varnostnemu svetu, kjer ie ne-obhodno potrebna soglasnost petih stalnih članov. Trdil je nato, da so predlogi komisije za skupne ukrepe v nasprotju z načeli listine OZN. ker gredo mimo oblasti Varnositnega sveta.
Dejal je tudi, da Velika Britanija in ZDA širita lsžne vesli o sovjetskih namenih, zato da bi zakrile s\p>ja napadalna dejanja, ter predlagan; skupni ukrepi predstavljajo «pravo o-peharjenje listine QZN».
Glede Srednjega vzhoda ie Višinski izjavil, da Velika Britanija ima ob podpori ZDA nekatere ambicije glede neodvisnosti Perzije. Prav tako jc izjavil, da bi egiptovski deleact tudi lahko želel predložiti OZN svoj spor z Veliko Britanijo. Pripomnil fe, da Sovjetska zveza vsekakor nima nič opraviti z britanskimi skrbmi na Srednjem vzhodu.
Viširski je tudi kritiziral Schumanov načrt, katerega namen ie po njegovem mnenju, dcvol ti ameriškim monopolom vsrkati težko industrijo Zahodne Evrope m nahujskati to proti Angliji. Dalje bo Schu-manov načrt omogočil izvedbo Plevenovega načrta in oba imata za namen oborožiti Zahodno Nemčijo.
O delu prve polovice zasedanja glavne skupščine je Višinski izjavil, da «ameriški napadalni krogi trdijo, da so dose-tfli nekai zmag. Toda gre zk pirovsko zmapo». Trdil je da bi se morale ZDA sramovati, «ker so s prit skom in ustrahovanjem zajamčile izvolitev Grčije v Varnostni svet namesto Bele Rusijes. Nato je izjavil, da
se pojavljajo vedno večje t?ž-koče pr« izvajanju oborožitvenega načrta atlantskih držav, in dejal, da je Churchill dobil Veliko Britanijo pred hudo finančno kr 7.0 ter da bo potrebno zastavitj vse sile, da se ta kriza prebrodi, upoštevajoč, da Velika Britanija ne more vedno računati na ameriško pomoč.
Glede nači*ta za skupne ukrepe je Višinski še dejal, da ima poročilo komisije predvsem namen dovoliti državam atlantskega bloka, da avtoritativno nastopijo v skupščini OZN in da lahko pripravijo svoje napadalne načrte.	,
Na popoldanski seji je sovjetska delegacija razdelila že 0-m en j eni načrt -esolucije.
Sledile so izjave še drugih delegatov. Venezuelski delegat je dejal, da njegova vlada nima namena poslati čet i?,ven državnega ozemlja izvzemši v Izrednih primerih. Indonezijski
delegat je izjavil, da želi njegova vlada predvsem podpreti poizkuse posredovanja. Dodal je, da pa bo njegova vlada izvršila priporočila OZN, tudi če se ne bo povsem strinjala z njimi, kakor je bil primer prepovedi izvoza strateških surovin Kitajski. Seja se bo nadaljevala jutri zjutraj in verjetno bo do glasovanja o resoluciji prišlo v soboto.
Ameriški delegat v političnem cdboru Benjamin Cohen je izjavil, da bi sovjetska načrt resolucije o skupni varnosti odvzel skupščini vsako dejansko oblast proti napadu, dočim bi z dmge strani Sovjetska zveza 7. vetom paralizirala akcijo Varnostnega sveta.
Predstavnik ameriškega dr-žavneka departmana je izjavil, da ZDA želijo, naj se vprašanje premirja na Koreji reši s pogajanji med vojaškimi voditelji, ne da bi se vmešavala vprašanja političnega značaja.
ZDA želijo doseči vojaško rešitev, ki naj zavaruje Južno Korejo pred vsakim morebitnim novim napadom, in šele potem naj se načnejo politična vprašanja o bodočnosti Koreje.
Posebni politični odbor je nadaljeval razpravljanje o položaju Indijcev v Južni Afriki. Gospodarski odbor pa je razpravljal o razvoju gospodarsko zaostalih držav. Skrbstveni svet je odobril indijsko resolucijo, ki poziva države članice, naj podprejo širjenje šolstva na področjih, ki so pod skrbstvom. Socialni odbor je nadaljeval splošno razpravo o vprašanju beguncev,
Vori tel ji delegacij arabskih držav so se popoldne sestali in se razgovarjali o resoluciji enajstih držav in o sovjetski resoluciji. Sklenili so. da bodo predlagali spremembe k zahodni resoluciji. Arabiko-azijska skupina se bo sr stala jutri popoldne v palači ChaiMot.
Socialisti so se glasovanja vzdržali • Pierre De Uaulle pripravljen sodelovati v koalicijski vladi?
PARIZ, 3. — Francoska narodna skupščina je nocoj izglasovala zaupnico Plevenovi vladi z 254 glasovi proti 247 in 126 vzdržanimi.
PARIZ, 3. — Danes pozno ponoči se bo francoska narodna skupščina izrekla „ o vprašanju zaupnice, ki ga je postavil ministrski predsednik Pleven. S tem glasovanjem se bo skupščina izrekla, ali naj‘upošteva finančne načrte vlade za izenačenje državnega proračuna. Vsekakor pa gre samo za prvo glasovanje v vrsti dru°ih, ki bodo sledila s tem v zvezi, tako da morebitna vladna zmaga pri današnjem glasovanju ne bo še dokončna.
V začetku popoldanske seje je Pleven opozoril skupščino, naj si ne dela iluzij, da bo morebitna sprememba vlade lahko takoj zbrisala težave političnega, vojaškega in gospodarskega značaja. Vladna kriza ne bi odpravila teh težav — je izjavil predsednik — pač pa bi jib še povečala. Katera koli večina se
Podporo
UREDNIŠTVO
UBITIH 15 BRITANSKIH VOJAKOV
Eksplozija t Ismailiji iu druga sabotažna dejanja - Izjave Ailfi paše
Up El Din
:ih
KAIRO, 3. — Egiptovski notranji minister Seri paša je nocoj izjavil, da je bilo petnajst britanskih vojakov ubitih pri nekem spopadu v Suezu.
Poročilo, ki ga je objavilo notranje ministrstvo, pravi: «Dar:es ob 15.45 je egiptovska policija v Suezu dobila telefonsko sporočilo, da so britanske sile začele streljati proti egiptovskim železniškim delavnicam v Suezu in proti osebju, ki je bilo v teh delavnicah. Policija je takoj odšla na omenjeni kraj ter se vpletla v bitko proti angleškim oddelkom, ki so šteli 1800 m->ž ter so imeli tanke, topništvo in avtomatično orožje. Spoj) a d je povzročil hiw*e izgube. Na britanski strai. -je 15 mrtvih častnikov in vojakov. Na egiptovski .strani je 34 oseb ranjocih. m-:d katerimi je 7 policijskih agentov*.
Medtem javljajo iz Ismajlije, da je danes neka eksplozija uni-britansko hladilno napravo v Abadiya v bližini Sueza.
o dogodkih*6 drUge podrobnosti
Bala?h» Pa Piše danes, da je ((preteklo noč straho-
vita eksplozija v Suezu, ki jo je povzročila mina, ki. so jo položili egiptovski komandosi, uničila britansko taborišče za signalizacije. Omenjeni list trdi, da je 120 britanskih vojakov po. stalo žrtev te eksplozije. Britanski glavni stan pa izjavlja, da mu ni nič znanega o tej eksploziji.
Poročilo britanskega letalstva za Srednji vzhod javlja, da so se zadnji; dni povečale represalije Egipčanov proti tujcem, ki delajo na področju Sueškega prekopa. Poročilo javlja dalje, da se na področju prekopa nadaljuje sabotaža proti telefonskim kablom, Angleži so leagi-rali in so začeli streljati v vseh mogočih primerih in preteklo noč so bili verjetno ubiti ali ranjeni 4 Egipčani. Danes zjutraj so britanski oddelki na cesti Kairo - Ismailija uporabili orožje proti neki koči, kamor so se bili zatekli nekateri egiptovski saboterji. Dva Egipčana
sta bila ranjena.
Sef kraljevega gabineta Hafez Afifi paša je pri komentiranju izjav generala Robertsona izjavil, da omenjene izjave bodo samo povečale sedanjo napetost med Egiptom in Veliko Britanijo. Spodbujale bodo Egipt, da ostane pri svojih temeljnih zahtevah: izpraznitev in združitev Nilov« doline pod egiptovsko krono.
Afifi paša je danes govoril tudi pred «odporom za egiptovski narodni pakta in je med drugim dejal:	da	((ima	vla.a
ga jan j z Veliko Britanijo je odgovori: «Vlada odloča sama in kakor hoče o sredstvih, ki jih misli uporabiti. Lahko odkloni pogajanja, kakor se tudi laiiko, če se ji zdi, da je to v korist dežele, odpove taki politiki*. Glede borbe proti britanski okupaciji je Afifi paša izjavil: «V naši borbi za svobodo imamo dolžnost uporabiti vse orožje in vsa sredstva«. Glede gospodarskega bojkota moramo predvsem upoštevati gospodarske interese n?še države. Glede zavezništev in podpore, kj bi jo
! TPrt vr-vt	Jclrnl
bo znašla pred istimi težkočami.
Predstavniki posameznih skupin so obrazložili stališče svojih skupin. Predstavnik radikalso-cialistov je izjavil, da bo njegova skupina glasovala za vladne načrte, ne bo pa pristala na nove davke. Prav tako bo vlado podprla MRP. Ducles je izjavil, da bodo komunisti glasovali proti, Gazier je napovedal, da se bodo socialisti vzdržali. Predsednik degolistične skupine je izjavil, da njegova skupina ne bo glasovala za zaupnico, zato «da se razjasni politični položaja. Predstavnik Demokratič. no-socialistične zveze odpora je izjavil, da bo njegova skupina glasovala za zaupnico.
V primeru današnje zmage Ptevenove vlade ne bo še odstranjena nevarnost vladne krize, ker se bo v prihodnjih dneh razpravljalo o načrtih za nove davke in o zakonih, ki predvidevajo reformo statutov socialnega skrbstva in železnic, proti čemer se upirajo zlasti socialisti. Prav tako se še ne more predvidevati, kako se bodo razvijali dogodki po prvih stikih desničarskih radikalnih socialistov, desničarskih neodvisnežev in kmetov z generalom De Gaulleom. Vztrajno se širijo govorice, da bi De Gaulle pristal, da njegovi voditelji sodelujejo v novi koalicijski vladi, če bi sedanja vlada padla.
Republiški svet je danes z 293 glasovi proti 19 odobril začasne vojaške kredite za januar in februar.
Dames so uradno javili, da je general Catroux, ki je bil član Degaulleove stranke in član njenega narodnega sveta, izstopil iz strank?.
poln0 svobodo akcije, da se j Egipt lahko iskal proti Veliki ravna po liniji, ki si jo je za-1 Britaniji, zlasti glede možnosti črtala v angleško-egiptovskem nenapadalne pogodbe s‘Sovjet-
.1  .	  _	ir\	A	fif.*	vs..	J	—	:.r, 1 .
sporu, toda vladar ima s svo^e strenj pravic-/, obrazložiti svoje mnenje' o be>111 Afifj paša je nato dejal: «Jaz sem že izjavil« da zavezniška pogodba, podpisana leta 1936 z Veliko Britanijo, predstavlja samo korak do prave neodvisnosti, ki jo naša država žsli. Vsak korak, napravljen v ta namen je treba soglasno po-zdravitij),
• Na vprašanje o možnosti po-
Libija zaprosila
za sprejem v OZN
PARIZ. 3. Nova libijska država je danes zaprosila za sprejem v Organizacijo združenih narodov. Predvidevajo, da bo to pro^Jo proučil Varnostni svet na svojem sestanku prihodnji teden. Arabske države zahtevajo, naj začasni poli-t*čnj odbor takoi razpravlja 0 poro&ilu komisarja OZN za Li. bi jo Adriana Pelta in njegove, ga posvetovalnega sveta. Posvetovalni odbor Je sestavljen iz predstavni ker ŽDA, Ve like.Britanije, Franclje, Egipta. Pttast»inQ in Italije i;t*r predstavnikov treh libijskih pokrajin in manjšin. Poročilo za h te va linančno pomoč in strokov-j .“iMžsnih naredbv za no vo državo.
,	ln	Pakistan	nasprotuje
b(’!™anji ttreditVi, na pod lati .aver«. bo Velika Britanija kri-ti PJ '0-njkljaj libijske plačil n« bilance, in trdita, da bo L' država J?"1 P084®1« sattlitsk-Xih ri;^er>,r8v * večina tirab-rnn	kla zadovoljstvo
S52»2T(,vi?K*&>	»«
mrST	130110 *<- države
škii?°doROVarja,e Pml' voja-Zii ustanovi
tev oin riških, britanskih ir>
francoskih oporišč v Siji.
Italijanski socialdemokrati zborujejo danes v Bologni
Sest reso ucij v borbi zo prevmdo Zmedeno političoa slika italijanske socialne demokracije, ki jo bo kongres v Bologni poskušal razčistiti • Saragatovo poročijo - Lonzar še vedno hoče plebiscit
* (Od našefta dopisnika)
RIM, 3, — Danes se je v Bo. logni začel kongres italijanskih socialdemokratov, ki naj da stranki PS (SIIS), ki ie nastala po združ-tvi PSL1 in, PSU prvega maja 1951, konkretno organizacijsko obliko in določeno politično smer. Doslej razen formalne združitve stranka ni kazala enotne politike in enotnih nazorov: v vodstvu se jP očitoval dualizem Sar.a^at. Romita v paritetičnem zastopstvu. Tudi ime nove stranke še ni dokončno določeno; Saragat se še vedno ogreva za svoj predlog z rimskega združitvenega kongresa, n^j se stranka Imenuje PSDI (Partito Sccial-detnocratico Italiano).
Italijanski socializem nikakor ni enovita struja ali miselnost, Ne le da je razdeljen na dva osnovna velika dela: v Nenmijev PSI, ki je vprežen v kominformovski voz. in v socialne demokrate, ki jih večkrat. odpor do korr.informizma odbiia daleč proti desni, temveč je tudi socialdemokratsko gibanje razdrobljeno na celo vrsto odtenkov, ki se združujejo v bolj ali mani labilne skupine ali struje, med katerimi so meje v določenem trenutku sicer dokaj ostro začrtane, v Fplošnem razvoju pa zaradi ne. nehnega prelivanja precej za-brisane. '	_	,
Na kongresu v Bologni je navzočih šest osnovnih skupin na vsedržavni podlagi, ki se grupirajo okoli šestih progra-matskih resolucij, poleg tega pa ie lep del delegatov, skora.) tretjina, razdrobljen na raaie krajevne resolucije. Ta mio žita, za enkrat v glavnem še ne-rrientirana ob splošno drž'vmh problemih, bo v prvi vrsti odločala o sestavi bodočega vodstva stranke, ker bo s svojo odločitvijo ža eno ali drugo skupino lahko znatno vplivala na tehtnico ravnotežja. Nobena izmed resolucij namreč*še zdaleč ni dovolj močna, da bi lahko sama predstavljala vodil, no silo v strrnki.
Najmočnejša skupina je Sa-ranatova ki obseg« 2fi odstotkov zbran h delegatov. V pestri niavrici mnenj in struj zastopa Saragat nekoliko d-sno stoječo sredino; zagovarja opozicijo proti vladi, vendnr teea vprašanja ne postavlja načelno in brezkompromisno, kar daje razlog levim skupinam, da ga dolžijo, da poskujia na ta način okori ovinka zlesti v vlado po bodočih parlamentarnih vo-
litvah. V drugi programatski točki, ki je v središču pozornosti na kongresu v Bologni, namreč v vprašanju nove-a volilnega zakona za parlamentarne volitve, se Saragat zavzema za proporcior.alni sistem* vendar tudi tu toliko previdno^ da pušča odprta vrata za možnost manevriranja. V tretji osnovni točki, v odnosu do atlantskega pakta, zagovarja Saragat sprejem, atlantske politike, pri čemer formulira nekoliko rezerv glede vpliva oboroževanja na položaj italijan. skega delovnega ljudstva. V četrti točki* to je v vprašanju odnosov do PSI proporoča S;j-ragat • pozi v članom stranke, naj se pridužijo socialdemokratom, izključuje pa možnost fuzije s PSI, tudi če bi se ta iz-pregla iz kominformovskega voza.
Druga po moči je resolucija desnice, ki jo zastopajo zadnji socialdemokratski ministri Simonini, Lombardo in D’Arago-na. Ta resolucija, ki jP zbrala skoraj 16 odstotkov glasov, se izraža za sodelovanje z vlado. Desna skupina je po svoji finančni moči neke vrste stran, ka v stranki in ima v svojj rokah več časopisov v južni Italiji, ki niso organi stranke in kj zagovarjajo politiko te skupine. Stranka sama ima stmo en skromen tednik.
Nekoliko na levo od Saragata, toda še vedno na sredinskih pozicijah, je Romita, ki je izbral 12 odstotkov glasov, Romitovo stališče se razlikuje od Saraga-tovega pred vsem v vprašanju odnosa do PSI, medtem ko v drugih vprašanjih razlike niso bistvene. Volilnega zakona Romita sploh ne omenja, sodelova. nju v vladi nasprotuje, toda prav tako kot Saragat ne načelno.
Levico sestavljata dve skupini, ki sta zbrali skupno 16 odstotkov glareov. Močnejša je sku. pina Mondolfo - Matteotti, ki predstavlja 10 odstotkov glasov, medtem ko je struja Codignola -Grsppi zbrala 6 odstotkov glasov. Obe resoluciji se bosta na kongresu družili verjetno v eno/ saj so razlike med njima le nebstvene. Ob; postavljata zahtevo po načelni opoziciji proti vladi in kritizirata sodelovanje socialdemokratskih mi nistrov v De Gasperiievem ka-bnetu. Resolucija, ki jo je predložil Calosso, se skorai po. polnoma krije s Saragatovo in tudi po številu glasov ni pomembna.
Na današnji prvi seji je po uvodnih formalnostih in po pozdravih nekaterih drugih strank (demokristjanov, republikancev in liberalcev) podal tajniško poročilo Saragat, ki je poročilo sestavil sporazumno z Romilo. Prisotnih je tudi nekaj tujih socialističnih predstavnikov, med katerimi so zborovalci najtopleje pozdravili angleško la-buristko Bacon, članico Bava-nove skupine. Kot gost prisot-vuj,e kongresu tudi poslanec Giancarlo Matteotti,
Saragat je opisa! zgodovino novorojene stranke od rojstva v Rimu do danes in poudaril, da sta bili dve glavni vodilni nadsli stranke pristajanje na atlantsko politiko v zunanji politiki in «opozicija brez predsodkov« proti vladi v notranji politiki. Dotaknil se je zadnjih upravnih - olitev v Italiji, ko so kljub združitvi v nekaterih krajih sekcije PSLI in PSU postavile ločene liste, in dajal, da stranka marsikje ni zavzela dokončnega stališča, ker je čakala, da ta kongres točno določi In opredeli njeno politično linijo.
Po Saragatovem govoru se je oglasil tudi zastopnik tržaške socialistične stranke «della Ve-nezia Giulla«, prof. Lonzar, ki je sporočil da bo po kongresu v Bologni njegova stranka zaprosila za sprejem v PS (SIIS). Kar se tiče Trsta, je Lonzar po. novil znano zahtevo po plebiscitu.
Na splošno današnja seja ni prinesla mnogo jasnejše slike o bodoči razdelitvi sil v strankinem glavnem odboru. Niti ni še jasno — ker mora kongres šele .odobriti statut.— na kak način bodo zastopniki posame<snih resolucij zastopani v bodočem vodstvu. Vprašanje je tem važnejše, ker predvideva statut kongres vsaki dve leti. Na tem kongresu izvoljeno vodstvo bo tej odločalo o stališču socialdemokratske stranke na oodočih parlamentarnih volitvah — stvar, ki že danes zelo zanima vladne kroga, zlasti pa demokristjane, ki se ozirajo po zaveznikih. Vendar se zdi. da bodo De Gasperijeva vabila, naj socialdemokrati sodelujejo v vladi, ostala brez uspeha. Na praktičnem področju vsakdanjo nolitike je to tudi glavno vprašanje, na katerega pričakaleio politični kroei odgovor od kongresa v Bologni.
A, P.
sko zvezo, je Afifi paša dejal: «,Iasno mora biti, da nas naš^ borba proti briteusJcemu imperializmu ne sme pripraviti do tega, da bi dali take pobude, ki bi izpostavile Egipt drugi obl>'ki imperializma)).
Končno je Afifi paša. ki je po njegovem imenovanju tisk ositro nanašal ne sam0 kot bivšega egiptovskega ministra v Londonu, pag pa tudi kot bankirja, izjavil, da je treba na razna utemeljevrnia odgovoriti z drugimi utemeljevanji m ne z obrekovanji.
Zavrnjen predlog OZN
o izmenjavi ujetnikov
PAN MUN JOM, 3. — Na da. našnjih sejah pododborov za pramirje na Koreji ni bilo nobenega napredka. V pododboru za tretjo točko dnevnega reda se pogajanja niso premaknila z mrtve točke, na kateri so obtičala v zvezi z vprašanjem letališč na Severni Koreji.
Pododbor za vojne ujetnike je dolgo razpravljal, toda Kitaj-« in severni Korejci so odločno odbili včerajšnji predlog poveljstva OZN za izmenjavo vojaških m civilnih ujetnikov. Oba pododbora se bosta ponovno sestala jutri.
Medtem je danes prišlo v Seul 20 članov Mednarodnega rdečega križa. Čeprav se ne podajajo o tem prihodu nobene izjave, ga spravljajo v zvezo s pogajanji za izmenjavo ujetnikov.
Na fronti je tudi včeraj vladalo zatišje. Poročilo osme armade omenja samo dva poizkusna napada na vzhodnem sektorju.
Ameriški državni departman javlja, da znašajo ameriške izgube na Koreji 103.739 mož.
★
BRUSELJ, 3. — Hudo deževje, ki traja že 24 ur, je v Belgiji povzročilo velike poplave, Reke Se vedno naraščajo.
Zahodna Nemčija
in atlantski pakt
BONN, 3. — Zahodnonemški zvezni minister za finance Schaeffer je objavil dar.es v vladnem Uradnem listu čl-nek, v katerem pravi, da je Zahodna Nemčija pripravljena prispevat; kot vs. ostali ra evropsko obrambo, toda (cv okviru svojih možnosti«.
Schaeffer zatrjuje, da obnova nemškega gospodarstva ie zdaleč ni končana, da je davčni vi-i-ak pritisnjen do skra resti in da sme Nemčija pričakovati, da ji bodo olajšali breme, ki ga predstavljajo okupacijski stroški in os'ali »troski, ki izvirajo iz prisotnosti tuj .h čet v deželi.
Vse to, pravi Schaeffer, ne pomeni, da bi se Nemčija rada izognila temu, da bi prispevala kot vsi drugi k skupni obrambi, temveč hoče le prispevati v enakem razmerju z ostalimi in zaradi tega zahteva ((bratsko razumevanje vseh za lastne potrebe in možnosti». Predvsem Pa zahteva Nemčija, prav; Schaeffer, konec odnosov, ki temeljijo na razlikovanju med zmagovalci in premaganci.
Iz Pariza poročajo, da so vče. rajšnje izjave prof. Hallsteina generalnega sekretarja zveznega zunanjega ministrstva, povzročile «veliko za.ruden je» na francoskem zunanjem ministrstvu. Po agencijskih poročilih je Hallstein med drugim Izjavil, da «Nemčija ne bo mogla smatrati, da je enakopravna v okviru evropske vojske, če ne bo pc«t"b> članica atlantskega pakta». Drugi predstavnik zvezne vlro> pa je tudi po poročilih tiska, izjavil, da je bonnska vlada trdno prepričana, da bo sp reje ta v NATO.
V Parizu pravijo, da na razgovorih rred' šestimi zunanjima ministri niso nikoli načeli vpra-šanja morebitne vključitve Nemčije v atlantski pakt, in opozarjajo, da zahteva sprejem novega člana soglasnost vseh držav podpisnic. V uradnih kr v gih dodajajo, da glede Nemčije te soglasnosti ni in § tem namigujejo, da bi se Francija prva uprla predlogu o vključitvi Zahodne Nemčije v atlantski pakt.
0
0
0
0
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
a
Smo tu še vedno, bratje, in Se vedno se v pisanju ne ognemo resnice, ko moramo zahtevati pravice za ljudstvo, ki ostalo je zavedno.
Dva tisoč dni dr"imo se dosledno ceste zavrtane in ni stezice, ki bi zavedla v varne nas krnice, da bi izdali gibanje napredno.
Ce ta in oni se morda Se trese, da brikone ta pot vendar ni prava, naj dvomov takih se Cimprej otrese,
ker nam Se vedno sveta je zastava Slovencev in nekdanje geslo trajno, ki kliče na okup ubogo gmajno!
M. L.
0
o
o
o
o
o
o
o
a
o
o
o
o
0'
o
o
o
-0
NE NASEDAJTE!
Kominformisti so zopet sprožili nesramno kampanjo v zvezi z Založništvom tržaškega tiska ali kakor oni pravijo za svoj tttkoimenovani «patrimo-nio del partito«. Bistvo obnavljanja te sramotne gonje leži v prvi vrsti v tem, da komin-formisitt izkoriščajo zadevo Založništva za dosego svojih najbolj umazanih političnih špekulacij. Oni bi namreč hoteli svoj pcsfcus ropanja tuje imo-vine, katera ni bila in tudi po nobenih zakonskih določbah ne more biti njihova, izpreme-niti v nekakšno politično borbo tržaškega delavsitva, pri čemer jim delavstvo služi samo kot objekt, ki ga skušajo z ogabnim varanjem mobilizirati, da bi jim pri tem njihovem roparskem podvigu pomagalo.
V tej svoji roboti kominfor-mistični poglavarji ne jzbirajo sredstev* inse pos.užu je jo naj-oivtudnejših metod med katerimi je na prvem mestu razpihovanje tistih šovinističnih usedlin, ki jih je vcepljal generacijam razbojniški fašizem že v šolskih klopeh ljudem, ki sedijo danes na vodilnih položajih tržaškega javnega življenja. Prav te ljudi hujskajo
kominform-sti s pisarjenjem in poniglavim izpraševanjem, kako je mogoče, da je italijansko sodišče razsodilo v pravdi Založništva tržaškega tiska v škodo kominformistom.
Sicer pa kominformisti že v naprej vedo, da bodo tudi pred amelacijskim sodiščem, na katerega nameravajo vložiti priziv proti tej razsodbi in za kar morajo položiti tri mi-Iijkwe k[c<vc'ie.	Vvt
zadeva je namreč tako preprosta in jasma, da je vsakemu otroku na prvi pogled ra~um-Iftvo, na čigavi strnni je, pravica. Teda kominformistom dejansko ne gre za to da bi bil priziv zoni e ugodno rešen. Njim je v Prvi vrsti za roli-tič no špekulacijo, pri čem”r bi hoteli obraiti svvje zape’ja-ne pristaše za večjo ali manj• šo vsoto denarja in s tem za-cfr-fi borho rtrnfi ta ko imen o. vonim «titovcem.».
Zato pozivamo vse tiste, na katere se pri svoji nabiralni akciji za to podln špekulacijo kominformisti o breča jo, na) tej najnovejši kom:nf'>rmcv*ki umazani igri ne nasedajo, temveč naj kričavim nabiralcem povedd, kar jim gre!
POGAJANJA O IRANSKEM PETROLEJU
Objavljeni predlogi Mednarodne banke
Mosadek zahteva pojasnila * Danes pričakujejo odgovor banke
TEHERAN. 3. — Izvedelo se je, da je ministrski predsednik Mosadek dlames pirejei pred', loge Mednarodpe tanke za u-pravljanje iranske petrolejske industrije, izjavil pa je, da ti predlogi ne odgovarjajo omni, kli so mu jih bili stavili med njegovim ohiskom v Washing-tonu. Zato je zahteval pojasnila odi banke. Z drug_e strani so se v Teheranu razširile vesti. da je šah pozval Mosadeka, naj ne prejudicira prijateljstva med ZDA in Iranom. V krogih, ki so blizu šaha, trdijo, da perzijski glavni stan in vojno ministrstvo nasprotujeta Mesa. dekovii politiki glede ameriških vojaških strokovnjakov.
Perzijski minister za komunikacije je danes na tiskovni kunferer»ci izjavil, da je mnenje Mosadieka da načela intervencije Mednarodne Banke za začasno rešitev vprašanje perzijskega petroleja, kakor izhajajo iz pisma guvernerja banke perzijski vladi, niso dovolj jasna, z«l'o da bi vlada lahko poobla. stila misijo te tenke, da odpotuje na petrolejska področja. Predstavnik teheranske vlade jo objavil vsebino pisem, ki sta si jih izmenjala guverner banke m Mosadek. V svojem pismu cd 28. dacembra cbraz-iožuje guverner banke sledeča načela;
1. tanka bo skušala obnoviti delovanje perzijske petrolejske industrije v interesu svetovnega gospodarstva; 2. stavila bo pred'oge britanski in perzijski vladi, ki bodo izključno praktičnega značaja; 3. bankn ho poverila nevtralni komisiji skrb za začasno upravljanje petrolejske industrije v Južnem Iranu in se bo v ta namen lah ko1 poslužiia perzijskih ali tu
TRUMAN ZANIKUJE GOVORICE v zvezi z obiskom Churchilla
Odklonil je izjave o programu razgovorov in o svoji kandidaturi za predsedniške volitve
WASHINGTON, 3. — Na današnji tiskovni konferenci je opozoril predsednika Trumana neki časnikar na časopisna poročila iz Londona, po katerih naj bi Churchilla ob njegovem obisku z Združenih državah ne sprejeli toplo. Truman je odvrnil, da je Churchill resnično dobrodošel ir« da mu bo prirejen najprisrčnejši sprejem, ki ga lahko predsednik nudi svojemu gostu. Dostavil je, da ne ve, od kje izvirajo taka poročila. *
Predsednik je dalje izjavil, da bodo na sestanku razpravljali lahko koristno o važnih stvareh in da je vesel, da se bo lahko o teh vprašanjih pogovoril s Churchillom.
Na vprašanje, ali je kaj dodal k programu, ki ga je predlagal Churchill, je TruT.on odgovoril, da ima tudi sedaj, kakor vrcHo pri svojih razgovorih, svoj preg-ram. Odklonil je vsaso drugo izjavo o
razgovorih in dodal, da bo po razgovorih objavljeno uradno poročilo.
Na vpraSanje glede Koreje je Truman izjavil, da trenutno o tem ne more podati izjave in dostavil. da je položaj isti, kot pred zadnjo tiskovno konferenco, ko je tudj odklonil izjavo.
Predsednik je izjavil časnikarjem. da bo izročil svojo poslanico o stanju države ameriškemu kongresu dne. 9. januarja ob 17.30, to je drugi dan se. stanka kongresa. Truman je dostavil, da še ni določen dan za izročitev dveh nadaljnjih velikih poslanic, to je poslanice o gospodarsk"m položaju države in poslanice s predlogi za državni proračun za leto k| se začne l. julija,
Dalje j? Truman izjavil, da je se je že odločil glede svoje kandidature za prihodnje predsedniške volitve, da pa bo ta sklep objavil tedaj, ko se mu bo zdelo umestno, ter je odloč-
no odklonil vsako drugo izjavo o tem.
Številni londonski krogi trdijo, da bo Churchillovemu obisku ZDA sledil obisk finančnega ministra Butlerja, v londonskih uradnih krogih pa to odločno zanikujejo in poudarjajo dejstvo, da čeprav bi se Bu.u ler odločil odpotovati v Wa-shington. ne bi mogel tega napraviti pred predložitvijo proračuna v parlamentu, kar se bo zgodilo aprila. Pripominja se dalje, da je možnost Butler-jevega potovanja v ZDA od1-visna v veliki meri od izida pogajanj, ki jih bo Churchill imel prihodnje dni.
Harodl Stassen je javil, da bo nastopil kot kjndidat za republikansko stranko za predsednika ZDA pri pripravljal-nih volitvah v državah Ohio, Pensilvanija in Minessota, Sklep, da nastopi v državi O-hio. kj je država Senatorja Tafta, k? že na živahna borbo v republikanskih vrstah.
jih strokovnjakov; 4. banka zahteva, naj se ji dovoli posebna oblast, da lahko izvede to misijo; 5. banka ne bo prevzela gospodarskih rizakov, 6. banka Co položila potrebne fonde za obnovitev delovanja perzijske industrije in si bo te izdatke pridržala s prodajanjem petroleja; 7. banka bo sklenila pogodbo s splošnim nabavljal-cem perzijskega petroleja in zneski iz te prodaje se bodo razdelil; med Iranom* tem na-bavljalctm in dal bo ostal kot jamstvo v blagajni banke,
V svojem odgovoru zahteva Mosadek pojasnila o nekaterih izrazih. Dal je odreka banki pra. vico, da bi po svojj voljn lahko razpolagala z inkasi iz prodaje perzijskega petroleja, Cer poudarja, da rror® banka delovati v imenu perzijske vlade, ki je podržavila svojo industrijo, ne pa .neodvisno. Banka bo morala predložiti svoje račune perzijski vladi.
Mosadek zaključuje svoj t»ti-govor:	«Ce boste zadovoljivo
odgovorila ria ta vprašanja in če boste sprejeli načela, predložena perzijski vladi, bo vaša misija lahko odpotovala v Juž. ni Iran. V nasprotnem primeru ne b; to potovanje imelo koristi.«
Odgovor banke pričakujejo za jutri.
Povečanje britanskih
izdatkov za obrambo
LONDON, 3. — Britanski finančni minister je objavil podatke o državnih izdatkih za devet mesecev sedanjega proračunskega leta. 1-odatki kažejo. da so se izdatki za obrem-bo v tem razdobju zelo povečali v primeri z istim razdobjem preteklega proračunskega Leta.
Z ozirom na izdatke prvih devetih mesecev. preteklega proračunskega leta so se izdatki v devetih mesecih letošnjega proračunskega leta povečali za 588 milijonov funtoy šter-lingov. Vse to gre na račun povečanih obr. mln.h izdatkov.
Reani dohodki so se povečali za 309 milijonov furtov gter-lingov na 2.682,200.000 funtov šterlingov. Redni izdatki pa so znaša'i v tem devetmesečnem razdobju dve milijardi 908 milijonov funtov šterlingov, tako da znaša deficit 225,8 milijcnov funtov š'.erlingov. V proračunu pa je bil predviden suficit 39,5 milijonov funtov šterlingov za celo proračunsko leto.
Freložilev seje ailanlskeBa sveia
PARIZ, 3. — Iz dobro obveščenih krogov javljajo, da bo verjetno prihodnja seja Atlantskega sveta v Lizboni, ki naj bi bila 2. februaija, preložena za tri tedne. Preložitev seje bo zaradi podaljšanja disk' sije o nekaterih organizacijskih vprašanjih atlantskega pakta in o načrtu evropske vojske. Ghsnilt organizacije atlantskega pakta je dejal, da še ni obveščen o preložitvi lizbonskega sest rka. Dodal je, da je včeraj imel razgovore s poriu-alskim predi stavniki in da o moreDitni preložitvi ni bilo govora.
<
P2 =
4. januarja 1952
TRŽAŠKI DNEVNIK
KOLEDAR
OBJAVE - MALI OGLAS/
Danes, petek 4. januarja
Tit, Dobromir Sonce vzide ob 7.46, zatone ob 16.33. Dolžina dneva 8.47. Luna vzide ob 11.27, zatone ob C.13. Jutri, sobota 5. januarja Telesfor, Grozdana
Kominformisti
in delavske zadruge
Včeraj smo ponatisnili dive izjavi, objavljen^ v ((Zadrugar. ju®, vestniku «Delavskih zadrug« Trsta, Istre in Furlanije. Obe izjavi smo objavili skoraj brez komentarja.
Kljub temu, da izjav; obravnavata drva ločena problema:
' Prva razlaga vzroke, ki so napotili nekatere člane nadzorne, ga odbora, da so obiskali za» družni kongres v Zagrebu, dru-fea pa okoliščine pri prilagoditvi članov novim predpisom statuta, govorita, obe pravzaprav o istem vprašanju^
Kominformisti 'bi se radi po. lastili «Delavskih zadrug«!
Ker vidijo, da bodo sami le težko uspeli, saj je odpor proti njim le prehud, so pripravljeni na razdelitev oblasti in dobička seveda s< komur koli pa tudi z demokristjani. Kominformisti dobro vedo, da bi si na ta način utrdili predvsem svoje Imanične pozicije, pa tudi bi !,lnLbi'1 ta'k uspeh dcbrodtašla podpora pri bodečih volitvah Za tržaški dbčinski svet.
Zato so tudi začeli na veliko izrabljati oba primera, o katerih govorita' omenjeni izjavi.
Poglejmo si prvega. Dva čla. na nadzornega odbora sta bila &a zadružnem (poudarjamo za. družnem in ne političnem) kongresu v Jugoslaviji. Ze same, to dejstvo je po kominformi-eticni logiki dovoli velik greh, da bj morali take velike ETešni' ke kratkomalo kamenjati. Se hujši greh je, po tej logiki, izja va enega izmed dveh članov, ki ga sedaj tudi imensko kren-ko naipadajo. Qn pa je samo iz-(tMJrad, dejstva so ga priselila), dla v Jugoslaviji sociali-
hišfr^ dn7a E>od!Pira zadružništvo. Q tem samem po seti
zelo nepomembnem dogodku so porabili njihovi list; že več
J"*4 vza marsikatero drugo dosti važnejše vprašanje. Sa.i ne mine dan. ko lahko či. tamo o tem v «Unita» in ni tedna, ko m ostrega članka v «L>eiu» alj «Lavoral^ore» posve-
Ven podpore našemu kmetijstvu!
Nizek hektarski donos in mnogo neobdelane zemlje
O vprašanju nezadostne pod-1 špargljev 24 stotov, zelja 4.763
I !
D E L A V C Poslušajte vsak	petek
ob 20.15 uri oddajo radia jugoslovanske cone Trsta «Iz delavskega sveta«.
čenega temu obisku in niso pri-
nam^ih3?' M56*" namenih in o tajnih zvezah
primcr' ^ vzbudil prav
S rn,Z2,.in	so posve-
tih mcgcce se več prostora.
Sodišče je priznalo, da so piavno elani ((Delavskih zadruga, oziroma njenih posloval. n.c v istrskem okrožju orav tt
n	**	eia«	v	Trstu
in Furlaniji. Zato bodo seveda
ti elani lahko prav tako odlo-žal, o usodi zadruge in fcodo Pr‘
* > ta odločitev Fc-disča dovolj jasna in tudi po-
razuml5iva, Sa, sodišče končno le ne more čez tako aasno dejansko stanje samo za. rad, lepah oči različnih polita-kantev. kj bi radi imeli svojo skledico pri skupni pojedini, pu ce so ti_ politikanti k.ominformi-sti ah sovinist; drugih barv.
pore našemu kmetijstvu smo že večkrat pisali. Znano je. da so od 16 milijard razpoložljivega lirskega fonda ERP dali za kmetijstvo samo 50 milijonov, kar znaša komaj 0,3 odstotka cele vsote, čeprav se vsaj desetina vsega prebivalstva peča s kmetijstvom ter so zračunali letno vrednost kmetijske proizvodnje na okoli 3 milijarde lir.
Spričo te visoke vsote bi mor. da kdo dejal, da je naše kmetijsko gospodarstvo v rožnatem položaju, tembolj ker so kmečka gospodarstva bizu velikega mesta, ki lahko absorbira ves pridelek. Toda pri tem moramo upoštevati kraško tlo, stalno sušo, pomanjkanje intenzivnejše obdelave zemlje, primitivna agrotehnična sredstva, posebno pa italijansko konkurenco z domačimi vini, povrtninami in mlekom.
V pogledu našega kmetijstva so zanimivi podatki, ki jih je objavil statistični bilten ZVU, iz katerega posnemamo nekaj številk, ki tudi potrjujejo zanemarjenost te panoge gospodarstva.
Celotna površina anglo-ameri-škega področja STO znaša 22.250 ha, od tega odpade na orno ramljo samo 2.526 ha ali 11,5 odstotka, na travnike 7.738 ha ali 34,8 odstotka, na sadovnjake in vinograde 1.517 ha ali 6,8 odstotka, na gozdove 4.927 ha ali 22,1 odstotka, na neobdelano rodovitno zemljo 3.722 ha ali 16,7 odstotka, na nerodovitno zemljo pa 1.820 ha ali 8,2 odstotka. Pri tem je najbolj zna. čilno dejstvo, da je kar ena šestina vse rodovitne zemlje neobdelane, to je dvakrat več kakor je vse nerodovitne zemlje. To pač pomeni, da morajo ljudje obdelovanje zemlje opuščati, ker se jim ne izplača, to je ne morejo od tega živeti. Naravno je tudi, da sili to okoliške prebivalce v Industrijo, kar povzroča le povečanje brezposelnosti.
Pri tem nihče ne zanika objektivnih težkoč in ovir, toda večja podpora našemu kmetijstvu bi vsekakor te težkoče vsaj omejila in se ne bi dogajalo, da bi v neposredni bližini velikega mesta ostala tako velika površina rodovitne zemlje neobde. lane.
Zanimiva pa ni le statistika o porazdelitvi površine našega ozemlja, ampak tudi razdelitev teh površin po posameznih kulturah, skupni pridelek raznih sort in hektarski donos. Kar se donosa tiče bomo iz naslednjih številk opazili, da je v primeri z drugimi deželami nizek, ker* je nizka tudi uporaba umetnih gnojil.
Podatki so za leto 1950, ker za leto 1951 še niso bili izračunani. Z ozimno pšenico je bilo posejanih 145 ha, pridelek je znašal 2.051 stotov, to je 14,14 stotov na ha; z jaro pšenico 71 ha, ki so dali 894 stotov pridelka ali 12,59 na ha. Z3 druge kulture veljajo naslednji podatki: rž 14 ha, pridelek 194 stotov, na ha 13.86; ječmen 103 ha, 1.373 stotov, 13,33 na ha; pomladna koruza 465 ha, 5.953 stotov, 12,74 na ha; poletna koruza 251 stotov; ajda 265 stotov; krompirja 950 ha. 64,110 stotov ali 67 na ha; fižola 149 stotov, svežega graha 30.164 stotov,
stotov, cvetače 1.302 stota, paradižnikov na 99 ha 11.110 stotov ali 112 na ha.
Največ površine je bilo namenjene vinogradom, in sicer 1.348 ha, pridelek pa je znašal 86.871 stotov. Pri tem naj orne. nimo še, da je .znašal pridelek jabolk 25 stotov, hrušk 5.188 stotov, breskev 488 stotov, marelic 180 stotov, češenj 6,172 stotov, češpelj 756 stotov, fig 2.594 stotov itd. Pridelek krme pa je znašal skupno okoli 90.000 stotov, pri čemer so vračunani tudi pašniki.
Ce iz teh podatkov izluščimo glavne kulture, vidimo, da predstavlja pač največji pridelek grozdje, to je vino. kateremu sledi krompir in v večji razdalji paradižniki in grah. Med
sadjem pa je največji pridelek češenj, hrušk in fig.
Kljub razmerama visokemu pridelku grozdja pa moramo ugotoviti, da naši vinogradi pešajo, ker so pač izčrpani. Mnogo vinogradov bi bilo treba rigolati, česar pa si naši kmetje ne morejo privoščiti, ker se ne morejo odpovedati pridelku za dobo več let, saj nekateri sploh nimajo drugih dohodkov. Ravno za obnovo vinogradov bi bili torej tudi potrebni krediti, s katerimi je bila oblast tako skopa.
Tu smo nakazali le na-kaj vprašanj našega kmetijstva, ki izhajajo prav iz uradnih statistik. Teh vprašanj pa je nešteto in so sila važne za obstoj naše. ga kmečkega gospodarstva in zato tudi za naš obstoj sploh.
Volilni seznami na vpogled občinstvu
Od 1. do 15. januarja bodo na občinskem volilnem uradu v vpogled volivcem volilni sezna. mi, poleg tega pa še seznami volivcev po posameznih volilnih sekcijah. V interesu vseh volil nih upravičencev, ki zadnjič niso volili, je, da se prepričajo o vpisu v voiilni seznam. Volivci. ki so bili iz seznamov izpuščeni, se lahko pritožijo do 15. januarja na consko volilno komisijo.
Doslej je vpisanih v volilne sezname 199.483 oseb, vpisali pa bodo še 3845 volivcev, ki so pridobili stalno bivališče, ali ki so dosegli polnoletnost.
OBVESTILO
Obveščamo vse davkoplačevalce, posebno obrtnike iz na-brežinske občine, da prideta v ponedeljek 7. jan. ob 15. uri v kinodvorano 2 funkcionarja davčne uprave iz Trsta, ki bosta v slovenščini obrazložila nov način davčne prijave.
NEPREVIDNOST BI JU LAHKO STALA ŽIVLJKUfJE
NESREČA DVEH MLADENIČEV pri pobiranju izstrelkov pri Bazovici
Zbor Slovenske larinonije v Trslu
Pred sobotnim koncertom Glasbene Matice v Avditoriju
Med strelskimi vajami policijskih agentov na strelišču pri Bazovici se ie z bližnjega travnika nenadoma razlegel pok, kj je alarmiral vse prisotne. Ta-ko-j je neki narednik z dvema agentoma stekel v tisto smer in že v daljavi opazil, kako sta dva mladeniča bežala. Po kratkem lovu ju je policija ujela, vendar, ker sta bile ranjena in sta krvavela, so ju naložili na «jeep» in odpeljali na policijsko postajo v Bazovici ter poklicali rešilni avto. Fantoma, 18-letnemu Ivanu Baha iz Gro-čane št. 18 !n 16-letnemu Marčeta Gropajcu iz iste vasi št 8 so nudili prvo pomoč in okrepčilo. Okoli 12.30 pa so ju sprejeli v bolnico, ker sita bila precej ranjena po nogah in Grapa'jc tudi po nosu. Fanta, kii bosta- okrevala v 10 dneh sta izjavila, da sta med pobiranjem praznih izstrelkov našla tudi ročno bombo. Bah jo je tskoj pobral, vendar jo je na prigovarjamo e Gropajca ponovno položil na tla. Cim je to storil,
pa je izstrelek eksplodiral jn ranil oba, ki sta prestrašena začela bežati proti domu.
Razstreljevale! min. ki so na poziv policije prišli na mesto nezgode, so dognali, da ni eksplodirala ročna bomba, pač pa iztrelek kal. 88 nemškega izvora.
Žerjav nevarno ranil delavca
Okoli 9. ure zjutraj so morali z rešilnim avtom odpeljati v bolnico 31-letnega Marcella Baldassija stanujočega v Drevoredu Čampi Elisi št. 22, ki so ga morali zaradi ran na obrazu in glavi, pretresa možganov in verjetno prebite lobanje nujno sprejeti na X. kirurškem oddelku.
Sam ni mogel obrazložiti vzroka nesreče, ker leži v nezavesti, vendar je to storil njegov delovni tovariš Luigi Bar-colo iz Ul. S. Spiridione. ki je ponesrečenca sipremljal v bolnico.
Baldassi -je v delavnici na po
VHnlclji in naiTcniliiJ
Uprava «Primorskega dnevnika« je sklenila darovati vsakomur;
a) ki postane nov naročnik pred 31.1.32, novo izdajo Jurčičeve knjige; DESETI BRAT;
b) ki postan« nov naročnik In poravna celoletno naročnino v znesku 3200 lir pred 31.1.32, Cankarjevo knjigo: JAZ, BRATJE, PA VEM ZA DOMOVINO;
c) starim naročnikom, ki poravnajo celoletno naročnino pred 31.1.52, Jurčičevo knjigo: JURIJ KOZJAK.
Gornji pogoji veljajo samo za naročnike na STO in v ITALIJI.
Uprava PRIMORSKEGA DNEVNIKA
•2 ISTRSKEGA OKROŽJA
Delavnost žena na Bujskem
Wga'miaciia Protifašističnih na Bujskem ie pripravila otrokom toliko veselja jn ^a-
IZn- nrletni **«>• a” *
L I, rf(iolSn,iasa spominjali ta dan. Poleg tega dela na
iL°^r^ni	ASIZZ v Bu-
Jh dal pobudo za organizirale či—1 tefajev- kier s«
izpopolnjujejo v rW iLin dTU8ih del,ih-življenfu a V družinskeni
j y3e bil organiziran Li « ziMomače gospodinjstvo, ki ga obiskuje 30 žen 'n deklet
tl^ta obiskujejo žene in de-kleta v dveh skupinah in ga vodi tovarišica Lidija Sorgano.
Brtomgji	t>il cdprt te-
čaj za pletenj ln vezenje, ki ga ohskuje 15 žen in deklet V Novem gradu je vzbud.la no-,bo or!;an>ziran krojni Kl°. veliko zanimanje med ženami in dekleti. Vpisalo se lih ie ta-koj 82.
žp' začel ob udeležbi zena in deklet ... razumljivo, zakaj je tovarišica, *i Je učila, naenkrat odpove-riia,„v vel-ko nezadovoljstvo . čajnic e ne bo v kratkem znova zač e, a s poukom, bo o-krajm odbor poskrbel za drugo učiteljico.
veliki Ni pa
Priprave s'ndika*n'h podružnic za letne občne zbore
Sindikalne podružnice v Istrskem okrožju. ki jih je skupno 115, se vneto pripravljajo “	cbčne zbore ki bodo
začeli 15 januarja in bodo tra-jan jo konca februarja. Vse podružnice pripravljajo pregled celoletnega dela Ln zaključni račun za preteklo leto. Za te-koče leto sestavljajo proračun s predlogi za uporabo denarja iz sindikalnega fonda. No občnih zborih bodo člani volili nove odbore in deleggte za okrajne skupščine.
V kopru se bo v soboto 5. januarja sestal okrajni sindikalni plenum, kjer bo govora o nalogah v zvezi z letnimi skupščinami.
»Intereuropa” se je preselila
Ekspedicijska in prevozna družba «In£ereuropa» se bo v teli dneh pre^lila y nove pro-
store bivše cariname v Kopru.
Kot ostala podjetja., je tudi «IntereuvTopa» lansko leto v marcu izvolila svoj dielavski svet. Ta v teh dmeh razpravlja, kakšna prevozna sredstva naj bi nabavil za 80 odstotkov pri. dobljenih dieviz. ki rrnu pnpa-Oajo po uredbi q partecipaciji realiziranih dieviz. Podjetje dc sedaj ni imelo lastnih prevoznih sredstev.
Kolektiv podjetja je izpolnil letni plan že v začetku novembra lanskega leta. Delovanje Poletja se je izboljšalo po u-vedibi novega gospodarskega si-stema^ S 15. decembrom lani je podjetje znižalo svoje provizije za 3 odstotke s čemer je prispevalo k znižanju cen blaga, ki ga prevaža.
Nov tednik v Istrskem okrožju
V zadnji številki «Istrskega tednika«, ki je začel izhajati v inarcu 1950, smo brali vest, da bo list prenehal, jn da bo začel v tem tednu izhajati nov tednik z imenom: »Slovenski Ja-dran». Novi tednik bo izhajal rut 12 straneh in bo bogato ilu-striran, ter bo prinašal novice, članke, reportaže, podlistke in druge zanimivosti z vse Primorske. Prejšnje uredništvo ((Istrskega tednika« bo ojačeno z dobrimi močmi.
Oba tednika, «La nostra lot-ta» in «Istrski tledniik« gta v preteklem: letu imela tedensko naklado 13.000 izvoiJov. V vsem Istrskem okrožju berejo ljudje danes 50 različnih slovanskih, italijanskih in hrvatskih časopisov. tonikov in revij. Dnevnikov prihaja v okrožje 7 v 1700 izvodiin. Tednikov dobivajo 16, štirinajstdlnevniiloov pa 7. Mesečnih revij jn listov priha-jia V okrožje 17 v nafladi 2500 izvodov.
Vsi otroci brez razlike so bili obdarovani. Ob tej priložnosti so imeli pionirji kulturno prireditev, ki je lepo uspela. Odrasli so se kar čudili, odkod so otroci vzeli toliko znanja.
Letos so naši ljudje zelo zadovoljni, ker so oljke tako dobro obrodile. Nekateri imajo že polne «kamne» olja, kot po domače pravijo kamnitim sodom, v katerih hranijo olje. Drugi, ki oljk še niso predMali, pričakujejo prav tako veliko olja. Vsi pa so zadovoljni, ker bodo pridelek lahko prodali kakor bodo hoteli in si s tem opomogli.
ljudska univerza v Kopru
Danes zvečer ob 20. uri priredi Ljudska univerza v Kopru predavanje o temi: «Električ-no oko ln njegova uporaba«. Predavanje bo v dvorani Mestnega ljudskega odbo.a, predavatelj profesor Giovanni Rett.
Vabimo vse občinstvo, da se tega zanimivega predavanja u-deleži v velikem številu.
Padna
Letos so Padenci pripravili svojim otrokom tak praznik, da še nikoli takega. Vsi vaščani so prispevali po svojih močeh, da bi čim bogateje obdarovali otroke. Skupno je bilo zbranih 5000 dinarjev in še veliko drugega blaga. Iz fonda vaških množičnih organizacij so dali še drugih 4000 dinarjev, tako da je novoletna jelka res lepo uspela.
Provokalorsko dejanje
Patrola Narodne zaščite, ki je predvčeranjim vršila službo po nekaterih vaseh na Bujskem, je v vasi (Jamboči odkrila, da so neznanci porušili malo kapelico. V kapelici so razbili vse kipe. Patrola je takoj privzela vse mere, da s? izsledijo krivci tega dejanja.
V«e kaže, da gre pri tem za provokartersiko dejanje ljudi ki bi radi izrabljali tako početje v svoje namene.
* * *
Zaradi kršenja cestno prometnih predpisov je bilo zadnje dni kaznovanih 17 oseb.
Zahotelo se jim je kokošje pečenke
Ko so delovni ljudje Istrskega. okrožja vsi zadovoljni praznovali prvi dan. novega leta, so nekateri, ki jim delo ne tJi-ši preveč, hoteli priti na lahek način do dobre pečenke. Prav na novega leta ponoči so kmetu Antonu Druskoviču v Tribanu ukradli i kar 20 kokoši skupaj. Seveda so imeli dober namen napraviti gostijo na tuj račun. Kako se -jim je gostija obnesla, in kdo se je s pečenko mastil, raziskujejo sedaj or-1 gani narodne zaščite.
Obilen plen jestvin in cigaret
Kakor navadno, tako je tudi predvčerajšnjim zvečer ob 23. uri 30-1 etn a Liliana Baldan por. Visiani z Vrdelce-Skoljeta 347 zaprla svcujo gostilno in trafiko in se odipravila v stanovanje, kd je v isti stavbi.
Ko je včeraj zjutraj’ cfo 6.30 odprla gostilno, je presenečeno opazila, da je vse v neredu p da so šipe omare, v kateri je shranjevala tobak, razbite. Medtem ko je njen mož stekel na policijo javiti tatvino, je žena začela pregledovati in sestavljati seznam manjkajočega blaga. Policija je prišla takoj na mesto in izvršila natančen pregiled, ter ugotovila, da so tatovi vdrli skozj okno, ki so ga odprli z železnim drogom, nob-brali, kar so hoteli in se po isti poti tudi oddaljili. V hitrici pa so pozabili pod oknom drog, ki ga je policija zaplenila.
V notranjosti so tatovi imeli kaj lahko delo. Najprej so*se spravili na jestvine ter odnesli 12 kg šunke, 3 kg sira, 3 k& mortadele, 3 kg salame in 6 kg klobas, ki jih je lastnica shranjevala v majhni omarici na prodajalni miri. Cim so imeli vse spravljeno, so razbili tudi šipe omare ki je bila polna tobaka jn pobrali 240 zavojev cigaret tobaka- Gospodinja, ki ni bila zavarovana, trpi 120.000 lir škotje.
Policija je uvedla preiskavo v upanju, da bo lopov eeszild v upanju, da bo lopove izsledila.
Pila oslepila mehanika
Med zaposljenjem v garaži v Ul. Man zoni je 28-letnemu Brunu Giacovazu iz Šalite Promom-torio 10 priletela v levo oko pila, ki jo je rabil pri delu in mu ga hudo ranila. Zateči se je moral v bolnico, kjer so ga sprejeli na okulističnem oddel. ku. Mož se bo moral zdraviti 1 mesec, vendar je skoraj gotovo, da je izgubil na ranjenem očesu vid.
Prispevajte
za
KULTURNI
DOM
molu «FratelIi Bandiera« z žerjavom dvigal kos motorja- z nekega motornega čelna. Ko je bil motor še kake tri metre nad zemljo, se je Baldassi obesil na kavelj, vendar se je v njegovo nesrečo vse skuipaj utrgalo jn zgrmelo na tla. Ponesrečencu so ostali delavci takoj priskočili na pomoč in so ga zaradi obupnega stanja odposlali takoj v bolnico.
Jutrj zvečer bomo prvič slišali v tržaškem Avditoriju reprezentativni slovenski pevski zbor. Brez dvoma smemo prištevati ustvaritev tega zbora med pomembnejše realizacije jugoslovanske ljudske oblasti. Za časa avstro-ogrske monarhije je slovenski kulturni center premogel samo zbore, ki so v glavnem imeli le družaben značaj. Po razpadu Avstrije in u-stanovitvi monarhične Jugoslavije se položaj ni mnogo spremenil. Sele po nekaj letih se je osebnj iniciativnosti pokojnega Franceta Marolta posrečilo — seveda ob vsemogočih o-virah in težavah — ustvariti pomembnejši pevski korpus z Akademskim pevskim zborom. Res uspešno je pristopila k realizaciji reprezentativnega pevskega zbora šele nova, svobodna republika Slovenija. Poleg orkestra Slovenske filharmonije (katerega del smo pred kratkim slišali v Avditoriju in ki je bil pomemben umetniški dogodek) je zrasel tudi zbor Slovenske filharmonije, tehnično in umetniško organiziran tako, da so bili ustvarjeni vsi potrebni pogoji za uspešno umetniško rast.
Program, s katerim prihajajo med nas, je v vsakem oziru zanimiv. V nrvem delu nam bodo predstavili s štirimi skladr bami velikega slovenskega skladatelja iz predk-lasične dobe Jakoba Petelina-Gallusa. V drugem delu nam bodo — prav tako s štirimi skladbami — predstavili enega najmočnejših živečih slovenskih zborovskih skladateljev: Antona Lajovica. Slišali bomo biser slovenskih zbo-
FHoliusl ln auloDtisi imajo ze steuilHe
Kdaj bosta stopili v promet novi filobusni progi št. „5" in „11* - Zavlačevanje preurejevalmh del na Goldonijevem trgu
se je to v začetku predvidevalo. Prvotno je bilo rečeno, da bosta novi filobusni progi stopili v promet že meseca novembra, nato so ta rok podaljšali do decembra, zdaj pa vse kaže, da ne bodo dela končana niti še januarja in morda celo niti februarja. Ko so bila namreč že dokončana dela na ulicah Centi in Largo Sartorio, so naenkrat pričeli s popravljalnimi deli na Trgu Perugino, ki ne bodo še tako kmalu zaključena. Prav tako niso popolnoma zaključena niti dela na Ul. Udine. Ko smo omenili Ul. UcSine, bi hoteli odgovorne kroge še Vprašati, zakaj niso pri popravljalnih delih na omenjeni ulicj odstranili tramvajsikih tračnic, ki ne bodp več služile? Pa četudi bi bile Ul. Udine, Trg Perugino in še ostale ulice, po katerih bosta vozili novi filobusni progi, urejene, bi bila vzpostavitev onemogočena zaradi zakasnitve preurejevanja in obnovitvenih del na Goldonijevem trgu, ki bi morala biti skoraj že gotova. Iz nam nepoznanih vzrokov so pa bila ta dela v zadnjih dneh ustavljena ter so začeli delavci ponovno delat1, šele v sredo zvečer. Zakaj ta zakasnitev? Ce pomislimo, da je Goldonijev trg središče in izhodiščna točka tramvaj skega in filobusnega prometa, se nam zdi takšno zavlačevanje del, ki še bolj ovirajo promet ter vzbujajo pri prebivalstvu upravičeno raz. burjenje, nedopustno in nerazumljivo.
Ni ga Tržačana, ki bi ne bil cipazij sprememb na filobusih in avtobusih, ki imajo od 1. januarja dalje namesto črk številke.
Čeprav je vodstvo ACEGAT pravočasno objavilo omenjene spremembe ter so lokalni časo-pisi tudi večkrat objavili številke posameznih avtobusov in filobusov, So nove številke vzbudile med potniki precejšnje zmešnjave. Zato hočemo v današnjem članku na kratko ponoviti, katere so nove številke in za katere avtobuse, oziroma filofouse velj®j°.
Filobus 15 (bivši «A») bo vozil kot doslej po sledečih ulicah: Goldonijev trg. Ul. San Giusto, Ul. Navali, Ul. Franca Sant’Andrea.
Filobus 17 (bivši «B») bo vozil od Borznega trga, po UL Borna, Ul. Milano, Ul. CoToneo, Ul F. Severo.
Filobus 18 (bivši «c»> bo vozil od Trga Oberdan, po Ul. Cairducci, Ul. Sonnino, Ul. del-la Tesa, Ul. Cumino.
Filotous 19 (bivši «D») bo vozil od Trga Oberdan Po Ul. Carduoci, Ul. Sonnino, Galerija Foraggi, Largo Baiamonti, Istrska ulica, Ul. Flavia.
Avtobusi nosijo naslednje številke: avtobus «L» številko 25, avtobus «N» številko 27, avtobus «0» številko 28, avtobus «S» številko 29, avtobus «P» številko 30. Vozili bodo po istih progah koet doslej in seveda z enakim urnikom,
Ker je že govora o tramvajih, avtobusih in filobusih, naj se nekoliko pomudimo še pri na novo preurejeni tramvajski progi št. «6». Čeprav je bilo pred združitvijo tramvajskih prog št. «6» in «?» izrečene veliko kritike prav na račun poslednje, je sedaj videti, da vodstvo ACEGAT z novim ukrepom r»i zadovoljilo potnikov, še prav posebn0 pa ne tistih, ki se vozijo v Rarkovlje, Pred združitvijo obeh tramvajskih prog je bilo namrei glavno postajališče tramvaja št. «6» na Goldonijevem trgu. Ker pa omenjeni tramvaj ne vozi več do Goldonijevega trga, je postalo eno glavnih postajališč postajališče pri Portici di Chiozza. Ze prej, ko so vozili mimo Portici di Chiozza le tramvaji št «2», št. «3», št. «9» in št. «7», je bij pločnik vedno prenapolnjen s potniki, ki so seveda ovirali ostalim peščem prehod. Z združitvijo tramvaja št. «6» s tramvajem št. «7» se je ta položaj še poslabšal. Število čakajočih potnikov se je tako povečalo, da resno ogroža normalen prehod, obenem pa povzroča prenapolnjenost tramvajev, ki včasih ne morejo sprejeti niti vseh potnikov. Ce j,e vodstvo ACEGAT uresničilo združitev obeh omenjenih prog, bi bilo moramo še prej pomisliti na ustanovitev novih postajališč. Tako pa je povzročilo, da so postale gneče na najlbolj prometnih križiščih še večje ter da zaradi tega trpi tudi ostali tramvaj, ski promet. Ker tramvajska oroga št. «7» za podjetje ACEGAT ni bila donosna, je naibrž ne bo obnovil, pač pa bi lahko ugodilo željam potnikov v toliko, da bi vsaj na važnejših točkah postavilo nova postaiališča.
Tudi načrt otvoritve filobus-nih prog št. «5» in št. «11» ne bo tako kmalu uresničen, kot
rovskih skladb, njegov «Lan»; čudoviti ((Pomladni spev«, «Ki-šo» in «Zlato v Blaitni vasi«. Seveda bo primerno zastopan tudi najpiodovitejši zborovski skladatelj Emil Adamič kakor tudi Tržačana Franc Venturini z narodno «Nocoj pa, ob. nocoj« in Ubald Vrabec z njegovo ((Bilečanko«.
Dirigent Rado Simoniti, ki je pomemben sodoben skladatelj, nam bo predstavil nekaj svojih skladb. Simoniti je tako kot dirigent kakor tudi kot skladatelj dober znanec tržaških Slovencev, Vsem so še v debrem spominu njegovi koncerti. ki jih je s oartizanskim zborom «Srečko Kosovel« prirejal širom po Primorski v letih po osvoboditvi. Se lansko leto je koncertiral z bivšimi člani Akademskega zbora v tržaškem Avditoriju. In mislim, da ga ni tržaškega pevca, ki bi ne bil že neštetokrat pel njegovi dve najpopularnejši priredbi ((Bolen mi leži« in «Plovi, plo-vi»! Simonitijevo znanje in sposobnost vsi poznamo; vemo tudi, da je v zboru Slovenske filharmonije zbran najboljši pevski material, zato smemo upravičeno pričakovati enega onih koncertov, ki zapu&te za seboj neizbrisne sledove.
Novoletni sprejem
pri conskem predsedniku prof. G. Polutanu
Včeraj ob 18. uri sta priredi-
GL/ISBEIM MATICA
TRSTU
priredi v soboto, 5 januarja ob 20.30 in v nedeljo, 6. januarja 1952 ob 10.30 v Avditoriiu
KONCERT
PEVSKEGA ZBORA
SLOVENMKE F1 Lil A It M OS I 1H
IX LJUBLJANE
Zbor šteje 90 članov
vabila za oba koncerta so na razpolago v veži tiskarne, Ul. S. Francesco št. 20
dnevno od 9. do 11. in od 12. do 19. ure
Seja Izvršnega odbora za IV. okraj bo danes 4. jan. ob 20. uri na sedežu v Skednju. Prosimo novoizvoljene tovariše, da se seje točno udeleže.
PROSVETNA DRliŽTVA
Dramska družina v Skednju ima danes 4. t. m. ob 20.30 redno vajo.
Mladinski tamburaški zbor prosvetnega društva Simon Jenko ima danes 4. t. m. svojo redno vajo.
Pevski zbor v Barkovljah
la cc.iSKi prcas a ... sospod|ima danes 4. t. m. svojo redno Gino PalutEn in gospa Ines Pa-	"
luitan v svečani dvorani vladne palače na Velikem trgu ook. j-ni novoletni sprejem, ki se ga je letos udeležilo izredno veliko število povabljencev. Med njimi so bili vsi predstavniki civilnih in vojaških oblasti na čelu z generalom Wintertonom in soprogo, dalje številni predstavniki tržaškega javnega političnega, kulturnega in gospodarskega življenja Trsta in cone, načelniki inozemskih odposlanstev in konzulatov, upravnik civilne policije, zastopniki tiska in drugi. Gostje, ki jim je bila prirejena zakuska, so se ob zvokih malega orkestra zadržali na sprejemu skoro do 20. ure.
OBVESTILO KMETOVALCEM-DVOLASTNIKOM !
Kmetijsko nadzorništvo obvešča Kmetovalce-dvolastnike, da So z 31. decembrom 1951 potekla vsa dvolastniška dovoljenja.
Ker bodo letos izdane nove dvolastniške knjižice in osebna dovoljenja, se morajo v najkrajšem času vrniti vsa dvolastniška dovoljenja Kmetijskemu nad. zorništvu v Ulici Roma št. 20/1 ter istočasno prinesti s seboj po dve sliki in osebno izkaznico zainteresiranih oseb.
pevsko vajo.
Dramska družina «Simon Jenko« ima svojo vajo v torek 8. jan. ob 20,30.
STRELSKE VAJE
Na strelišču za puške v Bazovici bodo do 5. januarja 1952 dnevno od 7. do 17. ure strelske vaje.	-------
OBJAVE
PODALJŠANJE NAJEMNIH, IN PODNAJEMNIH POGODB
Z nedavno podpisanim ukazom št. 188 odreja Zavezniška vojaška uprava, da se najemne in podnajetnne pogodbe, ki so se podaljšale že z ukazom at. 175 iz leta 1950 do 31. decembra 1951, nadalje podaljšajo do 31. decembra 1952.
NOVI PREDPISI ZA MLEVSKO IN PEKARSKO INDUSTRIJO
ZVU je liedavno Izdala v\caz št. 195, ki spreminja ukaz š,t. 103 iz maja 1950 glede mletja in peke kruha. Novi predpisi odrejajo, da bodo morale vse nove pekarne v občinah z več kot 300o prebivalci, biti opremljene s krušno pečjo na električno ogrevanje ali na posredno ogrevanje in z mehaničnim mesilnim strojem.
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČ!
za Tržaško uzBBiljg
Danes 4. t. m. ob 20. ur' gostovanje v PIRANU z Nušičevo komedijo
Qo!)[m mmtilticct
Jutri 5. t. m. ob 16. ^ gostovanje v PIRANU z Gorinškovo komedij0
i'Debetnim dlmciM
Naročbe v 1. 1952
Naše bralce, ki se želijo naročiti na »Primorski dnevnik*, prosimo, da se obrnejo osebno ali pismeno na Upravo lista v Ul. sv. Frančiška 20/1 - Tel. 7338, prebivalci podeželja pa naravnost na vaškega razmašalca ali razproda-jalca.
Bralci v Jugoslaviji se naročijo lahko samo pri ADIT v Ljubljani, Tyrševa cesta 34.
Prebivalci jugoslovanske cone STO pa na Centru tiska. Koper.
OPOZARJAMO, DA DOBIVAJO NAROČNIKI LIST SKORAJ SE ENKRAT CENEJE, kot je v razprodaji.
Uprava PRIMORSKEGA DNEVNIKA
Gledališče Verdi
Pri gledališki blagajni se V? daljuje prodaja vstopnic za V' miero Bellinijeve opere Sonnambula«,. ki bo v soboto o 20.30. Predstava bo za abonmaJC «A» in «C».
Opero bo vodil dirigent
um*
berto Berrettoni; y njej nastopali Margherita Car1« ' Alvino Misciano, Ivan .-n Alma Pezzi. Liliana Husstt
_._o_________________________  .tudi'
ral Adolfo Fanfani. koreoS1^ ka Annita Broijzi. režiser * j/.
Piccinato.	_____
V 'netieBo «- fiat! oh	^
zadnja predstava DonizettU6 ■ opere «Don Pastiuale«.	*•£
OBVESTILO PEVSKIM ZBOROM
Ker je pevski zbor Slovenj filharmonije najboljši sIoveJ:a|i
tK/m* nai rt o nrP/lO
pos?'
pevski zbor, naj ga gredo pevci gotovo poslušat.	:0
mezni pevski zbori nai dvig® v vabila za koncerta, ki bosla ^ soboto ob 20.30 in v nedeu0 ^ 10.30 za vse pevce skupno v , sv. Frančiška 20 od 9. do J1, od 17. do 19. ure.
GORIŠKEGA
Seja
občinskega upravnega odbora Čestitke župana novemu nadškofu
Občinski upravni odbor je v sredo zvečer imel svojo prvo letošnjo sejo. Zupan dr. Bernardi«, ki je predsedoval seji. je odbornikom najprej sporočil, da so cerkvene oblasti omenovali za nadškofa v Gorici mcuns. Hijacinta Ambrosija. Nato je župan v imenu občanov in občinske uprave čestital novemu nadškofu.
Cest likam so se pridružili vsi odborniki.
Nato so odborniki prešli k proučevanju dnevnega reda in poverili Ustanovi za turizem, naj prouči vse možnosti za izvedbo programa kratke lirične sezije v našem mestu.
Nadalje so odobrili izdatek 800 tiisoč za brezplačno dodeljevanje zdravil revežem v preteklem septembru in oktobru; Izdatek za preureditev napeljave za kurjavo v osnovni šoli v Kapucinski ul. in v občinski palači; pojačenje razsvetljave v Ul. Parcar, Ul. Lantieri, Ul. Lunga, Trgu sv. Roka in Ul. Ve-niero; podaljšanje električne razsvetljave na Tržaški cesti.
Naročilo sadnega drevja
Pokrajinski inšpektorat za poljedelstvo sporoča, da bodo tudi letos delili kmetovalcem sadna drevesa izbranih vrst. Ker bo število sadnega drevja omejeno, Inšpektorat za poljedelstvo priporoča vsem interesentom, naj jih čimprej naročijo. Naročila sprejemajo na Inšpektoratu za poljedelstvo v Gorici v Ul. Duca d’Aosta 55 in pri podružnici v Ronkah samo do 31. t. m.
Sklepi pokrajinskega upravnega odbora
Na svoji zadnji seji dne 2. januarja je pokrajinski upravni odbor odobril sledeče sklepe: Občina Gorica; nagrada za 25-
letnico službovanja občinskim uradnikom Bernotu Tuliju in Mazzoliniju Ivanu; prodaja 11.337 m2 občinskega zemljišča upravi Ina Casa za gradnjo ljudskih hiš.
Občina Krmin: plačilo uslužbencu v tajništvu ločenega oddelka srednje šole — odgodili v pričakovanju proračuna za leto 1952.
Občina Tržič; prispevek šolskemu patronatu.
Občina Skocijan: nabava volnenih plaht za pomoč poplav-ljencem; nabava slike slikarja Urgosa; blagajniški predujem.
Občina Starancan: plačilo bivšemu tajniku Dilena Ovidiju.
Občina Turjak: povišek plačila župniku.
Pokrajinska uprava: prispevek za poplavljence.
Nadalje je upravni odbor zavrnil prizive proti zavrnitvi trgovske obrtnice, ki sta jih vložila Stekar Jožica por. Pre-stento iz Gorice in Basalia Alfred iz Gorice; sprejeli pa so priziv Damo Ines iz Tržiča.
Zivinozdravniški vestnik
2ivinozdravniški vestnik, ki ga je izdal pokrajinski živino-zdravnik je beležil v drugi polovici decembra preteklega leta 4 nove primere obolenja goveje živine na slinavki in parkljevki v Gorici, 6 v Sovodnjah, 4 v Krminu, 22 v Koprivi, 4 v Mariami in 3 v Romanisu. Iz prejšnjih tednov je v Gcrici okuženih po slinavki skupno 35 živali, v Krminu 2, v Fari 2, v Gradiški 4, v Marianu 3, v Sovodnjah 7, v Steverjanu 1, v Romansu 12 in v Koprivi lo.
V trenutku obupa se je
ustrelil
V treraufflou a^Pa.se Je vfej raj popoldne ustrelil 24-letru M. <tfA iz Gorice z Beretko kal. 9. Mladenič je usmeril revolver proti srcu, toda
mu ie le ranil« levo ramo. uo-moči so takoi poklicali reši m avto Zelenega križa, ki je mladeniča prepeljal v mestno bolnišnico Brigata Paviai. kjer so
mu zdravniki razkužili in obvezali rano na ramenu. Pridržali so ga v bolnišnici, kjer se bo moral zdravit’; 30 dni, če n« nastanejo moretbitne komplikacije.
Ponesrečeni kolesar umrl
V čer a i smo že pisali o nesreči, foi se je pripetila na cest; pri Lečniku. Huolim cošVcdtarn je podlegel 40-letn;i šefer Jcsip Vuga; v bolnišnic) so ponesrečencu nudili takojšnjo pomeč, a zaradi prebite' lobanje je rr.ož umrl.
Požar v mrtvašnici
Včeraj zjutraj so prišli gori-ski gasilej v bolnišnico Fate bene fratelli v Ul. Lcmbroso, kjer se ie v mrtvašnici vnel po žar. Po enournem dslu so končno pogasili še zadnji plamen. Domnevajo, da je požar nastal zaradi iskre, ki je skočila iz dimnika.
14 letni deček je odšel z doma
14-letni Gianni Domeniš iz Ul. Lunga 48 je preteklega 2fi. decembra zapustil <Jpm. Njegova mat'i je vsa v skrbeh to javila goriški policiji šele včeraj ker je do tedaj mish-®' da je deček pri svoji star, maten. Policija je takoj začela s preiskavo in obvestila o tem vso policijo v naši pokrajini.
Obnova dvolastnikih dovoljenj
Goriška prefektura cbvešča vse dvolastnike, da morajo najkasneje do 31. januarja t 1. obnoviti svoja dvolastniška dovoljenja Interesenti morajo vložiti prcSnj« naslovljene na kvesturo na poaetoni tiskovini, ki jo lahko dobijo v Gorici.
Prošnja je vložiti na kol ko-vanem papirju za 32 lir, in ji pritožiti dvclastnLšk;i dovoljenja ln prehodna dovoljenja ter pošttro položnico za 200 lir, naslovljeno kvesturi.
IZLETI PDT ,
Dne 20. januarja bo skj izlet na Plat?k nad .g, (1111 m nadm. višine) z mi-busom. Snežne razmere ug0 9, Vpisoval je do vkliučB0 j. jSn. pri ZDTV v Ul. Machi9> li 13, II, vsak dan od ”•
19. ure.
MLADINSKA PRIREDITeV V BARKOVLJAH v bo
-------------j--  j**.
prostorih prosvetnega
V nedeljo 6. januarja prostorih prosvetnega ob (pri Tonetu v Frankolove11 Lri-5. uri popoldan mladins^0 red itev,	fKe:
Na sporediu so sledeče I^ita enodejanka «,Taeoda išče Mraza«, solospeva ('Kra£“y0uK in ((Pesem o pomladi«, -troci in Rdeča kapica« (i,taCija iz otroškega vrtca). r Mr0' «Pogovor z vetrom« jn j-o^T tan \r srcu« ter venček fci
v srcu« ter vent'---nih pesmi jn druge sk*3 b0r jih bo igral tamburaški ^ se
Starši, vabimo vaS; • skupno s svoiimi otr° 2aCe žite lepe prireditve, točno ob 17. uri,
DAROVI IN PRlS*
V počastitev sP011?'-'!'! pišča* Podbršček daruje S s®* j atic° nec 500 lir za ni ’a f doin. in 500 lir za Kulturni
ROJSTVA, SMRTI IN r
■	1052 se Je _v
Dne 3. januarja 0 ctck je Trstu rodilo 12 otrok- P bilo 8, umrlo pa je	Bruno
Poročili so se: trs?^, Anna r-iorgiutti in nrodal , Gior-Maria Tartaglia, u’j|nia N veS gio Prešel in ««’^s'ao Pet-Rolelli, meh- nik	cHsnina
tirosso in gosP°°,'”„eDDe Sva-Vivoda, delavec	De-
bar in gospod’« »	^ in de-
belil, k”bar Iris F Ce,-dai.. šq-
-■« oosp^d -
voiaK in
lavka Maria -	,	-n
fer Mwello C<iul;O0i, n ja Teodora 3	ppace	i‘*
amer. voiske Dean E k„rlar gosnodin’« Edda /	-^iipani-
amer. vniske Aaron ■ ZoaCo-son in uradnica Aliče
vich.	T'-"*
Virvl.
Reaut vd. Sajovic, -	.	.
cetta Fontanot, 69-le _
24-1 «tna C?fl-
Ai°iz
Ferenčič, 67-letma Ana čič por. Cavrini * -	77-letni
Zupančič vri. ZUP_	. Atti-
Cnstiano Vidah. Bartoloffleo lio Sgobba,	T„(a;	Gio-
Imlr por. Sugoan*
79-letna Enima Askuini P Canciani, 8P-letna earich vd. Cattarimch. ■ Umberto B=ttara,
Francesca Toros por.
Ant on in a Velar°‘
ni, B5-letna vd. Foti.
4. januarja 1952
VOJAŠKI mn	m 1	JUGIMJO
a a Z in vlade vzhodnoevropskih držav kršijo tudi vojaške klavzule mirovne pogodbe		
niJ^Ma^10-.50 vlad® R°mu. (Zaključek govora Milovana Djilasa v OZN)
P^V^vSjlvSn fovjS
klavzul	vse v°^.ske
» Si. ?Vne POgodbe. To
leta 1948-1949Vaj' S‘Cer Že
l:ako°daIea	natanko.
šile vojaško Ha ,zele Pr«kr-Pogodbe kav f11 mirovna ^ kakor tudi velikost
njihovih armad, je zelo težko. Toda po tem, kar je objavil tisk, ter po izjavah beguncev in prijetih teroristov moremo — če upoštevamo tudi število prebivalcev — približno ugotoviti dejansko stanje. inJ.e armade so štele poleti
1951:
h rodov vojske Madžarska Romunija Bolgarija
>N
05
70.000
138.000
65.500
“'o
13
19
18
stanju ar.
s^sr*™ ss
mirovno po»fv'^:0 -ne glede Iia
dati še sov^0' Je treba do-^uniii ta S' enote v Rc-število je t»ifrski- katerih J ^ako veliko
>s3
'Oirb
ii .— o .•§ OJ -*-? U. U *-> ±n 2
<0 o a o- ** £
7	200.000
9	290.000
8 220.000
£>
S
o
a
O
5(XOQO v enotah notr. min. 140.000 v enotah notr. min.
»i mo«
da ga
Oro^et^lf111 2 vzdrževa-Jo«	^	Zvez	2	Avstri-
«^<teveril^S.;*alc,? imenovane 0težnosti)	(delovne
* Že r>r»i i? Bolgarije ^ojih predhorinivUseni praksi ?a svetovnima	-med dve'
dolgo prik	vojnama —
Tiih °Wenfh Pfav<>
5*? je delav * Madžar-vojaških organ Sw°--po na po* ®°tnih toUc^Sc«ah izredno .'J* .enako PaJtlh.ln obmejnih ‘Je Povrhu .“5- ?°
še po-
*Vje Povrhu* v1-. Rormmija; oborožp^azv';Ia'a še po-23 botranP6 sile ministr-Gi d	je	2adeve	Romu-
dve letif'',?K stalno —^ Tem
V0is£ ^i zagotovili že
Pogodbo pre!^,Je 2 mirovno h-n in nakuP v' "° Proizvod, znad kollojn °Jni11 Potrebščin 2a dovoljene'P“J,no Potrebnih “ že	Toča	tega
n'e drže Tai,5obent«» °zi-Bolganja na'J^tko ,ima .zdaj *o dovoljenih večidel so v jel-
kar 400 ^^o dovoljen h “Kega izdelka Ve5idt-1 sovjeV-homcnke. iZr njimi tudi mirovno ,zS.K?reR°yed^
:!?f okrog 4003?!50/. B°igarUa J^sa izvora Marti'0V soviet' P° .zatiesljivju džarska ima nanj eno tankovJ^3^’!1 nai' ou?- divizijo	in eno le
Oblika voiaii, vojaški^ priprav®? Pfiteka <n Pa ni samo kr? * Jugosla-kiavzul mirovnp^^ev voiaškiii Prvi rt,.	P°godbe.
sasaSsfe-as
194')”",. 4Utt 2 dne 18. avausta
bQ (,vhrir°cla VHdi FLRJ- da rala ,®a Sovjetske zveze mo-
kcvitf.i?arabiti drugačna. učin-ialkih rt* sredstva». V teh vo-slovan.=tfi!Qonstraci3ah na jugo-ra*en Jt mejah so sodelovale ^Udj j^VJetskih obrrož n ih «1 %n°te. r> Ut>ske in madžarske 1,1 kov dem°nstrativnih pre-^°'gariii .*W«o hkrati tudi v
v°S ln ,Alban,ii
Boisa1'ii„ ^džar ke, Romunije, tlavadrlc, ta? Albanije hodijo * ovanske v Nižino jugo-^ovanske	Vzdolž	jugo-
i.dsk'e vaie , Je ‘majo tudi vo-« ,‘del oh , velike manevre, i*h, jfj . glavnih p.rometuih “kfnm ozr,»v,,e Proti jugoslovan-pr . 'n>iJu.
^°.V’ man^»fe* vseh teh premi-taborjenj in po-lva vojnohujska-
Sovjetskte zveze«. Emigrant Geza Szabo pa pravi v izjavi z dne 2. novembra 1951 0 leta-lišču pri Kunmandarasu: «Le-tali^e je dolgo 10 km in široko 3 km, zgrajeno pa je bilo pod vodstvom sovjetskih strokovnjakov. Letališče ima tri betonska vzletišča. Na njem je razen drugih 1'etal okrog 15 Mig-15 in okrog 20 Jak-9.»
Ni potreben komentar-, zakaj je po naredbi ministra za narodno obrambo Madžarske št. 850/eln.	clp.-l/1949/277 tudi
Kunmandaras v dolgem seznamu (prepovedanih področij® na Madžarskem.
Vs-e te podatke je seveda mogoče formalno izpodbijati, in sicer tem prej, ker so uradni vojni proračuni teh dežel fiktivni. Ko_ bj bili dejansko takšni, kakršni so bili objavljeni, ne bi zadostovali niti za uniforme in prehrano tako veli-
jev). Toda nepristranska mednarodna anketa, v kateri te vlade — pod pretvezo ((nezakonitega vmešavanja v notranje zadeve* — ne bedo privolile, čeprav so se z agresivnimi ukrepi. kakor tudi v drugi svetovni vojni «vmešale» v mirne mednarodne očnose — takšna anketa bi. to lahko mi, Jugoslovani, zanesljivo trdimo, ugotovila š'e hujše stanje tako glede kršitve vojaških klavzul mi. rovne pogodbe kakor tudi glede agresivnih vojaških priprav proti Jugoslaviji
Gemu vse to, čemu tolikšna bremena na te revrre in v vojni opustošene in zdeeimirane dežele? Mar jih miroljubna Jugoslavija, ki bo šl5 leta in reta celila strašne rane minule vojne, želi in more ogrožati?
Pobudnik kršitve mirovne pogodbe, vojaškega pritiska in vojaških pffiprav teh dežel je sovjetska vlada, ki je našla v odvisnih vladah teh dežel poslušno orodje.
Ne, besec« in dejanja sovjetske vlaete se ne ujemajo!
Naj povzamem vsie pojasnjevanje:
1. Nobenega dvoma ni, da sovjetska vlada in vlade vzhodnoevropskih dežel že dobra .tri teta vsestransko in odkrito agresivno pritiskajo na Jugoslavijo, da bi onemogočile njen mirni razvoj in unič le njeno nacionalno neodvisnost.
2. Nobenega dvoma ni, da so vsi napori vlade FLR Jugoslavije v zadnj h treh letih in pol, da bi miroljubno in neposredno rešili cdprto vprašanje med njo in vlado Sovjetskih dežel, ostali brezuspešni, ker so vla-
ke vojske (na pr. v Rcmuniji i de Sovjetske zveze in ostalih milijard 924 millijonoy le-j vzhodnoevropskih dežel na šte-
vilne ponudbe vlade FLR Jugo. slavije odgovarjale z novimi dejanji agresivnega pritiska.
3. Nobenega dvema ni. da vlada Sovjetske zveze in vla-de_ ostalih vzhodnoevropskih dežel kljub miroljubni politiki ir, miroljubnim naporom jugoslovanske Vlade še vedno uporabljajo- in krepijo sovražne ukrepe proti FLR Jugoslaviji, s čimer večajo napetost v jem delu sveta,
4 Nobenega dvoma ni. da najbolj odgovorni predstavniki vlade Sovjetske zveze in drugih vz.hodncev.rcpskih držav namesto naporov, da bi ublažili to' napetost, s svojimi javnimi nastopi in pozivi razpla-mtevajo sovražne akcije proti neodvisnosti in teritorialni nedotakljivosti FLR Jugoslavije.
5. Nobenega cvoma ni, da vlada Sovjetske zveze in vlade drugih vzhodnoevropskih dežel vojaško pritiskajo in se vojaško pripravljajo proti FLR Jugoslaviji.
6. Noberrega dvoma ni, da je ta povečani pritisk očitno izražen v čedalje številnejših in hujših incidentih na jugoslovanskih mejah.
Zato se je vlada FLR Jugoslavije obrnila na OZN v prepričanju, da more tak njen korak samo prspevati k odstranitvi napetosti, zagotoviti mirnega razvoja in 'neodvisnosti Jugoslavije, kakor tudi k miru na svetu.
Ker je dolžnost sleherne države. da pravočasno naprosi organe OZN. naj pomagajo naj. t.i poti k miroljubni ureditvi slehernega položaja, ki veča napetost na svetu in mednarodno nevarnost sploh, FLR Jugoslavija s svojo pritožbo samo izpolnjuje to dolžnost, tako zaradi svoje neodvisnosti kakor tudi zaradi miru na svetu.
2000 ŠTEVILK
2000 krat mam je že v zgodnjih jutranjih urah rotacijski stroj nasul tisoče in tisoče izvodov našega lista. In jutri bodo stroji natisnili prvo številko tretjega tisoča... naše delo in naša borba se nadaljuje...
-..- - ■ ...
.vvii.*:
m
PR. FRAN ŠUANEC-
^ det* iu^ KARLA PUTRIHA
?ob^ne'7cv, ska °dkr
V;i: ^roPaganr vojnonujSKa-‘Jl v teh®*""? Proti Jugosla-!' Politik- .	2	namenom,
i^aIi v lažn° ^So^lav je pri-
da
na
ih	**' pre'
a£r‘Sijo - 'a	»ripia-
!:!i'
\ —jo proti Ju2;-sJa !SV«p'.*,k‘"Jh »l-ohu,
Jah dtžei se'i^b0 '°ženih sU r'oh in v ? na me-’alcšnih ih na C;,k h sm< -®-h ,1^ f°rtif v, n.e,n° oztmiji'. ‘H k.	kjh	in	dru.
. av^aniu e4 Preseg.ijo ob-o obmejnih c-el
12s ljuj.jo
Pred razstavo Putrih - Debenjak, v galeriji «Škorpijon»
v
reja
rije
Dr- Fran Sijanec
vrsti razstav, ki jih pri-prizad vno vodstvo gale-«Skorpi)on» z namenom,
:taz:-n
^ — t;nih s,Vo E? . P:
iz ob-
: rni -K pr - Prebival *ic0 'a.ki mino ne s strel-b mi nairazi *an?}:	bodeio
^esiv*0 dej^, ? L:lšimi utrd
"Zer»iL ^c ie ’ °P ra ^
se st'- in «>toSl*ajo
?!o„j®r°ti našemu .Seda. za katero
itev , u 'n organi-5tr...',lr,cd nt„'. jev in ob-
rij.
‘n
ali
nt0v
Stališ,
isasfe
n^J.nskoS-rJ'
6^a
te de-gre tu,
Ja ntko"Sko'2gJI in Romunija ,‘ma ,V7ečjo dei *	k.? b^ze
letal-,Žflou Bolgari-
d° let°l'51947R0mun”lJ;i
sam0 28
ietai* M	h la * ima okrog
rMli‘aa‘	«rade. Tu-
‘ s^° 2an?kateraa ^rade nova * le,aitta ?tara Pa u
N',
gran>mbH i ^Gelev. ma ^ 195? B‘gadje. ,e D -h	s«v r vedai. aa
t ^ r°slavCi ^Sfn' 2^' oc^no 0(1 nit -Po« *v> Kumarlca, rpi? riev	in	Ka-
jk?‘Jskj ^tališče 2 sovielsk‘li ' lela,‘ "" din1- n o vi p,r;b ŽMk-ksis Kom’ tJe. da h ^ra iL*2 R muni-kS iu2 Prl v1951. pripove
4|!alu aog^- i. ®at^a S45
na reake jski
aierio .	J? Rra le)
n,-	iw;~rJi con	ellko letali
pr go	ln m.a ias^d	zemljo. l,e-
sn	le al ktrarn°	2®l<!zniiSko
8°ji-	91 nan°	Pam-njeno
šč?°-So ^ reakcijski po-
■ ■ Pa' "'••“ciu letali Bu'
?^ki fU"kci:;
ka-
v -cz rekel. «Cska ' 'Paja iftzabad Nepu« %a ^ bj i95°. da «Mit-alstv» h**a zsraditi e2 pomoči
da pr kaže tržaški javno^ t^
ho S^hb"° 1sloven-'ko umetnosc, bo vsebovala janu rska prireditev prvič tudi dela novejše kiparske ume nos ti, in sicer to-
dal. KarIa Putnha.
Zadnjih c v j et let se je razvilo slovensko k parstvo v iz-redno ^ močno in v primeri s prejsnj mi dobami nepi inver-no b U uvaž-evano panogo so-dobnh umetnostnih str ml jen j
Kipar Karel Putrih se ie rodil 14. XI. 1910 v Ljubljani" kjer je p seča1 k;parski odde-rek Siednje tehniške šole Nje-g ;vi prvi učitelji so bili'Aloj-z j RP‘e. Fran B rneker in ir n Kralj. Umetnostna akade-m ja v Pragi mu je dala pod vodstvom pomembnih čeških k par jev prof. Otokarja Spani-3 la m prof, Bnhuslsva Kafke možnosti naj n'enzivne še po. glob ive v osnovno . probl ma-tiko modernega evropskega kiparstva. Stud j na praški aka-dem.ji je zaključil 1935 s specialko pri Span'je’u.
Razg bano ume niško življenje predvojne P age je bilo eno lzmtci najpl' dov.tejš h kul-
ihnn', zar1?5’ in je ž v lo med obem:) vojnama v najtesnejši povezanosti s Parizom kdor <e študiral v tedanji Pragi, ta še je viačal v dom .vino temeljito podkovan in razgledan. Kar je nudila Praga drug m stare<-šim generacijam, to je črpal tu di m adi in sprejemljivi kiparski talent; z vso marljivostjo in z. metod čno spopolnjen m znanjrm, se je zrgrizel v svojo d lo, ki raste od stopnje do stopnje v zrelejših oblikah in zahtevnejših ambicijah. Zelja
po napredku in potreba po udomačenju sodobnih k parskih načel je bila ziasii v Putriho-vih študijskih letih tolikšna, da bj mogla premagati sleherno oviro. Nič čudnega, če so se tovariško združilj mladi absolventi zagrebške in praške akademije, slikarji in kiparji ter pričeli preusmerjati sloven. sko umetnost, da ne bi v času pojemajočih sil impresionizma in ekspresionizma ponovno za-stala,
Putrih si je utrdil svoje znanje in svoje nazore v novem plastičnem stilu na potovanjih »t ^ciii. I'aliji. Švici in Nemčiji. Ko se je vrnil v Ljubljano, si je uredil svoj atelje in pričel uresničevati zamisli, ki se tedaj porajajo v rapred-nih stremljenj1!} nove kiparske generacije. Skupaj z Zdenkom in Bor sem Kalir.om ter deloma še Nkolajem Pirnatom š‘.'ejemo tudi Putriha med utemeljitelje umetnostnega gibanja pod okriljem «necdvisnih».
Putrih se udeležuje prvega nastopa kluba Neodvisnih teta 1937, še bolj pa pomenijo njegova de!a na kasnejših reprezentativnih razsavah jugoslovanske umetnosti eno izmed vodiln h s l sodobnega kiparskega izTaza.
Od vsega počeika stoje voluminozne kiparske masa Putri-hove monumentalne figuralike v znamenju Mai lolov h oblik, na drugi si rani pa obiut m0 v njih značilne arhaistiine tež- „a' nje. izvirajoče iz študija starejše antike, iz podoživljenja pr mame prei-klasične st(pnje kiparstva. Pu rihovj m ški 'n ženski torzi so bili nedvomno živ in neipo Teden izraz iskanja plast čnih vrednot objektivne, dane telesnosti, toda vzpo-recno s formalnim <rrganskim razčlenjev' njem oblik narašča vedno bolj vidno turi nol.a je vsebinsko ž vljenje upodobljene f.gure, njen dušsvni in čustveni značaj, . njen unV.šljeni emocionalni pomen. Kakor hitro obvlada kipar osnovne pr-
vine plastičnega lika in njih vezave, kompozicijo mirujočih in pregibajočih se udov. razmerja sproščenih in napetih sil, v splošnem torej kubično razsežnost detajlov in celote, prehaja nujno k sproščenemu vsebinskemu oblikovanju umet. n-škega izraza. (((Kopalka«, bron, 1939).
In prav na tej stopnji dozorevanja vsebuje Putrih slog še sledeče lastnosti: čut za eiemen-tamo težo masivnih form, čut za slikovito kentrastiranje plastičnih dimenzij, čut za poenostavljanje oblik v mejah zgoraj cznačenega realizma, poseben smisel za lepoto pristnega materiala, prehajanje rustikalno robustne čutnosti v prefinjeno poduhovljenost poezije in linčne mehkobe. Kakor zasanjane idile davne sreče navdajajo človeka ierakotne figur ne žen, prave mojstrovine Putri-hove drobne plastike, ki je pa ne smemo vrednotiti kot običajne študijske sk:ce ali kot dekorativni žanr po želji malomeščanskega okusa, marveč kot umetniško rolnovrednost, kompozicijsko in formalno enako močno občuteno in pretehta, no umetnino. Razume se po sebi, da ima nat in monumentalne skulpture svoje lastne oblikovni zakone; svojo svečano in patetično držo, toda prav za. to bo izžarevala drobna plastika mnogo več neposrednega življenja in osebno intimnejšv-individualno bogatejšega izraza. Sele v toplejšem materialu, v žgani glini, v delih, kakršna So na pr. ((Zena z grozdom«. «Jutro», «2ena s klobukom* «2'ejna», «Po kopeli«, «Duet» je razodel umetnik toliko samoniklega čustvenega doživetja in tolikšno oblikovno dovršenost, da se nam dozdeva Putrihov umetniški navd h v takih delih prava emanacija slovenskega -modernega kiparstva.. Mogli bi občudovati v najnovejših terakotah (((Radovednost«, ((Pozdrav«) ali v ((Bo-
lečini* in «Zeni» — masko v bronu, samo še stilno spcpol-njeno in formalno čistejšo obdelavo njegove kiparske zamisli.
Enako pomembno nr sto, kakor ga zavzemata monumentalna in drobna figuralika akta, pritiče tudj obsežni portretni umetnosti, ki je dosegla vzporedno z deli Z.^nka Kalna doslej nepoznano Višino- v razvoju slovenskega kiparstva. Pia-' Stična modelacija umirjenih in harmonično prehajajočih površin reducira k par.-ko formo na bistvene izrazne ■elemen.e, skrb. n0 iz -gi-baj, č se trdot in suhoparnega naturalističnega trak-tirahje oblik, saj je postala medtem vodilno načelo koropo-zic je. Morda je zbral Putrih svo/e najboljše izkušnje in pridobitve prav na tem področju, v portretu, ki je po prirodi svoje pshofizične kompleksnosti najbolj razgaljeni del človeške duševnosti. V Jej široki testvi izraznih možnosti bi n-menil samo Punči, Ančko, Be-rana, Mihel čevo, ali na pr. Rovška, Magajno, Ellerja, Va-hra. Ušlakrrja, L. Kraigherja, študije otroških glav itd.
L£ta po 1945 pomenijo tuoi Putrihu obdobje obsežnih spomeniških naročil in najinten-zivnejše delavnosti. Monumentalna figuralika osvobodilne borbe in obnove je napela vse umetnikove sile, postavljala nove probleme, ki jih rešuje v kompoziciji, s sredstvi im-pulzivnejših ritmov in širokopotezne kiparske dinam ke. deloma sam, deloma ob sodelovanju Zdenka Kalina in arhitektov. Na prvem mestu je ta kot najobsežnejše delo marmorni spomenik talcem pri Sv. Urhu pri Ljubljani (od 1948 dalje, Zdenko Kalin. arh. Boris Kobe); poteg tega nastajajo bronasto poprsje- talca v Cir':l-Me-todovi ulici v Ljubljani; (1947), bronasti figuri Delavca s kompresorjem in Bombaš ce za ra-prezentančno Vilo na Bledu
(1948), kameniti reltef ((Mladina in d*lo» za reprezentančno vilo pod Rožnikom (skupaj z Z. Kalinom, 19495. reliefi za klubske prostore UDV v Ljubljani in razna druga naročila.
Kakor je Putrihovo delo raznovrstno v snovriem pogledu, kjer pa vendarle prevladujejo figuralna kompozicija, akt, predvsem ženski akt in portret, tako je mnogovrsten tudi material: .kamen, bron, terakota, les, vosek. Stilno bi pa obe-
ležili njegov umetniški razvoj kot trajno prizadevanje po izoblikovanju plastičnih volumi-•nov. kubične prostornosti in strogo kiparske kompozicije. Prvotnemu arhaiziranju, podoživljanju maillolovrkega kubizma sledijo leta povojnega snovnega. realizma tematične stvarnosti, ki se uveljavlja v monumentalni f guraliki, manj v portretu in n kjer v drobni figuraliki, v zadnjem času pa se sproščajo ve . no bolj v dno kiparjeve 'pilotne težnje-'po skladnosti snčob.ie izrazne vre-biae in poenostavljane oblkov-ne elementarnosti.
| ,r- |
' iii-
Karel Putrih
GOSPA VIDA —
Moj odnos do slovenike šole pri nas v Trstu se je uredil ie zeio zgodaj. B lo je takrat, ko je nekdo pobaral mojo teto v ka-ero šolo me bodo vpisali, ali v slovensko, nemško ali italijansko. «Fan-tq smo morali v nemško,» je odrezavo odgovorila tiS ov riške takrat ni b lo, punco pa bomo v slovensko.»
Pri tej odločitvi je potem ostalo. Pričela sem hoditi v CiriLMetodovo šolo na Acque doitu in se že takrat dogrebla do dvoje spoznanj. Tako bom imenovala, čustva in misl., ki so se porajale v duši same po sebi, ker oiroku pač ničesar ne uide. Otrok ume s čudovito natančnostjo tehtati besede. Išče jim pomen iw si do nadrobnosti zapomni posamezne dogodke.
katero šolo b&ste vpisali otroke?! sem nat0 še tolikokrat slišala. Dasi sem bila še nevedna, sem temu vprašanju že pričela razumevati pomen, že me je v s/cu tesnilo' kadar ni bilo na to vprašanje pravega odgovora To je bilo tisto prvo spoznanje do katerega sem se dogrebla. Odkrivalo mi je, da je treba nekaterim materam povedati, v katero šolo naj pošljejo svojega otroka. Drugo pa se je temu pridružilo, ko so prišli v Trst ncrvi gospodarji. Tem je bila naša šola na, Acquedottu na potu, zato ker je bila, preveč v središču mesta. Njena vrata so nam otrokom morala ostati za vselej zaprta. V novem šolskem letu 1918—19 se pouk na tej šoli ni smel več pričeti.
Mi otroci pa smo bili na svojo šolo na Acquedottu navezani, kakor da nam bi bila dom, zato tudi ni mo mogli verjeti da je ne bo več. Ko smo v tistem času hodili v skupinah k privatnemu, ilegalnemu pouku, nas je pot večkrat zanesla tud. mimo naše šole. Kolikokrat smo obstali na ulici v drevoredu. Zazrli smo se v sivo, št rinad-štropno nadstropje in ga dolge trenutke motrili. Zazd lo se nam je, da. se bodo zdaj pa zdaj odprie temnice na oknih. To bo znamenje, da se bo pouk le pričel in spet se bomo znašli vsak v svBjem razredu.
Ali kaj je bilo novim gospodarjem naše hrepenenje? Naj je bilo še tako močno in veliko, ni meglo spremeniti njihove odločitve. Namesto tega, kar smo mi otroci tako težko čakali se je zgodilo nekaj nezaslišanega. Neznane roke so metale skozi okna naše zvezke, kataloge z našimi redi in učne in pov:js‘ne knjige. Drobile so pohištvo, sekale so klopi, pokončavale so učila,. Naše šole tedaj res ni bilo več.
To so liste nadrobnosti, ki sc zdijo same po sebi tako majhna, pa po svojem, pcmu-nu daleč presezajo lame sebe. So nekako d ki nas vseh. Razunermjo boj za našo šolo, ki nas tu na t^h mš h tl h ohranja kot kulturen narod.
Zato se v tem boju nismo še utrudili, čeravno traja skoraj poln h s-o let.
Toda zaradi resnice si moramo priznati, da je v njem vendarle marsikdo omagal. Zvab.le so gi Upe bessde in varij ve obl,ube. Sovr žn k na.ie šole ni pač nikAi m-roval in tudi sredstev ni iz-t b.ral Toda, če ne bi bil to, kar je, bi mu tudi ne b la v nadlego naša šola. K r pa j2 to. kar ji, kaj naj cd njega tudi v sodobnosti pričakujemo razen stremljenje, da iz naše šole izv-bi čimveč slovenskih otrok.
Popolnoma drugače pa je, kadar pridejo izpod peresa, slovenske izobraženke in slovenske mate. e bes ds. ki bi jih lahko napis l sam sovraž-nk slovenske šole.
In take besede sem oni dan Čitala.
Dolgo, zelo dclgo sem slonela nad odstavki: ulzvajati pri-isk na Slovenc;, pa če tiri! s slovenske stran . naj s o-re svojo naredno d' iž ost in naj vpišejo sv je otroke v slovensko šolo je prav tako zgr šeno, kot če to delajo italijanski šov nisti, ker bi to morda za eno cli dve leti prepričalo slovenske s arše, končno pa bi tak ctrok vseeno zašel v italijanska šolo.« Prebi a la sem ta s avek v
m'ilih in naglas, kot da mu ne morem razumeti smisla in pomena. Čeravno je bilo ebe-je jasno. sim si skoraj zaželela. da ne bi bilo in bi tiste besede le pomotoma zdrknile m papir ter se s-mo ar bo pošal le z roko. ki jih 7e cb-likovalu.
Cisto določno sem čutila, da iz srca slovenske matere ni nikoli mcgtl vzkliti :»tl ztevek Vzklil je lahko samo v takem srcu. ki s a ga laž ?« neresnica oropali iskrenega čustvovanja in hotenjai Morda še nikoli tako močna kot v tistem trenutku sem se v sebi zadivila ljudem. ki so se tej neresn-ci, tej strašni potvorbi in zlaganosti uprli.
Potem sem se globoko zamislila nad samo seboj. Za trenutek sem se zagledala, kako hodim po ljubljanskih ulicah 1941. leta. Mudi se mi po opravlcih. v m slih pa ponavljam Prešernove in Lermontove verze. Včasih se nenadno zalotim kako jih iz-govorjam glasno. Za vsako ceno se hočem naučiti ruskega jezika, ker je to jezik Gorkega, Tolstoja, Dostojevskega., Majakovskega, Bboka, Brala bi jih rada v izvirniku. Opajala bi se rada z tneZo-dieznostjo, ki je nima noben drugi jezik. Med neko hajko, ko sem s predstavnikom sovjetske misije Ribaičenkom o tem govor la. mi je rekel, da se splača naučiti sc ruski jezik, ker je jezik naprednega naroda.
O. kako trdno sem. verjela v to. Bila sem podobna
dekletu, ki slepo zaupa in namerno prezre napake nad svojim fantom, zato da bi to ljubezni ne zmanjšalo cene. Dolgo za tem je potem prišlo iztreznjsnje, ki me je potegnilo iz omame. Toda, da nismo imeli ljudi, ki so oikrili suženjstvo, kjer bi marala biti ■ voboda. sovražni pohlep, kjer bi morala biti bratska ljubezen, laž, kjer naj bi bila resnica, bi se morda to nikoli ne zgodilo z menoj, ali pa bi se lem la v strašnem duševnem boju
Človeku pa je vendar resnica nad vse, saj ko je sam s seboj, hoče bi ti do vsega iskren in se prebije do resnice, pa naj bo skr.ta za devetimi gorami. Zato je tud. bilo tembolj grozno spoznanje v kakšno močvaro laži in potvor so nevredni voditelji potegniti ruski narod, v kaj hočejo zapeljati človeštvo.
Kjer pa se je te močvare vasrkalo srce, kjer se je z njo omrež i razum, tam skoraj ni rešita. Le iz take meč-vare pa se lahko potem tudi v srcu slovenske izdbraženke In ma ere. vsem na,šim. pri-tadevanjem v okom. rodi tak s rašni. usodni stavek niz vajah danes pr ti k na Slovence, pa četudi s slovenske strani .. »
Po misli, ki jo ta stavek vsebuje, bi se nikoli več ve smelo ponov ti vprašanje: «V katero šolo boste vpi al. svojega otroka?» Narodno zavedna. čuteča in d bra slovenska mati bi ne smela opozarjati druge ma e e na njeno narodno dolžnos', na to, da je materin jezik v r ljubezni do svojega naroda in spoštovanja do d ugih. narodov, najbel.lši ■ ključ do znanja, ki odpre še tako trdo zaklenjena vrata
Vsega tega, kar so naše žene in matere delale cela de-s-.lletja in kar jim tudi danes narekuje potreba, bi po v e-b.rti tega stavka, po tem, kar je v njem tako ne v gljivo nap sano ne imele delati Zato pač. ker je po vsebini tega s avka popolnoma vs eno, če se sl vensk■ ohok asimilira. če p stane tež~k v pri-sttfn šču ali la :aj Slovencem s .-vrzžni g sp di, ker zanj ni boljšega kruha *
S C venska mati. pa naj bo to izob aženka ali či to preprosta žena, k. js ohr nila svojo razsodnost, pa tako ne m;sli, ona ve, da se bo vprašanje «v katero šolo bDste vpisali svojega otroka?y> prf nas še ponavljalo. In s cer vse dotlej, dokler slednjega našega človeka ne bo pr ve-val pon s, da pripada kul ur-n:mu narodu, da ima na teh tleh kot Slovenec pravico do žlvljen a; dok er bo odk ito ali prikrito sovraštvo nar sprotev 'o naš šoli in ogrožalo naš nerodni obstoj.
MARA SAMSA
Narodna in študijska knjižnica v Trstu
^ zadnjem času je Narodna in študijska knjižnica v Trstu prejela še sledeče knjige:
MUZIKALIJE:
Izbor sonati n za klav.r. r. Ljubljana 1951
Škratje stopicajo... LJ. 1951.	Za Ples in ‘8ro-
Lrt?nZv^rc Ksaver: prem,ia
nlh anTff 8 va* Pet Mar‘Ji-'v ji"1,1'0" 2 antifono v čast sv. Jožefu, v Celju 1951.
KX°r«!-“V1-s"'- ■•»»-
"Tu®■;£	«<«	»	Kla-
“SSE “i«"*« no«*. <=
rmaaino. I. Album (b). Lj. 1951.
IVAN CANKAR IN VISOSKI GOSPOD
Cankarja
Od kod Tavčarjeva antipatija do
Pravdo med obema je zgodovina odločila Cankarju v prid
(Nadaljevanje in konec)
Moti ga zlasti nastopanje želve v noveli, ki se mu ne zdi posebno estetična žival. Razlaga jo z naturalistično literarno teorijo pisatelja, a zavrača jo v imenu lepega na osnovi Lessingovega «Laokoon-ta», Cankarju se poskus v tej noveli, ne da bi deloval na bralca z risanjem groze, ni posrečil, zato tudi novela- v svoji celoti umetniško ni uspela.
V svojem odgovoru dr. Oblak izraža svoje začudenj-e, da je Tavčar skušal dokazati ma-lopomembnost celotnega Cankarjevega dela na neznatni noveli, ki ima sicer sama na sebi tudi svoje kvaHtete, in da se ni posvetil kritiki njegovih velikih del, ki so mu predvsem prinesla literaren sloves, kakor je on sam storil v svojem spominskem članku, Na umetniški vrednosti njegovih spisov pa seveda nič ne spremeni premajhna Cankarjeva popularnost med široko maso, saj je znano, da se je morala umakniti cela vrsta umetnin pod pritiskom moral ustvariti večje umotvore,
malovrednih, pa popularnih del. Namesto, da bi Tavčar v Cankarjevih velikih umotvorih iskal njegovo veličino, pa v neznatnih novelah išče njegove pege. Oblak se sicer ujema s Tavčarjem o škodljivosti hvalisavih kritik, toda ne strinja se z njim, ko odkianja vsako primerjavo slovenske literature s svetovno, kajti tudi slovenski pisatelji so zmožni vstvariti kaj ((evropskega«, kar so n. pr. konstatirali ob Cankarju poleg domačih tudi mnogi tuji resni kritiki. Zavrača Tavčarjevo sklicevanje na zastarele romantične avtoritete, katerih naziranje je veljalo takrat, ko je Kant-Lapla-ceova teorija bila deležna še očitka bogokletnosti. Do Cankarja da je zavzel neko doktrinarno stališče, ki ga moderna umetnost ne prenese. Tudi Lessinge vi zakoni lepega ne morejo Imeti več svoje nekdanje cene. Cankar se svoje umetnosti ni učil pr| njem, ne pri katerem koli drugem poetiku. V svojem delu ni nlkcti ((meglen«, kakor mu očitajo, lemveč vedno dovolj jasen kljub svojemu
simbolizmu. V noveli «Na otoku« se mu je docela posrečilo ustvariti «štimungo», kar je bila zanje glavna stvar. Primero o želvi je uporabil med drugim v svojem ((Gadjem gnezdu« tudi pisatelj Vladimir Levstik, ki ga Tavčar vendar visoko ceni, ne da bi mu jo pri tem očital. Ce so svetovni pisatelji bolje opisovali grozo, nego Cankar, s tem še ni rečeno, da jih mora naš pisatelj kopirati. Tavčar se je bližal Cankarjevi noveli s predsodkom, zato je naletel v njej same napake. Na to repliko Tavčar ni nič odgovoril, šele čez dalje časa je objavil svoj četrti članek, v katerem je vzel v kritični pretres Cankarjevo številko revije «Dom in svet« (1920), Uvodoma najprej z veseljem pozdravlja Cankarjevo knjigo «Moje življenje«, ki je izšla že po ntegovi smrti, in jo ocenjuje kot majhen, a dragocen biser, ki ga je ganil do solz. Vendar pa mu te črtice umetniško kljub temu ne pomenijo veliko, Rajtl Cankar bi bil ki bi bili v soglasnosti s temi črticami. Nato ostro kritizira
objavo Cankarjeve korespondence v spominski številki »Doma In sveta«, ki jo je priobčil pisateljev brat Karlo. V teh pismih da se kaže Cankarjeva nezdrava zaljubljenost v samega sebe in pretiravanje lastne cene. V resnici pa je v njih razodel svoj malenkostni značaj, da dostikrat značaja sploh imel ni. Najhujšo Tavčarjevo jezo pa so v pismih povzročili nekateri krepki izrazi, ki jih je dobrih dvajset let stari pisatelj izrekel na račun nekaterih vidnejših- slovenskih pisateljev. Brani pred njegovo kritiko Antona Aškerca, češ da je onečedil z njo njegov grob, a Funt-ka in Govekarja, da je postavil na sramotni oder, s čimer je zagrešil veliko surovost. Nato napada tudi F, S. Finžgarja zaradi objave nekaterih pisem, ki se tičejo odbornikov Slovenske Matice v Ljubljani. Nazadnje izjavlja, da bodo napadeni Cankarju odpustili njegove napade, odgovorni za to sramotenje pa da bodo tisti, ki so pisma objavili, kajti pregrešili so se zoper stari izrek: De mortuis ml nisi bene' (O mrtvih je treba govoriti samo dobro!).
,V zelo obsežnem odgovoru
tudi dr. Oblak izrazi svoje nezadovoljstvo s Cankarjevo številko «Doma in sveta«, ker ni podala prave pisateljeve podobe. Posamezni prispevki v njej se celo med seboj pobijajo v svojih tezah, ki so jih avtorji strankarsko pobarvali, proti čemer bi Cankar sam protestiral. Odločno zavrača navajanje raz-, nih neslanosti in neokusnosti iz pisateljevega privatnega življem nja ter nekatere trditve, ki bi utegnile napraviti vtis, da Cankar ni bil značajen. Objava pisem je bila morda zares prezgodnja, vendar pa imamo v slovenski literarni zgodovini že podoben primer take objave. To je v delu dr. Ivana Prijatelja «Janko Kersnik m njegova doba«, v katerem je avtor nagomilil celo kopico zasebnih pisem fino čutečega esteta Levca in drugih, ki so ob času objave še živeli. In vendar ni nihče, tudi Tavčar ne, takrat grajal navajanja psovk, s katerimi so se obkladali nekoč razni ugledni možje iz slovenskega literarnega in kulturnega življenja in si očitali surovost in neznačajnost. Ti Levčevi dopisniki so rabili še vse drugačne priimke, kakor pa jih je rabil 22-letni Ivan Cankar. Celo Tavčarja samega imenuje Levec nekje «brezznačajneža», dasi ta zaradi tega ni protestiral. Spričo tega ni na mestu, če sedaj tako neodpustljivo zameri Can-
karju njegove nesalonske izraze. Človek zato prihaja do prepričanja, da se ni motil neki člankar v nekem ljubljanskem dnevniku, ko je Tavčarju oponesel njegovo osebno mržnjo do Cankarja zaradi nekega njemu neznanega dogodka, ki je najbrž povzročil njuno napeto razmerje, oz. vsaj na Tavčarjevi strani. Drugače si dr. Oblak ne more razlagati dejstva, da se Tavčar zaradi peščice Cankarjevih dijaških pisem tako razburja in rabi pri tem pretirane izraze, češ da je bil surov, hu-
janost, in izjavlja v imenu Cankarjevih prijateljev, da. nima nihče izmed tistih, ki so sokrivi za surovost tiste dobe, pravice, da bi Cankarju očital podivjanost in neznačajnost, kajti ravno on se je boril zoper tiste nezdrave razmere. Prav zato pa je bil tudi velik značaj. Nazadnje postavi dr. Oblak trditev, da so ravno Cankarjeva pisma najboljša stvar, kar jih je objavljenih v spominski številki «Doma in sveta« iz katerih bo črpal bodoči literarni zgodovinar važne podatke za
FRANGE DOBROVOLJC
doben, osebno nadut, itd. Tistih nepremišljenih izrazov ni jemati tako tragično, saj so to besede komaj dvajsetletnega mladeniča, napadeni ljudje se pa tudi zato niso razburjali.’ Cankarjevo zabavljanje je bilo le njegova reakcija na nezdrave razmere v slovenski javnosti zadnjih devetdesetih let preteklega stoletja, ki so pomenila zelo surovo dobo, polno medsebojnega zmerjanja in očitanj. Nato dr. Oblak z namigava-njem na dr. Tavčarja stavlja nanj vprašanje, kdo je bil sokriv za tedanjo splošno podiv-
razumevanje Cankarjevih del.
V tej polemiki, ki je trajala skoraj pol leta, je dr. Oblak v svojem zagovoru Cankarjeve umetnosti docela zmagal, Tavčar pa se poslej ni oglasu več k besedi. Moral je spoznati, da sta ga njegov vehementni temperament in osebna zamerljivost zanesla predaleč; mladi rod ga je prerasel in zmagal, kajti zgodovina je razsodila to dolgo pravdo Cankarju v prid, na njem pa je ostala pega, ki je ne bo mogoče zbrisati.
I I 1“ l J 1“	Vremenske motnje, ki smo	jih
l/ Lr L KR L	že včeraj napovedali, 50	do-
_ | |\ LlVI L	ssg1« naše ozemlje. Tudi za	da-
nes napovedujejo oblačnost z možnostjo padavin. V krajih nad 1.200 metrov bo snežilo. Včeraj smo imeli v Trstu najvišjo temperaturo 10.6; najnižjo pa 3.2 stopinje.
STRAN 4
4. JANUARJA 1952
ZADNJA POROČILA
k *
||
ll	jif			i-	
					
m		1			M!
ii	1	II!		|	§
			1	ii	i|
Vzhodnonemški ministrski svet
odobril osnutek za splošne volitve
Adenauerjeva mešana vo i'na anketna komisija «nekonslna in smešna* Predložen zakonski osnutek naj bi jamčil popo'no svobodo misli in izražanja Wirlh zahteva izpustitev po iličnih pripornikov sovjetske cone
Mnenja treh pottii voditeljev zahodnoberlinslietfa parlamenta
BERLIN, 3, — Ministrski svet Vzhodne Nemčije je danes raz* pravljal in odobril zakonski osnutek za splošne volitve v Vzhodni in Zahodni Nemčiji, o čemer so že sinoči objavili u-radmi izvleček.
Podpredsednik ministrskega sveta Walter Ulibrichit, ki je o-benem predsednik komisije, ki se je pečala z izdelavo zakon-' *kega osnutka, je v svojem poročilu dejal, da -je ((Adenauerjev poslus o nujnosti ustanovitve volilne anketne komisije, sestavljene iz brazilskih, paki-stansk.h, islandskih in holandskih delegatov nekoristna in smešna« Nadalje je podpredsednik dejal, da predložen zakonski osnutek jamči popolno svobodo misli in izražanja v celi Nemčiji, poleg tega pa zagotavlja vsem kandidatom v bodoče dižavne skupščine po-polno svobodo gibanja na o-zemlju Vzhodne in Zahodne Nemčije. Po obravnavi zakonskega osnutka je ministrski svet Vzhod!ne Nemčije predložil osnutek ljudski zbornici v odobritev. Ni še znano, kdai se bo zbornica sestala.
. Bivši ne miki kancler Wirth ie zahcdnonemški telegrafski agenciji «I>PA» izjavil, da je voditelj scvjetske nadzorstvene komisije v Berlinu general Cujkov v razgovoru obljubil da je pripravljen pregledati seznam političnih pripornikov sovjetske cone, katerih izpustitev naj bi zahteval bivši kancler. Razgovoru med Wirthom m Cujkcvom* je prisostvoval tudi sovjetski poslanik Semjo-nov. Wirtb je nadalje dejal, da sta general jn poslanik izrazila svojo željo, da bi crišlo do splošnih nemških volitev.
Wirth je govoril tudi o Schu-manovem načrtu in dejal da fco v najkrajšem času objavil s tem v zvezi svoj memorandum. V plavnih obrisih ne nasprotuje Schumannovemu načrtu. vendar je izrazil željo, da bi od strani federalnega nemškega parlamenta vstavili v načrt postavko, ki izključuje povratek k »Izkušnjam, ki so enake načrtoma Dawie= in Yo-ung». Spomnil se ie nadalje na ,e kot kancler bil na vSf*? s Stressemanrm, s katerim -je vzpostavil dobre odnose s Francijo.
Voditelji treh frakcij zahod.
rez*™!’**8® 1Darlarr,enta so z rezervo sprejeli zakonski osnu..
tek o splošnih nemških volit-
kt ga je' vžerai objavila
s federalno vlado. Izvajanje besedila mora jamčiti reoLhodno mednarodno nadzorstvo voli. tev». Glasnik socialdemokratske stranke Neuman pa je poudaril nujnosf tega jamstva in s/poro. čil, da bo njegova, stranka zavzela uradno stališče na današnji parlamentarni seji. Tu<Ji voditelj liberalne demokratične strarike Schweni'Oke je o vzhod, nonemškem zagonskem osnutku dodal svoje mnenje. Dejal je, da vzhodni načrt ne daje nobenega znaka, na podlagi katerega bi bilo mogoče sklepati, ca vlada sovjetskega področja namerava hcatfi po potj demokracije. Poleg tega »e vzhodnonemški zakonski osnutek raoli. kuje od volilnega zakona wei-marske republike v tem, da dovoljuje množičnim organizacijam predložitev svojih kandidatov.
:i
-ii »iti i.
u _-... lil
i lili
i m lil;
imnnnniiiiiiii mn nnnmtii iTinmi n nnmiitiiiiiinirmmimwiHwmwi*r°,iif Trnrtf^^irnn1!  .  1 mnmn^nMnmBiimuMiimunma
RADIO
Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cone Trsta: 14.00:
Haydn: Simfonija v D-duru op.
101 nazvana ((Simfonija stenske
ure«. Trst. II.: 20.30: Tržaški kulturni razgledi. 21.30: Slavni pianisti in violinisti. — Trsi I.: 13.45: Melodična mavrica. 21.00: Prenos simfoničnega koncerta iz Verdijevega konservatorija v Turinu. — Slovenija: 14.00: Igra Študentski plesni sekstet.
Mesto Chinjou na Južni Koreji je bilo 24. septembra lSso, ko so ga čete OZN spet zavzele, do 60 odst. porušeno; 60.000 prebivalcev je bilo brez strehe. Danes, po več kot letu dni, je del mesta spet obnovljen, vendar bo trajalo še dolgo, da bodo zaceljene vse rame, ki jih je povzročila napadalna vojna. Na sliki sc begunci iz Seula, ko sorejemajo na začasnem občinskem uracu živilske nakaznice. Velika večina riža, ki ga delijo na Koreji (riž je glavna hrana) je dar držav članic OZN. (Foto OZN)
38 mrtvili. 92 ranienih
zaradi potresa v Turčiji
ANKARA, 3. — V pokrajini Ersorum so zabeležili močan potresni sunek, ki je zahteval veliko smrtnih žrtev in povzročil ogromno materialno škodo. Pokrajina se nahaja v vzhodni Turčiji ob perzijski meji. Do potresa je prišlo v jutranjih urah Trajal je 20 sekund. Poročajo, da so potresni sunk' zajeli1 15 vasi. Po zadnjih vendar se ?di še nepopolnih vesteh je pri potresu izgubilo življenje 38 oseb, 92 pa jih je ranjenih. Porušenih je tudi večje število hiš.
Naknadno smo izvedeli, da večje število žrtev še niso našli. Sedem vasi je popolnoma uničenih, štiri pa le delno. Poleg tega se je nesreči pridružil tudi mraz. Danes so v pokrajini Er-sorum zabeležili 32 stopinj mraza. Pokrajina je pol metra na visoko pokrita s snegom.
Potresne sunke so zabeležili tudi v drugih pokrajinah predvsem v Sarmunu ob Črnem morju. Nesreč in poškodb niso zabeležili.
Doslej so v ersorumsko bolnico pripeljali 5Q ranjencev. V ponesrečene kraje so odšli zdravstveni oddelki in konjenica, ki skrbi za zvezo.
iHlfa
is
TKII]§TIM-§1'AL 2:1
vah
HVzh<?dne Nemčije.“v^tT-
iei ’ »emokri Ftiarske sira r w» Lemmer je dejal: .Vsebina tega zakonsk^a osnutka je taka. d; , i ne prišlo težko do fborazum®
teli demolkristjarske
Sovjeti izdajajo načela o skupni obrambi
;	3- ~ Utvinova smrt
je bivšega predsednika državne ga sveta Paula Boncourja Pripravila do tega, da je objav 1 nekatere svoje spomine ra ru-skega diplomata, ki oa ie snn-
koSeimrt 1926 "a
konferenci za razorožitev. Litvi
raznravah	£r9dstavnik*Pri
° ^Seh važa-iejših ev-rop^kih vprašanjih kakor tudi o odnosih med zahodnimi drža-
mhmpau,RRUf^°' V ^ojih spomi-?,„jnau| B_oncour poudarja med
dveh političnih form, ki so se porodile v Litvi-
telil «?!? t i° ^ kasneie vodi-2>rezrHU 2veze P°P°lnoma ™vi -, nov le b‘l namreč suw,n‘v nujnosti- da se uvede sistem skupne obrambe katere-
mu,Traht\1938,VM0nak0^^:
i« i 5SM5g-«
» a«lka«s,--:
francoske zasedbene v i etn a mu osvobodile
čete
Triestina, ki jo je na božično nedeljo rešila megla, si je priborila dve krvavo potrebni točki - Najboljša tekma Tržačanov v tej sezoni - Dva gola iz enajstmetrovk
PRVI USPEH BEOGRAJČANOV HO S. REMU
Crvena zvezda - Rever 49:33
Vlačilec .Jurmoii1 KINO ! " našel „Flying Enterprise"
Ladja se je nagnila za 80 stopinj Kapitan že šesti dan popolnoma sam • Odklonil je poziv svoje žene, naj zapusti ladjo
“"•'■■'iiiiiiiiiiimiiuiiiinimim
Da je megla rešila Triestino gotovega poraza na, tekmi z e-najstorico Spala v nedeljo pred božičem, ki je bila prekinjena v začetku drugega pclčasa, je danes potrjeno dejstvo. Spal je igral veliko bolje, bal je v vodstvu in bi verjetno še zvišal rezultat. Iriestina je zapustila takrat kar najsdabši vtis ir» vsi gledalci so se pošteno oddahnili, ko je sodnik prekinil neenako borbo.
Včerajšnja Triestina pa je veliko štsvalo občinstva zadovoljila. Napad je deloval, izvajal krasne prodorne akcije, vendar do strelov — kronična bolezen Triestine — ni prišlo. Edini, ki fe sUreljaJ, je ibil Cic-carelli. katerega je trener Pe-razzolo postavil na levo zvezo na mesto obolelega P?trozizija. Svoje nalogo je mali Ciccarelli dovršil odlično, tako da je lahko trener zadovoljen s svojim poskusoir. Brez strahu lahke trdimo, da je bil Ciccarelli od v s'-h dr- sedaj preskušenih zvez dal tč najboljši.
V napadu sta I'piro in Peta. gna tudi zadovoljila, medtem ko je Bcscolo ostal nekoliko v temi, zaradi svoje trmaste o-sebnosti. Kotf krilo je hiter in tudi dri bi ing mu ne manjka, verfdar je marsikatero ugodno priliko zapravil, ker je pač hotel osebno nritl do gola. Kar se tiče De Vita, pa smo mnenja, da zaenkrat ne spada v prvo moštvo. Pokazal je sicer več dobrih stvari, vendar je tuai po svoji krivdi marsikaj zapravil. Predolgo zadrževanje žoge je njegova največja napaka in prav i!o škoduje hitrim protinapadom, ki jih tržaški igralci kar pogosto uporabljajo in ki so njihovo najljubše orožje.
Obramba je svoje delo izvršila zadovoljivo. V začetku tekme so bili sicer vsi, tudi Begni in Belloni, negotovi, vendar so se kasneje znatno izboljšali. in postaji n r prodor Pn zid za hitri napad gestev. O Nuciariju ni treba nitij govoriti, saj je znan kot odiliič?n vratar in vedno reši Triestino hujšega. Tudi včeraj se je izkazal s svojo o. hrambo, k jr navdušila vse gle. dalce.
Sodeč po včerajšnji tekrri, bi lahko sklepali, da s« je Triesti-na pod novim trenerjem veliko izboljšala- So ie napake (streli na gol), vendar upamo, da b -do igralci sčasoma tudi to bolezen preboleli,
Enajstoriea Spala ie y celo
d odlična ekipa in si svoje me-
sto v lestvici popolnoma zasluži. Njen napad ie hiter in tijdi strelcev i:e manjka. Včeraj je pač našla v svojem nasprotniku borbenega tekmeca, ki se je močno postavil v bran in istočasno napadal, da bi vsaj delno zabrisal slaoi vtis, ki ga je zapustil v prvi, zaradi rr/tgls pre. kinjer' fekroi.
Tcino ob napovedani uri je dal sodnik Silvane iz Torina znak za začetek. Spal gre v napad, vendar Triestina takoj odgovori in Bugatti . mera že nastopiti. Igra. je hitra, ker hočeta oba nasprotnika preiti v vodstvo, toda obrambi brezobzirno čistita. Nervoza vlada na igrišču, kajti halfi razbijajo akcije in ne zalagajo preveč svo. jiih napadiov. Toda to sčasoma izgine in borba postaja ostrejša. Na vsaic način je Triestina nevarnejša in Ciccarelli ter drugi z močnimi streli preizkušajo nasprotnikova vrata. Bu-gat’ti ji steče naproti, toda Ispa-ro je hitrejši in jo pošlje proti mreži. 2oga bi svoj cilj gotovo zadtela, da je ni Mscchi ustavil z roko. Enajstmetrovka. Strelja Zorzin in žoga, kljub Buaattije vernu letu, trešči v mrežo.
Spal jezno odgovori, toda Nu ciari se hrabro vrže pod nog* nasprotnikovemu napadalcu in žogo očkbije, medtem ko napadalec pade na tla. Sodnik zapiska in s prstom pokaže na enajstmetrovko. Pritožbe igralcev Triestine ne omehčajo sodnika, ki vztraja ori svojem sklepu in Colcmbi z močnim strelom izenači z£f svojo enaj-storico. Tu bi dodali, da nihče nj znal obrazložiti, zakai je s"dn-ik deikretiral enajstmetrovki. Mnenja smo. da o enajstmetrovki ne bi smelo biti niti govora.
Zadeti v živo so se Tržačani spravili v napad, toda obramba Spala je zlepa ali zgrda neusmiljeno čistila. Triestina je bila s&lno pod vratir.j gostov, ko je v 33’ dobil žogo Boscclo, s katero se je hotel prebiti na boljši položaj za strel. Branilec Mačehi pa mu je priSel naproti in ga surovo podrl na tla. Soanik j« zapiskal in de-kretirai kazenski strel. Strelja Ispiro, ki krasno poda Begniju in ta z mečnim strelom pretrese mrežo gostov, kljuib poskusu obrambe presenečenega vratarja.
Za kroniko bi tu lahko končali. kajti v drugem polčasu je igra pcetala zaradi trudnosti
igralcev počasnejša. Tu in t;,m
so napadalci rbeh strani izvedli nekj akcij, k; pa so se vedno zaradi odpora obrambe razblinile v nič.
HOKEJ NA LEDU
Švica B - Italija 4 - 1
BEKN, 3. — Na današnji tsk-.mi v hokeju na ledu med švicarsko B-reprezentanco in prvim moštvom Italije so».Svicar-ji pokazali mnogo boljšo igro in zasluženo zmagali s 4:1 (2:1. 1:1, 1:0). Edino v drugem polčasu so bili najboljši italijanski hokejisti kolikor toliko enakovredni partnerji.
# * *
NEW YORK. 3. — Rev. Bob Richards, najboljši skakalec s palico na svetu in prvak ZDA v deseteboju, je dobil nagrado «James Sullivan« za leto 1951. Nagrada je določena za vsakoletnega najboljšega ameriškega športnika. Na drugo mesto v nagradnem natečaju se je plasirala igralka tenisa Mauresn Connolly. ki ima kcir.aj šestnajst let. Bob Richards ima 25 let, je protestantski duhovnik in profesor teologije na univerzi Laverne v Kaliforniji.
BUENOS AIRES, 3. — Bevi laccjua in Sacchi, pavi profeiio-nalskj svetovni prvak v zasledovanju. urugi amaterski svetovni prvak v sprintu, sta zmagala v glavnih točkah sporeda kolesarske prireditve v Buenos Airesu. Sacchi je anagal v sprintu; čis zadnjih 20p m: 13.8j Bevilacqua je zmagal v avstralski dirki na 4000 m v času 5:27.0 Dve sekundi za njim je prišel na oilj Ferdi Kutoler. Bevilacqua je zmagal tud; v kriterijski vožnji na 30 k.m <90 krogov) kjer je zbral 33 točk.
tf * i>
PARIZ, 3. Holandski boksar, ski prvak srednje kategorije Luc Van Dam ss bo 19. januarja v Paiais des Sports v Parizu srečal s Francozom Claude Milazzcm. Milazzo si' je prico^ ril «Cea-danov pasa in fe največje mlado upanje francoskega boksa.
Sjl ♦ Jjl
CHICAGO, 3. —- Predsednik ameriške namiznoteniške fede racije James Shrout je izjavil, da ZDA ne bodo sodelovale na svetovnem namiznoteniškem prvenstvu, ki se bo začelo 1. februarja v Bomba.vu. Včeraj so nekatere agencije in listi javili. da bo ameriška repiczen-tanc.i odšla v Bomfcav.
BENETKE, 3. — Košarkarsko moštvo Crvene zvezde, ki se vrača s turnirja v San Remu, kjer ni dalo pričakovane igre, je danes v Benetkah premagalo domači Reyer s 46-35 (22-20).
Jugoslovansko moštvo je zmagalo prepričevalno in brez ugovorov, zlasti po zaslugi odlične igre Geča in Dem?arja, ki sta tudi člana državna reprezentance. Proti koncu je vstopil v igro tudi Popovič, ki je še bolj povečal premoč Beograjčanov nad domačini.
Po desetih minutah uravnotežene igre je Crvena zvezda vzela igro v svoje roke in je do konca ni več izpustila. Toda šele v drugem polčasu se je Beograjčanom posrečilo izraziti to premoč tudi v točkah.
Crvena zvezda: Popovič (1), Gec (11), Sokolovič (1), Ka-lember (7). Demšar (9). Jovanovič (2), Curči' (15), Nešič, Blagojevič, Godzič.
Reyer: Marsico (4). Montesco (11), Geroli (3), Minetto, Baret. ta, Fagarazzi (5), Campanini (5), D? Biasi (1), Dal Zotto (4).
Sodnika: Penzo in Stefanutti iz Benetk.
Granata; Krieziu, Formentin, Arce, Amadei, Masoni.
RIVER PLATE: Carrizo; Ra-mos, Soria; laccno, Venini, Ferrari; Vemazza, Pizzuti, Gomez, Labruna, Loustou.
V drugem polčasu ;je Casari-ja zamenjal Drecssi ki pa je pet minut pred kcncem igre moral zspustiitj igrišče; do konca je igral v vratih Granata. Martire je po odmoru zamenjal Arcea. Koti; 5 za Napoli, 4 za River Plate. Gledalcev 10.0Q0, inkaso trije milijoni.
Strelci: v prvem polčasu Labruna (RP) v 25. min., v drugem polčasu Gomrz (RP) v 10. mn. in Martire (Napoti) v 27. min.
River Plate-Napoli 2:\
NEAPELJ, 3. — Argentinsko moštvo River Plate je danes premagalo Napoli z 2:1, prvi polčas 1:0.
Argentinci niso pokazali nič posebnega in niso izpolnili velikega pričakovanja publike, ki se je nadejala lake visoke zmage gostov nad domačim moštvom Med njimi -ie nekaj zelo dobrih igralcev kot Labruna, Loustou. Iacono Soria, vendar so večinoma srednje dobri nogometaši, ki pa so zelo vigra-ni in družijo razmeroma dobro tehniko s smislom za kolektivno, praktično igro, iz katere tu in tam izstopajo v:rtuo-zni posamezniki.
Zmaga nad nekoliko oslabljenim neapeljskim moštvom ni bila ravno lahka. Argentinci so v vsakem polčasu gospodarili na igrišču za četrt ure — od 15. do 30. minute prvega polčasa in od 5. do 20. minulte drugega polčasa, ko so tudi dali oba gola, sicer pa je bila igra odprta in izenačena.
V zadnji polovici drugega polčasa so domačini stalno napadali in poskušali izenačiti, vendar se jim to ni posrečilo.-POSTAVE:
NAPOLI:	Casari; Deifrati,
Cerna'chi; Scopigno. Gramaglia.
Ameriški olimpijci
odpotovali v Evropo
NEW YORK. 3. — Ameriški olimpijski reprezentanti za alpske discipline so včeraj odpotovali iz New Yorka v Zuerich, od koder bodo odšli v Murren, kjer bodo nadaljevali trening do odhoda v Oslo. Trener ameriških alpskih smučarjev, od katerih si nekateri obetajo presenečenj (zlasti od žensk) na letošnjih olimpijskih igrah, je nekdanji svetovni in ol.mpij-ski prvak Emile Allais.
Dvanajst izbrancev, ki bodo v Oslu zastopali ZDA. je: Sara Naldlinger, Imogene Opt<?n, Katy Rodoliph, Suzanne Harris Rviting, Sandra Tomlisc-n, Bet-ty Weir, Richard Buek, William Beck, Verne Good\vinm Jack Nagel. Darrel Robinson in Jack Reddish. Jeanette Burr in An-drea Mead (največja ameriška nada) sta že nekaj tednov v Evropi.
^ # •
UELZEN, 3. — Romunski nogometaš Istvan Balcgh je preko Madžarske, sovjetskega področ jia Avstrije’ in CSR pribežal v Zahodlno Nemčijo, kjer je pro. sil za azil. Balcgh, ki je star 39 let, je bil dvajVt let vratar naj-bcl 'Sih romunskih klubov in večkrat član državne reprezentance.
# *
TRENTON, (New Jersey), 3. — Športna komisija iz New Jerseya je z neko zavarovalno družbo sklenila zavarovalno polico, ki zagotavlja pdškodnino 5.000 dolarjev družinam boksarjev, ki bi umrli zaradi poškodb na ringu. Polica predvideva tudi odškodnino do 500 dolarjev za zdravniške stroške ranjenih boksarjev
LONDON, 3. — Medtem ko se vlačilec «Turmoil» vedno bolj bliža ladji «Flying Entre-prise», je ladja v vedno slabšem položaju. Ko je bila včeraj nagnjena za približno 60 stopinj, se je danes nafenila že za 80 stopinj, zlasti kadar vanjo udarjajo valovi z beka. Morje okoli ladje je še vedno močho razburkano in veter piha z nepojenljivo sdlo. Na ameriškem torpednem rušilcu «John Weieks» pripravljajo spust rešilne ladijice. da bi rešili kapitan® Carlssna v primeru, če bi se ladia nenadoma potopila in da bi Carlsen skočil v morje.
Kapitan je že šest dni v neprestani borbi z valovi, napori, nespečnostjo in drugimi nepri-likami. ki se pojavljajo na l'ej tako dramatični odiseji. Vsi mornarji so ladjo zapustili ter se kapitan na njej nahaja pc-polnonia sam
V borbi s> časom se bliža pomoč ponesrečeni ladji. Po razburkanem Oceanu se iz Fal-moutha z vso naglico bliža e-den najmočnejših in najhitrejših rušilcev na svetu «Turmoil», ki mu poveljuje kapitan Ted Parker, mož, ki je znan po svoji močni volji in v fem soroden kapitanu Carlsenu. V pristanišču Falmouth je Parker znan kot človek, k.i nikoli ne zapusti ladje. Iz teiga razloga sklepajo, da bo s svojim poskusom nadaljeval pot s polno paro in da bo «Flying Entre-priso) našel kmalu po današnjem sončnem zahodu. Rušilec «Turmoil» bo takoj ob prihodu prižgal vse svoje reflektorje, nakar bo skupina mornarjev odšla na krov ponesrečene ladje. da reši vrvi za priklop k rušilcu. Obstajajo ranepja, da bode vremenske neprilike prisilile rušilec, da bo šele z jutranjo zoro ali morda tudj kasneje priklopil ladjo kapitana Carlsena.
Mornariške oblasti menijo, da bo največ ja nevarnost za ladjo predstavljal trenutek, ko bo priključena vlačilcu, kajti lad-jin tovor se je premaknii na eno stran. Ko bodo ladjo pričeli vlačiti se Ibo verjetno še bolj nagnila.
V včerajšnjih poznih popoldanskih urah je skušala ameriška torpede vka «John Weeks» rešiti živež in druge salo ge s ponesrečene ladje, vendar jia uničenji dveh šibkih jeklenih vrvi mei cberr.a ladjama preprečilo nadaljnje reševanje.
Kapitan. Carisen, kj je odklonil poziv, naj zapusti svojo ladje. kakcr tudi po-ziv svojtr žene, je clan^s preko radia sporočil vecC, da je položaj ladje neizpremenjen.
Karavana sovjetskih ladij v Sueškem prekopu
PORT SAID, 3. — Za jutri pričakujejo v tukajšnjem pristanišču 34 sovjetskih ladij. Floto bo sestavljalo 33 ribiških ladij in ladja spremljevalka. Z egiptovsko vlado je namreč sovjetska vlada sklenila sporazum. da b0 ladjevje tamkaj pristalo ter na to nadaljevalo svojo pot Po' Severnem Ledenem morju do Vladivostoka, ker je morska pot preko Severnega tečaja precej zamrznjena. Ladje bodo nadaljevale svojo pot v Vladivostok po Sredozemskem morju, Rdečem morju. Indijskem oceanu in Pacifiku. Prehod vseh 34 ladij po Sueškem prekopu bo trajal najmanj en dan. Doslej je to najštevilnejše ladjevje, ki potuje iz Baltika v Vladivostok.
pred fanrednutenjem
v Budimpešti
DUNAJ. 3. — Madžarski radio je v posebni včerajšnji oddaji sporočil, da ie Budimpešta postala (tprava norišnica# zaradi razširjajočih se vesti o razvrednotenju. Radijski komentator je dejal, da prebivalstvo kupuje tudi nepomembne stvari, ker je kakšen «an«lo-
2 me riški agent» dejal, da bodo bankovce po 100 fjorinov vzeli s prometa. Ze nekaj dni skušajo ljudje potrositi ves svoj denar.
Ameriška pomoč Indiji
NOVI DELHI, 3. — Z dobro obveščenih krogov so sporočili, da je ameriška vlača sklenila nuditi indijski vladi finančno pomoč' v okviru programa za tehnično sodelovanje. V tem smislu bodo v najkrajšem času v Novem Delhiju podpisali tozadevni sporazum. V indijski prestolnici so že dalj časa pogajanja. Fredvd:ev?n' <i-c— -zum bo obširnejši in popolnejši od vseh dosedanjih št.r h s.Joia-zumov, ki jih je Indija podpisala in ki se ne nanašajo samo na tehnično ampak tudi na finančno pomoč'. Po drugi strani bp poslanik ZDA v Novem Delhiju BotvIc® 15. januarja odpotoval v Washington, kjer bo o tem obvestil svojo vlado.
Cripps v Curihu
CURIH, 3. — Bivši kancler zakladnega ministrstva Stafford Cripps je prispel v Curih, kjer se bo zdravil v neki zasebni kliniki.
Poslabšanje vremena
v Franciji in Aogli|i
LA RCCHELLEr (Francija), 3. — Ze četrti dan divjajo oj francoski obali močne nevihte, ki ovirajo vodn; promet. V Bouiognu je ve.er dosegei hitrost 65 km na uro, medtem ko so v Le Havreu zabeležili p :s -mezne sunke, ki so znašali tudi 90 km brzine. Veter je poškodoval precej hiš. Občutna škoda je bila prizadejana zlasti na dimnikin. V Parizu je precej ljudi ranjenih zaradi padcev strešne opeke.
Ribiški čolni jz pristanišč ob severni in zahodni oba'i so včeraj odpluli na morje in se vrnili, ne d3 bi kaj ulovili. Cena ribam se je v zadnjem tednu precej zvišala.
Na železniški progi med Ca-laisom in Bulognom je veter nenadoma odkril nekaj vagonov, Potniki so se ir.- čn0 prestrašili in skušali 'skrčiti s’-ozi okno iz drvečega vlaka. Železničarji so (Vlf Js ob pravem času ustavili in prepreč il nesreče. Tudi na pariškem letališču je veter močno pihal in onemogočal delovanje gasilcev.
Iz Anglije nor'5“'0 o D^lab-šanju vremena. Na Škotskem je čez noj padl0 precej snega. Od severa in severovzhoda piha mrzel veter, ki je v večin) angleških predelov znižal temperaturo.
O.
T.
V T K N r I
Rossetti. 16.00: «Ana, vzemi puško!«, B. Hutton in H. Keel. Excelsior. 16.00: «Včeraj rojena*, B. Cravvford in W. Holden. Nazionale. 16.00: «Stražniki in tatovi«, Tot6 in Faurizi.
Fenice. 16.00: «Ljubezni nimam, toda...», Rascel, G. Lollobrigida. Filodrammatico. 16.00: «0 kej, Neron«, W. Cfciari in J. Trost. Arcobaleno. 15.30: »Nocoj se zabavajmo!)), D. Kaye In T!erney. Astra Rojan. 16.30: »Amerikanec v Etonu», Mikey Rooney. Alabarda. 15.30: »Neptunova hči« Ester VVilj ams, Red Skelton, Armonia. 15.30: »Kaznjenec*.
Toso in F. Marži.
Ariston. 16.00: «Beg v 5as», VVright in David Niven. Aurora. 15.00: «Bese<fe In glasb* June AUyson Gene Ketfy-Garibaldi. 15.00: «Sirastno pr1®1 Kovanje«, J. Carrol In Ideale. 16.00:	«Rjava P0*1’. 11
OHara>
Impero. 15.00: «stirje v entnl
jeepu«.
Italia. 16.00: «Nedokončan PIeiSl M, 0’Brien in Cyd Chariss«' Kino ob morju. 16.00: sami».	-V
Moderno. 16.00: «Zavojevald *•“ mifc morij«, Wayne,
Savcna. 15.C0: «Stara Ka'1'0?
nija», B. Stanwyck in Viale. 16.00: »Šerifova hCl», Dayley in Ana Baxter. . Vlttorlo Veneto. 15.30: «7.
niški polk v napadus. E. F1?1'" Azzurro. 16.00:	«Krokodll	n
Piavi*.	.
Belvedere. 16.00: «Krvolo£nl BI« M.arconi. 15.30: «Nevarna leska«, B. Hutton, de CorWv* AJassimo. 16.00: «Kaprolu Uj3Ja" plavolaske«, D. Porter.
Novo Cine. 16.00: «P?tru!ja “ ustraSn h«, James Cagney. Odeon. 16.00:	«SUka	Jfnnl
J. Jones in E. Barrimore. -Radio. 16.00: ((Indianapolis®*
Gat>Ie-	AIU
Vittoria. 16.00: «Večnl spor», nabella in Fernand Ledou*’
h
RADIO f
.1
<: « .% K t (t s* V ■*
PETaK, 4. januarja 1952
F<jro£ila ob 7.00, 13.30, l9'45 23.05. 7.15 Jutranja glasba, ■j’'
Lahka giasba. 14.00 Haydn: »■ fonija v D-duru op. 101 naj*'
»Simfonija stenske ure«. včeraj d.o danei. 14.35 glasbene zgodbe. 18,00 Jules e senet:	Baletna glasba iz
»Le Cid». 18.15 Radijski 18.30 poje sopranistka Erna 19.00 Fopularne skladbe.
Glasba za lahko noč.
KDAJ BODO PRODAJALI AMERIKO ?
..Vzorno mesto" Greembeld na prodaj
WASHINGTON,' 3. - Severnoameriška vlada je sporočila, da prodaja neko mesto. Gre namreč za »vzerno mes o« Greembeld (Marylana), ki leži približno 20 km oddaljeno od -Vvr-shingtona. V njem se lahko naseli osem tisoi' prebivalcev. Prodajna cena znaša 8 milijonov 971.000 dolarjev.
Greembeld je eno od treh ta-koinvenovanih vzornih mest, ki jih je severnoameriška vlada zgradila okoli 1940. leta. da je omilila brezposelnost. Celotna gradnja je stala 13 milijon v dolarjev, kliub temu pa je vlada pripravljena prodati jo skupini bivših bojevnikov za manj kot 9 milijcnov dolarjev.
s-t St #
PAPTZ. 3 — Prački rPdio ie sporočil vest češkoslovaškega ministrskega predsednika Znp -
točke ga, da bodo Ceškcslovr. ška. Poljska in Madžarska pričele graditi prekope, kj bodo vezaji Baltiško in Cmo m^rie
'i k » r 11.
7.15 Napoved časa in V°
7.30 Jutranja glasba, ll-30.^# ba iz revij. 12.00 Sodobna ja. 12.10 Za vsakega nekaJ-Poročila. 13.00 Glasba P° lrLe
14.00 Poročila. 14.15 Dnevni V gled tiska. 17.30 Plesiia /‘pVe
18.00 Glas Amerike. rfavelovl skladbi. 18.45 v. ,„11
glasba. 19.00 Anglešč na P° rclas-— 1. lekcija: r.ato komorna ba. 19.45 Poročila. 20.00 fr.ituf
Tržaški W -*•*■
23»
' i*»5
20.45 Labka_
ski motivi. 20.30 ni razgledi. 20.45
21.00 Odlomki iz oper;, Slavni pianisti in violin1^-Berlioz:	Fantastična
2J.46 Večerni ples. 23.15 P0T^ 23.35 Nočne melodije.
ritsi «. Bit-7.45 Jutranja glasba. mična glasba. 11.45	M*"
Mantovanl. 12.15 pesmi. ntl-P lodična niavrica. 14-nesti'',
stran. 14.25 Francoske ' p<y0 19.15 Igra radijski orke»er ^jO vodstvom Cesara	pr«;
Kratke Športne vesti. '''.rta nos simfoničnega ko*'«'1 v Verdijevega konservat°£'J r]nu. 23.35 Plesna glasB3’
» I- O V K .% * J * ja(iKe 12.00 Opoldanski konefj^ za-glasbe. 12.30 Poročila- ‘i'rnlvo5'; bavna glasba. 13.00 Z3 a pr iz znanosti in tehnike* .<00 ster glasbeni' spored. U l^. Študentski plesni	pot°ia
Operetne melodije.	‘*,j.
la. 15.10 Zabavna t ‘ if'“zaželeli ste — pcsluJsJ fw(lj* „„Ki
B. Priestiy: Pojo n"J dijski roman). 16.15 J^ *10 koncert skladb sotfoD« ^ača skih avtorjev. 17.00 lTieilg^ ročila. 17,10 Glast^VoO
19.00 Zabavna tfa*»;aoje4»Sdo Tome: Tedenski ^jinio, ®e{i, ni pregled. 20.15 0»1 satifl
n^^^dela Fr m KS»‘
seksi
15.°°„
Krajino...
humorju«.
Ernesta DohmanyHa, gp poro - - nOf-
Marije Škerjanca. 22.’0 Melodije za
-In leta prej je isti Jodl, ko se ni sedel na zatožni klopi nurnberškega sodišča, melanholično našteval gaulajterjem VSe priložnosti, ki so jih Nemci zamudili, m dejal:
»Naš tretji cilj na Zahodu je bila Spagija. Le-ta bi morala odknto pristopiti k nam in nam tako omogočiti napad na Gi braltar. Tega nismo dosegli zaradi odpora Spancev ali, bol.e rejeno, zaradi odpora njihovega jezuitskega zunanjega ministra oerrana Sunera».
Giuanila se je tudi najpomembnejša izjava, namreč Hit-ierjeva.
((Braniti sovražniku prehod skozi Sicilsko ožino z napadi našega letalstva«, je rekel rva konferenci 21. januarja 1941, «bi bil samo slab nadomestek za (j braltar. Mi smo za Gibral tar že vse pripravili ii> smo prepričani, da bi uspeli. Gibraltar bi nam omogočil trdne poacije v Afriki in s tem bi bilo konec Weygandove dvolične politike. Velik uspeh bi doživeli, ako bi se Italiji posrečilo pridobiti Franca za vojno. Tedaj bj se položaj na Sredozemskem morju znatno izpre-menil#.
Hitler pa je v resnici bolj
'""•»•iimiiiiiiiiiiiiiitiiiiimmi,,,,,,  iniiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiii(iii>iMiiiiiiii>iiniiiiiniiiitininiiii>iiiii<aitiiniifltiii(iininiiiinitniiiiiiiit<iiiiiiiinnifii(tiMin>iiiiiiifini*iiiiitii«tn>iiinnii<iiniitnnntM*tnniiiititiiniifii«HnM(miniiiNitiniiiiiiiiiiiiitii(iiiiiiiiiitiii(iiii(iiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|i|||||i||||l|l),||l,,ll„MI||||||||||)|lta|	||||ialni(i>i
lahko
m"**
pr tiskal na Franca, kak^r je zabeleženo v tem zapisniku, Poslal je Mussoliniju pismo: »Napravili bj ogromno ’ uslugo naši koaliciji, ako bi hoteli izkoristiti svoje osebne zveze s 1 rancom in ga pregovoriti, da bi spremenil sv;oje dosedanje stal.šče«.
«Konec septembra«, pripoveduje Jodl, «se je Hitler sestal s Francom na francoski meji, toda do sporazuma ni prišlo#. Zanimivo je tudi, da ie » ta sestanek v Hendave sam privolil pol pota, ko jg sicer satelite kratko in ničlo sam klical k sebi. Direktiva za Gibral. tar z dne 12. novembra je bila izdana dober mesec dni pozneje! To pomeni, da je Hitler mislil, da bo prisil španskega diktatorja k popuščanju. Zelo verjetno je, da je angleška intervencija pripomogla k njegovemu odporu.
Franco je Hitlerju vrnil milo za drago. Tri let^ je Hitler podpiral Jpnnsko državljansko vojno, ker se mu Je zdelo, da bo tu žarišče naraščajoče napetosti na področju Sredozemskega morja Petega novembra 1937. leta pa je že rekel, do mu popolna Francova zmaga ne gre v račun. Gor-ng je ta-
ODLOMKI IZ KNJIGE R. CART1ERA ..TAJNOSTI DRUGE SVETOVNE VOJNE'
5.
ULTIMAT RUDOLFA HESSA
krat predlagal, naj bi pomoč Francu takoj skrčili ali pa celo povsem ustavili. Hitler je privolil.
Zakaj Hitler kljub Francove, m j odporu n.i udaril na Gibraltar?
Španijo bi bil lahko zasedel. Takrat se mu ne bi bila mogla upirati. Morda je popustil, ko je razmišljal: x tem primeru bi šlo za nap^d ene totalitarne države na drugo, ki jo je prav pornoč Nemčije postavila na noge. Hitler pa je bilo zelo mu. hast človek, ki je bil včasih pri vsem svojem cinizmu čudno neodločen. Iz Jodlovega «Dnevnika», je videti, da ni dosti manjkalo pa bi ga bili Angleži prehiteli na Norveškem samo zato, ker je izgubljal čas v Iskanju povoda za akcijo, ne da bi ga našel.
Morda je iskal povod tudi za napad na Španijo. Morda prav zaradi G-braltarja ni hotel na-
prtiti Nemčiji nove vojne. Mor. da so ga tudi neprijetni spomini na Napoleona odvrnili od tega.
Francov odpor je bil vsekakor zelo važen 1» nadaljnji razvoj vojne. Neuspeh gibral-tarskega načrta je priv gotovo pripomogel, da se Se Hitler potem obrnil prot| Vzhodu. Hkrati je ta neuspeh pripravil pot nemškim porazom v Rusiji in anglo-ameriškemu izkrcanju v Severni Afr.ki.
«Zgodovina bi bila drugač-na», je žalostno izjavil Keitel, «če bi bili zavzeli Gibraltar in če bi firer Franciji vzel mornarico, kolonialne dete in ko-lonijeo.
* * *
V tem poglavju p,a r,e gre za nemiike dokumente. Uporabljal bom samo angleške, lz arhiva nilrnberškega sodišča o najbolj romantičnem dogodku minule vojne: o poslanstvu Ru
dolfa Hessa, firerjevega namestnika s nacionalnosociali-stični stranki, državr«ega ministra po položaju in tretjega mogotca v Hitlerjevi državi.
V soboto, 10. marca 1841, malo pred polnočjo se je vojvoda Hamilton, član britanskega parlamenta in štabni oficir RAF mudil v svojem štabu v Turnhousu na Škotskem Sporočili so mu, da je Messer-schmidt 110 preletel ob^lo pri N orthomberlan du.
' «Najbrž je p<uuota», je menil vojvoda, «še nikoli ni Mes-serschmidt 110 letel tako daleč. Zmanjkalo bi mu bencina za vrnitev.
Prisluškovalne postaje so začele spremljati letalo. Vse protiletalske baterije tistega področja so naperile topovske cevi proti nebu. Lovec tipa «Boulton-Defiant» se je dvignil in pognal proti sovražnemu letalu.
V trenutku, ko sta bite oddaljena drug od drugega samo še štiri m-lje, je neka baza protiletalske zaščite javila, da je ravnokar neko letalo padlo ir. da gorj na tleli. «Defiant» je po radiu sporočil, da ne gre zanj in, da še ni prišlo do boja s sovražnim letalom. Nemško letalo je samo strmoglavilo na tla.
«Bil sem razočarana, je rekel lord Hamiltoni
Vojvoda se je nenadoma zdrznil,
«Pilot», je slišal v telefonu, «je skočil s padalom in smo ga ujeli. Piše se Alfred Horn. Pra-vi. da prihaja v posebnem po. slanstvu in zahteva razgovor * vojvodo Hamiltonom«.
Alfred Horr.? Neznano ime-
Angleži so hladnokrvni, Sele naslednjega dne v nedeljo ob desetih zjutraj je lord Hamilton prišel v vojašnico v Glasgcvvu, kamor so pripeljali
skrivnostnega pilota. Najprej so mu pokazali vse, kar so na-šli pri pilotu: «Leica» aparat, fotografijo nekega rtroka, nekaj tablet in dve vizitki na ime doktorjev Karla in Albrechta Haushoferja.
Haushofer — to ime je bilo lordu znar.o..,
Stopil je M celico. Zagledal je koščenega moža bledega obraza, udrtih oči in ostrih pu. tez.
«Rad bi», je rekel, — »govoril z vami na samem».
Hamilton je prikimal: Oficir in tolmač sta odšla. Neznanec je ostro pogledal.
,«Ali me poznate?*
«Ne».
»Videli ste me v; Berlinu med
Zimsko olim/piado 193« in bili ste PTi meni na kosilu*.
Torej družabno poznanstvo. Toda zdaj je vojna.
Lord Hamilton je ostal hla-deri
«Ime mi .je Rudolf Hess».
Hamilton je debelo pogledal.
«Rudolf Hess?«
Prihajam k vam v imenu humanosti«.
Vojvoda se je Se delal, ko da ga ne .pozna. Ni mu zaupal Stvar se mu je zdela neverjetna.
«Moj prijatelj liaushofer«, je rekel Hess «me je prepričal, da ste vi Anglež, ki bi mogel razumeti moje misli. Trudil te je, da bi se sestala v Lizboni. Se še spominjate pisma z dne 23, decembra lani?'-
»Nisem vedel, da gre Za srečanje z vami«.
»To 3e ie četrti poizkus od decembra, da bi prišel 'Jo vas. Trikrat sem se moral vrniti zaradi slabega vremena. Nisem se hotel odpraviti na pit, dokler je Anglija zmagovala v Libiji, ker bi svet mislil, da je to znak slabosti Nemčije. Toda zdaj, ko smo popravili svoj položaj v Severni Afriki in Grčiji, sem rad prišel.
Nevarnost, ki sem jo tvegal kot državni minister, naj v jun dokaže mojo osebno odkritosrčnost in željo Nemčije po miru. Firer je prepričan, da bo vojno dobil, če ne takoj pa gotovo čez eno, dve ali tri leta.
nepotrebno
Preprečiti hočeni prelivanje krvi”’ presene^en?
Hamilton Sa p.adaljeval' poslušal. Hef 1 ro.ervil z v£ tranke
M
«Rad bi, da bi dilnimi člani	'
misli Blede
nil*
inir°vn
izmenjal misli
pogajanj«.	:	o&&°'
«Od začetka vojn r’dežel1 voril vojvoda, «je v n s^nio ena stranka«. Hi*iej-jSvC »Naštel vam brni	,	se
poboje. Najprej žel-, da , pe naši odnesi uredili tako, b<> nikoli več pr.slo do med našima državama«.
«Kako to misli?«	0.
«Da bi Anglija opustila » jo tradic.or.al.io politiko ^ sprotovanja največji si1* v ropi*.	bi
«Ce bi zdaj sklenili • imeli čez dve leti novo «Zakaj?»	sporo-
»Mi smo hoteli m- . zage]a zum, i- preden *• je ^ vojna. T<>da Nemt J vjdin,, ločila za vojno	sporazu-
kako naj bi se
n,t!i?“ ' , n,s0 bile bodriln* Te besede g Ceprav Je g-
■ ki.
^ojno«.
(Nadaljevanje sledi/
^1oV««red"Lk„.?"ANKJ° UAB1C- ~ Udu. urednik STANISLAV	K tNKO	-	UKKUNISTVO ULICA MUNTECCHI St	6, III nad. — Telefon štev
” 638 ~ Po!,nl Pfedal »02 - UPRAVA ULICA SV FRANČIŠKA it.	X0.	- Telefonska St 73-38 - OGLASI:	od	8.30 . 12 it.	o d 15 . 18 - Tel.
™ Oglasov: Za vsak mm viSine v Jirlnl 1 stolpca	trgovski	60,	f.nanfno-upravni 100, osmrtnice 90	lir.	- /.a FLRJ'	i a vsak mn. Širine 1
stolpca za vse vrste oglasov po to din. — Tiska Tržaški tiskarski	zavod -	Podruž Gorica, Ul. S. Pellico l-II., Tel	11-32. Koper, Ul.	Battlstl 301a-I. Tel 70
NAROČNINA: Cona A;
Poštni tekoči račun za STO . ZVU.
mesečna 350. Četrtletna »00 polletna 1700. ceioletna 3200 ur. Cona B: Izvod b. mesečno .50 din,
Zaloimštvo tržaškega tiska. Trst 11.5374. - Za Jugoslavijo:	Agencija	demokratičnega
Ljubljana Tyrševa 34 . tel.. 20-09. tekoči račun pri Komunalni
tjankl v Ljubljani 6-1-90332-7. - Izdaja Založništvo tržaškega UsKa n.ZO.Z. ■
KLKJ: izvod 6, meseCnd 130 din.
inozemskega tisk«
trst.