SpedMone la sbbonamento postali Prezzo - Cena Ur, 0.5C Ste v. 152. Izključna pooblaščenka ca oglaševanje italijanskega in tujega izvora: Unione PubblicilA ltaliana S. A-, Milana. V Ljubljani, v sredo, 8. julija 1942-XX. Leto VII. | Uredništvo In oprava: Kopitarjeva 6, Ljubljana. = Concessionaria esclnsiva per la pubbliciti dl provenienza italiana = Kedazione. Amministrazione: (Kopitarjeva 6, Lubiana. = ed estera: Unione PobblicitA ltaliana S. A« Milano. ra* Bitka v Egiptu se nadaljuje Urarlno vojno poročilo štev. 770 pravi: Spopadi krajevnega značaja na predelu pri El Alameinu, med katerimi je bilo uničenih nekaj sovražnikovih oklepnih voz. Delovanju angleškega letalstva je uspešno nasprotovalo letalstvo Osi, ki je nastopalo zoper nasprotnikova zbirališča oklepnih vozil in čet. Devet angleških letal je treščilo na tla: sedem v dvobojih z nemškimi lovci, dve pa po zaslugi protiletalske obrambe. Med napadi na Tobruk in Bengazi, ki niso povzročili pomembne škode, je angleška letalska sila izgubila še dva stroja. Iz Bengazija poročajo o dveh mrtvih ter nekaj ranjenih med prebivalstvom. Naši letalski oddelki so znova bombardirali letališče Micabba ter ponovno zadeli njegove naprave. V številnih spopadih so italijansko-nemški spremljevalni lovci zbili 14 angleških letal, 2 pa je sestrelil neki naš bombnik, ki se je sijajno otresel napada številnih Spitfirejev. Z letalskih nastopov tega dne se trije naši stroji niso vrnili. Operacijsko področje, 8. julija. 6. Posebni dopisnik agencije Stefani poroča: Letalsko obleganje Malte ter letalska ofenziva proti Malti se neprenehoma razvija. Italijanske letalske bombniške sile skušajo z nepretrganimi napadi na letalska oporišča Micabba, Halfar in Ta Venezia, narediti kar se da neškodljivo tudi uspešnost lovskih letalskih oddelkov, ki se jih Angležem posreči skrivati in zavarovati. Otok in morje okoli otoka nepretrgoma tolčejo napadalni in strategični ogledniški letalski nastopi, ki naj odstranijo možnost, da bi v pomorskih oporiščih, zavetiščih in zalivih mučenega otoka mogle pristajati velike ali majhne ladje. Uresničevanje letalskega obleganja v družbi z letalsko ofenzivo, ki se je te dni nadaljevala z zaporednimi nočnimi in dnevnimi nastopi velikih falskih nastopov, katerih pomembnost se kaže po opazovanju in po tem, kako vpliva na vojno uspešnost vsega nasprotnikovega obrambnega sestava. Pomanjkanje preskrbe za otok, ki se je nasprotniku ne posreči poslati, ter nepretrgano strahotno uničevanje zaradi neprestanih bombardiranj, je močno vplivalo in vedno bolj vpliva na vojno moč nasprotnikovih letalskih in pomorskih oporišč, ki jih razjedata uničevanje ter nepretrgana .poraba streliva. Način za preprečevanje in onesposobljanje sleherne možnosti za velike vojne pobude nasprotnika, ki bi Malto lahko uporabljal za začetek teh nastopov in za pomoč pri njihovem razvoju, se je izkazal kot popoln, tudi če nas lahko velja kako žalostno žrtev. Potrebno pa je poudariti, da se je zgolj z letalskimi silami posrečilo prisiliti skoraj k molku letalsko in pomorsko oporišče, ki je bilo strahotno oskrbljeno in s katerega bi pomorski ter letalski napad na italijanska ozemlja lahko povzročal sitnosti. Italijanske in pa nemške letalske sile nastopajo v popolnem sodelovanju in ob popolni istovetnosti namenov. Dosegle so in drže uspeh, ki preprečuje na Sredozemskem morju vsako pobudo in sleherno možno važno nasprotnikovo akcijo ter to prav z enega najpomembnejših vojaških oporišč na bojišču. Italijanski bombniki so noč in dan napadali letalska oporišča na otoku ter prostore za spravljanje letal, ki jih je nasprotnik kar se da razširil. Bombe vseh mer so metali na cilje, ki so bili s popolnostjo zadeti. Požare in uničenja so opazili po malem povsod. Protiletalsko streljanje je bilo zelo močno. Zdaj nasprotnik skuša v kar naj večji meri uporabljati nočne lovce, da l>i oviral nastope italijanskih bombnikov, toda uspehi tega nasprotnikovega delovanja imajo zelo relativno vrednost, če jih primerjamo e tistftni, ki jih na vojnem področju dosegajo italijanski letalski nastopi. Italijanski neutrudljivi bombniški piloti se podnevi in ponoči izkazujejo z navdušenjem ter spretnostjo, ki zasluži razumeva- oddelkov težkih bombnikov, predstavlja skupek le- 1 nje in priznanje vsega naroda. Nemško vojno poročilo: Prekoračenje Dona in zasedba industrijskega središča Voroneža Hitlerjev glavni stan 8. julija. Nemško vrhovno poveljstvo pravi v svojem včerajšnjem uradnem vojnem poročilu: Pri napadih na vzhodnem bojišču je bila prekoračena reka^ Don in zavzeto važno industrijsko mesto Voronež. Število ujetnikov in vojnega plena stalno narašča. Sovjetski protinapadi so bili zavrnjeni. Ena sama nemška oklepna divizija je uničila 61 sovjetskih oklepnih voz. Močne letalske skupine so uspešno posegle v boje na krajih, kjer so divjali najbolj vroči spopadi, ter sovjetskemu oskrbovalnemu prometu zadale uničujoče udarce. .^a niorju pred Krimom je letalo potopilo jetskega lovca na podmornice. vilnim-°dif*iu °d Orla je sovražnik s šte- napade ali. Opazili so obširne požare. na-amgleški >Af Stockholm, s. julija, s. Vojaški sotrudnik lista v °n“ladett pravi, da 6e nemško napredovanje prjDren Pr°t' Donu razvija s popolnim uspehom. ave za ta novi napad so morale biti izdelane kar moč skrbno — piše veščak — 2e sodimo po varnosti in naglici, s katero so nemške in romunske čete v treh dneh napredovale za 200 km in zdaj grozijo sovjetske sile zajeti v tiste slovite žepe, ki so jih Rusi v tej vojni že večkrat imeli priliko po-bliže spoznati, žepe, v katerih so bile sovjetske 6ile naposled vedno načrtno zdrobljene. Ce se bo nemškim 6ilam posrečilo zagvozditi klin v sovjetske bojne črte tja do Volge ter prerezati važne ruske zvezne črte tik za bojnimi črtami — zaključuje dopisnik — bo usoda Titnošenko-vih armad zapečatena. Posebno nemško vojno poročilo Potopitev velikega konvoja za Rusijo Hitlerjev glavni stan, 8. julija. Nemško vrhovno poveljstvo je včeraj objavilo tole posebno vojno poročilo: 2. julija je na morju med Severnim rtom in Spitzbergi, kakih tri ali štiri sto milj od severne norveške obale, prišlo do velikega spopada med nemškimi pomorskimi in letalskimi silami proti sovražni skupini ladij, ki 60 plule proti Sovjetski zvezi. Edinice bojnih letal in nemške podmornice so v Ledenem morju napadle veliko skupino angleških in ameriških ladij ter so jo do velike mere uničile. V skupini je bilo 38 trgovskih ladij, ki so bile. natovorjene z letali, oklepnimi vozovi, stre- livom ter živežem. Skupina je plula proti Arhangelsku in je bila kar se da močno zaščitena po sovražnih pomorskih silah težkih rušilcev in manjših vojnih ladij. V tesnem sodelovanju med pomorskimi enotami in letalskimi silami so bojna letala potopila: eno težko ameriško križarko ter 19 trgovskih ladij s skupno 122.000 tonami; podmornice pa so potopile 9 ladij s skupno 70.460 tonami. Vsega je bilo potopljenih 28 ladij s skupno 192.400 tonami. Ostanki skupine, ki je bila docela razkropljena, so še zmeraj napadani. Veliko število ameriških mornarjev je bilo rešenih po rešilnih letalih ter odpeljanih v ujetništvo. Švedski protesti v Rusiji zaradi podntorniških napadov v švedskih vodah Stockholm. 8. julija, s. Švedsko časopisje razpravlja v svojih včerajšnjih številkah o uradnem porčilu odbora za zunaje zadeve glede pogostih kršitev švedske nevtralnosti po ruskih podmornicah. Da so te kršitve sovjetsko delo,' dokazuje zdaj dejstvo, da so se našli drobci torpeda, na katerih se še vidi znamka ruske izdelave. Dozdaj se je trikrat primerilo, da so sovjetske jiodmor-nice napadle švedske ladje ali ladje drugih držav v švedskih obrežnih vodah. Konec jim ija je bila potopljena švedska ladja >Ada Gorthon« pred Aalandom in je bilo pri tej priliki 14 mrtvih. Pred nekaj dnevi je neka ruska podmornica izstrelila torpedo na švedsko ladjo »Galeon« pred Wastardikom, predvčerajšnjim pa se je napad ponovil med Havringejem in Landsortom na la- Kitajska prosi pomoči v Angliji in Avstraliji Lizbona, 8. julija, s. Te dni pričakujejo v Londonu zastopstvo, ki ga je poslala Cankajškova vlada, ozori!’ k?k° jakost misli o ci-obrambe If vojnih hujskačev, ki pod krinko notom “ ■ i’ Vfr°V 8kuSajo l>ovzroči ti •uucio, potem j>a je dejal: . *Ti vojni hujskači naj se gredo, če hočejo jorit na stran tako imenovanih demokratičnih arzav, toda ne bom trpel, da bi kdo poskušal laonavljajočimi se kršitvami švedske nevtralnosti niso doslej rodile nobenega uspeha, kajti Moskva je vselej trdila, da švedskih ladij ne napadajo sovjetske podmornice. Vesti 8. julija Na bojišču v severni Afriki je junaško padel konjeniški stotnik von Iloinever, ravnatelj nemške poročevalske družbe »Transocean«. Portugalsko vojno sodišče v Oportu je obsodilo na ječo in globo 6 ljudi, in sicer zaradi prevratniške propagande. V različnih oddelkih angleške policije na Bližnjem Vzhodu služi 23.000 Judov, je povedal angleški vojni minister v poslanski zbornici. Pri nekem spopadu na egiptovskm bojišču je bil ubit angleški generalni brigadir Gar-moyle. Star jo bil 35 Jet. Japonsko mornariško ministrstvo je uradno objavilo imena 52 udeležencev napada na ameriško pomorsko oporišče Pearl Harbour prvi dan vojne med Japonsko ter Anglijo in Ameriko, likratu so vse udeležence povišali za dve službeni stopnji. »Zapora osnih podmornic pomeni za nas največjo neprijetnost in kar se da hudo nevarnost. Če bodo baker iz Chiliileja in Peruja, aluminij iz holandske Guavane, mangan in druge kovine iz Brazilije šli na dno morja namesto v naše luke, bomo vojno izgubili,« je govoril včeraj razlagalec newyorškega radia. Judovska zveza v Avstraliji in Nov? Zelandiji zahteva ustanovitev posebne judovske vojske za obrambo Palestine. Ta vojska naj bi bila pod angleškim poveljstvom. Med Italijo in Švico je bil dosežen sporazum, da se sedanja trgovinska pogodba začasno podaljša. Bolgari so dozdaj naselili 50.000 svojih ljudi na področju bivše grške Tracije, ki jo sedaj imenujejo Belmorje. Ko so bolgarske čete zasedle Tracijo, je na tem področju bilo okrog 300.000 Grkov in Turkov. Po živilskih nakaznicah so agotovili, da živi v zasedeni Franciji 39 milijonov Francozov, v nezasedeni pa 14 milijonov. Sovjeti so v ponedeljek po radiju priznali, da so nemške čete na vzhodnem bojišču vdrle čez sovjetske obrambne črte in da so Sovjeti na umiku. Poročila pa ne navaja, na katerem delu so Nemci prodrli. Angleški in ameriški dnevni vojni stroški Lizbona, 8. jul. s. Vojna velja Anglijo 15 milijonov funtov šterlingov na dan, Združene države pa nič manj kakor 36 miljonov fiuitov šterlingov na dan. V angleških in ameriških finančnih krogih domnevajo, da se l>osta ti vsoti še prod koncem letošnjega leta podvojili. Zadnji dogodki v Libiji in v Egiptu so s svojimi neposrednimi pretresi na londonski in kairski borzi povzročili znatne izgube za špekulante. Nezadovoljnost za dosedanjo angleško vojno poročilo Rim, 7. julija, s. Angleška poslanska zbornica bo te dni morala začeti z obsežno razpravo o načinih angleške propagande. Zbornica ni zadovoljna z načinom, kako so propagando vodili dozdaj. Veliko konservativnih poslancev je podpisalo zahtevo, naj se cenzurira lažnjivi duh poročil, ki jih sestavljajo v Kairu in v Londonu o dogodkih v Libiji. Tudi delavska stranka misli zahtevati od vlade resnice o vojni na morju. Zbornica je pripravljena razpravljati za zaprtimi vrati o potapljanju ladij in poslanci obljubljajo, da bodo o vsebini razprave strogo molčali. Ne more pa zbornica več tavati po temi glede vprašanja, ki je za vojno in za angleško življenje tako pomembno. Bitke se ne dobivajo s ponarejanjem popisov o bojih in « skrivanjem izgub. To je duh obeh zahtev glede .penzure, ki zdaj krožita po poslanski zbornici. Dokazujeta, da država ne verjame več vladnim vojnim poročilom in da zahteva temeljite spremembe v teh načinih, ki so tako ljubi predsedniku vlade Churchillu. Pozdravi Eksc. Graziolija in Gauleiterja Rainerja zunanjemu ministru Ob koncu sestanka, ki sta ga imela Eksc. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino in gau-leiter za Koroško v Celovcu, sta oba predstavnika obeh obmejnih pokrajin poslala zunanjemu ministru Eksc. grofu Cianu naslednjo brzojavko: »Skladno s politika Osi sva razpravljala in rešila različna vprašanja v duhu popolnega pri-jatejjstva in medsebojnega koristnega razumevanja. Na koncu našega sestanka Vas prosiva, da izvolite sprejeti najine vdane pozdrave hkrati z zagotovilom najine najbolj odločne volje za delo.« Na to brzojavko je Eksc. grof Ciano takole odgovoril: »Eksc. Grazioliju! „ Sprejel sem Tvojo brzojavko iz Celovca. Zahvaljujem se Ti in Te naprisrčnejše pozdravljam. Ciano.« Visoki komisar sprejel poročila okrajnih načelnikov Ljubljana, 8. julija. Včeraj ob enajstih je v vladni palači sprejel Eksc. Grazioli poročila komisarjev okrajnih načelstev Ljubljanske pokrajine. Na sestanku so bili navzoči tudi viceprefekt comm. David, predsednik Pokrajinskega podpornega društva cav. uff. Gatti, vodja Prevoda Strada, višji inšpektor Bullo, višji inšpektor za javna dela inž. Farina, delegat inšpektorja za poljedelstvo dr. Inghirani, seniore Giuliarelli, poveljnik kohorte gozdne milice in dr. Biamonti iz kabineta Visokega komisarja. Komisarji okrajnih načelstev so podrobno poročali o političnem, gospodarskem, upravnem in socialnem položaju okrajev v Pokrajini. Eksc. Visoki komisar je pretresal razna vprašanja, ki se zlasti v sedanjem času nanašajo na položaj v Pokrajini in je dal točna navodila za delovanje na najrazličnejših področjih. Odkritje prvotne Charte caritatis -temeljnega pravilnika cistercijanskega reda S tem je vseuč. prof. dr. Turk odkril važno listino za splošno kulturno zgodovino srednjega veka Akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani je izdala med publikacijami historične sekcije 60 strani obsegajočo razpravo rednega vseuč. profesorja g. dr. Josipa Turka »Prvotna Charta caritatis« in s tem opozorila znanstveni svet na svoje mlado, vendar uspešno življenje^ Prof. dr. Turk je odkril listino, zanimivo za splošno kulturno zgodovino srednjega veka, ki bo omenjala tudi našo Ljubljano v zvezi s tem znamenitim rokopisom. Ta rokopis je odkril dr. Turk v žttrichškem rokopisu iz 13. stoletja, ki ga hrani vseučiliška knjižnica v Ljubljani. Charta caritatis se imenuje osnovni statut cistercijanskega reda. Njegova bistvena značilnost je v tem, da je ustvaril novo in svojevrstno kongregacijo benediktinskih samostanov, razlikujoč se od drugih tako po duhu kakor po organizaciji. Cistercijanski red je nastal iz teženj nekaterih članov benediktinskega samostana Molesme po dobesednem natančnem izpolnjevanju meniških pravil sv. Benedikta. Neskladnosti so želeli odpraviti benediktinski menihi samostana Molesme, ki so se v ta namen 1. 198 z odobravanjem cerkvene oblasti izselili iz samostana Molesme in se naselili v kraju Citeaux, kjer so ustanovili prvi in glavni samostan novega, namreč cistercijanskega reda. Osnovno pravilo tega novega reda je bilo, da je treba meniška pravila sv. Benedikta spolnjevati dobesedno natančno. To novo, po njenem duhu in po njeni organizaciji značilno kongregacijo benediktinskih samostanov je osnovala Charta caritatis. Ta je nastala v času, ko se je cistercijanski — red že nekoliko razširil in so posamezni samostani čutili potrebo, da si kljub siceršnji samostojnosti povežejo med set>oj v kongregacijo, ki je morala t i (dobiti svoja pravila. Prav to je Charta caritatis. ,h>n > Kako je bila CC v največji časti ne le kot častitljiva zapuščina iz časa ustanovitve novega reda, temveč tudi kot obvezno vrhovno vodilo meniškega življenja, nam potrjuje statut cistercijanskega generalnega kapitlja iz leta 1201, ki določa, naj se na generalnem kapitlju prebere zlasti CC in naj si vsak samostan preskrbi njen prepis. Zgodovinar dr. Turk opisuje najprej odkritje prvotne CC. Rokopisno gradivo za zgodovino cistercijanskega reda, med katero spadajo tudi rokopisi CC, sta v najnovejšem času znanstveno raziskovala touluški kanonik in bivši trapist Avguštin Trilhe in trapist o. Docourneau. Trilhe je v lat. kodeksu 4346 pariške Nacionalne biblioteke in lat. kodeksu 1207 pariške biblioteke sv. Genovefe, ki sta oba iz 13. stol., našel tekst, ki nam nudi del tega ekscerpta iz spisa Exordium cister-ciensis coenobii, dragocenega sodobnega opisa ustanovitve samostana Citeaux, in pa excerpt CC. Po njegovi smrti je nameraval ta excerpt izdati O. Doucourneau, a tudi njega je leta 1929. prehitela smrt. Po smrti obeh je generalni tajnik cistercijanskega reda p. dr. Tiburtius Hiimpfner leta 1932 objavil oba ekscerpta v tisku pod naslovom: Exor-«Mum Cistercii cum Summa Chartae caritatis et ►indatio primoru quatuor filiarum Cistercii. Eks-*erpt Exordija, ki je ohranjen tudi še v drugih rokopisih mestne knjižnice v Troyes iz samostana Clairvaux in kot dodatek h kroniki Sigeberta iz Gemblouxa v rokopisu iz 12. stol. iz samostana Mortemer, ki ga je po Bethmannovl smrti, v izdaji v Mon. Germ. Hist. SS. V., ponatisnil Migne ter končno v starofrancoskem prevodu iz 13. stol. v rokopisu dijonske knjižnice, prihaja za nas veliko manj v poštev kakor imenovani ekscerpt CC. Pri- merjajoč ga z do sedaj znano CC so Trilhe, Docourneau in Hiimpfner takoj opazili, da je posnet iz neke neznane prvotne CC, ki se je morala precej razlikovati od do tedaj znane CC. Iz zapuščine Docourneauja je 1. 1932 in 1933 Revue Mabillon objavila lepo izdelano razpravo Les origines cister-ciennes, ki se v pogledu na imenovani ekscerpt CC konča z ugotovitvijo in željo, da bi se vendar našel originalni tekst. To prvotno CC je odkril v rokopisu 31 vseuči-liške knjižnice v Ljubljani dr. Turk. Ta rokopis vsebuje tudi prvotna Instituta generalis capituli apud Cistercium. O njem je že pisal g. dr., M. Kos. Odkritje prvotne CC ima velik pomen ne le za zgodovino tega važnega zgodovinskega dokumenta, temveč s tem v zvezi in v zvezi s podatki tudi za zgodovino cistercijanskega reda. O odkritju je dr. Turk seznanil javnost že leta 1939 na predavanju slovenskih zgodovinarjev. Vesti o tem so kmalu zbudile mednarodno zanimanje. Razen v ljubljanskem, je našel dr. Turk naknadno prvotno CC še v nekem zurichškem rokopisu iz 15. stoletja. Poznejšo CC vsebuje na dveh mestih tudi rokopis 30 vseučiliške knjižnice v Ljubljani. Pisec nato razpravlja o analizi prvotne Charte caritatis. V obeh omenjenih rokopisih, ki nudita prvotno CC, je tekst razdeljen na 11 poglavij. Toda ta delitev ni prvotna. Delitev poznejše CC na poglavja se je začela že za časa cistercijanske redovne kodifikacije. Pisec dovoljuje možnost, da se je delitev besedila CC začela za časa papeža Evgena III. (1. 1152), vsekakor pa pred letom 1191. Dr. Turk nato razpravlja o prvotni CC z ozirom na oblast genralnega kapitlja in primarnih opatov, ki ni bila tako velika kot v poznejši CC. V zvezku najdemo dalje tekst prvotne CC s tekstom poznejše CC, ker je to za podrobno proučevanje teksta prvotne CC potrebno. Nabirajmo zdravilne zeli! Zdravilne rože nabirajmo Toplo poletno sonce nas večkrat izvabi, da zapustimo mesto in se napotimo na daljše ali krajše izlete v okolico, Marsikdo nabere med potoma to ali ono zdravilno zel, da bo imel doma potrebna domača zdravila Vendar moramo tudi za nabiranje, sušenje in hranjenje zdravilnih rož imeti nekaj znanja, saj se lahko primeri, da bomo namesto zdravilnega čaja pili le poparjeno slamo, ako ne bomo znali pravilno posušiti in shraniti nabranih zdravilnih rož. Posebno cvetje je silno občutljivo in s« pri sušenju, kakor tudi kasneje zelo rado pokvari. Pri nas raste izredno veliko zdravilnih rož, ki so se pred vojno izvažale tudi v druge države, največ v Nemčijo in Italijo. Seveda je pri tem precej trpela naša flora, saj so po nekaterih krajih Popolnoma izginile nekatere zdravilne rastline, oklicnih nabiralcev pri nas ni bilo, največ so se s to trgovino in z nabiranjem pečali kajžarski ljudje in mali kmetje, ki so nabrano blago pošiljali večjim trgovinam, ki so ga odpremljale naprej. Nekateri pridni nabiralci so si z nabiranjem prihranili kar čedne vsotice denarja, le škoda, da j« sedaj zaradi vojne tudi trgovina z zdravilnimi rožami precej zastala. Mnogo zdravilnih zeli pa si nabero pridni meščani za lastno uporabo, saj si tako prihranijo nekaj denarja in si izpopolnijo svojo domačo lekarno. Pri nabiranju zdravilnih rož pa ne smemo ropati gozdov in travnikov, ampak potrgamo le toliko zeli, kolikor jih potrebujemo do naslednjega leta. Da pa 6e bodo zdravilne rastline tudi glede zdravljenja obnesle, pazljivo prečitajmo naslednja navodila o nabiranju, sušenju in hranjenju. Dobro posušeno zelišče še enkrat skrbno pregledamo in odstranimo vse, kar ne spada medenj. Cvetje, manjše liste in plodove hranimo kakršni so, korenine in skorje pa prej razdrobimo ali razrežemo. Zelišča, cele rastline in večje liste razrežemo na manjše dele, da se lepše posuše in so primernejše za hranjenje. Nikdar pa ne smemo zelišč drobitil Posušene droge hranimo v papirnatih vrečicah, pločevinastih škatlah ali v primernih stekle- nih kozarcih Skoraj vse čaje, razen aromatičnih, hranimo v papirnatih vrečicah, aromatične — močno dišeče — čaje pa hranimo v pločevinastih posodah. Cvetovi pa se najbolje ohranijo v škat-ljah iz lepenke. Na vsak zavojček, škatlo ali kozarec prilepimo napis, ki mora vsebovati poleg imena rastline tudi čas nabiranja in če le mogoče še pri katerih boleznih se ta rastlina rabi. Na ta način se izognemo pogostemu premetavanju in iskanju, kar posušenim rožam zelo škoduje. Vse rastline moramo hraniti na suhem in zračnem prostoru. Vlaga bi kaj kmalu uničila zdravilne snovi, ki jih rastline vsebujejo. Prav tako vpliva tudi zadohel zrak zelo slabo in kvarno na droge. Zato je najprimerneje, da si sestavimo potrebno oste živi. Divji od jezo in * bolečim srcem je Jack koračil proti domu. Talija Druinmondova mu jc rojila po glavi. Pri vsem tem pa je bil opravičen misliti o njej najslabše. Osel, trikrat osel, si je dejal samemu sebi, ko je hodil po knjižnici gor in dol z rokama v žepih. Njegov lepi mladi obraz je bil zagrnjen v meglo obupa. V tem trenutku bi jo bil rad užalostil, tako užalostil, kot je ona njega ta večer. Usedel se je na stol in sedel tako dobro uro z glavo med dlanema. Zatopil se je v premišljevanje. Vstal je nejevoljen in utrujen, šel k blagajni, jo odklenil, vzel iz njo zavojček dokumentov in jih vrgel na mizo. Bil jo to zapečaten ovitek, naslovljen na njegovega očeta. Ta neodprti ovitek ga je najbolj zanimal in občutil jo otroško željo, da bi ga odprl, če ne že zaradi drugega, vsaj zaradi tega, da bi kljuboval Taliji. Zakaj neki jo je tako skrbelo, da ne bi videl slike, ki je bila v kuverti? Ali se jo tako zanimala *a Maria? Jezno sc je spomnil, da je prebila z Mariom tisti večer, ko jc tako skrivnostno umrl. Vstal je in zbral papirje ter jih odnesel v spalnico. Bil jc tako utrujen, da se mu ni zdelo vredno pogledati v skrivnost, ki je obdajala eksekucijsko sliko. Ko jc pomislil na pretresljivo vsebino fotografije, se jc zgrozil. Spustil je kuverto na toaletno mizo, so nekaj namrdnil in pričel slačiti, da bi legel k počitku. Prepričan je bil, da to noč ne bo zatisnil očesa. Njegovo duševno razpoloženje je bilo takšno, da ni bilo pričakovati česa drugega. Toda, čo ima mladost svoje težave potem ima tudi svoje naravne zahteve. Še glave ui dobro položil ua zglavje in že jc zaspal. In potem jo začel sanjati, sanjati o Taliji Drummondovi. Sanjal je, da je bila Talija v oblasti pošasti, katere obraz je bil značilno podoben Parrovemu obrazu. Sanjal je o Mariu kot spakedrani strahujoči figuri, ki jo je spravljal na nek način v zvezo s Parrovo babico, s tisto »materjo«, pred katero jo stal s tako velikim spoštovanjem. Zbudil ga je šele odsev luči, ki se je odbijal od psihinega zrcala. Ko so jc usedel na posteljo, ni bilo več luči. Toda čeprav je bil šele napol prebujen, je bil prepričan, da se mu to ni sanjalo. Vedel jo tudi, da to ni mogel biti blisk, kajti zdaj ni bil čas neviht. »Kdo je tani?« je vprašal in iztegnil roko, da bi dosegel svetilko. Toda svetilko ni bilo. Nekdo jo je moral odstraniti. Zdaj mu je bilo jasno in v sekundi je bil iz postelje. Slišal jo neko prestopanje pri vratih in stekel je v tisto smer. Nokoga jo zgrabil, ta pa se je otepal in branil. Naenkrat je spustil svoj plen in začudeno zavzdihnil. Nočni obiskovalec je hila ženska. Nagon mu je dejal, da jc bila to Talija Druinmondova. Počasi je iztegnil roko in iskal električni gumb. Našel ga je in soba jo bila naniah razsvetljena. Bila je zares Talija, Talija, bela kot smrt in trepota.ioča. Držala je nekaj za svojini hrbtom. Srečala jo ujegov bolesten pogled in poskusila, da bi se mu uprla. »Talija,« je zaječal in so usedel. Talija v njegovi sobi! Kaj je neki delala? »Zakaj ste prišli?« jo vprašal s trepetajočim glasom,« in kaj skrivato za hrbtom?« »Zakaj ste nesli dokumente gor v sobo?« j0 vprašala skoraj ognjevito in ošabno. »Če bi jih pustili v svoji blagajni, oh, zakaj jih niste pustili, kjer so bili?« Selo zdaj se je zavedel da je imela v rokah zapečaten omot, v katerem je bila fotografija o eksekuciji. »Toda — toda, Talija,« je zajecljal, »ne razumom vas. Zakaj mi niste rekli — — — —« »Rekla sem vam, da ne poglejte slike. Niti sanjalo so mi ni, da jo boste prinesli som. Oni so bili uocoj tu — in kaj so iskali?* Stanovanjske odpovedi v prvem polletju Letos 427, lani 628 stanovanjskih odpovedi — Ugovori proti odpovedim Ljubljana, 8. julija. Zaščita stanovanjskih najemnikov, kakor znano, traja še do oktobra tega leta. Uredba o zaščiti stanovanjskih najemnikov je bila izdana v prvi vreti zato, da so bil zavarovani gmotno šibkejši sloji pred navijanjem najemnin, da hišni lastniki niso mogli po mili volji in samovolji poviševati in po svoje določevati višine najemnin za še tako slaba stanovanja. Uredba je med drugim določevala, da morajo ostati najemnine takšne, kakršne so bile v septembru 1939. Hišni lastniki so skušali mnogim strankam sprva odpovedati stanovanja samo iz navadnega razloga, da so potem dobili druge ljudi, ki so bili pripravljeni plačevati nekoliko višje stanarine. Nato je izšlo še dopolnilo, ki je zahtevalo, da mora hišni lastnik natančno v sodni vlogi navesti razlog za odpoved. Določeni so bili in navedeni razlogi, ki so bili edino odločilni, da je bila odpoved podana in da je lahko sodišče odpovedi ugodilo. Poprej je bila namreč praksa, da hišnemu lastniku ni bilo treba v odpovedni^ vlogi sodišču navajati razloga za odpoved. Zadostovalo je le, da je hišni gospodar navedel točen rok, do katerega se je moral najemnik izseliti in zapustiti najeto stanovanje. Te omejitve so vplivale, da so silen val odpovedi močno zajezile. To je očitno zlasti iz podatkov o številu odpovedi v letošnjem in lanskem letu. Okrajno sodišče je v letošnjem prvem polletju prejelo 427 raznih sodnih odpovedi, s katerimi so hišni lastniki zahtevali izpraznitev raznih stanovanj ter različnih trgovskih odnosno obratnih lokalov. Gre v prvi vrsti za mala stanovanja. Lani je bilo v prvem ploletju zaznamovanih pri sodišču 628 stanovanjskih odpovedi. Kako so bile te odpovedi razdeljene na posamezne mesece? Kdaj je bilo največ odpovedi? Letos je bilo največ odpovedi aprila, takoj za njim sledi januar. Tudi lani je bilo januarja mnogo odpovedi, največ pa jih je bilo maja. V posameznih mescih so bile podane stanovanjske odpovedi: januarja 90 ,lani 100, februarja 69, lani 97, marca 63, lani 98, aprila 96, lani j 84, maja 72, lani 126 in junija 37, lani 123. Kako je velika razlika med odpovedmi v lanskem in letošnjem juniju? Hišni lastniki sedaj največkrat odpovedujejo stanovanja iz razloga, da rabijo stanovanja za sebe ali za svojce, kakor za svojega sina ali za svojo hčer. Svoj čas so bili nekateri mnenja, da ni veljavna odpoved v primeru, da hišni gospodar najemniku odpoveduje stanovanje, ko ga rabi za svojo poročeno hčerko, ker naj bi bil pač mož obvezan skrbeti za stanovanje. To mnenje ni prišlo do končne veljave in so sedaj veljavne in dovoljene tudi odpovedi, v katerih gospodar odpoveduje stanovanje, ko ga rabi za svojo poročeno hčerko. Nekaj nenavadnega je letos, da se zelo množe ugovori stanovanjskih najemnikov proti sodnim odpovedim. Takih ugovorov je sedaj do 80%. Prejšnja leta so bili izredno redki ugovori, sedaj pa so postali tako pogosti, da se na sodišču začudijo, ko postane kaka odpoved pravomočna brez ugovora. Po ugovoru navadno začenja reden proces, ki dostikrat povzroča hude stroške. Najemniki skušajo s temi ugovori navadno zavleči izpraznitev stanovanja. Med nekaterimi najemniki je nastala ostra kritika proti hišnim gospodarjem, ki so zelo se-kantni in ki ne dovolijo najemnikom imeti niti malih živali niti jm ne odstopijo najmanjši košček zemlje ali kako gredico, da bi si tam vsadili za domačo potrebo kak korenček, petešiljček in kako solatico. Rajši vidijo, da raste trava, rajši naročajo hišniku, da tam sam obdeluje zemljo in jim potem ta nosi razno zelenjavo in za nje skrbi, tako da jim donaša tudi krmo za njihove zajčke. Pravijo, da se bo v kratkem razvila med hišnim gospodarjem in najemnikom zanimiva pravda zaradi zelenjadne gredice. So pa na drugi strani dobri gospodarji, ki so radevolje in brez vsake odškodnine odstopili svojim najemnikom površino sveta, da so si tam vsadili razno zelenjavo in krompir. 0 domači lekarni V vsako hišo, bodisi kmečko ali mestno, spada domača lekarna, kj naj vsebuje poleg obvezil-nega materiala, kemičnih razkuževalnih sredstev, Škarij, pincet in drugega orodja tudi zdravilne rastline in zdravila, prirejena iz njih. V domačo lekarno spadajo tudi tinkture, praški, olja in mazila. Za lekarno vzamemo, če Le mogoče primerno omarico, lahko pa si jo uredimo tudi na kakem drugem prostoru. Glavno navodilo pri rabi domače lekarne naj nam bo, da ne smejio nikoli zdraviti z domačimi zdravili resnih in aktualnih bolezni. V takem primeru kliči vedno zdravnika! Domačo lekarno uporabljamo le za dolgotrajne, kronične bolezni, pri katerih vemo, da bolniku ne moremo škodovati. Pri kroničnih boleznih pokličimo zdravnika, medtem pa lajšamo bolniku bolečine z blažilnimi čaji. Pri tovrstnih boleznih se za nadaljnje zdravljenje pomenimo s hišnim zdravnikom, ki bolnika dobro pozna. Zdravnik bo najbolj vedel, katere zeli ‘ pomagale v tem primeru. Pri kroničnih boleznih zdravimo bolnika navadno s čaji, ki učinkujejo počasneje, pri hujših bolečinah pa damo bolniku primerno količino tinkture. '.» Y. novejšenj času so po dr Madausovi metodi pričeli zdravilne rože stiskati v posebne pilule, kroglice in ploščace, ki jih bolnik zauživa. Ta način zdravljenja je zelo učinkovit, ker dobiva bol-n*k z“ravl“ne rastline v surovem stanju, količino pa lahko strogo odmerimo. Pri kuhanju se namreč gotove snovi uničijo. Zato, če je le mogoče imejmo dr. Madausove zdravilne preparate v domači lekarni. S Hrvaškega k ,P?"vaška knjižnica »Zvezda mora« je pred na?; . izdala posebno knjižico, v kateri so n vs' g°vori sv. očeta, ki jih je imel ° bozižu 1939, 1940 in lansko leto. si ipIr,Va^' . rojnister za kmečko gospodarstvo nekatere n°- a6reba zadnje dni ogledoval štev za velikane P™sl°rR' ki bi. Pr.išli v P?' za rejo dobre pomenski perutnine. noviluJ&S za rSn •” UsU' Kmetje bodo dali brezni - elektrif‘kacijo vasi. treben les in delovno sila"0 razpoIag° P°' dni oXpilo°ve!rkeZz?m?jiškaeVnateliltVO /r — kolodvori, ki jih bo por?bi?nParCl , Porabu° za bodočo raz- Kri(pv raprehškpp-a , Za DOdOCO r že nuj no po t r e bna Zagrebi JC že nek-ai casa več ne • tovorm kolodvor nega prometa. " ^*ega <^or- Tudi pri prvi pomoči ob nezgodah nam bo domača lekarna prav dobro služila. Z njo pa si bo lahko pomagal tudi zdravnik. V domačo lekarno spada poleg zgoraj naštetih razkužil, obvezilnega materiala tudi sledeči čaji, tinkture, praški, olja in mazila. Čaji: tavžentroža, preslica, islanski mah, bezgovo cvetje, lapuh, poprova meta, brinje, kopriva, omela, rutica, špajka, rman, gozdni koren, kolmež, krčnica, pelin, hrastova skorja, krhljika, pljučnik, sporiš, lučnik, lipovo cvetje, gosja trava, kadulja, materina dušica, borovnice, koperc, mačeha, regrat, slez, slezneica, sivka, steznik, tri-plat, trpotec in arnika. Izvlečki: arnika, Hoffmannove kapljice, encijan, borovnice, rožmarin, janež, brinje, kolmež, rutica, pelin, steznik, sivka, gozdni koren, špajka, kafrni špirit, metin špirit, smetljika, jašča-rica. Praški: encijan, triplat, santalovec, soda bikarbona, pelin, aloa, rman, sladki les, laneno seme in galun. Olja: sivka, koperc, rožmarin, lan, mandelj, krčnica, lučnik, rutica, janež, kafra, verbena. Mazila: omela, rutica, mirta, hamamela, lipa, janež, lilija, topol, lavor, sivka, ocetno kisla glinica. Tako urejena domača lekarna zadostuje za vsako silo. Seveda je dostikrat nemogoče dobiti vseh teh zdravil, zato jih lahko nadomestimo s kakimi drugimi sličnimi. Nabirajmo sadne peške za ptice! Ljubljana, 8. julija. Tivoli, raj ljubljanski, za katerega tudi večja mesta zavidajo Ljubljančanom (zapisal J. Stare v Mohorjevem koledarju 1888), bo pozimi nemara lačen bolj ko kdaj poprej. Zato shranite peške raznega sadja in dobro posušene ob mrzlih dneh polagajte v mestne krmilnice. Tam bodo veverice pilile vaše darove s svojo cirkularko ali jih potare ptičeljub za svoje varovance. Malokdo pomisli v pasjih dneh na dobo, ko bodo gladni kljuni enolično presunljivo moledovali: »črli, črva ni!« Vas taka podpora ne stane drugega nego merico pozornosti in potrpljenja. Izplača se to dejanje že s sebičnega človeškega stališča, kajti krilati rod je močan zaveznik v boju za obstanek. Učenjaki namreč oznanjajo, da bi naše pleme preminulo kakih 7 let potem, ko bi vsi^ tiči naenkrat izginili s sveta: mrčes bi nam požrl vso hrano! Koliko mareličnih, slivovih in drugih pešak pomečemo v smeti ali na cesto, ki bi rešile življenje kljunatemu drobljancu ob ledenih mesecih. Sedaj je čas, da si napravimo zaloge brez posebnih stroškov. — Ornithotrophos. t Dr. Pavel Avramovič Ljubljana, 8. julija. Predvčerajšnjim je umrl v Ljubljani eden najbolj znanih ljubljanskih zdravnikov, šef odseka za ljudsko zdravje na Visokem komisariatu g. dr. Pavel Avramovič. Doma je iz Hrvatskih Karlovcev, kjer se je rodil 4. septembra 1883. Medicino je študiral v Gradcu in v Pragi, kmalu pa je prišel v Leonišee, kjer je našel slovečega zdravnika kirurga dr. Šlajmerja. Dve leti je bi' v službi v bolnišnici. V svetovni vojni ga je pot zanesla po raznih deželah, v katerih je po številnih bolnišnicah nudil pomoč. V Ljubljani in daleč po naših krajih so pokojnega zdravnika poznali in k njemu so prihajli po nasvete in pomoč v velikem številu. Posebno je bil dr. Avramovič priljubljen radi domačnosti in ljubeznivosti. Leta 1935 je prevzel odgovorno službo šefa odseka za ljudsko zdravje na bivši banski upravi. Pokojnik je v tej službi mnogo storil za zboljšanje zdravstvenih razmre v pokrajini. Zadnje leto je bolehal, poslednji meseci njegovega življenja pa so mu prizadejali trpljenje, katerega ga je rešila smrt. Pogreb bo jutri v četrtek ob 4 popoldne iz Beethovnove ulice 4 na pokopališče na Viču. Naj bo pokojniku ohranjen časten spomin! Beseda Turjačana, ki je nosil Hasanov plašč Ljubljana, 8. julija. Na naš članek o Hasanovem plašču in k razpravi, ki tolmači ljudsko govorico o Hasanovem plašču pri Sv. Ahaciju pri Turjaku kot ljudsko domišljijo, smo prejeli dopis starega Turjačana g. Antona Priteklja, katerega radi zanimivosti v celoti priobčujemo: . V neposredni bližini Turjaškega gradu je stala med krasnimi lipami moja rojstna hiša. Še danes se dobro spominjam mojih mladih let, ko so me kot 13 letnega fantiča klicali graščaki kar skozi okno, kadar so me potrebovali. Vsako leto na Sv. Ahaci ja dan so mi graščaki kot malemu fantku izročili Hasanov zlati plašč, da sem ga nesel na goro k Sv. Ahaciju, kjer je mašnik v tem plašču daroval sv. mašo na spomin zmage nad Turki pri Sisku leta 1593, ko so kranjski vojaki pod vodstvom Andreja Turjaškega pognali Turke v beg. Vedno, kadar sem nosil Hasanov zlati plašč, ki ga pa žal sedaj ni več, na goro k Sv. Ahaciju, me je, ker je šla pot na goro po divjem gozdu, vedno spremljal orožnik. Lepe spomine imam iz mojih mladih let na Turjaškem gradu in gori pri Sv. Ahaciju. Anton Pritekelj, star Turjačan. V treh vrstah... V Gaberjah pri Brusnicah v novomeškem okraju je padel z lipe pri nabiranju cvetja 23 letni Franc Brumen. Ko je bil Brumen na vrhu lipe, se je pod njim odlomila krhka veja in je treščil z vso silo na trda tla. Pri padcu si je zlomil obe nogi, obenem pa dobil še hude notranje poškodbe. Nezavestnega so prepeljali v novomeško bolnišnico, kjer se zdravniki prizadevajo, da bi mu rešili življenje. V Kranju bo imela višja šola — bivša realna gimnazija sprejemne izpite za prvi razred v sredo, 26. avgusta, za višje razrede pa 27. avgusta. Prijavam bodo morali učenci priložiti tudi izkaz o arijskem pokolenju. Na Koroškem so letos že razdelili 280.000 tablet, ki vsebujejo vitamin C. Delili so jih zlasti med dojenčke, nedorasle otroke in blagoslovljene matere. Vrhovni poveljnik oddelkov SS in policijski generalni polkovnik Daluege se je pretekli teden mudil v Celovcu, od tod pa je odpotoval tudi na Gorenjsko. V Celovcu je padel pri igranju odbojke po nesrečnem naključju 10 letni šolarček Ivan Karl Un-terweger v vodo, kjer se je zadušil. V Šoštanju je umrl 31 letni stražnik Stanko Kolar iz Maribora, v Braslovčah zasebnica Ljudmila Novak,, v Šmarju pa zasebnik Albin Šprajc. Popis vseh svinj bodo izvedli na Gorenjskem in Koroškem dne 3. septembra. Gorenjski dnevnik poroča, da so od tega štetja izvzeta le mesta z nad 100.000 prebivalci, pa tudi v teh mestih bodo morali lastniki svinj prijaviti število domače reje. Zavitki z največ 1000 grami so dovoljeni za pošiljanje vojakom na fronto. Za privatno pošto z letali je dovoljena teža 10 gramov. V Državno gospodarsko šolo (v ponedeljek smo poročali o teh šolah v Mariboru, Celju in v Trbovljah) sprejemajo le učence z dovršenimi 4 razredi višje šole-gimnazije ali meščansko šole. Sprejeti so le učenci, katerih starši so člani Hei-matbunda, učenci pa člani nemške mladinske organizacije. 40 Ictnico svoje službe je obhajal v Radgoni uradni živizodravnik in višji vladni svetnik Edvard Rezač. Za Spodnjo Štajersko so izšle posebne uredbe glede delovnega časa, zlasti nočnega dela. Uredbe so iste, kakor jih imajo v Reichu. Odpravljeno je nočno delo v pekarnah, drugo nočno delo pa mo- Ljubljana Koledar Danes, sreda, 8. julija: Elizabeta. Četrtek, 9. julija: Muč. Gork. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Tyr-ševa c. 43; mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4; mr. Ustar, Šelenburgova ulica 7. Nagrajeni obiskovalci razstave Gorše-Maleš v Jakopičevem paviljonu prejmejo sliko — signirani izvirni petbarvni lesorez Marija (po slovenskih narodnih motivih) od M. Maleša v četrtek 9. t. m. in petek 10. t. m. med 11. in pol 12 uro v Jakopičevem paviljonu. Slučajni zamudniki naj se blagovolijo obrniti na upravo revije »Umetnost«, Pod turnom št. 5 (telefon 22-88). Izžreban je bil po eden izmed vsakih 50 obiskovalcev razstave: 7, 94, 115, 176, 223, 288, 349, 365, 419, 484, 501, 590, 629, 683, 733, 756, 842, 893 in 904. — Vsak katalog, ki je veljal za vstopnico, ima zaporedno številko zadaj na hrbtu — izžrebani naj ga prineso s seboj. Acauieto Kupujem ________ FAESl lfc • M ASOIMITE • IIMS*ULITE e quaisiini materiale iso-1 in podoben material za lante similare. Camplonare: | izolacijo. Pošljite vzorec: Miiabelli — V. Caravita 15 — Napoji______ Ljubljansko gledališče Drama: Sreda, 8. julija, ob 17: Romeo in Julija. Red B. Četrtek, 9. julija, ob 17.30: Kralj na Betajnovi. Red četrtek. Petek, 10. julija ob 15: »Vdova Rošlinka«. Izven. Zelo znižane cene od 10 lir navzdol. Sobota, 11. julija ob 17.30: »Poročno dariloc. Red A. Nedelja, 12. julija ob 17.30: »Šola za žene«. Izven. Znižane cene. Opera: Sreda, 8. julija, ob 16.30: Carmen. Red sreda. Gostovanje Elze Karlovčeve. Četrtek, 9. julija, ob 17: Krišpin in njegova botra. Red A. Petek, 10. julija: zaprto. Sobota, 11. julija ob 17: »La Bobeme«. Izven. Znižane cene od 18 lir navzdol. Nedelja, 12. julija: »Krišpin in njegova botra«. Izven. W. Shakespeare: »Romeo in Julija«. Tragedija rodbinskega sovraštva in zveste ljubezni. Prevod: O. Zupančič. Igrali bodo: Prologa — Ver-donik, Escalusa — Gregorin, Parisa — Drenovec, Montega — P. Kovič, Capuleta — M. Skrbinšek, Romea — Jan, Mercutia — Kralj, Benvolia — Peček, Tybalta — VI. Skrbinšek, Lorenza — Lipah, Janeza — Brezigar, Baltazarja — Nakrst, Petra — Plut, lekarja — Raztresen, paža — Benedičič, Montegovo — Gabrijelčičeva, Capuletovo — Danilova, Julijo — V. Juvanova, dojko — Na-bločka, poveljnika — Raztresen, stražnika — Košuta in Blaž. Režija: dr. B. Kreft, inscenator: inž. E. Franz. Scenska glasba: D. Žebre. Elza Karlovč«va kot Carmcu. V sredo ob 16.30 bo gostovala Karlovčeva ponovno v partiji Carmen. Ostala zasedba te štirideajnske opere, katere libreto je posnet po Merimeejevi noveli, je sledeča: Joseja bo pel Franci. Escamilla — Primožič, Dancaira — B. Sancin, Remendana — M. Sancin, Zunigo — Zupan, Moralesa — Anžlo-var, Micaelo — Ribičeva, Frasquito — Polajnarjeva, Mercedes — Poličeva. Dirigent: A. Neffat, režiser: C. Debevec, zborovodja: R. Simoniti, koreograf: inž. P. Golovin. ElfiR - Radio Ljubljana Četrtek, #. julija. 7.30 Poročila v slovenščini — 7.45 Lahka glasba — V odmoru (8): Napoved časa — 8.15 Poročila v italijanščini — 12.20 Pesmi in melodije — 12.40 Koncert čelista Cende Šedlbauerja (pri klavirju Marijan Lipovšek); — 13 Napoved časa — Poročila v italijanščini — 13.15 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini — 13.17 Koncert radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. Šijanec, sodeluje violinist Albert Dermelj — 14 Poročila v italijanščini — 14.15 Izmenjalni koncert z Nemčijo — 14.45 Poročila v slovenščini — 1715 Koncert sopranistke Marije Petrič — 17.35 Pesmi in melodije — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Pisana glasba — 20 Napoved časa — Poročila v italijanščini — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20.30 Vojaške pesmi — 20.45 Orkester Cetra vodi dirigent Bar-zizza — 21.25 Predavanje v slovenščini — 21.35 Operetno glasbo vodi dirigent Petralia — 20.20 Trio Emona — 22.45 Poročila v italijanščini. rajo plačati delodajalci z dvojno tarifo. Uredba tolmači med drugim tudi, da je dopuščeno za sprejem za delo pri fantih starosti 18 let 10 urni delavnik. V posebnih primerih dovoljuje uredba, da lahko izrabijo ženske in mlajše moči tedensko po 56 ur. Mariborski Rapid je v nedeljski tekmi tolkel dunajske favorite iz AČ s 3 :0. V. HEISER 88 Zdravnik gre # križem svet Prav tako ti prepovedujem, da bi *®v*jer koli dotaknil blaga, ki ga meti? *upUi; s paličko boš pokazal nanj, k2 (ia bodo vedeli, kaj želiš, rrav^ko ti prepovedujem, da bi vnf^/ial komuir koli, ki bi te kaj če to | ’ xko I305 hodil ,po poljih, razen okužil iz.hoiazni. d* ne drugega kov yriPrei umaknil za nekaj kora-dit; ™ i poslej ne boš smel ho- čavaHjSr* cestah> da ne ^ sre' [i,r?Vi ki si jo je težko pojasniti, ker se zdi, da fe bolezen neposredno ne ravna po podnebju, po zamljapisnih okolnostih ali po drugih naravnih krajevnih razmerah, kajti gobavost srečavamo v spora-tih pokrajinah, po nižinah ob obalah, v notranjosti, v vseh podnebjih in zemljepisnih okolnostih.« _ Cenijo, da je po vsem svetu več ko tri milijone gobavih, od teh največ v Indiji, na Kitajskem in na Japonskem. Gobavost je močno narasla v Južni Ameriki a tildi havajski otoki, Ceylon in Java so hudo trpeli za to boleznijo. Čudno pa je da na Koreji naletimo na to Ivolezen samo v južni polovici polotoka. Slavni boji divizije »Alpi Graie« v črni gori Povsod, kamor je prišla italijanska vojska, je prebivalstvu kar odleglo Posebni dopisnik agencije Stefani je poslal s Cetinja naslednje poročilo o uspešnih bojih italijanskih čet s črnogorskimi komunističnimi partizani: Treba je posebej omeniti novo razdobje osvobodilnega pohoda, ki ga ima za seboj italijanska alpinska divizija »Alpi Graie«. Naše čete so odšle iz Nikšiča čez številne gorske grebene do Gvoz-danske planote nasproti Durmitorju, čigar zasneženi vrhovi se tu pa tam še blešče v soncu. Počasi so se premikale preko pašnikov, ki spominjajo na naše v Alpah, se nato spustile po tesneh Mokre po temnih bukovih gozdovih, medtem pa sta dva bataljona na straneh preiskala vsak posamezen vrh. in globel, da bi se prepričala, če ne tiči morda kje v zasedi sovražnik, za katerega se je zvedelo, da se skriva na Savniku. Komunisti pa niso čakali naših čet, pač pa so zbežali in pustili za seboj znamenja značilnega angleško-ruskega uničevanja Tudi oni so na »slavnem umiku« po zgledu svojih učiteljev pustili za seboj ogenj, razdejanje in vandalstvo vseh vrst. Pobili so .cele trume pastirjev, požgali vasi, pripete ob gorska pobočja, požgali pastirske koče po planšarijah ter dejansko razdejali cesto Nikšič—Savnik na ta način, da so jo na sto in sto mestih pretrgali. Na nekaterih krajih je ta cesta tako razdejana, da da slutiti, da so pri teh razdejanjih bili neposredno udeleženi angleški ali ruski strokovnjaki. Morda so mislili, da bodo s tem ustavili našo divizijo na pohodu, ali pa so se poslužili čisto nove taktike vojskovanja na podlagi sabotažnih in terorističnih dejanj? Morda je bilo oboje. Toda oboje je bilo brez haska Divizija je prodirala dalje in sproti popravljala cesto. Pri tem so se zlasti izkazali naši ženijski oddelki in delali naravnost neverjetne stvari. Sodelovali pa so tudi alpinci in topničarji, ki so zdaj opravljali ogledniško službo, zdaj spet odstranjevali nastavljene zasede in mine; potem avtomobilisti in vozniki tankov ter oklepnih vozil in drugi. Tudi to je bila zmagovita bitka, kot druge, ki se bijejo z orožjem, morda končna bitka, kajti vsak je slutil, da bi to utegnila biti ena zadnjih ovir, ki jih je postavil sovražnik, da bi zadržal svoj konec, svoje popolno uničenje. To je bil "presenetljiv uspeh, ki ga je divizija dosegla v nekaj več ko dveh mesecih. Dobila je povelje, da prodira po dolini reke Zete črnogorske življenjsko važne žile, in spričo tega tudi središča komunističnega gibanja. Ob svojem prihodu v Danilovgrad se jc_ nenadoma znašla v nevarnem in kočljivem položaju. Uporniki so se povsod iz doline odstranili, zasedli hribe, strahovali prebivalstvo po gozdnih -krajih, razdirali prometne zveze, ogražali naše posadke, dočim so nacionalisti, ki so bili komaj preboleli globoko duševno krizo, niso mogli uspešno upirati, ker so bili še vedno slabo organizirani in tudi slabo oboroženi. Ze se je nekaj vasi vdalo grožnjam komunistom. Ljudje so se jim deloma pridružili, drugi pa so se sklenili upirati do konca, da bi se na ta način izognili zlu. Ko je prišla tja naša divizija, se je ( opazovalcu nehote vsiljuje vprašanje, kdaj bo I prišel čas, ko bodo sile trojne zveze prenehale s svojo dosedanjo taktiko, da napade zdaj ena, zdaj spet druga, medtem ko se prva že pripravlja za nadaljnji napad, in vse tri: Nemčija, Italija in Japonska šle istočasno v naskok. Lisičjereja na Norveškem Norveška zelo pridno goji živali, ki daieio odlično krzno, sai se dobro zaveda, da ima od tega velike koristi. Domače krznarstvo ie z drugimi besedami eden zelo izdatnih virov dohodkov na Norveškem. Posebno pozornost so posvetili reji lisic. Leta 1938. so Norvežani izvozili za več ko 38 milijonov kron dragega krzna. Računajo, da so na Norveškem v letu 1929. zredili še samo 30 tisoč srebrnih lisic, štiri leta pozneje 214.000. leta 1936. 391.000 in neposredno pred izbruhom sedanje vojne že 750.000. Vsekakor čudovit napredek! Danes imajo — kakor piše posebni poročevalec CE iz Osla — na Norveškem približno 16.500 hlevov, v katerih rede živali, ki dajejo dragoceno krzno. Predvsem rede modre, bele in srebrne lisice, in slednjič tudi lisice platinaste barve, ki so jih imeli leta 1936. vsega skupai samo 36! ženske nogavice iz bananinih listov Japonskim strokovnjakom se ie baje posrečilo uporabiti liste banan za izdelovanje izvrstne celuloze, iz nje pa potem delati svilo odlične kakovosti, uporabno za naifinejše izdelke, kakor na primer za izdelovanje izredno tankih ženskih nogavic. Ta poskus so naredili, kakor pravi poročilo iz japonskega vira, na otoku For-mozi in je baje rodil odlične uspehe. Tako banana odslej ne bo več samo drevo, ki daje okusen sadež, pač pa tudi pomembna industrijska rastlina. 1ELMA LAGERLOEF: 13 NA RAZPOTJIH SRCA ROMAN Odkar je Schagerstroema videla v cerkvi, se ves dan ni mogla svoboditi občutka, da se bo nekaj velikega zgodilo. Noč je pre- pala v mrzličnem pričakovanju nečesa, kar se bo zgodilo, t ose- ala je ob oknu in ni mogla prijeti za nobeno delo, temveč je s -rekrižanimi rokami čakala na tisto, kar naj bi se zgodilo. Pričakovala je, da ho videla, kako se bo Schagerstroem peljal nimo. Toda pripetilo se je še nekaj čudovitejšega. Sredi dopol- Ineva, tako nekako med enajsto in dvanajsto uro, je prišel k njej ta obisk Karel Artur. Razume se, da je bila srečna in presunjena, pa je vendar onra- dla potrebno razsodnost. Ni vedela, kaj bi mu rekla, kako bi ga pozdravila in povabila r svojo sobo. Na vsak način je on kmalu sedel na najboljšem na-Janjaču njenega majhnega salona, sama p je sedla nasproti m ,brnela vanj. Sploh ni vedela, da ta mož izgleda tako mladosten, kakor ga e zdaj videla v svoji neposredni bližini. Kajpada je vedela vse,