Fošiniiia plačana v gotovini.
ŠTEV. 23.
V LJUBLJANI, sobota, 28. januarja 1928.
I.HIH UH.II« 1.1»——
Posamezna številka Din !•-LKTrt V.
T*ftk dan opoldne, isvremžl nedelje ln
praznike,
BeeeSna naročnina: V Ljubljani in po pošti i i.	Din	20'—, inozemstvo Din 80 —v
Neoovisai političen list
UREDNIŠTVO:
SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 23. UVRAVNIŠTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 8. TELEFON ŠTEV. 2852.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifa.
Pismenim vprašanjem naj se priloži »rmmfc» za odgovor.
Račun pri poštnem ček. uradu štev. 18.833,
Čez noč ne more nič biti.
Argumentacija naših opozicijonalnih strank izzveni dosledno v obljubi: Ko bomo mi na vladi, pa bo takoj vse bolje. Druga plat te več ko prazne obljube pa je, da je vse, kar dela nasprotna stranka, absolutno za nič. Res pa seveda ni ne ne eno ne drugo, ker ne more delati nobena stranka čudežev, kakor tudi ne more obstati stranka, ki dela dosledno samo absolutne napake. Vsa ta argumentacija je le za najbolj primitivne ljudi, ki niso sposobni niti za najmanjšo kritiko in sprejemajo vse, kar se jim podaja, pa naj bo to še tako velika glu-post.
Med take prazne obljube spada tudi zatrjevanje, da bo kar čez noč tu enakopravnost, kakor hitro zmaga seljačka demokracija. In prav tako prazno govo-renje je, če kdo obljublja manjše davke, red v upravi in slične lepe stvari, samo da bo oblast v njegovih rokah. Ne bodo niti davki manjši, ne bo še dolgo reda v upravi in tudi od drugih slabih stvari bomo še dolgo trpeli, ker se pač čez noč ne da narediti nobena stvar.
Država potrebuje svoje fiksne dohodke in vsi vemo, da danes država preje premalo, ko pa preveč investira. Vemo pa tudi to, da je apel na državno pomoč vedno večji. Kako naj bodo torej davki nižji! Sicer pa zlo 'ni niti v tem, da so tu davki in da morajo ostati davčni dohodki nezmanjšani, zlo je le v tem, da je produktivnost padla, da ljudje manj zaslužijo in da vsled tega vedno težje plačujejo davke. Dvigniti produkcijo je zato problem vseh problemov in če se bo podvojil donos zemlje, če bo povečana produktivnost naših tovarn, če bo imel trgovec več obrata, obrtnik pa več dela, bo takoj davčno vprašanje omiljeno. Pa vprašajte naše stranke, kako mislijo dvigniti produkcijo! Kje zasledite kak program, kje kak načrt?
Naša gospodarska kriza je predvsem v tem, ker je donos zemlje premajhen. Donos pa je premajhen, ker ne more kmet vsled prezadolženosti nič investirati. Kako pa odpraviti prezadolženost kmeta, kako osvoboditi zlasti srbskega kmeta od oderuštva, o tem naše tako gostobesedne stranke molče. In vendar je dala Slovenija že praktičen primer, kako je mogoče to izvesti. Ali imamo stranko v Jugoslaviji, ki bi skušala slovenski primer izvesti tudi drugod? Ali se mar le ena stranka na to pripravlja? Ne, ker vse se bore le za takojšnjo oblast, mesto da bi se pripravljale za politiko z daljšim ciljem.
Drug tak problem je naša uprava. Jasno je, da uprava ne bo nikdar boljša, dokler ne bodo povsodi dobri uradniki. Kaj pa pomaga vsa zakonska enakopravnost, če pa bodo v Sloveniji davčni uradniki storili s voj o dolžnost, v južnih krajih in zlasti v Beogradu pa ne. Faktična enakopravnost bo stokrat na dan razveljavila vso zakonito določeno enakopravnost. Kdo pa se danes trudi, da dobi Jugoslavija res prvovrsten uradniški naraščaj, ki bo mogel izvesti reformo uprave. Naše stranke? Kaj pa še! Te imajo saimo eno skrb, da je urhdnik v njih strankarski službi.
Samo varanje naroda je obljubovanje, da bo kar čez noč bolje, samo da se zgodi v vladi sprememba. Tudi v najboljšem slučaju ta sprememba ne more dati nič drugega, ko da je ustvarjena možnost za nov način dela. Toda kje so ljudje, ki bi poznali ta novi način dela in kje so politiki, ki bi znali uveljaviti to novo delo! Med našimi strankarji? Blagor tistemu, ki najde le enega!
Ni bila narodna svoboda priborjena čez noč, ne bo darovano tudi njegovo
Odločitev pade v pondeljek.
Beograd, 28. januarja. Včeraj popoldne je bil dr. Korošec dalje časa pri Vukičeviču. Ko je prišel od njega, je izjavil novinarjem: Vztrajali bomo z radikali do kraja. Svojo usodo smo zvezali z usodo radikalne stranke. Ta izjava se je sinoči mnogo komentirala in iz nje sklepajo, da je politična situacija zelo resna in da se že misli na novo orientacijo.
Vso resnost situacije izpričuje telegram, ki ga je poslal Ljuba Davidovič Stjepanu Radiču v Zagreb. O tem Davi* dovičevem telegramu trde v političnih krogih, da pomeni v glavnem prejudici-elen sklep, ki naj ga sprejme v ponedeljek demokratski klub. Smatra se, da je preokret demokratske zajednice sedaj že gotova stvar. Zlasti so zadovoljni z rezultatom včerajšnje seje in nastopom Ljube Davidoviča samostojni demokrati. Neki uglednejši samostojni demokrat je rekel: Videli bomo na kateri strani je večina. Davidovič dela in Pribičevič tudi. Te dni bo končno ustvarjen klub demokratsko-seljaške zajednice, ki se bo potem pogajal. Ko bomo videli, da smo se na vse strani okrepili, bo Vuki-čevič odletel, ker je sedaj vrsta na Davi-doviču. Mi bi lahko, a nočemo brez nje-
ga delati. Izročili mu bomo vodstvo o akciji in se nadejamo, da bomo popolnoma uspeli.
V krogih opozicije se zatrjuje, da so Davidovič, Pribičevič in Radič dali drug drugemu formalne obljube, da bodo ustvarili to kombinacijo. Zagotavlja se, da je bilo na zadnjem sestanku, ki se je vršil med Davidovičem, Radičem in Pribičevičem, končno sklenjeno, da se demokratski klub združi s seljaško-de-mokratsko koalicijo in da se potem pride do koncentracije. Računa se, da bo na tako kombinacijo pristala tudi skupina pašičevcev.
Vukiževičevi prijatelji pa premotriva-jo stvar čisto drugače. Neki bližji Vuki-čevičev prijatelj je glede na vse te kombinacije izjavil: Mislimo, da je Radič pogrešil in to bo lahko uvidel te dni. Nam je bilo do dela. Potrebujemo proračun, davčni zakon in posojilo za dela.
Zanimivo je postopanje, ki naj ga zavzamejo muslimani. Radikali trde, da bi vlada, ako ostanejo muslimani zvesti današnji kombinaciji, ne podala ostavke. Imela bi sicer samo neznatno večino, a bi vendar lahko delala na proračunu, ker bi tudi Nemci v tem slučaju podpirali vlado.
Optimistih« Radičeva izjava.
Zagreb, 28. januarja. Stjepan Radič je bil ves dopoldne v oblastni skupščini, kjer so se vršile seje oblastnega odbora. Ob 1. se je Stjepan Radič telefonično razgovarjal s Svetozarjem Pribičevičem. Ta razgovor je trajal četrt ure. Nato je sprejel Radič novinarje in jim izjavil, da se je ravnokar razgovarjal s Pribiče-vičem.
Prijatelj Pribičevič mi je izjavil, da je v tem času imel demokratski klub sejo, na kateri je bilo 87 poslancev. Davidovič je govoril na kratko o politični situaciji in naglasil vso važnost tega momenta, ko je seljaško-demokratska koalicija vzdržala dosedaj vse navale in poskuse, da se loči od ostale demokracije ali da se sama v sebi razbije. Nato je Davidovič izjavil, da je potrebno, da tvorijo vsi zastopniki demokracije v parlamentu isti klub z istim predsednikom. To je izvalo veliko odobravanje in ako bi bilo prišlo do glasovanja, bi bil odbil ta predlog sigurno večino.
Seji so prisostvovali vsi ministri in na njihovih obrazih se je bralo, da se strinjajo z Davidovičem, oziroma da vsaj niso proti njegovemu predlogu. (Marinkovič je že to demantiral. Op. ured.)
Nato je vstal poslanec Dragiša Matej-čič in izjavil, da se strijna z izjavo predsednika Davidoviča in da smo na usodnem razpotju naše celokupne notranje
materielno blagostanje čez noč. Temveč šele po težkem delu bo vse to doseženo in šele prihodnja generacija bo mogla živeti bolje. Toda le pod pogojem, če ji bo sedanja generacija pripravila tla. Kdo pa skrbi za to? Morda naše stranke? Ne, ker kdo bi se mesto njih boril za oblast?
Ni se treba udajati nobenim iluzijam in naj pride na vlado ta ali ona stranka, razmere vendarle ne bodo boljše, če ne bomo mi vsi z resnim delom ustvarili novo ozračje, če ne bodo dali narodu novega duha in novega poleta, če se ne j prične na vsej črti nova politika in sicer na daljši cilj.
Vse sedanje taktiziranje pa je samo ovira za pravo delo in to velja v prvi vrsti tudi za reklamo seljaške demokracije.
politike. Vprav zato pa je potrebno, da bodo, če le mogoče, prisotni vsi člani kluba, da bi ne bilo ugovorov. Sprejet je bil sklep s formalne strani. Davidovič se je strinjal s tem mnenjem in takoj izjavil sledeče: Vse prisotne pozivam na sejo kluba, ki se bo vršila v pondeljek ob 10. dopoldne, a ostale poslance, ki niso navzoči, bom pozval brzojavno. V pondeljek se bo stvar rešila definitivno. Tačas pošljem telegram Stjepanu Radiču o tem.
Nato je Radič o svojem razgovoru s Pribičevičem izjavil še tole: Prijatelj Pribičevič mi je takoj sporočil tudi vsebino tega telegrama, ki je zelo topel in prisrčen. Potem je dodal še Pribičevič:
Meni je naš bodoči predsednik Davidovič najodločneje izjavil po seji to troje: 1. Dr. Marinkovič se popolnoma strinja z mojim predlogom. (Kar je Marinkovič demantiral. Op. ured.). 2. Gotov sem si večine in tudi za dr. Spaha se ne bojim, ker se tudi on strinja z menoj. 3. Čeprav bi pa te večine ne bilo, bi tudi s samo petimi člani šel v skupni klub. Nato sem, je dejal Radič, preko Pri-bičevdča telefonično vrnil Davidoviču pozdrave. Pribičevič mi je še povedal, da vlada v Beogradu nepopisno navdušenje zaradi tega modrega in odločnega nastopa vse demokracije.
O	Vukičeviču je treba reči še samo to, da je v razgovoru z menoj nastopal tako, kakor da sedi na konju Jelačiča bana v Zagrebu. Začel je namreč tako: Nisem vprav ono, kar je bil Pašič, a zato sem pomiril in uredil Bosno in s tem rešil najvažnejše vprašanje v državi. Meni je neznano, s čim, a bil sem rezerviran. Tako je potekal tudi ves na-daljni razgovor. Vidi se, da je Vukičeviču veliko kraljevo zaupanje omračilo pamet in se je razgovarjal z menoj tako, kakor se n. pr. nikdar ne bi razgovarjal z dr. Marinkovičem.
MUSLIMANI NISO S SELJACKO DEMOKRACIJO.
Beograd, 28. januarja. Sinoči je narodni poslanec dr. Behmen podal novinarjem izjavo, v kateri demantira, da bi bil dal dr. Spaho v javnosti kakršnekoli izjave glede zedinjenja s seljaško-demo-kratsko koalicijo.
| Pomembni KoroReva izjava.
i Beograd, 28. januarja. Po razgovoru z novinarji je dr. Korošec sinoči v ponovnem razgovoru poudarjal to, kar je bil rekel prej, samo se je še odločnejše izrazil v tem pravcu. Dejal je: Lahko svobodno rečete, da sem izjavil, kar se bližajo odločilni dnevi, predsedniku vlade
■	Vel ji Vukičeviču, da ostanem s svojim klubom ozko in trajno vezan z radikalnim klubom, radikalno stranko in z Ve-ljo Vukičevičem in da bom z njimi delil | usodo, pa naj bo že kakršnakoli.
VUKIČEVIČ V AVDIENCI. Beograd, 28. januarja. Predsednik vlade Velja Vukičevič je bil sinoči na dvoru pri kralju v avdienci od 7. do 8. in tri četrt.
Ko je prišel z dvora, je izjavil novinarjem: Pa Boga! Zakaj me čakate? Nimam vam nič povedati. Ko bo kaj, bom vam že sam povedal. Na vsa vprašanja novinarjev o današnji situaciji je Vukičevič stereotipno odgovarjal: Ko bo kaj. vam bom že javil.
ITALIJANI ZAHTEVAJO NOVE PRAVICE V DALMACIJI.
Split, 28. januarja. Na poziv ministra zunanjih poslov je odpotoval v Beograd veliki župan splitske oblasti dr. Perovič. Kakor se dozirava, je pozvan v Beograd zaradi zahtevanja italijanske vlade, da dobe Italijani v Dalmaciji nove koncesije. Zvedelo se je, da so Italijani zahtevali od naše vlade, da se jim dovoli v Dalmaciji otvoriti gotovo število Legi-nih šol v raznih krajih Primorja in da se jim odstopi sirotišnica v Splitu.
Del javnosti je vobče že razburjen zaradi poslednjih vesti, da se ukine člen finančnega zakona, po katerem je prepovedano nakupovanje nepremičnin v razdalji 50 km od meje. Nadaljevanje pogajanj med našo državo in Italijo se pričakuje z veliko bojaznijo.
MINISTER DR. SAVIČ UMRL. Beograd, 28. januarja. Minister narodnega zdravja dr. Savič je umrl v Nišu. Včeraj je bil podpisan ukaz, s katerim se postavlja za ministra narodnega zdravja namestnik v osebi dr. Vlade Andriča, ministra za agrano reformo.
MED ALBANIJO IN ITALIJO NI SKLENJENA CARINSKA UNIJA. Tirana, 28. januarja. Dopisni urad albanske vlade je pooblaščen izjaviti, da so neosnovane in fantastične vse vesti o tem, da bo kmalu sklenjena carinska unija med Albanijo in Italijo.
MALA ANTANTA JE SOLIDARNA. Bukarešta, 28. januarja. Na tendenciozno pisanje madjarskega in madjaro-filskega tiska, da obstojajo med državami Male Antannte nesoglasja glede intervencije pri Zvezi narodov zaradi afere o prevozu orožja na Madjarsko javlja »Cuventuk, da bo intervencija, o kateri se sedaj hoče dvomiti, pokazala solidarnost držav Male Antante.
SOVJETI SE NE ODREČEJO BESARA BIJI.
Bukarešta, 28. januarja. »Vitoruk javlja, da je sovjetski tisk o priliki desetletnice aneksije Besarabije zavzel preteče stališče proti Rumuniji. Tako pišejo »Izvestja« med ostalini: Sovjeti ne bodo pod nikakim pogojem priznali ropa Besarabije. »Vitoruk pravi nato: Čeprav take izjave nimajo nobenega uspeha, vendar moramo obžalovati, da se tako piše v trenutku, ko se po vsem svetu čuti potreba dobrih odnošajev.
Češkoslovaški opomin.
Praiki »Voukove je napisal z ozirom na na-«o poljodei.4:o krizo članek, ki je kljub vsej svoji veliki obzirnosti vendarle za nas nad vse zaslužena lekcija, a obenem opomin, da dvignemo naše kmetijstvo. Cisto pravilno pa navaja »Voukov« tudi glavni vzrok naše kmetijske krize, ki je v prezadolženosti kmeta in v njegovi popolni odvisnosti od oaeru-hov, kar velja v prvi vrsti za južne kraje.
V	glavnem izvaja »Venkov< to-le:
Jugoslovanska poljedelska produkcija preživlja veliko krizo. Vleče se sicer ta kriza že nekaj let, letos pa je zadobila zelo ostre oblike, ker je bila v nekaterih oblastih letina tako katastrofalno slaba, da je povzročila glad...
Za nas je naravnost presenetljivo, da more ■Jako poljedelska država, kakor je Jugoslavija, trpeti od rosne krize v poljedelski produkciji.
Vzrok je v tem, da je jugoslovansko poljedelstvo s malimi izjemami tehnično zaostalo. Jugoslovanski kmetje še niso znali zmoder-uizirati svojega gospodarstva. Niso znali? Ni to iprava beseda: niso mogli. Nimajo kapitala, potapljajo se v dolgovih, vlada pa, zaposlena od drugih nalog, se ni brigala, da bi poljedelsko produkcijo podpirala in dvigala. Kar se je za njo storilo, se je storilo le po več ali manj srečnem slučaju. Kmetijstvo je bilo iirofeno odoruštru. Propadlo je vsled dolgov, za katero plačuje ondi 30 odstotne obresti. V takih prilikah ni čudno, da so dosegli kmetijski dolgovi višino treh milijard dinarjev. Vse kmečko imetje predstavlja vrednost okoli 30 milijard. Dolgovi znašajo torej 10 odstotkov. Jugoslovanska kmetijska produkcija je torej obremenjena vsled teh dolgov na leto z obrestmi v višini 900 milijonov dinarjev.
Krizo more torej odpraviti samo: dvig in moderniziranje kmetijske produkcije in reorganizacija kmetijskih kreditov.
Kar se tiče modernizacije produktivne tehnike, bi jo kmetski krogi resno hoteli, ne morejo je pa izvršiti, ker je kmetijstvo razbito vsled nemogočih finančnih razmer.
Temelj zboljšanja je torej v reorganizaciji kreditov. V tej smeri je bil pod pritiskom zomljoradniških opozicionalnih strank izdelan zakon o kmetijskem kreditu. Naletel pa je na oster odpor zemljoradniških krogov, ker so od vlade njemu dodane izvršilne nared-bo v nasprotju z duhom zakona, ki je posial predmet strankarsko-politične agitacije in špekulacije. (A tudi zakon sam ni nič vreden in nezadosten. Op. ured.)
Reorganizacija kmetijskega kredita je zato 5e nadalje središče zanimanja vseh strokovnih poljedelskili organizacij. O njej se je tudi <irodvsem razpravljalo na kongresu Osrednje zv. ze kmetijskih zadrug, ki je bil dne 22. t. m. v Beogradu in katerega se je udeležilo £40 delegatov in 1000 zadružnikov. V resoluciji zahteva kongres, da bi bila s cenim, dolgoročnim posojilom zajamčeno odplačevanje kmetskih dolgov in na ta način zasiguran cen kredit za nove investicije, ki jih zahteva modernizacija produkcije. Država naj zajamči to posojilo tako, kakor je že garantirala posojila obrlu, industriji, trgovini in beograjskim hišnim posestnikom.
Kot neizogiben pogoj za zdravo reorganizacijo kmetijskih kreditov pa se zahteva svoboda za zadruge ...
Kriza poljedelstva v Jugoslaviji je torej čisto drugega izvora, ko v drugih evropskih državah. Ni trgovsko-politične prirode (deloma tudi, op. ured.) in zato tudi ne more biti trgovsko-politično odstranjena. Edina pot k izboljšanju je v državi sami.«
In kaj pravijo k temu osrednjemu vprašanju naše produkcije naše stranke? In kaj naše kmetjstvo? Naj si na to odgovore pristaši strank sami!
Vprašanje prebivalstva v Italiji
Rimski dopisnik »Journala des Debatsr •piše svojemu listu sledeče, tudi za nas zelo zanimive podatke:
Kot je anano, pravi fašizem, da je rodovitnost prebivalstva »najvažnejša sirovina Italije«. Duce Mussolini je v svojem nagovoru na narod 28. maja lanskega leta dejai, da mora Italija leta 1950 šteti okoli 60 milijonov prebivalcev. Stroge odredbe so bile izdane »oper neomaltuzijansko propagando in marsikatere ženske, ki so opravljale prav poeebne posle, so vtaknili v zapor. Tudi več *dravnikov je pregnanih na otoke za dobo ■dveh do petih let. Vendar .pa vse kaže. da uradno vzpodbujanje prebivalstva ni dose-daj imelo vidnih uspehov, saj kaže leta 1927 občutno znižanje rojstev, predvsem v severnih provincah. Mesto Milan prednjači radi svoje »sterilnosti«.
Predvsem nazaduje prebivalstvo v piemontskih Alpah. Od 1881 do 1921 je 295 ta-mošnjih občin nazadovalo za 44.417 ljudi, to m pravi za enajst odstotkov celega prebivalstva.
Pred kratkim je napisal o vprašanju nazadovanja rojstev prof. Coletti članek v »Corriere della Sera<. On prihaja k sklepu, da se ne da ničesar storiti. Niti država s svojimi zakoni niti vera s svojim poukom in svojimi božjimi skrivnostmi tu ne premore ničesar. Kvečjemu bi mogla država bolje organizirati skrb za novorojenčke, da jih čim večje Število reši.
Naravno, da je takšen članek vzbudil precej Živahne komentarje. »Giomale d’ Italiat
pravi, da je treba biti boj za prebivalstvo na treh frontah: prvič čim najbolj zmanjšati izseljevanje (morda radi tega vedno težje dobivajo Italijani dovoljenje za izselitev?), drugič podaljšati človeško življenje in predvsem varovati življenje novorojenčkov, tret-ječ pa povečati rojstva.
Ta list pravi nadalje:
»Zakaj mora Italija povečati svoje prebivalstvo? Ker mora njena številčna moč odtehtati ono nasprotnih narodnih skupin (? Vprašaj pristavlja Francoz!) in jo hiteti, da se zrine na bolj srečno pot na svetu in si zasigura sama sebe spoštovanje med narodi. Ne smemo pozabiti, da je italijanski etnografski blok na svetu osamljen.
Za »Gazetto del Popolo« obstoja samo eno, namreč beseda g. Mussolinija: »Rojstva padajo, torej imejmo več otrok!« Za fašističnega Italijana obstoja problem omejevanja števila otrok izključno kot čisto antifašistovsko geslo, ki ga je treba odklanjati, pobijati, uničiti.
isOsservatore Romano« seveda ni mogel ostati izven te polemike ter je izrekel sledeče mnenje: »Problem rojstev je predvsem in vseskozi problem vere in morale.«
»Impero« v svoji navadni vročekrvnosti noče odpustiti »Corrieru«, da je tiskal članke prof. Colettija in zahteva, naj njegov novo imenovani direktor demisionira ter da 1 naj »Corriere« spet postane »intergralno in I superiorno fašističen«... od tedaj naprej 1 pa vlada molk nad to afero rojstev.
Politične vesti.
=r O. Davidovič postaja odločea. Ker je seja demokratskega kluba proti pričakovanju odgodena na ponedeljek, so začeli beo-
grajski politični krogi že tolmačiti odgoditev kot dokaz, da je padel g. Davidovič v staro omahljivost. To je seveda napravilo v krogih
seljaško-demokratske koalicije zelo slab vtis in da se tega izbriše, je izdal g. Davidovič najprej službeno poročilo demokratske stranke o vzrokih edgoditve seje. V tem poročilu pravi g. Davidovič, da se seja ni vršila samo zaradi odsotnosti večine demokratskih poslancev in da je seja brzojavno sklicana za ponedeljek dne 30. t. m. — Obenem je poslal Davidovič vsem poslancem brzojaven poziv, da se seje sigurno udeleže, ker so na dnevnoin redu zelo važne točke in se bo o njih sklepalo c*b vsakem številu poslancev.
—	Še posebej pa je poslal Davidovič telegram St. Radiču s to vsebino: »Ker je bila sincSna seja demokratskega kluba prekasno sklicana, se je večina demokratskih poslancev zaradi praznika razšla. Sklical sem zato sejo kluba za prihodnji ponedeljek ob 10. uri dopoldne, da sklopa glede združitve klubov Demokratske zajedniec in kmetsko-demo-kratske koalicije v enoten parlamentarni blok, ki naj izvede koncentracijo vseh nacionalnih demokratskih sil in izvrši velike naloge, ki morajo biti nujno rešeni, da priborimo državi in narodu boljšo bodočnost. Prosim Vas, da sprejmete to na znanje. Prijateljsko Vas pozdravlja Ljuba Davidovič. — V ponedeljek pade torej odločitev, če ne bodo dogodki g. Ljubo Davidoviča prehiteli, kar tudi ni izključeno. Pri tej priliki pa je samo še omeniti, kako po nepotrebnem se pri nas zapravlja čas. Do pičice ista situacija ko danes je bila tudi že pred štirinajstimi dnevi, ko je zboroval demokratski kongres. Takrat g. Davidovič še ni imel te odločnosti, da bi z energičnim nastopom razčistil situacijo. Kar je tedaj zamudil, to treba sedaj popravljati. Ali ipa bo reparacija še pravočasna in popolna, bodo pokazali dogodki.
— Radičeva stalnost. Na vse zadnje je treba tudi o tej izpregovoriti kakšno besedo. Esdeesarski tisk piše z velikanskim poudarjanjem, kako je St. Radič dokazal s svojo zvestobo Pribičeviču velikansko stalnost. Počasi gospodje! Je sicer res, da je na javnost vplivalo dobro, da ni St. Radič kar na lepem zaradi vstopa v vlado zapustil Pribičeviča, ker pač javnos še vedno upa, da znajo vsaj nekateri politiki držati besedo, česar n. pr.
o	voditeljih SDS ni mogoče reči. Toda vprašanje je, če ni Radič danes v tako težavnem položaju, da mu sploh nič drugega ni preostalo in da mora iz stiske delati krepost, kakor pravi Nemec. — Da pa ne bo preveč krika o tej stalnosti, pa je treba spomniti le na istočasne dogodke. V nedeljo je še grmel Radič proti Vukičeviču, v torek je že klical živio Vukičevič in ga preglasil kot velikega moža. V sredo pa se z g. Vukičevičem ni hotel več razgovarjati. V torek je še dejal Marinkoviču, da vstopi v vlado, v sredo pa se je že zopet premislil. Kje je tu kakšna stalnost more odkriti samo tisti, ki je vsled poklica dolžan, da danes hvali Radiča, kakor ga je svoje dni obsojal.
— Oblastni proračun ljubljanske oblasti je finančni minister potrdil skoraj v polnem obsegu. Dovolil ni samo tega, da bi se pobirala tudi taksa na premog, ki ga kupijo državne železnice in oblastno doklado na tuje vino je znižal od 200 na 100 odstotkov. S tem je zasigurano delovanje oblastnega odbora in upamo, da bo to plodonosno in vsej pokrajini v korist.
= Soglasje med Rumunijo in Italijo. Ru-munski zunanji minister Titulescu je dal novinarjem to izjavo: Z Mussolinijem sem imel daljši razgovor, tekom katerega sva obravnavala vsa vprašanja, ki zanimajo obe državi in sicer tudi 8 stališča splošne politike. Vesel sem, da morem izjaviti, da ne obstoja med italijanskimi in rumunskimi interesi nobeno nasprotje, ker slone na isti skrbi za mir, ugled in uspešno delo. Nobenega nasprotja ni več med politiko lojalnega in stalnega sodelovanja Rumunije in Italije ter na drugi strani interesi Male antante. Porojena iz nujne potrebe povojne dobe, ki je zahtevala takojšnjo organizacijo, predstavlja Mala antanta obrambno zvezo s ciljem, da ohrani
Colidge,
predsednik Združ. držav Sev. Amerike.
mir v okviru dogovorov. Ker sloni rumun-sko-italijansko prijateljstvo na želji ohraniti mir in obvarovati status quo, tedaj ima isti namen, katerega ima Mala antanta v svojem posebnem okviru. Vse, kar bi moglo ovirati mir na Balkanu, zanima predvsem Rumunijo m ne obotavljam se izjaviti, da je svobodna in neodvisna Albanija najsigurnejše jamstvo za mir na Balkanu. To odgovarja tudi tradicijam rumunske politike. Prepričan sem, da bodo trenutne težkoče premagane pod egido velikih, vsem narodom skupnih interesov, ki morajo biti nad vsemi debatami o speci-jalnih problemih. Italija, kateri se mora svet zahvaliti tudi za njeno občudovanja vredno preroditev, je v polni ekspanziji. Predstavlja faktor, ki ga treba vedno bolj uvaževati v splošni politiki. S svojim obiskom sem zlasti zato zadovoljen, ker je utrjeno moje prepričanje, da bo našla vsaka dežela, katere politika sloni na miru in ohranitvi ugledne pozicije, v Italiji podporo zvestega in uda-nega prijatlja.«
— Pred sklenitivijo ncmško-litovskega prijateljskega pakta. Kakor poročajo iz Berlina, so privedla pogajanja \Voldemarasa s Streee-maimom še do večjega soglasja, kakor se je prvotno mislilo. Prvotno se je nameravala samo sklenitev arbitražnega pakta. Ker pa so bila pogajanja za ta pakt tako zelo uspešna, bo sklenjen med obema državama prijateljski pakt. Dosedaj so se obravnavala med obema državnikoma skoraj samo politična vprašanja, dočim so bila gospodarski odložena. O teh bodo pozneje razpravljali strokovnjaki obeh držav.
— Vedno večje težave nemške vladne koalicije. Poleg drugih vprašanj je v zadnjem času še šolski zakon zelo povečal nasprotja v vladni koaliciji. Novi šolski zakon bi obremenil proračun za več ko 80 milijonov mark in vsled tega je le malo verjetno, da bi bil ta zakon sprejet, na katerem pa centrom vztraja. Zato se vedno bolj govori o razpustu parlamenta in vodilni organ nemških nacio-nalcev, j-Kreuzzeitung«-, že odkrito piše, da razpada vladna koalicija. Zato da je tudi bolje govoriti o fronti, ki jo je treba postaviti pri volitvah, kakor pa o poskusih za obnovo vladne koalicije.
Ivan Hribar:
MOJI SPOMINI.
Od 185B. do 1910. leta.
18
Pater Stanislav Škrabec.
Isto tako je značilno, da sem pod nemško domačo nalogo na temo »Armuth ist die grOsste Plage, Reich-thum Ist das hijchste Gut« — J. W. Gothe. (NI je nadloge nad revščino, no blagra nad bogastvo) dobil oceno *vorattgllch< (odlično), dasi so v njej tudi tile odstavki: »Und wie riihrend erscheint ih m die miitterliche Sprache! Ja es sollen.Turteltauben die schftnsten Worte a tis allen Sprachen sammeln und aus ihnen eine neue Sprache bilden, gewiss, so schSn wird sie mir nicht erecheinen, als meine Mufersprache, da3 Slovenische.
Und Slovenient Wo fSnde sich ein schOneres, mit •faohen Gefolrgen, lieblichen Htigeln, sohOnen Ebenen, tlefen Thfilern, mit reichen Kornfeldern und erfreu-iichen WeingSrten majestfttischer abwechselndes Land,
wie dieses? Wie solite ich demnach nicht an demsel-ben Mngen, es lieben und demselben alle meine Kriif-te widmen wollen, da doch niemand auf der Welt gliick-licher sein kann, als der Begliicker seiner eigenen Na-tion?«
(In kako gonljiva se mu zdi materna govorica 1 Da, naj bi grlice iz vseh jezikov Zbrale najlepše besede m naj bi sestavile iz njih nov jezik, gotovo se mi ne bo zdel tako lep, ko moj materni jezik — slovenščina.
In Slovenija! Kje najdete lepšo deželo, v kateri bi se visoke gore, ljubki holmci, lepe ravnice, globoke doline, bogata žitna polja in razveseljivi vinogradi veličastneje vrstili, ko v tej deželi?
Kako bi zatorej ne bil nanjo navezan, kako bi je ne ljubil in ne želel posvetiti jej vseh svojih moči, ko vendar nik/lo na svetu ne more biti srečnejši, ko oerečevalec svojega lastnega naroda?)
Po tem, kar sem povedal, se ni čuditi, da v Novem mestu profesorji gimnazijcem višjih štirih razredov ne le niso prepovedovali udeleževati se narodnega življenja, temveč da so to videli celo radi. Saj se je dogajalo, da so od deželnega šolskega sveta, v katerim je vedno vedril in oblačil kak zagrizen nemškonacionalni uradnik deželne vlade, prihajali ukazi, ki so to zabranjevali. Te ukaze so razredniki v šoli tudi vestno objavljali; toda do kontrole, če se dijaki res točno ravnajo po njih, je bila dolga pot. Sicer so pa nekateri profesorji sami prihajali na čitalniške besede, katere so prav radi obiskovali ne samo dijaki višje gimnazije, temveč tudi mnogi iz nižjih razredov. Nekateri dijaki so pri njih
—	zlasti kot pevci — celo sodelovali. Vendar se — ne zaradi obiska ne zaradi sodelovanja — nobenemu dijaku ni skrivilo lasu. Pač je v moji dobi včasih proti temu rohnel nemškutarsko navdahnjeni profesor vero-cauka pater Ignacij Studacher; a ker smo vedeli, da je v profesorskem zboru osamljen, smatrali smo to samo za suho grmenje v oblaku, iz katerega se ni bilo bati ognjene strele. Ce je komu zato pritisnil
za stopinjo slabši red iz veroznanstva, si pa ni tega posebno k srcu jemal.
Ob takih razmerah so torej dijaki višje gimnazije bili v narodnem življenju že važen faktor, ki je pri mestnem prebivalstvu užival dokaj ugleda. Pokazalo se je to pri raznih volitvah, pri katerih so dijaki živahno posegali v agitacijo. Vsled tega so dijaki seveda imeli pristop v družbo narodno zavednih javnih delavcev in so se v njej smeli udeleževati pogovorov. Dasi je to imelo zanje po eni strani dobre posledice, kei so dobili kolikor toliko upogleda v praktično življenje, je pa po drugi strani bilo zanje zelo kvarno, ker so se navadili obiskovati gostilnice in trositi po nepotrebnem denar. V gostilnico so pa morali, ako so hoteli priti v družbo narodnih delavcev. Po dnevu zaposleni, so se namreč zvečer shajali pri cvičku ali pivu. Ob mojem času so se take družbe shajale pri Brunnerju, Vizjaku in Rozmanu. Lastniki vseh teh gostilnic so bili znani narodnjaki; Rozman celo eden voditeljev narodno-zavednega meščanstva. V njegovo gostilnico je vsak večer zahajal neumorni aranžer čitalniških veselic, jo-vijalni in obče prljubljeni trgovec Kalčič. Znal je jako prijetno pripovedovati in zabavati vse omizje s pravim dolenjskim humorjem, razveseljivim in zdravim, kakor je razveseljiva in zdrava vinska kapljica iz ljubkih vinogradov novomeške Trške gore. Zato so se okoli njega zbirali stebri narodne čitalnice, potem oni narodno čuteči uradniki, ki so imeli dovolj poguma odcepiti se od svojih v nemški kazini včlanjenih tovarišev, in pa — dijaki. Jaz vsaj sem bil vsak teden po enkrat pri Rozmanu in se teh večerov še danes prav ,ad spominjam. Posebno imenitno se mi je zdelo, da je državni pravdni k. dr. Schwinger, mož, ki je bil ves vnet za narodno stvar, občeval z mano rad in prijateljsko.
(Dalje prihodnjič.)
Dnevne vesti.
PROSLAVA PRAZNIKA SV. SAVE LJUBU ANI.
Praznik sv. Save, ki se je v Ljubljani že udomačil, kakor Božič ali katerikoli drugi praznik, je včeraj proslavila naša mladina, tako akademska kakor ljudsko šolska, na najsvečanejši način. Mladina se jo v polni meri zavedla velike naloge, ki jo ji skozi leta naprej poverja ta proslava in zato se jo z resnim licem zorala v slavnostnih prostorih, da da izraza svojemu domovinskemu srcu in svoji mladi duši:
iNaša mladina je že pred leti spoznala, kaj pomeni za njo ev. Sava.
Enako, kakor druga leta, se je naša srednješolska mladina zbrala v veliki Unionski dvorani. Ni jih bilo sicer ono veliko število, kakor lani, iz vsakega razreda so prišli komaj trije, vendar jin je bilo toliko zvestih, dobrih in pridnih, da se nam le proslave ni treba sramovati.
Ob 9. uri dopoldne se je velika Unionska dvorana malone napolnila. Pred slavnostno okrašeno sliko kralja Aleksandra je otvoril svečanost akademski pevski zbor, ki je zapel svetosavsko himno.
Istočasno je daroval v dvorani pred okrašenim oltarjem sv. Save svečano službo božjo prota Jankovič. Nato je naši mladini govoril univerzitetni prof. dr. Tasič o življenju in delu sv. Save za naš jugoslovenski narod, zlasti je povdaril delo sv. Save na kulturnem, socijalnem in političnem torišču za brate Srbe v bližnji preteklosti. Žalibog so se te proslave udeležili le po trije zastopniki iz vsakega našega srednješolskega razreda.
Nato je zapel pevski zbor še več prelepih domačih pesmi, pri čemur so nastopili razni solisti. Po brezhibni recitaciji raznih slovenskih in srbohrvatskih narodnih pesmi se je slavnost v Unionu zaključila.
Kmalu nato se je vršjla svečana sveto-savska proslava tudi ha naši univerzi. Udeležili bo' se je poleg mnogoštevilnega pro-feišorskega zbora in dijakov vseh fakultet tudi veliki župan ' dr. Vodopivec, komandant dravske divizije, div: general Danilo Kalala-tovič, konzularni ..zbor, obl. predsednik dr. M. Natlačen, predsednik viš. dež. sod. dr. Rogina, magistralni , nadsv. Rupnik, načelnik min. za trgovino in industrijo dr. Marn. direktor Pošt. hran. dr. Savnik, knezoškof dr. Jeglič, prota Jankovič, pesnik Oton -Župančič, dr. Lončar, dr. Danilo Majaron, dr. M. Rus, .. predsednik Zdravstvenega . zbora za Slovenijo,.' ■ dr. Guštin, policijski' ravnatelj, ljubljanski oficirski zbor, zastopstva raznih narodni,h društev itd.
Po izpeti svetosavski himni je imel krajši slavnostni govor rektor univerze dr. Bajko Nahtigal.
Sv etosa vske nagrade Nj. Vel. kralja so letos prejelj sledeči akademiki: Fr. Tomšič za razpravo »Postanek, potek in pomen di-ftohgacij v slovenskih dialektih«, F. Cepu-der za »Vpliv romanskih literatur na novejšo slovensko literaturo«, Maks Miklavčič za »Cerkvena .razdelitev na Kranjskem in joželinske upravne reforme« in Leop. Gorjanc za nalogo »Flora alg v Sloveniji s posebnim' ozirom na ljubljansko okolico, mor-fološko-sistemateka in fotografska analiza na podlagi' lastno nabranega živega rnateri-jala«. ■■■'■.,■
Dalje so sprejeli nagrade: A. Krisper za »Zgraditev sklepov človeškega telesa«, M. Hribar za snov »O metodah za določevanje sladkorja v krvi«, J. Kolarič za »Simbolizem v religiji po. nauku Tomaža Aquinskq-ga«,.V. Zakrajšek za »Matično telo Kristusova po nauku Vladimirja Aquinskega« in Peter Eržen za razpravo »Kako so apologeti drugega stoletja dokazovali resničnost krščanstva«.
Slavnost se je zaključila z državno himno, ki jb je dovršeno zapel akademski pevski zbor.	:
■	Odlikovanja v naši vojski. Povodom rojstva drugega princa so bili odlikovani z redom Karagjorgjeve zvezde IV. stopnje: divizijski general Danilo Kalafatovič, kontr-admirala Viktor \Vickerhauser in Metod Koch ter generalStabni polkovnik Leo Rupnik, z rodom Belega orla IV. stopnje: peša-dijski polkovnik Franjo Kubež in artiljerij-ski podpolkovnik Ljudevit Koželj, z redom Belega orla V. stopnje brigadna generala Vladimir Skubic in Milan Plesničar, sanitetni polkovnik dr. Rudolf Kobal, geueral-štabni polpolkovnik Anton Lokar, pehotni podpolkovniki: Karol Potočnik, Rudolf Sobota, G uš ta v Stejskal, Viktor Andrejka, Anton Petrinčič in Franjo List, intendaatski podpolkovnik Milan Luger, sanitetni podpolkovnik dr. Vladimir Kalan, veterinarski podpolkovnik dr. Svelislav Valenta, pehotni majorji: Vladimir Bošnjak, Ivan Brozovič in Ivan Markul, artilerijski podpolkovnik Janko Hrast in pehotni kapetan II. razreda Lojze Kumer; z redom sv. Save II. stopnje: divizijski, general Sava Tripkovič, z redom sv,- Save • HI. stopnje kapetan IV. stopnje sanitetni .polkovnik dr. Ante Hočevar, pehotni podpolkovnik Adolf Kiler, Josip Spo-ljar in Franc Mulaček, sanitetni podpolkovnik dr. Fric Vrečko in veterinarski .podpolkovnik dr. Ivan Keber, pehotni major za generalštabne posle Božidar Božič in ekonomski major Josip Blaivveis.
— Novela k patentnemu zakonu. Skupščinski odbor za proučavanje novele k patentnemu zakonu je novelo sprejel. Novela se predloži v. kratkem narodni skupščini.
— 'Odvetniški zakon. Odsek zakonodajnega odbora narodne skupščine je sprejel prvih 13 paragrafov novega načrta zakona
o	advokatih. Pripravljalna doba traja .po načrtu pet let. Sodniki smejo brez nadaljnjega prestopati' v advokaturo. Sodniki in državni pravdniki morejo postati odvetniki po treh ietih sodniške službe po novem zakonu, oz.
če so postali sdoniki po sedanjem zakonu, po petih letih.
— Nova monopolska skladišča. Kot poroča »Samouprava«, je sklenila uprava državnih monopolov, da zgradi pri tobačnih tovarnah v Nišu, Travniku, Banjaluki, Sarajevu in Ljubljani nova skladišča V to s vrh.) je odobren kredit 870.OC0 dinarjev.
— Vsem železničarjem! Dodatno k naši objavi glede gospodarske poslovalnice sporočamo vsem železničarjem, da smo prejeli od direkcije državnih železnic pod štev. Ilir. 28, dne 25 ob 19.15 odgovor te vsebine: »Udruž^nje jugoslovanskih nar. želez, in brod., oblastna uprava, Ljubljana. Z ozirom na dopis cd 20. januarja vam sporočam, da sem z ozirom na citirano prošnjo, ki je bila podpisana tudi od društva profesionistov, stručnega Udruženja strojevodij in Udruže-nja kurjačev in z ozirom na danes meni ustmeno podnešeno prošnjo odredil, da se kreditiranje živil pri Gospodarski poslovalnici podaljša. — Glede ponudbe Nabavljalne zadruge v šiški radi odplatnega prevzema Gospodarske poslovalnice Vam sporočam, da sem danes poslal po posebnem kurirju spis v odločitev Ministrstvu Saobračaja. Obvestite o predstoječem tudi sopodpisane organizacije. — Direktor: ing. Kneževič, s. r.
— Razpis službe: Veliki župan ljubljanske oblasti v Ljubljani razpisuje mesto dnev-ničarja kot rečnega mojstra s sedežem v Krškem. — Prosilci se opozarjajo na tozadevni razpis v Uradnem listu.
— V imenik odvetnikov s sedežem v Ljubljani je bil vpisan gospod dr. Albin K a,n d a r e , odvetnik v Ljuoljani.
— Zdravljenje z žarečim železom. Slavni berlinski kirurg tajni svetnik prof. dr. Avgust Bier je imel te dni v krogu znanstvenikov predavanje o imunmranju in zdravr ijenju težkih infekcij potom žarečega železa. profesor Bier je dosegel v velikem številu slučajev težkega gnojenja v sklepih ali kitah in notranjih infekcijskih bolezni prav dobre uspehe.
— Nazadovanje slovanskih narodnih manjšin v Avstriji. Po podatkih knjige »Sta-tdsusches Handbuch der Republik Oester-reach«, slovanske narodne manjšine v Avstriji precej močno nazadujejo, češka narodna manjšina na Dunaju pada že od leta 1900 konstantno. Leta 1900 je živelo na Dunaju 104.000 Čehov 1910 samo še 98.000, leta 1923 pa celo samo še 48.COO. Prav tako je glede slovenske narodne manjšine na Koroškem, ki je .padla od 85.000 oseb v letu 1880 deta 1910 na 66.000, leta 1923 pa na 35.000 oseb. Po teh podatkih bi bila slovenska manjšina na Koroškem manjša kot hrvatska v Burganlandu. Mislimo, da statistika nekoliko pretirava.
— Velika Praga v številkah. Po dne 1. t. m. izvedenem štetju znaša število prebivalstva Velike Prage 738.132. Ob zadnjem štetju, dne 15. februarja 1921 je imelo mesto 676.657 prebivalcev. Prebivalstvo je torej naraslo za 61.475. — Na 1000 prebivalcev odpade na leto povprečno 11.9 živih novorojencev, mortaliteta znaša 8.5. Število novorojencev presega torej število umrlih za 3.4 pro mille.
— Ogromna stavbena delavnost na Pruskem. Kot poročajo iz Berlina, je bilo zgrajenih tekom 1. k na Pruskem 176 tisoč novih hiš. Za izvedbo letošnjega gradbenega programa 'bo potreben kapital 1.600,000.000 mark.
— Noblova nagrada za mirovno propagando. Francoz Boison, dd je prejel Noblovo 1927, je izročil vso prejeto vsoto prdsvelne-mu ministru Herriotu v svrho .mirovne propagande.
—■ Bodoča zračna vojna. Ameriška vlada proučava načrt za konstrukcijo novih vojnih zrakoplovov, ki se bodo vojskovali v približni višini 8 angleških milj. Vsak zrakoplov bo opremljen s samo eno strojnico. Problem preskrbe pilota in motorja s kisikom je sijajno rešen. Zrakoplov bo letel v višini 20.000 angl. čevljev z brzino 150 angl. milj na uro. Izkušnja v svetovni vojni je namreč dokazala, da odločuje v zračnih bojih v prvi vrsti višina. Letalo, ki .je moglo doseči maksimalno višino, je skoraj vedno zmagalo.
— Zoper Joselin« Baker. V Parizu je postalo v zadnjem času moderno pobijanje nemoralnosti. Odkar .je skušala policija — da bi obvarovala krepostne ameriške legijo-narje nevarnih zank, v katere bi se bili utegnili ujeti v modernem Babilonu ob Sei-ni — očistiti pariške ulice apašev in njihovega ženskega priveska potom racij, kampanja proti grehu ne more več .prenehati Doslej .je bilo aretiranih že okoli 4000 oseb, 1500 od njih so jih poslali odgonskim potom čez mejo. Sedaj pa so se spravili apostoli nravnosti nad gledališke odre. Sicer pa je treba radi historično eksaktnosti ugotoviti, da kampanja v zgodovini francoskega gledališča ni prva svoje vrste. Hary Pil-cer, dandanes star Moulin-a Rouge-a se je moral svoječasno zagovarjati pred sodiščem zaradi plesa, ki hi ga morali dandanes označiti kot zelo krotkega In gospodična Rahna, ki žanje trenutno v Berlinu triumfe ter njena koleginja Zulaika sta bili tudi obsojeni. Danes pa velja boj Josetini Baker. Kritik Maurice kliče zoper temnopolto plesalka) kateri želi, da bi se vlila ob priliki nanjo iz vrst gledalcev ploha gnilih banan in ananas, na pomoč celo policijo. »Izginite, čim-najhitreje morete,« kliče kritik plesalki, »in potopite svoje »Memoare« v morju, da bomo pozabili vas, vaše pomanjkanje talenta in nespodobnost vašega telesa.« Plesalka-zamorka odide pač res v kratkem az Pariza, toda — v svrho umetniške turneje po vsej Evropi in kot se zdi, 'bo žela triumfe.
— Moralni Mussolini. Mussolini je prejel več pritožb glede nenravnih slik in kioskih in v izložbah knjigotržcev, zato je naročil prefektom, da morajo paziti z vso strogostjo na to, da se bodo striktno izvajali zakonih'
predpisi zoper kršenje nravnosti in bo one, •ki se zop>er te predpise pregreše, doletela v vsakem slučaju zaslužena kazen. Razen tega je pozvalo italijansko notranje ministrstvo prefekte, da naj podpirajo katoliško propagando zoper preklinjanje in sramotenje Boga.
— Katoliška šola v Mehiki zatvorjena. Policija v Mehiki je tamkajšnjo katoliško šolo zatvorila ter aretirala 20 učiteljic, ki so obdolžene protivladne propagande.
— Lahek potres v Dubrovniku. V noči od srede na četrtek ob 1.09 je zabeležil seizmograf mornariške akademije v Dubrovniku lahek valovit 4 sekunde trajajoč potre«. Epicenter je bil na Popovem polju. Strokovnjaki trdijo, da so ponovni lahki potresi v Dubrovniku posledica premikanja podzemskih plasti, 'ki jih je izpodjedla voda ter da je vsaka nevarnost izključena.
— 151eten dečko umoril svojega očeta. V selu Biočin pri Novem Pazarju je ustrelil te dni 151etni Blagoje Goševac svojega očeia iz zasede z lovsko puško. Aretiran, je svoj čin priznal, ne da bi kazal najmanjši kes. Izjavil je, da je uvidel, da mu je .nemogoče živeti Še nadalje pod isto Streho’ s svojim očetom. Oče .je bil napram vsem Članom svoje rodbine izredno surov. Za vsako malenkost jih je živinsko pretepal. Mati in starejši sin sta lansko leto za posledicami surovega pretepanja umrla. Tudi Blagoje je bil dan na dan tepen. Zato je sklenil, da napravi .peklenskemu življenju v domači hiši konec s tem, da očeta umori. Številne priče so dečkovo izpovedbo glede surovosti umorjenega Vasilija Goševaca potrdile.
— Obsodba bojazljivega ljubimca. Pred okrožnim sodiščem v Sarajevu se je vršila te dni zanimiva kazenska obravnava. Na zatožni klopi je sedel Mladen Radulovič iz Mostarja. Radulovič je bil nameščen leta 1924 v sarajevski vojaški bolnici. Kot vojaški uslužbenec se je seznanil s šiviljo Marijo Šutič. Dečko je dober pevec. Suti-čeva je bila zaročena ter se je imela čez tri dni poročiti. Kljub temu se je v Radulovičev glas tako zaljubila, da je naslednji dan zapustila svoje stariše in zaročenca ter z Radulovičem pobegnila. Da je beg omogočil je poneveril Radulovič v vojaški pisarni neke denarne pošiljke. Ko je pošel zaljubljeni dvojici denar, sta sklenila, da izvršita skupen samomor. V hotelu je prerezal Radulovič svoji ljubici žile na roiki, nato pa mu je padlo srce v hlače in ni se upal nadaljevati. Zato je jelo dekle kričati. Prihitelo je hotelsko osobje, 'ki je dalo Raduloviča aretirati, Policija ga je izročila vojaškemu sodišču, odkoder je pa pobegnil. Sarajevsko okrožno sodišče mu je prisodilo 'let dni ječe.
Dva lahka potresna sunka na Dunaju.
V	sredo ob 9.12 so čutili na Dunaju dva lahka potresna sunka. Epicenter je bil v Schwnrzdorf.u, kjer je povzročil potres nuni prebivalstvom, ki je vsled številnih potresov v zadnjem času zelo nervozno, precejšnjo paniko. Že ,po prvem sunku so bežali prestrašeni ljudje kriče iz hiš; nekateri so na prostem prenočili.
— Nadaljnje aretacije radi protižidovskih izgredov na Rumunskem. V Kološu so bili te dni aretirani trije visokošolci, med njimi urednik tamkajšnjega židovskega lista, ker so ponujali tamkajšnji židovski občini v nakup za 60.000 lejev predmet, ki je bil odnešea ob priliki protižidovskih izgredov iz nekega židovskega templja .
—■ Poupornemu uruštvu slepih, Ljubljana. Wolfova ul. 12 so darovali za Božič: Po 20 dinarjev: Koritnik Roman, Kočevje; Zvezda Ivan, Jesenice; Kocmut Janko, Kranj; Rabuse Fran, Kostanjevica; Eger T., Ljubljana; Kukovec Viktor I., Ljutomer; Bakarčič Gvido, Ljubljana; Vošinek V., Maribor; Ro-gliČ Dragotin, Maribor; Swaty Frab, Maribor; Besednik i drug, Ljubljana; Maček Gregorin Hren, Logatec; Mr. Fran Savnik, Kranj; VVeinberger Mirko, Zagorje ob Savi; Brata Močnjak, Ptuj; Hcchmuller I., Maribor; Brumen Valentin, Sv. Jurij ob juž. žel.; Vnovčevalnica, Ljubljana; Dolinar Fran, Ljubljana; Osterc Peter, Beltinci; dr. Kortin Fran, Maribor; Mr. Fran Minarik, Maribor; A. & E. Skaberne, Ljubljana; Verbajs A., Ljubljana; Galej, javno skladišče in prevozna družba, Celje. — Najlepša hvala!
— »Svečino« ti Tripunjdona« v Kotoru. Dne
2.	in 3. februarja se vrše v Kotoru po starodavnem običaju vsako leto slavnosti na čast mestnemu patronu sv. Tripunu. Pri slavnostih sodeluje tudi mornarica v paradnih uniformah. Vrši se vojaška parada s salvami, slavnostnimi obhodi po mestu, na javnih trgih koncertira vojaška godba, mornarji in civilno prebivalstvo plešejo kolo in vrše se še vsakovrstne druge tradicijonalne ljudske prireditve. Tripunove proslave se udeleže vsako leto tudi okoliški prebivalci in poselijo jo tudi številni tujci. Da bi pa posečalo zanimivo proslavo še več tujcev, bi bilo želeti, da 'bi se preložila na poletni čas. Delniška družba za potovanja in prevoze »Transoceanik«, Zagreb, Petrinjska 6, je izdala za letošnjo proslavo program v obliki x 'lepimi slikami okrašene knjižice.
— Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani razpošilja vsako leto svoj koledar (vestnik) članom in prijateljem družbe. Koledar daje jasno sliko o družbinem delovanju ter prinaša članke o manjšinskem in obrambnem delu. Koledar se naroča pri CMD v Ljubljani, Narodni dom ter stane 15 Din.
— Pozor! Ljudska samopomoč, podporno društvo za Slovenijo, je podaljšala sprejemanje od 50 do 65 let onim, ki so zdravi v tej starosti, da še lahko pristopijo. Priloži naj vsak-a svoji prijavi brezplačni nakolko-vani Certifikat, ki ga je potrdil zdravnik. Mladi in otroci se včlanijo, in ko sjx>lnijo 21. leto, dobi do 4 tisoč podpore za življenje. Skrbni stariši, če ste tudi premožni, prijavite le vse te svoje društvu. Pozneje Vain bi bilo žal, ko bi jih ne vpisali. V družbi je le zasigurano premoženje, dota. Vsi pa od
21.	leta do 60. leta plačajo le malo pristopnine. Danes šteje društvo že čez 3000 članov. Z dopisnico naznanite, če želite eventuelna pojasnila in če jpristopite. Naslov napišite:
Ljudska samopomoč, cesta na Rožnik v Ljubljani, ali Ljudska samopomoč, Aleksandrova c. 45-11 v Mariboru.
— Pri slučajih zastrupljanja, ki nastanejo zaradi pc-kvarjenih živil, zaradi alkohola, nikotina, morfija, kokaina je raba prirodue grenčice »FranzJosef važen pripomoček. Zdravniške strokovne knjige navajajo, da pri zastrupljenjih s svincem voda »FranzJosef hitro odstrani najbolj trdovratno zagatenje, ki je glavni povod mučnih napadov kolike.
Ljubljana.
1— Rezervni oficirji se pozivajo, da se udeleže v čim večjem številu predavanja, ki bo v pondeljek, dne 30. januarja 1928 ob 17. uri v salonu Oficirskega doma v Ljubljani (Vojvode Mišiča vojašnica). Predaval bo komandant 16. artilerijskega-polka art. polkovnik gospod Čedomir Jovanovič.
1— Pevski zbor slovenskih učiteljev koncertira v Ljubljani v pondeljek, dne 6. februarja 1928 pod vodstvom svojega dirigenta g. Srečka Kumarja. Učiteljski j»evski zbor je pred kratkim nastopil z istim programom v Zagrebu ter žel za svoja precizni izvajanja slovenske moderne vokalne glasbe splošno priznanje. Ljubljančane opozarjamo na nastop učiteljskega zbora, predprodaja vstopnic v Matični knjigarni, zunanja naročila pa se naj naslove na Glasbeno Matico v Ljubljani. Koncert se vrši v Unionski dvorani.
1— Planinsko leganje bo za prave planince 1. februarja, ko bodo planinski fantje ob zvokih okrogle godbe rajali in vihteli v krogu korajžne planinke. Pokali bodo rnož-narji, napolnjeni z rujnim vincem in vse bo spremenjeno v lep planinski vrt. Planinci, pridite, da boste napili svojim znancem s planinskim zdar!
1— V nedeljo dne 29. t. m. dopoldne se otvori v Jakopičevem paviljonu razstava planinskih in drugih slik slikarja Valentinu Hodnika. — Ker ostane razstava odprta le do 12. februarja se vabijo, osobito prijatelji narave, da si razstavo ogledajo,
1— Dne 1. februarja t. 1. se vrši v veliki dvorani in stranskih prostorih hotela »Union« planinski ples, ki se prireja samo vsako drugo leto. Poskrbljeno ba za vse in še v bogatejši popolnejši meri kakor do sedaj. Posebno pozivamo stare planinske korenine, da v prvi vrsti oni pokažejo spoštovanje in ljubezen do naših ciljev. A tudi mladina naj ne zaostane za prvimi in naj iste prepriča, da je krog planinstva trdnejši in gostejši kot še nikoli. — »Na svidenje!«
Maribor.
— Uradni dan komisarja za agrarne operacije v mariborski oblasti. Ker je prvi četrtek v februarju praznik (Svečnica), se vrši uradni dan komisarja za agrarne operacije v mariborski oblasti v soooto dne 4. februarja t. 1. od 10. do 13. ure v palači ve-likeega župana v Mariboru, soba št. 9, pritličje na desno.
— Maribor dobi otroško bolnico. »Slovensko žensko društvo« v Mariboru je uvedlo že pred leti akcijo v svrho ustanovitve otroške bolnice v Mariboru. Doslej je nabranih v to svrho 232.330 dinarjev. Če bi prispevali to, kar manjka oblastna skupščina in mestna občina, bi se z gradnjo lahko v najkrajšem času pričelo.
— Aretacija lažnega detektiva. Te dni je bil v Mariboru aretiran Čevljarska pomočnik Avgust B. Dečko se je izdajal za detektiva ter je hotel neko zakonsko dvojico, ki jo je že dalje časa zasledoval, v neki gostilni legitimirati in aretirati. Baš v tem trenutku j»a je vstopil policijski stražnik, nakar.je moral romati v zapor mesto zakonske dvojice gospod »detektiv«;.
KRATKE VESTI.
Admiral Plunkett, ki je pred kratkim pro-rokoval, da je vojna med Anglijo in Ameriko neizbežna, je moral odstopiti in zapusti svoje mesto dne 15. februarja. Prerokovanje se je torej admiralu zelo slabo obneslo.
Chilenski parlament je odobril vladni zakonski načrt, s katerim se odvzemajo vsem tujcem petrolejske koncesije.
Nova norveška vlada je sestavljena. Vlado so sestavili sami socialisti. Ker pa vlada nima večine, je odvisna od podpore demokratov. Ta ji je zagotovljena, če ne bo delala nbbenih socialističnih in komunističnih eksperimentov.
čičerin odpotuje v kratkem v Tokio; da sklene z japonsko vlado dalekosežen dogovor.
Deset divizij mrore oborožiti Madjarska, kakor poroča »Pertit Parisien«.
Avstrijski monarhisti so pričeli z agitacijo, da se odpravijo zakoni o zaplembi habsburških posestev. Zanimivo je, da je avstrijska vlada .predložila parlamentu novelo, po kateri bo vrnjeno posestvo Eisenerz - Radmer Maksu Hohenbergu, sinu prestolonaslednika Ferdinanda.
Madjarska univerza je predlagala, da dobi grči Apponjri, znani madjarski hujskač, Nobelovo nagrado. Večje drznosti, kakor jo imajo madjarski tihotapci in falzifikatorji, res ni mogoče najti.
»ŽENSKI SVET«.
Vsebina 1. številke: Obrazi in duše: Matilda Klemenčičeva (Mara Lamutova). Junakinja zvestobe. Nadaljevanje. (Lea Faturjeva.) Porgamenti. Pesem. (Jela Spiridono-vič-Savičeva — Karlo Kocjančič.) Obup. Pesem. (Fran Pogačnik.) Čakanje (Milica. Jankovičeva — Al. Gr.) Žena v jugoslovanski narodni pesmi (Franja Miheličeva.) Glasbena vzgoja v domači hiši (Milica Stupanova.) V Karpatih pri Huculih (Vera Albrechtova.) Molitev ubogih mater (Yvette Guilbert — A. Debeljak.) Iz vest ja: Po ženskem svetu. Materinstvo. Higiena Gospodinjstvo. O lepem vedenju. Iz naše skrinje. Književnost, in umetnost. — Ročno delo.
Dr. Anton Schurab - šestdesetletnih
m
Vsestransko je bilo delovanje dr. Antona Schwaba, vsestranski so tudi njegovi uspehi in zato je njegova šestdesetletnica tudi .jubilej uspešnega dela in dan, ki se ga slovenski narod spominja s hvaležnostjo. Ln mnogo, mnogo se ima slovenski narod zahvaliti dr. Schwabu.
Predvsem komponistu večno lepih skladb ■ji onemu prvih slovenskih glasbenikov.
S celo vrsto skladb je obdaril dr. Schwab slovenski narod in tako globoko so segale vse te skladbe v srce naroda, da spadajo med najbolj proizvajane in najbolj razširjene. Kak triumf slovenske pesmi je bil, ko je Glasbena Matica proizvajala v Zagrebu njegovo »Dobro jutro«. In kakšen velik uspeh je povsod dosegla »Zlata kanglica«. Ni čuda, če je dejal naš P. H. Sattner, da bo »Zlata kanglica« še vedno lepa, ko bo že marsikatera premo-derna pesmica pozabljena. Kar prihaja iz srca v srce, to ostane.
Velik uspeh je dosegel dr. Schvvab tudi s svojo spevoigro »Knez Volkun«, ki se je pred vojno dvakrat pela v Mariboru in oba koncerta sta bila razprodana.
Od številnih drugih Schwabovih pesmi so se zlasti priljubile: »Zdravo Marija«, »Večer na morju«, >Se ena«, »Vinska«, članica« in druge.
Vrednost in pomembnost vseh teh kompozicij so tudi naši glasbeni strokovnjaki po pravici ocenili. Tako je objavil dr. Kimovee v »Pevcu« obširen življenjepis dr. Schwaba z lepo oceno njegovih zaslug na polju slovenske glasbe. Častno omenja dr. Mantuani v svoji Zgodovini slovenskih skladateljev dr. Schwaba in njegova dela. V zagrebškem »Dom i Svietu« je objavil lep Članek o njem pesnik Hasan Aginice in njegovih zaslug za slovensko glasbo se je spomnil tudi prof. Druževič v svoji »Plamenici«.
Vse te velike uspehe pa je dosegel dr. Schwab, čeprav je bil samouk. Brez učitelja se je sam naučil igrati na glasbene instrumente in sam si je pridobil znanje kontrapunkta, da je mogel pisati dovršene skladbe ne le za zbore, temveč tudi za veliki orkester. 2e kot deček si je sam naredil gosli in čeprav so mu jih sežgali, je vendar ostal sebi in svojim talentom zvest in postal glasbenik.
Ni si pa pridobil dr. Scwab velikih zaslug c.amo kot komponist, temveč tudi kot glasbeni delavec. V Celju je bil 15 let pevovodja Celjskega pevskega podpornega društva. V priananje njegovih izrednih zaslug je priredilo Celjsko pevsko društvo sijajno obiskan Scwabov večer, na katerem je pelo
70 pevcev samo Sclrvvabova dela! C. P. D-pa mu je ob tej priliki poklonilo razven venca še slonokoščeno taktirko in srebrno kanglico.
Izredne zasluge si je pridobil dr. Sdrvvab na polju slovenske glasbe, toda nič manjših zaslug si tudi ni stekel kot dobrotnik naroda. Svoj vzvišeni poklic zdravnika je pojmoval v idealnem smislu in kjerkoli se je pojavila kakšna etpidemija, je bil dr. Schwab njen neizprosni m uspešni nasprotnik.
L. 1897 je kot okrožni zdravnik na Vranskem s sijajnim uspehom ozdravil 175 otrok, obolelih od davice. Leta 1913 je v kratkem času zatrl legar, ki se je pojavil v Gaberjih. Leta 1921//22 je uničil črne koze, ki so se pojavile v Celju in okolici. Med vojno je delovanje zdravnika dr. Schwaba bilo še zlasti plcdonosno. Od 75.000 bolnih in ranjenih vojakov, iki so prišli v Celje, je velik del pregledal dr. Schvvab, ki je tudi sam vodil bolnico v Narodnem domu in zdravil na izolirnici v Gaberjih od črnih koz obolele vojake. Tudi enajst slučajev kolere je moral zdraviti dr. Schwab. Vrhu tega je vodil dr. Schwab tekom vse vojne rekonvalescentno hišo v št. Jurju ob j. žel. Na treba še posebej naglasiti, da so našli slovenski vojaki v dr. Scwabu vedno iskrenega prijatelja in zvestega zaščitnika.
A tudi na poljudno-znanstvenem polju je uspešno delovala delovna Schvvabova sila. Na teharski gospodinjski šoli je poučeval dve leti higieno in sicer po eno do dve uri na teden, i'o uče val je brezplačno. Tudi na celjski gospodinjski šoli je .poučeval dve leti in tudi tu eno leto brezplačno. Poleg tega je priredil več ko sto ljudskih predavanj o higieni, alkoholu, nalezljivih boleznih, jetiki, Škrlatici, materinstvu itd. v vseh večjih krajih na Sp. Štajerskem. Vneto je- deloval tudi pri Ljudski univerzi. Skratka, geslo zdravnika Sclnvaba je bilo: Zdravnikova pomoč je vsem potrebna in vsak zasluži zdravnikovo ljubezen.
Z uspehom se je uveljavljal dr. Schwab tudi na šahovskem polju, kjer je zlasti s svojimi problemi dosegel lepe uspehe. Kot skladatelj šahovskih problemov je skoraj edini zastopnik Slovencev in njegove zasluge na tem polju je omenjal tudi hrvatski list »Dom
i	Svijet«.
Dr. Anton Schvvab je bil rojen 7. januarja 1868 v St. Pavlu pri Preboldu. Izhaja iz starega slovenskega pokolenja in v listinah župnega urada se omenjajo njegovi predniki pod imenom Suab že leta 1663. Za doktorja medicine je bil promoviran leta 1894, nakar je bil sekundarij v Ljubljani in operater v Gradcu. Svojo prvo zdavniško prakso je opravljal v St. Pavlu, od leta 1897 dalje pa je bil okrožni zdravnik na Vranskem. Leta 1900 se je nastanil kot praktični zdravnik v Celju. Od leta 1920 do 1922 je bil mestni fizik, nato pa srezki sanitetni referent. Kot tak se je zlasti brigal za reveže, ki so našli
v	njem najboljšega zaščitnika.
En sam delovni dan je bilo ■življenje dr. Antona Schwaba in vsled njegove velike skromnosti bi ostala njegova šestdesetletnica skoraj neopažena. Toda prevelik je uspeh njegovega dela in prevelika je hvaležnost slovenskega naroda in zato praznuje tudi slovenski narod njegov jubilej v trdni veri, da bo podeljnih dr. Schwabu še mnogo lepih dni v prid njegovemu narodu, za katerega je toliko storil in toliko žrtvoval.
Na mnoga letal
Dunajsko pismo.
Pouk o Društvu narodov v naših šolali. — Nekaj iz najbogatejšega mesta v Evropi. —
Slike I. Cauciga na Dunaja.
Prosvetni minister dr. Kumanudi priporoča vsem našim šolam pouk o Društvu narodov.
To je jako hvalevredno priporočilo, ki dokazuje, da pride včasih tudi iz Beograda ■kaj pametnega. In dr. Kumanudi je mož visoke kulture in pametno modernega nazira-nja. Na neoslovanskem kongresu v Pragi leta 1908 sva skupaj sedela in takrat sem imel priliko spoznati tega modernega Srbijanca, na katerem ni bilo prav nič — balkanizma.
Njegova odredba o pouku v naših šolah o Društvu narodov je izvrstno dopolnilo onega gibaijja, ki se po vsem svetu združenje v ligah za Društvo narodov, o Čemer sem že pogosto pisal v tem listu in neprestano drezal, da naj se ustanovi vendar že enkrat tudi v Ljubljani taka liga. (Je ustanovljena. Op. ur.) Kongresi, ki jih liga prireja in na njih razpravlja tudi o narodnih manjšinah, so končno naše rojake prisilili, da so tudi v Ljubljani ustanovili ligo za Društvo narodov. — Tako ligo imajo celo naši bratje v Italiji. — To pa seveda ni zamenjati s kongresi manjšinskih narodov, katerim doslej predseduje dr. Vilfan, česar nekje sicer tudi ne gledajo radi, ali morajo trpeti vsled svbtovnoveljavne institucije ...
Zedaj pa nekaj jako — resnega. Kdo za boga je povzročil razpust nemške lige za Društvo narodov v — Mariboru?* Ali ste znoreli ali kali? Od vseh resničnih človekoljubov po svetu prihajajo klici: Ustanavljajte lige, pridobivajte narode za vzvišene cilje Društva narodov, — a kjer živi več narodov v isti državi, naj ima vsaka narodnost svojo ligo, a vso lige v eni državi naj ustanove med seboj zvezo. — Tako je tudi v Italiji in slovensko-hrvatska liga je v zvezi z italijanskimi v Rimu.
*	Zadeva je urejena in bodo imeli vsi Nemci v Jugoslaviji in ne mariborski posebej svojo ligo za Društvo narodov. — Op. ured.
dili iz tekočih dohodkov. — Seveda je prišlo šele iz bernskega procesa prav do spoznanja, da je Dunaj lahko tako bogat, ko pa ima velikanske mestne naprave: železnice, plinarne in elektrarne, ki so se postavile iz najetih posojil leta 1902, 1908 in 1917 skoro popolnoma zastonj. Za plačilo vseh teh posojil ne morejo porabiti niti odpadkov, ki niso drugače nič vredni.
Ali največji dokaz o bogastvu današnjega Dunaja je bil podan v soboto z operno re-duto. Celo Neue Freie Presse pravi, da je bila ta prireditev »unerhftrt luxuri6s<. — Gledališče je bilo spremenjeno v diven vrt. Kar premore Sclionbrunn na cvetju in zelenju, je bilo v najdivnejši izberi v operi. Običajen prostor za gledalce .je bil dvignjen na višino odra, tako da je bilo prostora za 4000 udeležencev. Da bi se reduta izplačala, je bilo računano na 3700 oseb, a jih je bilo skoro 300 več. Navadne vstopnice za gledalce so stale 50 šilingov ali 400 dinarjev. Za lože so se plačevale pravljične vsote. — Le štirje glavni konfekcijski zavodi so izgotovili 1000 toalet za dame v povprečni ceni 4000 dinarjev. — Opisi raznih takih oblek se čitajo kakor pravljice iz tiseč in ene noči, kajti posute in obšite so bile z dragim kamenjem, biseri in najdragcicenejšim nakitom. Več mesecev je bilo dela za ženske in moške obleke, a več sto je bilo šivilj in krojačev zaposlenih. — Ena sama prireditev je dala torej dela in zaslužka neštetim pridnim rokam. A kar so
udeleženci na reduti sami potrosili za luksus in za šampanjec, to presega našf> pojmovanje
o	razkošju in potratnosti. — Doslej se Dunaj-čani niso upali s tako potrato na dan, a letos so prekosili Pariš in London in Berlin. — Ali je vse to res verna slika gospodarskega stanja na Dunaju? Kdo naj to razsodi?
Prijatelje slovenske galerije slik utegne zanimati naslednje poročiioe;
V	krasni čakalnici generalnega ravnateljstva zveznih železnic na Sehwarzeo»bergplatzu so tudi tri krasne slike umetnikov pred sto leti. Ena je Priamus, druga Odisej in Kirka, a tretja je menda Homer, ki čita s-pergame-ne dveina grškima damama. Slika je po priliki dva metra dolga in poldrugi mefter visoka, postave so v skoro naravni velikosti. Način slikarije pa je tisti prijazni klasiški način, ki nam navadnim zemljanom tako silno ugaja. Slika je naravnost krasna. Tudi okvir je umetniški izrezljan in bogato poelačen. — Siikar pa je naznačen: F. Caucig. — To je menda naš Kavčič.
Ako je temu tako, potem bi bila ta slika velika pridobitev za našo galerijo stik. — Morda bi so dal napraviti poskus zamenjave s kako sliko, za katero bi zopet Avstrijci imeli več interesa. Toliko na znanje onim, ki se zanimajo za našo galerijo v Ljubljani.
A. G.
Italija odgovarja s proti očitki.
Tako bi morali biti tudi v Jugoslaviji, kjer naj bi bila v Beogradu zveza lig za Društvo naredov. Nemška mariborska liga je imela predsednika dr. Morocuttija, torej uglednega oorca za edino mogočo rešitev manjšinskega vprašanja, kakoršna bi bila ravno za nas Slovence velika sreča.— Pa gredo in razpuste ravno to društvo, kar nam dela po kulturnem svetu naravnost sramoto in nam. more edinole grozno škodovati. — Manjšinski voditelj na Dunaju me je poiskal in me vprašal, če smo v Jugoslaviji še pri pameti. In dejal mi je: Veste, mi vemo, da ta razpust ni delo Srbov, marveč je to masdo slovenskih srbo-iitežev, ki ne morejo in ne morejo dati miru, da nam neprestano kvarijo položaj v in^ ternacionalni borbi za narodne manjšine. Kavno Slovenci v Mariboru so dajali fašistom naravpost vzorce, kako treba drugorodce kajmulati, in ako je na Primorskem danes tako, kakor je, se imate zahvaliti mariborskim Slovencem, kajti ko so pri neki priKki c menjali odredbero rabi jezika, o napisih itd., so nam poribali pod nos mariborske vzglede...
Z žalostjo v duši sem moral priznati, da je temu rea tako. Se več morani priznati, da najveoji grešniki so ravno naši Primorci v Mariboru, ki se prav nič ne si»ominjajo na zlato načelo, da česar ne želite, da se bo godilo vašim preostalim rojakom doma, tudi
vi	ne delajte preostalim Nemcem v Mariboru. f’ast onim, ki so pod gener. Maistrom razbrali našo ledino, ali po dokončanem delu je bilo treba le še troho pameti. — Z raz-
i	ustom nemške lige pa so naredili jako slabo uslugo naši splošni slovenski stvari in kar bojim se posledic za naše najve>čje trpine.
*	* #
Mnogokrat se govori o bogastvu Dunaja. Celo na znani sodni razravi v Bernu proti dunajskemu mestu je prišel na vago argument one stavbe, v katero bi mogli nastaniti najmanj dve Ljubljani. — Pa vse to so zgra-
Monoš trska afera je dokazala, da oboro-žuje Italija Madjarsko in da pripravlja vojno. Ker dejstev te afere ni mogoče utajiti, skuša sedaj Italija izbrisati svojo krivdo s tem, da očita nam oboroževanje. Namen teh očitkov je tako prozoren, očitki pa tako prazni, da jih objavljamo le radi njih kurioznosti in v dokaz, kako je naša propaganda vse premalo aktivna v primeri z italijansko.
Te dni je objavilo službeno glasilo primorskega fašizma, »II Popolo di Trieste«, pod naslovom »Kako se vrši preskrbljevainje Jugoslavije s franooskim orožjem« dopis iz Beograda z datumom 22. t. m., oddanega »iz Budimpešte 23. t. m.«, ki je šel potem po vseh fašističnih listih in se glasi:
»Dočim se <v Italiji z jasnimi miroljubnimi nameni stori vse, kar je mogoče, da bi se v prijateljskem smislu razjasnili odnošaji s Francijo in se v vsakem delu Evrope čuti logičnost in koristnost pozitivnih sporazumov med Parizom in Rimom, je vendar treba, seveda mirno upoštevati dogodke, ki bi zlasti, če bi jim jugoslovanski fanatizem pripisoval pretirano važnost, mogli vplivati na italijanske prekojadranske odnošaje- in se tudi odražati na tranalpinske (s Francijo).
K tej stvari spada brez dvoma neprestani dotok orožja, ki se iz Francije pošilja v Jugoslavijo.
Dcznavam n. pr. z vso gotovostjo, da je v drugi polovici minulega meseca novembra neki francoski ‘parnik izkrcal na Sušaku, kakor se je govorilo, neko število hidropdanov. Gre, kakor se zatrjuje, za parnik Teneriffe, ki ima dva tisoč ton in že poltretje leto sodeluje pri francoskih vojaških dobavah Jugoslaviji, vozeč med Marseillom in Jadranom.
Doznal sem, da so se. leta 1925 parniki »Teneriffe«, »Manifere« (? — vprašaj v izvirniku) in »Souvent* (? — tudi v iavimiku), ki baje pripadajo družbi »Messageries«, uporabljali za prevoz 700.000 francoskih pušk in primernega artilerijskega materijala. Ali dočim je »Teneriffee« krenil v Gruž in je tam izkrcal neštevilno lahko orožje, sta ostala dva parnika težko orožje popeljala v Solun, kjer je luka bolje opremljena za izkrcavanje težkih topov in drugih težkih dobav.
Toda s to ogromno dobavo se ne bo izčrpala dobava francoskega materiala Jugoslaviji, in zares je »Teneriffe« prepeljal v Jadran velike topove iste vrste ter se more smatrati, da so drugi parniki vzporedno z njim nadaljevali isto med Marseilleom in Solunom.
Na svojih vožnjah pristaja »Teneriffe« običajno v Gružu in nadaljuje potem vožnjo do Sušaka. V Gružu redno izkrcava strojnice, puSke, municijo, izmenjalne kose, material za vojašnice itd., dočim pa je za Sušak pridržano izkrcavanje aeroplanov. Dcznavam, da se aeroplani potem prekrcajo na jugoslovansko parnike in prepeljejo v Šibenik, Split, Kotor. Zrakopl. baza kotorska se je s temi dobavami zelo obogatila in prepevanje se nadaljuje.
Morem vam sporočiti, kako je bil sestav« ljen tovor, ki ga j^ parnik »Teneriffe« pustil v Gružu na svoji vožnji proti koncu.meseca novembra leta 1927: tri vagone puškinih kopit, okoli trideset ton; blago za. vojaške uniforme, okoli trideaet ton v treh popolnih vagonih; en vagon želemih delov za mesteve in en vagon municije za puška. Vsega skupaj nekaj manj ko 150 ton materijala.
Aercplani, ki so se na isti vožnji izkrcali na Sušaku, so se nahajali v kakih desetih velikih zabojih, katerih eden je-med izkrcavanjem padel v vodo, pa je-ostal na površini, ker se je v njem nahajal lahki .material kril. Letal, ki so dospela s to odpremo, je bilo pet ali pa vsaj štiri. Slo je zahidroplane tipa Breguet.
Ne sme se pa smatrati da bi . bila . s tem končana francoska dobava za jugoslovansko vojsko, ker se dozuava, da je iati parnik »Teneriffec odplul v- Marseille« da tamkaj vkrca še druge aeroplane, določene za JOgo* slavijo. V Marsoilleu je io pripravljenih kakih dvajset velikih zabojev, v . katerih se.nahaja od deset do dvanajst aeroplanov tipa Potez. Jugoslovenski vladi, ki je* urgirala ta pcšilj&tev, se je iz Pariza zagotovili,-da so Potezi že na razpolago parniku »Teneritte-s na pomolu F v marseilkkem pristanišču.«
Zelo veliko bi se dalo pripomniti k tej »senzacionalni« vesti fašistovakega tiska, in zlasti še, če bi so te-dobave — recimo, da vesti odgovarjajo resnici — hotele primerja*! z dobavami za laško vojsko in fašistično milico, ki jima prahajajo dan za dnem iz Taznih državnih arzenalov in zasebnih tovarn; če bi se n. pr. laških trikrat po osemsto letal hotelo primerjati s peščico onih, s katerimi razpolaga jugoslovanska vojska« in mornarica, ter navajati vodilne zrakoplove,, cela ogromna skladišča strojnic, pušk, lahke in težke artiljerije, oklopnih in prelomih avtomobilov, tankov itd., ki se z vsakim dnem m nože in m nože. Toda seveda to ni oboroževanje, to ni nevarno za balkanski, evropski in svetovni mir in zato ni treba, da bi se omenjalo. Nevarno za mir je le- »mrzlično oboroževanje Jugoslavije«-, nevarno-, je zanj 14 do 17 letal, ki jih je baje dobila Jugoslavija iz Francije, in ne glede na puške in topaVe, ki jih ima končno vsaka, vojska, tiči prav posebna nevarnost v — blagu za uniforme! Nevarno za mir je oboroževanje Jugoslavije, ki bi razmerno površini svojega ozemlja, ki le za malenkost zaostaja za italijanskim, pač smola imeti za obrambo tega ozemlja približno enako obrambno silo, kakor jo ima Italija, pa nima, kar se tiče človeškega materi-jala, niti ene četrtine, kar se tiče ostalega materijala — o vojni mornarici se niti govoriti ne sme — pa niti ene desetine tistega, .s čemur razpolaga Italija.
In vendar se že danes zopet začenja laiko hujskanje svetovne javnosti proti naši državi, češ, tu je nevarnost za mir; kaj pa šele prid«, če bo v resnici konec dosedanjega — »prijateljstva«!	r.	s:
Težka kriza nemikaga polje* deljstva.
V	preteklem letu je uvozila Nemčija za 4 in pol milijarde živil, izvozila pa le. za pol milijarde in je torej v tem oziru trgovinska bilanca deficitna za 4 milijarde mark, ali preko 50 milijard dinarjev. Vzrok te velike gospodarske krize je v inflaciji. Kmet, ki je dobil za svoje pridelke vedno manj vreden papir, je moral nakrat plačevati svoje investicijo v zlatih markah.Zadolžitev je bila neizogibna posledica te izpremembe. In dejansko je bil koncem lota 1917 nemški kmet dolžan že 10 in pol milijarde zlatih mark. Samo v letih 1924 do 1927 so narasli kmetski dolgovi za 7 milijard zlatih mark. Samo za ( bresti plačuje danos nemški kmet na leto 975 milijonov mark ali skoraj trinajst milijard dinarjev, več ko znaša vos naš proračun.
Seveda ni kriza poljedelstva v vseh krajih Nemčije enako velika. Najbolj trpe Vzhodna Prusija, Pcmoransko in MekieriburSko, kjer je tudi zemlja najbolj revna. V teh krajih je do 70 odstotkov kmetij zadolženih in v najnujnejšo pomoč je potrebnih 120 milijonov mark. Kriza je tako .velika, da je bila lani predano dvakrat toliko zemlje ko leta 1913. Posledica vse te krize je tudi v tem.
da so v vseh teh 'pokrajinah pri zadnjih občinskih in deželnozborskih volitvah socialni demokrati zelo narasli.
Da priskoči težko prizadetemu poljedelstvu na pomoč, namerava nemška vlada znižati kmetske davke, olajšati njih plačevanje in vse kratkoročne kmečke dolgove - spremeniti
v	dolgoročne.
Težava pa je v tem, ker je vsa Nemčija danes zelo zadolžena in pride dan* na vsakega nemškega državljana še enkrat toliko dolga ko na francoskega, dočim je bila. pred vojno slika ravno obratna.
PRISPEVAJTE V FOND ZA AKADEMIJO ZNANOSTI IN UMETNOSTI IN ZA NARODNO GALERIJO V LJUBLJANI, NARODNI DOM - P. Č. R. LJUBLJANA, ŠT. 10.535.
mntimMiHKMmmopvOTtMM1
R. A.
Misli k olepSanju bele Ljubljane.
II. PRIVATNA INICIJATIVA.
Zadnjič* smo na kratko zarisali nekaj del, ki bi se brez pretežkega obremenjenja mestnih financ dala izvesti to leto, da se povzdigne še bolj ko dosedaj zunanja podoba našega mesta. Misli so padle, kakor do-znavarno in z zadoščenjem ugotavljamo na rodovitna tla.
A vsa prizadevanja mestnega zastopstva bi bila nepopolna, če bi jih ne podpirala in podprla privatna inicijativa, predvsem naših hišnih posestnikov. V tem pogledu se mora priznati, da se je ravno v zadnjih letih tu zelo mnogo storilo. Zanimivo je, da se vzlic <da bi m časom in pretežkim bremenom, pod katerimi ječe slovenski in posebno še ljubljanski hišni posestnik, to veselje, to hrepenenje po lepoti, po ličnosti zunanjščine poraja pretežno tam, kjer je mesto dotični trg, dotično cesto in ulioo uravnalo, tlakovalo ali drugače olepšalo.
To veselje in ta ponos, imeti in pokazati ličen doni, je tipično za našo Slovenijo. Čistost in red sta ona krajevna napisa, ki označujeta bolj ko vsaka meja prihod v ozemlje Slovenije. Zato je bilo naše mesto od starine naša »Bela Ljubljana«; zato naj bi bil ponos vsakega Ljubljančana, da je njegova hiša res del Bele Ljubljane, blesteč se v vedno prenovljeni Čistobi, dosledno opravljen in popravljen od strešne opeke preko žlebov in obodov do kleti!
Zdi se, da so v društvu ljubljanskih hišnih posestnikov, delujočega pod vodstvom uvidevnega in moderno mislečega njegovega predsednika, močne struje na delu, ki to tipično slovensko, čestokrat pod zavedno hrepenenje organizatorno udejstvujejo. Napredek v preteklem letu je tako lep in močan, da ga ni moč prezreti Naj navajamo samo nekaj primerov prenovljenih hiš:
Na Kongresnem trgu:	Lavrenčičeva in
Beiweisova ter Svetinova hiša, v Šelenburgovi ulici umetniško izvršeno prenovljenje Koslerjeve hiše, M se sedaj prikazuje v vsej svoji stari lepoti, izvrstno prenovljeno Ve-rovškovo hišo na Dunajski cesti, delno prenovljeni KoKzej (lastnik Fr. Hajnrihar), lično prenovljena Kancova hiša na vogalu Dvorskega trga in Židovske ulice, pravilno prenovljena Prelogova (prej grofa Barbo-ja) palača v Gosposki ulici (v nasprotstvu z banko Slavijo), dobro prenovljena palača Kmetijske družbe na Turjaškem trgu, prenovljena Pangracova in Naglasova hiša isto-tam, prenovljeno Frelihovo hišo v Salendro-
vi	ulici, celo vrsto prenovljenih hiš (pravilno prenovljenih! z varovanjem starega sloga — v nasprotju s Tavčarjevo) na Bregu, Prenovljeno nekdanjo šenklavško župnišče na Vodnikovem trgu, dalje Hribarjevo hišo
v	Gradišču, Golobovo hišo v Wolfovi ulici, celo vrsto prenovljenih hiš na Sv. Petra cesti, popolnoma prezidana Vodnikova hiša ua vogalu kolodvorske in Slomškove ulice itd. itd.
Res, prava sveta jeza je prišla nad ljubljanske hišne posestnike, ko so videli svoje vsled vojnih in povojnih razmer zanemarjene hiše ob lepo urejenih cestah in ulicah. Prav tako! Radujemo se tega poleta in moramo kar najtopleje želeti, da se prime še onih dokaj maloštevilnih, ki se še pomišljajo. Take hiše so n. pr. (ker smo obzirni, označimo le imena — ulic) št. 1 in 10 na Gosposvetski cesti, št. 6 v Šelenburgovi ulici, št. 7, 12, 14 in 32 na Dunajski cesti, št. 10 na Kongresnem trgu, št. 10 na Bleiwei-sovi cesti, št. 10 v Vegovi ulici in od javnih poslopij drž. moško in žensko učiteljišče na Resljevi cesti, poslopje 3. drž. gimnazije v Beethovnivi ulici in vojvode Mišiča vojašnico na Taboru. Tudi Čitalnica in tovarna kisa Vodnikovih dedičev v šiški ste zelo ^potrebni temeljite prenovitve.
Upamo za trdno, da se inicijativa lastnikov vseh tu navedenih poslopij loti čim-
*	Glej >Nar. Dnevnik« z dne 22. januarja, it. 17, str. 7!
preje olepšanja svojih objektov, sebi v čast, Ljubljani v kras in ponos.
*
Ko govorimo o privatni iniedjativi, ne smemo zamolčati še enega činitelja, ki je v zadnjem času zelo pripomogel k olepšanju mestnega lica, to je naše trgovstvo s svojimi vedno lepšimi izložbami. Izložba predstavlja okus in bogastvo ne samo prodajalca, ampak tudi kupca, ki ondi razstavljene predmete kupuje, ona je znanik duševne in gmotne kulture kraja, ki se kaže, posebno prihajajočemu tujcu. Zato je prav, da smo se začeli v zadnjem času tudi za lepoto in okusno opremo izložb zanimati. Kakor sploh nagibamo k metodičnemu delu, tako se je v dobi razvijajoče se specijalizacije tudi ta panoga med nami tudi že literarno obdelala. L. 1926 je že izšla v Celju prav izvrstna knjižica »Izložbeni aranžer« izpod peresa in v založbi Franceta Kolbezna, ki v kratkem in jasnem slogu podaja vsa potrebna pojasnila in navodila ter jim pridaje tudi nazorne slike. To knjiižoo našim trgovcem kar najtopleje priporočamo.
Že preje je pokazala modna trgovina J. Kette na Aleksandrovi cesti, kako je treba aranžirati velikomestno izložbo; njej so sledile cvetličarna Korsika, trgovine Peter Kozina & Ko in P. Magdič istotam, potem trgovina J. Bonač, Nove Založbe da- A. Sta-cula v Šelenburgovi ulici, J. C. Mayer v Stritarjevi ulici, A. Krisper in H. Suttner, Karl Sess in J. Eberle ter prodajalna mestne elektrarne na Mestnem trgu, knjigarna Kleinmayer & Fed. Bamberg na Miklošiče-
vi	cesti, J. Goret & Co. in cvetličarna Hvala na Dunajski cesti; a tudi obrtniki so sem-patja ustvarili vzorne prodajalne lokale, tako mesarija in prekajevalnica Slamič ua Gosposvetski cesti, tvrdka J. Naglas v Čevljarski uilici, pekarna Bizjak v Prešernovi ulici itd. in prav posebno tovarna kanditov R. Hribar v Gradišču.
Glede izložb smo danes približno tam, kjer smo bili glede zunanščine hiš pred petimi leti — šele v začetku razvoja, a ta razvoj obeta mnogo, če bo v tem pravcu napredoval. Branjarije in »botege«:, kakor smo jih bili vajeni še vsepovsod ne samo v predmestjih, ampak celo v Prešernovi ulici, Dunajski cesti, na Starem trgu, na Sv. Petra cesti se umikajo onemu srednjemu tipu malomestnih izložb, kakor jih vidimo še. danes na Mestnem trgu, Starem trgu itd. Velika šipa sicer že prevladuje, a prostor za njo je prav skromen, na njem je vse brez pravega sestava in okusa razpoloženo ali obešeno, prostor zvečer le borno ali sploh nič razsvetljen Vendar prodirajo te izložbe v strnjeni vrsti v prejšnja predmestja in jih pretvarjajo polagoma v zvezi z dobrim tlakom in močno pocestno razsvetljavo v prave mestne dele. Strnjena vrsta prodajalen z lepimi izložbami poživlja, povzdiguje in poplemenituje dotični mestni del. Ravno letos so izložbe zmagovito prodrle na Sv. Petra cesto do križišča Resljeve ceste, po celi Dunajski cesti (s preustrojenjem pritličja dolge hiše Tomažičevih dedičev) do križišča s Tavčarjevo ulico, po Gradišču do križišča z Gregorčičevo cesto in deloma tudi že po Poljanski cesti.
Želti bi bilo, da v glavnem mestnem delu, ki je označen po tu označenih žariščnih progah, izginejo vse one male predpotopne mnogokrat nečedne, slabo razsvetljene in starinsko neprijazne botege, kakor jih je nekaj še na Dunajski cesti, v Prešernovi in Šelenburgovi ulici, na Starem trgu in na Sv. Petra cesti, na Gosposvetski in Rimski cesti in drugod ter da se nadomeste z modernimi, svetlimi, snažnimi in dobro razsvetljenimi lokali in izložbami.
Poglavita načela, ki veljajo za izložbe pa so:
1.	Da je snažna, da se torej vsaki dan čisti.
Modno pismo.
Večerna toaleta. Material c repe romam, barva ivoire. Gornji del toalete je lahko iz zlatih čipk ali pa iz istega materiala, okrašenega z biseri, kristali ali pa s elrasom.
Druga večerna toaleta iz črnega er epe sat ina.
Za predpustne maškarade prinašamo par modelov okusnih mask:
Orientalski princ ima ogromen svilen turban, oranžne barve s Črnimi pikami, široke hlače in svetlomodre svile, na vratu par koljijev. Bluza je bele barve, hlače so lahko tudi zlate barve.
Obleka seljakinje iz rmenega satina in belega inonselina.
Dva okraska za na glavo: gosja glava in pajac.
Beneški kostum dz črnega in belega satina. Trioglat klobuk, na suknji pentlja iz črnega somoto, okoli klobuka dolg zlat ovoj.
Rlavica: Oprsje in glava iz rmenega samota, suknja v obliki lističa je iz trdega materijala (tafet ali tarlatan), rme-ne ali bele barve.
Maček Feliks je ves iz črnega pliša.
Okrasek glave za masko Indijanca. Okrasek Je iz poslikanega kartona.
Vso te okusne modele napravimo lahko sami doma. Prihladni so tako za odrasle ko za otroke.
2. Da ni prenatrpana, sicer izgleda kakor skladišče.
3. Da je dovolj razsvetljena, na večer z močno toda če le mogoče posredno, torej zakrito razsvetljavo.
4. D:a se varuje v njej harmonija barv, da se torej odtenki barv uvrste po načelu komplementernih barv (uliramarin in oran-žasto, vijoličasto na rumeno, rdeča na zeleno, tra.vnatozelena na karmin vijolčasto, mo-drozelena na škrlatnordečo itd. Paziti je tudi na nasičenost barv, ker se z večjo jakostjo ene barve zmanjša vtis druge barve.
Od nečistih barv (to so one, ki jih ne najdemo v solnčnem spektru), ki nastanejo s pomešanjem črne barve, gre siva izvrstno k temnordeči ali temnozeleni, rjava k vijolča-sti ali svetlozeleni itd. Cut za barve je talent, ki je prirojen. Kdor ga nima, naj se obrne na slikarje, izložbene arhitekte ali izložbene aranžerje.
5. Izložba se mora pogosto izpreminjati, da se prvič blago v nji pod vplivom solnca, prahu itd. preveč ne pokvari, drugič pa, da estane za naš nervozni in spremembe željni rod vedno zanimiva in privlačna, da mu nudi, kakor plakat, vedno kaj novega.
6. Izložba pa naj ne bo kričava. Soliden trgovec opušča napise kakor: skoraj zastonj, danes je zadnji dan, pod lastno ceno. Posebno ljubljansko občinstvo, kojega oster in kritičen razum je znan, se s tem trajno ne da privabiti.
Ali veš?
IV. 25 vprašanj.
1. Kaj pomeni m. p.?
2. Koliko približno tehta kurje jajce?
3. Kaj je paradokson?
4. Kako se imenuje dobiček, ki ga izplačujejo akcijske družbe?
5. Kje je bil Mohamed rojen?
6. Kako se imenujejo morski roparji v Sredozemskem morju?
7. Katera morska ožina vodi iz črnega morja v marmarsko morje?
8. Kaj je pakfon?
9. Kje leži Etna?
10. Kateri znameniti govornik starega veka je imel jezikovno napako?
11. Kaj pomeni izraz »atična sol«?
12. Kdo je izurnel strelovod?
13. Kaj pomeni beseda »bitanga«?
14. Kako se imenuje španski narodni junak?
15. Iz česa se pridobiva bencin?
16. Kje nazivijejo plesalke bajadere?
17. Kaj je pari za r?
18. Kaj je avtopsija?
19. Kako se imenuje pravo ime filmske igralke Pola Negri?
20. Kako se imenuje glavno mesto Perzije?
21. Kedaj je dobilo mesto Byzanc ime Konstantinopel?
22. Kako se imenuje Konstantinopel danes?
24. Kaj je juta?
25. Kaj je nasprotje od serenade kot glasbene oblike?
Šport.
JUGOSLAVIJA : EDINSTV0 1 : 1.
Beograd, 28. januarja. Včeraj se je vršila tekma med Jugoslavijo in Jedin-stvom, ki se je končala z rezultatom
1	: 1.
1000 borcev nastopi v San Morieu. V San
Moric prihaja vsak dan več tujcev, tako da se bodo za časa iger morali vpeljati posebni vlaki. Samo igralcev in delegatov bo čez tisoč, ki jim bedo tisoči gledalci iz najboljše mednarodne družbe dali zanimivo obiležje. Olimpijska skakalnica, ki je veljala 200.000 frankov, se že pridno uporablja, ravno tako stadion na ledu, proga za bobsleighe je krasno izpeljana, pa tudi nevarna skeletan-proga, Cresta run, je v najboljšem satnju. Za 250
prijavljenih poročevalcev je pripravljen hotel Victoria. Največje zanimanje vlada za tek vojaških patrulj, ki se vrši 12. februarja. Devet narodov je prijavilo vdeležbo za to tekmo, po večini evropske države, ki imajo smuške in gorske vojaške oddelke. Leta 1924 je zmagala Švica, ki bo pa letos imela težko stališče, ker bo nastopila tudi norveška in ker tudi druge države svoje tekmovalce energično trenirajo. Seveda bodo prišli v poštev samo izraziti gorski oddelki, ker bodo morali tekači na 20—30 km dolgi progi premagati višinsko razliko od 800 do 10CO m. Razsodišče bo sestavljeno iz enega švicarskega generala in štirih častnikov, od katerih bodo trije vzeti iz vdeleženih narodov, četrti pa bo Švicar. Vsaka patrulja bo štela enega častnika kol vodnika in tri može, od katerih je eden lahko podčastnik. — Namen patruljnega teka je, da se vnaprej določena proga, ki bo pa šele na predvečer bojnega dneva objavljena, kolikor mogoče hitro preteče in da patrulja strnjena reže cilj. Oblečena je patrulja tako, kakor predpisuje reglement dotične armade. Patrulja mora imeti vas rezervni materijal seboj; vsak defekt mora tedaj popraviti iz lastnega ter ne sme pri drugih pomoči niti iskati niti jo sprejeti. Posluževati se tudi ne sme kož in drugih pripomočkov, ter mora colo prego preteči na smučeh. Start se izvrši
v	presledkih 3 minut v vrsti, ki jo je določil žreb. Placement se določi po času, ki ga je rabil zadnji mož patrulje. Vsaka patrulja mora zadnji kilometer teka v strnjeni vrsti preteči, tako da tekom 30 sekund strnjena reže cilj.
širite »Narodni Dnevnik«.
To in ono.
TROCKIJEV PRIHOD V TAŠKENT.
V	pondeljek je prispel Trocki po teden dni trajajoči, samo s kratkim odmorom v Samari in Orenburgu prekinjeni vožnji, v Taškent v Turkesianu. Spremljala ga je vso pot vojaška eskorta. Iz Taškenta se mora, da pride v Vierni ali Almalo, kamor so ga poslali, ker ni železnice, še 8C0 km daleč deloma peljati z avtomobilom, deloma pa jahati.
Na posameznih poslajah so se odigrali, kot poročajo potniki, pretresljivi prizori, ki so bili tembolj ginljivi, ker so se podali njegovi prijatelji, ki so mu prirejali ovacije, očividno v veliko nevarnost. V Riezanti, pr-
vi	večji železniški postaji za Moskvo, je pričakovalo Trockega kljub strogim proti odredbam oblasti, sredi noči na kolodvoru več tisoč oseb. Kljub vojaškim stražam in kljub temu, da se niso izdajale peronske karte, temveč so imeli dostop na peron samo potniki, je bil peron nabito poln. V Trockije-vem vlaku so ugasnili vse luči, Trocki sam je bil obdan od policistov. Med množico je bilo videti predvsem dijake in druge mlade ljudi, pa tudi mnogo žensk. Vlak se je pripeljal v temi. Takoj nato se je pojavil Trocki pri oknu. Ko so ga pozvali, da naj govori, je položil prst na usta. Ljudstvo je razumelo, da ne sme govoriti. Videti je bil bolehen, ljudje so menili, da ima hudo vročico. Vzklikali so mu, toda Trocki ni odgovoril. Nenadoma je zaklical nekdo: »Trocki bo govoril.« Nastala je grobna tišina, vsi pogledi so bili obrnjeni proti Trockemu. Toda množica je Čakala več minut zaman: Trocki je zrl molče nanjo. Bil je tragičen prizor. Od vseh strani se je začulo ihtenje in pritajen jok. Končno se je približala Trockijevemu vozu skupina mladih ljudi. Hoteli so udreti v voz, češ da se hočejo od Trockega kot njegovi osebni prijatelji posloviti Trockijeva straža jih je potisnila nazaj. Napetost pa je nevarno naraščala. Vsak hip je bilo pričakovati, da pride do nasilnosti. Trocki je stal nepremično ob oknu. Samo od Časa do časa je skušal množico z gestami pomiriti.
Ko se je jel vlak čez nekoliko časa po-
mikati dalje, so vzklikali ljudje Trockemu v slovo. Mnogi od njih so lekli Se nekoliko časa za vozom, v nadi, da vjamejo od Trockega kljub vsemu kako besedo, dočim so jeli ostali preklinjati Trockijeve sovražnike. Bati se je, da te demonstracije ne bodo ostale brez kazni.
: Pikantna tihotapska afera na Poljskem.
V	zadnjem času so ugotovili carinski organi, da se vtihotapljajo v Varšavo velike množine obleke in drugih garderobnih predmetov. V zvezi s to konstatacijo je bdi te dni v Varšavi aretiran zastopnik dunajske tvrdke Neimhall, Kerner. Kerner je vse priznal. Pri
pregledu njegovih stvari v prvem varšavskem hotelu »Brietok je prišlo na dan, da je imel Kerner trgovske zveze z osebami iz najodličnejših varšavskih krogov. Eden od računov je 'bil izstavljen na par tisoč dolarjev, kar dokazuje, da se je delalo na debelo. .Med drugim so bili s Kern e rje m v zvezi: biv-
ši finančni minister in poznejši predsednik finančnega odbora Zdziechowski, knezi Lu-bomirski, Radziwill, Drucki-Lubecki 'in več drugih knezov in grofov. Kljub temu, da te osebe niso vedele, da so stvari vtihotapljene, je izzvala afera v Varšavi ogromno senzacijo.
Charlie Cha^liim.
— Enako kot opazujem občinstvo v kinematografih ali gledališčih, da vidim kaj je zanj smešno, skušam tudi opazovati na ulici, da odkrijem smešne prizore. Nekega dne sem šel mimo gasilne .postaje ravno v trenutku, ko je prišlo poročilo, da nekje gori. Videl sem, kako so gasilci prihiteli napol zaspani od vseh strani, sedli na brizgalnico in odhiteli gasit. V trenutku sem si predstavljal celo vrsto komičnih možnosti. Videl sem se v sladkem spanju nevedočega, da gori. To vsakdo razume, kajti vsakdo rad spi. Predstavljal sem si, kako v svoji mrzlični naglici delam neumnosti z gasilskimi konji, kako rešim iz ognja junakinjo, a potem padem z brizgalnice in več drugih enaikih smešnih dogodkov. Vse sem si dobro zapomnil in pozneje uporabil v filmu »Gasilec«. Če onega dne ne bi bil slučajno videl, gasilcev, siploh ne bi bil prišel na to idejo.
— Noki drugikrat sem hodil gor in dol po premikajočih 6e atopnjicah. Takoj mi je prišlo na misel, da bi to izrabil kot smešen prizor v enem svo.:ih filmov, in slednjič sem to tudi 'storil v filmu >The Floovvalker« (Charlot kot prodajalec).
— Enkrat sem gledal bokserski match in prišel na idejo filma vCharlie kot šampijon, v katerem sem jaz mali čl-ovek premagal velikana s pomočjo konjske podkve, ki sem jo skril v svojo rokavico.
Neki dan sedim v restravraciji in naenkrat opazim gospoda nekaj metrov proč od
mene, ki se mi, ko ga pogledam, prijazno nasmehlja ter mi kima v pozdrav. Mislil sem, da hoče možak biti prijazen z menoj in zato sem delal isto kot on. Minuto pozneje se mi je spet smehljal in jaz kot vljuden človek sem ga prijazno pozdravil. On pa je epet začel jezno gledati. Jaz tega njegovega obnašanja najprej nisem razumel. Šole ko sem se obrnil, sem opazil, da je njegova prijaznost veljala dekletu, iki sedi za menoj, prizor sem si pa zapomnil in nekaj mesecev pozneje sem ga uporabil v filmu »Cnarlie v zdravilišču«.
— Nekaj drugeiga, čisto človeškega, kar pogosto uporabljam je dejstvo, da ljubi javnost. nasprotja in presenčenja v svoji zabavi. Znano je, da ljubi občinstvo boj med dobrim in slabim, med bogastvom in revščino, med srečo in nesrečo, da se rado smeji in joka, in to oboje v presledku par minut. Nasprotje vzbuja pri publiki zanimanje in zato se ga neprestano poslužujem. Če me zasleduje policijski stražnik, igra ta vedno vlogo nerednega in težkega možaka, medtem ko sem jaz lahek in gibčen, ler se mu zmuznem med nogami. Če me kdo tepe ali suje, je to vedno gromen človek, tako da v nasprotju s svojo malenkostjo vzbujam vedno sočutje jaivnosti in vedno skušam spraviti v nasprotje moje resno obnašanje in smešnost dogodka.
— Imam srečo, da sem majhen in da lahko na ta način izražam cel kup nasprotij. Vsakdo ve, da ima majhen zasledovan Človek simpatije množice vedno na svoji stra-
ni. Vem, da publika stoji vedno na strani slabšega in zato to svojo slabost še poudarim s tem, da stisnem rame ter gledam žalostno in preplašeno. Vse to je pantomina, toda, če bi bil malo večji, bi prav težko vzbujal sočuje, tako pa publika, čeprav se mi včasih smeji, vendar sočustvuje z menoj.
— Na vsak način pa je treba skrbeti za to, da je nasprotje zelo dobro izraženo. Tako na primer sem v filmu >Pasje življenje« igral vlogo farmerja. Zato sem si mislil, da bi bilo smešno, da se nahajam sredi velikega polja, da vzemem eno samo zrno iz svojega žepa, ter ga vsadim na ta način, da napravim s svojim prstom luknjo, ter vtaknem seme vanjo. Zato sem naročil enemu svojih sotrudnikov, da poišče farmo, kjer bi se odigral ta prizor. Našel jo je, toda jaz se je nisem poslužil, in sicer iz čisto enostavnega vzroka, ker je bila mnogo premajhna in ne bi bila dovolj pokazala, kako bedasto je moje počenjanje, da vsakokrat zasadim samo po eno zrnorTo bi bilo sicer smešno v primeri z majhno farmo, toda na farmi, ki meri petindvajset hektarjev je povzročil prizor ogromen smeh radi nasprotja med mojim sistemom sajenja in velikostjo farme.
— V islo vrsto kot nasprotje stavim presenečenje. V splošni kompoziciji svojega filma ne iščem sicer sama presenečenja pač pa skušam usmeriti vse svoje kretnje tako, da učinkujejo presenetljivo. Vedno skušam na nov način ustvariti nekaj nepričakovanega. Če sem prepričan, da je občinstvo mnenja, da bom šel po ulici peš, potem nena-
doma skočim v voz. Če hočem povzročiti pozornost kakega človeka, mu ne potrkam na ramo z reko in ga tudi ne pokličem .kot je to splošna navada, temveč mu porinem svojo palčico pod pazduho in ga tako prijazno opomnim nase. Prava zabava zame je, si predstavljati kaj pričakuje publika in potem storiti ravno nasprotno. V enem svojih filmov, v »Izseljencu« me zapazi občinstvo v j prvem prizoru globoko sklonjenega preko j ladjine ograje. Vidi se samo moj hrbet in | krčevito gibanje mojih ramen, tako, da je . publika prepričana, da imam morsko bole-; zen. Če bi jo tudi imel, bi bila velika napaka, kaj takega kazati v filmu. V istini sem namenoma varal občinstvo, kaj-ti ko se zravnam, potegnem na trnku ribo iz vode in občinstvo zapazi, da se je motilo, da nisem imel morskee bolezni, temveč sem se samo zabaval z ribolovom. To je tako prseneče-
i	nje, da se ves kino začne na glas smejati. !	— Obstoja pa še druga nevarnost in to je
j ta, da hc-če biti igralec preveč smešen, j Pri nekaterih gledaliških igrah in filmih se ; gledalci toliko in tako prisrčno smejijo, da t>o slednjič čitso izčrpani. So igralci, ki strmijo za tem, da pred njimi dvorana umira od smeha, jaz pa imam rajši, če je smeh porazdeljen. Mnogo bolje je, če se gledalci dva ali trikrat iskreno nasmejijo, kakor pa če jih igra neprestano zabava, ali pa je ves smeh j osredotočen samo na eno mesto in traja več j minut.
(Dalje prih.)
Najboljši S£vsfnl Strol je samo „Gritzner“ in „Adler“ za dom,
obrt in industrijo. — Najlepše opreme. — »Novost* je damska pisalna miza pri:
Josip Peteline
Ljubljana
bliiu Prešernovega s;
garancij«.
....
Pouk vezenfa breipialen.
ob vodi.
Najniije cen«.
VINOCET
V
: tovarna vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana
nudi
naifineiSi in naiokusnejli namizni kis iz vinskega kisa.
Zahtevajta ponudbo. «••» Talaton Mav. 238*. Tehnično In higijenlino najmoderneje ^urejena klsarna v Jugoslaviji. ^ Pisarna i Ljubljana, Dunajska cesta It. la, II. nadstr.
SALDA-KONTE, ŠTRACE, JOURNA-LE, ŠOLSKE ZVEZKE, MAPE, ODJE-MALNE KNJIŽICE, RISALNE BLOKE ITD.
nudi po izredno ugodnih cenah
KNJIGOVEZNICA
K. T. D.
V LJUBLJANI, KOPITARJEVA ULICA 6/IL
TISKARNA ‘MERKUR*
= Trg.*ind. d. d. v Ljubljani =
se priporoča za tisk vsakovrst-nih tiskovin za trgovce in urade.
Oglašujte t Narodnem Dnevniku
Carimko posredniški In IpadHiJtkl bureau
» GROM «
UUBUANA, Kolodvorska ulica 41
Naslov brzojavkami „OROM“.	Telefon 2454.
Podrulnlcet Maribor, Jesenice, Rekek.
Obanrlja vsa v to stroko spadajoča poeta najhitreje - - itnlml po* '
In pod kutam SestopnBd dndbe spalnih ves S.O.B. sa ekspresna
P| 0	MUU*.	o
MALI OGLASL
Za raško besedo se plate 50 pv. Z* debel« tisksn* ps Din 1.—. IMHBSBl
šivilja,
dobro izurjena, i&če alut-be. Gre &vati tudi na dom. — Naslov v upravi tista.
Koks - Čebin
Wollova 1/IL . Telet. 20M.
Proda se
lepa, srebrna, starinska moška verižica in ura, primerna za narodno no-So. — Natančneje se lave v upravi lista.
Najvarneje in najugodneje se nalaga denar pri pupilarnem zavodu, ki obstoji že 64 let
CELJSKA MESTNA HRANILNICA
V CELJU, KREKOV TRG (v lastni palači pri kolodvoru)
Z« hranilne vloge Jam«! pole« premoženj, hranilnice
w * ŠE MESTO CELJE «
meri. Vaa proinje
VAoTaSP°*#'	* V8cm premoženjem in vso davčno močjo.	reioje	brespiačao.
ihT-nrL- Iflnifta — S«Wsi VUitaUr trsfefr. - U tiskamo diedmN odgennmn: AaSrsJ	V«i	*	Ljubljani.
KMETSKI HRANILNI IN POSOJILNI DOM
Raiun poštne hranilnice it. 14.257.	reg.	zadr.	z neom. sav.	Brzojavke:	»KMETSKI DOM *. Telet. St. 2847.
V LJUBLJANI •• Tavčarjeva (Sodna) ulica štev. 1, pritličje.
DAJE:	I	OBRESTUJE VLOGE	I	PRESKRBUJE:
Posojila na vknjiibo, proti poroltvu ter za« I	ti*O/	I	Kavcije, inkase, srečke in vrednostne papirje
stavi premičnin in vrednostnih papirjev ter | na knjiiice čistih D/o brez odpovedi. | ter teke in nakaznice (nakazila) na druga mesta.
dovcliul« kredite v tekočem računu ped I Vetje stalne vloge in vloge v tek. računu I	URADNE URE:
najugcdnejllml pogoji.	|	po	dogovoru.	|	Vsak delevnik od 8. do 12.1/, in od 3. do 4.1/,.
PooblaSCeni prodajalec sretk državne razredne loterije.