Z57. StEffTte. I (Mljiil, i prtit. I. nmkpi 1917. L. leto. ^^^^^^^^^^ ^aB^a^B^B^B^B^B^B^B^B^B^a^ b^b^b^b^b^b^b^bj V^M^bbV *^Hbb^bb^P^*bib^^^b^^ HbbbbIb^bb^bV^bI ■■^^^■■^bbb^^R^B ■Bb^bb^bb^^^^^^P s^^^bibbibbbIbbS ^■■b^bbb ^bb^bbbb^bb^bbS sbibhbb^bb^bb^bbv Ba^^^bb^^^^^^^H ^*^bb^bb^b^H ^^^bbbb^^b^^ ^^^^HH^^^^^ ^^^^^^^^ .StovtnsU Narod' v*l|a f* poMfi .Sovtnstt Narod- v«|a ■* po*tfi sa Avstso-Ogrskoi u Nemajo: ctiO leto »kapaj oaprej . K 30"— I ccfc> leto naorej . . . . K 34-— &UŠ* Z Z I:! I ^S I M ^***0 ta vse druge deiele: na mesee , . . . . 2*50 | cdo teto naprej . . . . K 40.« Vpraianjem glede fraeratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. 0pravnUtYO (spodaj, dvoriSče levoV KnaSoTa ulica ŠL S, telefon it 85. ImkafA vaak 4aa **•*«* tsvitaull Miftlf« fta »raulk«. Inseratf se ra£unaio po porahlfenem prostoru in sicer: 1 mm visok, ter 63 mm Mrok prostor: enkrat po 8 vln., dvakrat po 7 vin., trikrat po 6 v. Poslano tanak prostor) 16 vln., parte in zahvale (enak prostor) 10 vln. Pri veČjih taserdjali po dogovoru. MtTi saročafki atj sošljejo uroda tao teli« «^ po namasatet ~V0 Na samo pisaeie aarsćte brez poslatve tfsatrja se ae moreno ajkikor ozir&tL. „*&r»daui tiskana« telefon it. 8S. .Slovenski Narod* velja T LInbl|sai dostavljen na dom ali £e se hodi ponj t cdo leto naprej . . . . K 28*— I Cetrt leta n . ;v£ ; t T*-r pol leta „ . . . * . U'— | na mesec „ . • . . , frM Posameina Itevilka velja 12 vlnarjev Dopisi na) se frankirajo. Rokopist se ne vračaJo, Uredništvo: Knmflova olloa IL 5 (v L nađstr. levo\ telefon At M, nnscfianjl pien v lio!!!!. NAŠE UR.4DNO POROCILO. Dmiaj, S. novembra. (Kor. urad.) Italnansko boji^če. Zavezniške ar-m2d3 felđmaršaf nadvojvode Evgena so sunlle včerajvnemnomcm zasledovaujn tja do Livenze. Sovrain'k se ie preko« raćsn'u reKc povsod kar najslkiefe ostavila!. Na več točkah na so ga av-stro-ogrske in nccnškc čete vrgle nazaj in prisilile, da se je nadaljs umnknil. Tad! ▼ gorovju se Italijani na sterilnih točkah ž!Iavo upirajo. Južno od Tol-mzzza 7.1 našo fronto se je posrećilo hrabri itzi&uiski skupini pod povelj-iiikoni 35. divizije držati oprti ob utrobe San Siineor?, več a p'?#»: Zitpadna fronta te^e od s^Teniega morja Hi bit>o, bi se sovrainik nmakn'l za Sočo in so ta*n bi »ni! kakor poprej. Zr.*c morajo biti an-Cieško . franvos^«* tojne sile sadoftl rooč-le, da sapr^ ^ovra/. likn p^t fn tlajo ita!i-janskim fetam 'in'.tko, ća •• "7: -f^r. o. Ali franro^ka fronta se ne srne tako oslabiti, da bi bila tem t nerarno«ti. Pcmoč f« raora dati dotle, da priđe Italija iz nerar-no5ti, pa nić dalje. Italija je gojila rpdno plemenito čast, da b«» izbojeTa^A ::rrapo i lastnimi inočmf. Take izjave najbolja -mz.-C-ajo slabost na franeosko - angle^l-:i Ftra-ai. iz katere n« more vzklltt potno^, ka^ j krino prićakujejo italljanskl rojskorođj«. Ponosno napreduje smago* v a n j e zaveznikov v Italiji- V sorovju za-puftčajo ltalijani pozicijo za pozicijo, z dol-gim dPlom utrjena oporišča, fei so se adela skoro neprema^ijiva. V ravnini pa so naši junaki izbojevali ze prehod prt :o ođseka pri LivencI in nage zmagovile čete koraka-jo tam naprej y zapadni smeri. Italijffnl so v teh neprestanih boj^h izjriblli obilo vjet-nikcv in topov. Narastlo je število vjetrvl-kov tekom 14 dni nad četrt milijona In topov nad 2300. Čini, ki jih vrSo savezniiik« annade, bo v^višt-ni nad vsalro hvalo. V gorovju se sovražnik še upira proti prodiranju čet barona Conrada h Roronj^mu toku Piave in kotlini Feltre - Belhmr\ toda uso-da nizova je že določena. Vedr»o silnejše se kafe nafrtnost In skupnost proti Italiji vr>ečih se operacij. Posebno moramo ome-niti, da pote.;ajo te operacije brez znatnih Izgub na avstro - nemskl strani. Italijane pa je stal fee vsak odpor krvave žrtve, zla-t=ti pri kavalerlji Armnrla generala Bo-roerića se je približala Piavi na daljavo 15 km. Sovražnik se umi ka dalje preko Piave in skuša pobijati Ijutost našega pri-ti.-^ia. Ob sretni I Piarl Fe ka:*."jo elahjtni T-riret^ ta protis^nek. Ob gorenji plavaki dolini ?© upirajo iz Dolcmitov došle čete ćotrta ltaTijanske artcače, Katere so Kro-batinove in Cocradove divizije stisnile na ozeli Tiinikalni prostor, da bi si obdržile odprt umik proti Eclluno - Feltre. rll tako dere ćetrta italijanska armača v kritične Č33€, Italijanski general o uni-ka. General Corsi piše v »Tribuni«: S svojim umikom na Tilment so izvr^ilrt ita-Mjanske annađe eno .-.a^^fj"! oneriu-ij. V:i so v vojni zgođovini eploh znane. Nič ko-"irkaj porabn^^a se ni pr^jiut?tii"> sovražni-ku. Kritn«? čete in zadnje straže bo se borile devet ćni neprestano s skrajno žila-vost*o in popoTno požrtvovalnostjo, da 14 iadrža:e nagli pričetni tempo aovražnika. Seđ&j gT« Itali.iincm tn dvo^'e: twvičT da 3H]M>£tavijo sapet raTiiote?j>, đrn^ie, da vzpostavijeno ravnotežje ziomijo v naš prik>*?. General fkončuje: Secaj je i'.ejan-sko uresničena enotna fronta entente na teko prevažni italijanski frorr.i. Vojvoda d* Aosta o d s t a v -ljen? »Popolo d' Italia« poroda, da je vojvoda d* Aosta oćstavljon *» i "ojega mosta poveljnfka đru??e arr* Diferenco radi bodoCe fron-t e. jSvicnrskl listi poročajo. da so nastale rr.^d italijanskirai in franeosko - angle?kimi C3r.era!i difererce rali bofioče fronte. Ita-!!;arii fo hoteli crto: Vlcenca - Padova-B-netke braniti to s^rajnosti. r^macalo na ■ e baje naziranje entente, da naj se bojna fronta postavi ob črt4 Pad - Adiža. Cador-na je bi! baje s tem nezar*oTolj«n in je po-d!il demisijo, kl pa ni bila sprejeta. General P e t a I n je bale Imenovan xa vrhov-ne^a poveljnika dc«edan1e itaTijan^ko-frarco«ke er.otne fronte Ttalija zahteva na to fronto 400.000 pomežnib čet. Hrib Simeone. Krib Simpone. omenjea ▼ uradneir. poročlln. stoji juenvz-hodno Tolmezza. Obđan jo okoli % vi^ina-rrl, ki se^ajo per Fto iretror motorna nad n'egm. Na severu. vznoda in ju»ra ga ob-mejuj^jo hudonrnlska »trasa Tilmcnta, na zapado tri kilometre đol^o jezero Ca-vn.220. Hrib obrladuje pokrajino okoli 6 ki-lometrov okrožja. Na vrr.ođn i** invamran 3 hnminskim mostli^em. sev^rno s hribl. Ameriiki o€Itki. V Ameriki so prvotno omalovaEevaii đo??o<1ke na italijan-s^em bojiSču. toda sedaj so že đrugega irnenja in prihajajo z oCitki na^ Francoze !n Acgložc TTa^hingtonsk! dori^^ik »Tt-rr psa« pravi, dn fi» v WilFonovi družbi hurfo napada Fraacose in Antfleže, da nišo pra-vc^aFro pommšBA pomoći Italiji. Ako bi Fe bilo to zgodila poteza bi se bila zadržala Irvarija v Ttalijo, ie ▼«*, »liiranci bi bili mo? i forcirati pot na I>nnaj. Tako prnvifo AmrrikancL »Morninc Po?t« pa Izvaja na to, da poHUiBj« «Ti?lei^ih c>* v Tts'i^o nl-ma —***■»* to cilja ia bf moglo bitj Ie po-noriter furnirn t DardaBelan. V Trst pa ne bi bili prišli. Na .* ^m in Francoakaro kolebajo Se srmir ^vojimi oaMTl o pomoći Italiji, »ačasno pa pošten«aio z raz-breoBemiliumi eimki na zapadni fronti F»afJWi te na flandrski Angleži pomagati rtaliji. To je poir.oć. kl ne pomagn niC. Francori sodijo. kaktir se rMl iz njihovih irrajanj ved^o bolj. da učinkorita pomoć za Italijane ni mogoča, đokler ne dospo do Adiže. Proti đezerterjem. V itallji j? toliko dezorterjev, đa je čutll Cadorn^ po-♦r««SK» j-o vs»e) af'2e-i nabit? oki1^, »l.i b-^o vsl ćezerterJi kaznovani « Bnartjo. Kolodvori so titrogo za«tralenl in na stotine mol polorijo, ki hočejo dezertirati. O navdnšenjo in o manit«-s t a c i j a b t Italiji poroCa »Nene 7,Ht. Ztit.f Baje je bila t Rimu Impozantna manifestacija pred sp^TTTorlkom Viktorja Fmanuela. kat ero je priredilo 400.000 ljudi. Take manifestacije so bile tuđi v TuriniL Poroča se tu dl o aklamacijah francoskth in angleških čet. V Bresciji je bil slovesen obbod teh Cet pred Garibfilđljevlm gpome-nlkom. Vtiakl t Rusiji. TndJ nisko fia-sopisje »ledi z zaoin:.anj*in dosroukom t Italiji. Eorxni li?t meni, da je vnžnojše, ob-driati vejaško moč, xakor pa brai-iti itali-jan^ko oz^mlje za TSako e< n j. A'oMn nn-roda« ifTaja. da je nesreća Italije poštedi- ca simervalđske doktrine. 1DJ3I0 Naroda« iz javi ja, da morajo zuj-v/. i i ntoriti vse, da potegnejo ItaJijo ii na-« ftts nefere^e. ..Ruskoje volja« piše: Zjedinjenje vseii Itflijanov je uničilo v»e nemSke nade na notranjo revolucijo ▼ ItalijL V i d e m, 5. novembra. (Kor. ur.) Cesarska dvojica Je prispela danes zjutraj v spremstvu nadvojvode Mak sa in prinčev Feliksa in Reneeja Parmske-Kn ter Šefa jrencra'nega štaba Arturja barona Arza na jugozapadno fronto. Nobcna katastrofa, ki ie kdaj zadela kako armado, ni enaka katastrofi italijnn-ske armadc v prostoru Videm-Palma-nova. Polom itaiijanske tretje armadc med Cotroipom in Latisanom presega vse meje. Vsa tnusta, skoz! katera ^e je pcljal cesar, Gradišće, Kcrmin, Viđem, Kodroipo, Palmanova in Cervinjan ter vse reke daleč tja v benečansko, so bili Italiiani kar najbolj mo^očno utr-dili, tako, da vse to ni moglo več valjati za navadno poljsko utrienje. Toda ni je bilo žične ovire, ni Ka bilo nasipa, ki bi zadržal naše čete. Povsod, kamor je cesar dospel. so ga z navdušenjem sprejeli, 2lasti pa v OrndiSču, kler se je cesar prvič ustavil. Tam so spreieli Njegovo Veličanstvo ngmestnik v Trstu baron Fries - Skene, župan grof Locatelli. mestni župnik fn Številno pre-bivalstvo. Zastopniki obtasti so cesaria v svojih nagovorili slavili. Cesar se ie razgovarjal z vsemi dostojanstveniki ter ie izroćii županu, ki Ic tildi pod tu-jim gospodstvom, kakor vse prebivalsi-vo, ohranil zvestobo vladarski hiši, veliki križ Franc Jožefovega reda z vojno dekoracijo. Nato je šla pot naprej v Videm. Na poti in v Vidmu samem je vide ti povsod sledove prenagljeneira sovražnikovepra bega. Vidi se, da so tri, mestoma tuđi štiri kolone težke in naj-težje artiljerije, vojnih nos tov, tovor-n*h avtomobilov, letalskih parkov in Čred klavne Živine bežale proti dere-črmn Tilmentu ter se potem pod \»ti-skoiTi strašne nesreće na enkrat nsta-viie. Nesteti topovi, avtomobili in vo-7-ovi stoje It d?nes na cestah ali pa so prevrnjeni v jarke. Vojni materijal vsa-ke vrste se kopiči v ćele gore. Tu Je videti skoraj vso artiljerijo Italija nov in njih zaveznikov ter se moramo čuditi tej velkanski množini. Z vsakim korakom proti Tilmentu prihaja slika še veličanstnejša in groznejša. Le težko je prišel cesar skozi to zmedo. v kateri so ostale satno človeSke naselbine, skoraj povsod nepoškodovane. Med ?r-menjem torx>v na tej in oni strani je prekoračil ce^ar Tilment ter opazoval nato prehod preko reke. Popoldne se je pelial cesar v Palmanovo, ki je po većini nnlčena od pohara. Vendar pa se Ttaliianom ni povsem posrećilo izvršiti svoje unićevalno delo. Nepoškodo-vana je velika postala poljske želez-nice pri Palmanovi, ćeli so tuđi števil-n* vagoni in lokomotive, nepoškoclo-vana stevilna sk.adišča in rampe. V mc?tn pa $0 nekatere hiše še j^orcle s polnini plamenom, ko se je peljal cesar po cestah zavzetcsa mesta. Na povratku se je ce«=ar pelja! tuđi skozi Cer-vinian. nekdanje '^avnn taborišče vojvode d' Aoste. Preko Tržiča se ie peljal na to cesar v Trst kjer je prenoći!. Cesar ¥ Celovcu. Cesar se je mudil dne *. novembra v Celovcu, kjer je prisostvoval od-kritju spomenika cesarja Franca Jože-fa. Prebivalstvo s:a je navdušeno pozdravljalo. Na nagovor s strani župana, je odjrovoril cesar obšimeje, po-' udarjajoč vdanost in zvestobo korolke dežele in njenih sinov, katerih vrlepa ponašanja v svetovni vojni nikdar ne pozabt. Nato se je cesar od peljal na operacijsko ozemlje. 12 in pol miljard je podpisala Nemčija. Srne li Avstrija zaostati? Vsak naj podpiše sedmo vojno posolilo! nova reuolucim v Rusiji. D u n a j, 8. novembra. (Kor. urad.) Iz vojnega poročevalskega stana poro-ča!o: Na^e brezžične postaje na severo-vzliodu so vjele danes tole pokvarjeno brezžično brzojavko, ki ie bila poslana iz Petrograda na vse armade. Oklic vojnorevolucijoiiarnei^a komiteja. (Za-četek brzojavke manjka.) Politični vjet-niki se nemudoma oprošćajo. Bivše ministre Konovalova, Kiškina, Tere^čen-ka, iMaljantoviča, Nikitina itd. je revolu-cijski komite vr^ei v ječo. Kerenski je zbežal. Vsem armadnim organizacijam se ukazuje, da store vse, da Kerenskcga nemudoma aretirajo in ga izroče v Pet-rograd. Vsaka pomoč Kerensken:u se bo kaznovala kot težek državni zločin. V Pctroj^radu je zmagala delavska In voiaška revolucija. Ves ruski kongres delavskih in vojaških cdposlancev izreka upanje, da se bo na železnicah ohranil red in da promet niti za minuto ne bo prekinjen. Petrograd, 7. novembra. (Kor. ur.) Reuter poroča: Oddelek mornariških vojakov pod povelinikom revolucijo-narnega odseka maksimalistov je za-sedel prostore uradne petrogradske brzojavne agenture, brzojavne centrale, državne banke in mornariškega mi-nistrstva, kjer zboruje so\iet republike. Z ozirom na položaj se je seja sovjeta odgodila. Dosedaj ne poročajo o ne-mirih, izvzemši nekaj slučajev ropar-skih napadov. Promet in življenje v me-srn je normaliio. Petrograd, 7, novembra. (Kor. ur.) Oddano ob 10. zvečer. Ob 5. popoldne je izdal revolucijonarni vojaški odsek delavskega in vojaškega sovjeta proklamacijo, v kateri sporoca, da senahaja Petrog'rad vsled pomoči garnizije, ki ie omo-gočila državni preobrat brez krvoprelitja, v njegovih roka h. Proklamacija izjavila, da bo nova oblast nemudoma predlagala pravičen mir, iz-ročila kmetom zemljišča in sklicala ustavodajni zbor. Petrograd, 7. novembra ob po! 12. ponoči. Odposlancl tren v Petrogradu stojećih kozaških polkov so izjavili, da se ne bodo pokorili provizorični vladi in da ne bodo nastopili proti sovjetu. Pač pa so pripravljeni zagotoviti javni mir. Popoldne je imei petrogradski sovjet sejo, v kateri je predsednik Trotskii izjavit, da provizorične vlade ni več. Del ministrov je aretiran, pređ-parlament razpuščen. Ljenin, ki so ga viharno pozdravili, je nagovoril zboro-valcc ter naglašal tri glavne probleme demokracije: Konec vojne, za kar bo morala nova oblast predlagati boiujočim se dr-žavam premirje. Oddajo zemljiŠč kmetom. Ureditev gospodarske krize. Zborovanje je sprejelo resolticijo, ki je izrekla želio, da naj se ti trije problemi čim prej vresničiio. Koncem seje je prcbral zastopnik minimalistov v sovjetu izjavo, v kateri pravi, da stranka obsoja državni prevrat in da izstopa iz petrogradske ga sovjeta. Berolin, 8. novembra. »Morning Post« poroča: Ćete rnske sever-ne fronte so se izrekle za petrogradski sovjet ter koraka jo proti Petrogradu. De-lavskemu sovjetu vdani vo-jaki so zasedli mnnicijsko tovarno v predmestju VI-borg. Ženeva, S. novembra. »Matin« poroča iz Petrograda: Maksimalisti ob-vladajo položaj. Maksimalisti imajo v Petrogradu zbranih 30.000 mož, kl so jim slepo vdani. Amsterdam, 7. novembra. (Kor. ur.) »Birževija Vjedomosti« sporočaio, da je zahotel komite baltiškega brodovja v Helsingforsu od mornari?kega ministra, da mu izroči blvSo carsko jahto »Standard«, da si uredi komite na njej svoj urad. Ker minister ni ugodil za-htevi, je odšel oboroženi oddelek v Kronštadt, se polastil jahte ter jo od-peljal v Helsingfors. Petrograd, 7. novembra. (Kor. ur.) Tekom noći in danes zjutra! se je spor med vlado in de^ lavskim in vojaškim sovjetom še bolj pooštriI. Nastop maksimalistov se je precej hitro razvi 1. Brzojavni urad ie v njih rokah. Dunai, 8. novembra. (Kor. ur.) \t vojnega poročevalskega stana: Petrogradski delavski in vojaški sovjet je iz-daJ Žtiri oklice, namreč na vse armadne komiteje, armade na bojiščih, na vse sovjete vojaških odposlancev, na vse stotnije in sodnijske komiteje, na želez-niške nastavljence in armadne divizijske komiteje. Prvi oklic naznanja da sta petrogradska garnizija in proletarijat strmoglavila vlado Kerenskega. Prevrat se je izvršil brez krvoprelitja. Dokler se ne postavi vlada svetoval-cev, je priznati oblast vojnega revolu-cijonarnega komiteja. Drugi oklic na-glaša izpufHtcv političnih delinkven-tov. Preklic od Kerenskega zopet uve* dene smrtn. kazni in aretacijo ministrov. Tretji c!;lic zahteva vzdržanje roda na železnicah, aprovizacijo mest in fronte ter naznanja, da bodo zastopniki Železničarjev poklicani v prometno ministrstvo. Cetrti oklic pozivUa aT-* madne komiteie, da naj nemudoma od-pošljejo delegate, da se resi vpraianjo usode revolucije* Petrograd, 7. novembra. Rusko kupansko ozemlje se je razglasilo r» samostojno republika Petrograd, 7. novembra. (Kor. nrj[j V predparlamenrn Je odgovorll minlstr-«-ski predsednik Kerenski na vpra$anie*J kaj misli vlada storiti. da prepreci po-j skus maksimalistov, polastiti se držav*' ne oblasti. Izjavi! Je: ti poskusl lzhalajo iz dveh strani, od skrajne levice In o tba za nujno pomoć Finski, kateri grozi lokota, Stran 2. .bLOVfcJNSKi NAKUo-, one 9. novembra 1917. /57. stev. Nova Poljska. D u n a i, 7. novembra. V podučenih političnih krogih se zafrjuje, da je v najbližnjem času pri- i čakovati reskripta. ki bo razjiasil personalno uniio med Avttrijo in Poljsko, kateri se naj pridruži tuđi Galicija. Po-Itaki naj dobilo prosto trgovinsko vožnjo po nemški Visli na morje. Kot kompenzacijo si Nemčija vzame Livlandsko in Kuronsko kot posebno veliko voivođino. Te vesti, ki se zdijo v bistvu točne, so naravno izzvale v parlamentu najživahnejŠo pozornost in mnogo ko-mentarjev. Prvi popoldanski Hsti so že hoteH objaviti poročilo, toda cenzura }e vest prepovedala. V popoldanski »N. fr. P.c pa je poročilo že objavljeno. Dodatno k tem vestern poročafo današnji listi* da se je grof Czernin dne 8. novembra zjutraj vrnil iz Berlina, kjer se je obravnavalo o poljskem vprašanju, toda le glede modalitete re-sirve tega vpraŠanja, da pa do defini-tivnega sklepa baje Še ni prišlo. Oe"i-vidno ie nova ruska revolucija v zadnjem hinu merodaino vplivala na berlinske sklepe. Jasno je, da taka rešiter poljskega vprašanja, ki bi se izvršila brez sode-lovanja najmerodajnejSega činitelja, poljske ~a naroda samega, da mera iz-zvati ne le pri Poljakih, marveČ t idi pri ostalih avstrijskih naroJih največjo pozornost. Jasno je tuđi, da take eno-stranske in pristranske rešitve po!j-skega in s tem splešno avstrijskega. vprašarja zlasti slovanski narodi ne morejo priznati in ne bodo priznali. Ukrajinci, ki so imeli z ministrskim precisednikom posvetovanja, so na usta poslanca Singaleviča izjavili, da so Rusini vsled zadnjih političnih do-godkov prisiljeni, pretrpati stike s to vlado, ker Ukrajinci, Če jih hoče vlada na milost in nemilost izročiti Poljakom, v Avstriji nimajo ničesar več Iskati. Tuđi češki in jugoslovanski klub pripravijata izjave o svojem sta-Hšču napram temu najnovejšemu usta-volomstvu in državnemu preobrati! se-danje vlade. Ukrajinci so tem bolj ogorčeni nad verolomstvom vlade, ker Je zunanji minister gro! Czernin še 1. novembra v konferenci s klubovim predsedstvom ukrajinskega kluba izja-vil, da vlada absolutno nima namena, v poljskem vprašanju glede Galicije izzvati kako odločitev, predno $e ne sklene mir. Ministrski predsednik Je povabil za včeraj opoldne na zahtevo češko - ukrajinsko - jugoslovanske^a bloka elane teh klubov za popoldne ob 4. v sejno dvorano proračunskesra od-»eka na skupno konferenco. Ministrski predsednik je podal v tej konferenci kratko izjavo, ki se v bistvu krije z nrađnim dementijem, češ, da ni prišlo do nobenega definitlvnega sklepa. Ukrajinski in jugoslovanski poslanci so ministrskemu predsedniku jasno t>ove-dali svoje mnenje ter ni manjkalo zasluženih očitani verelomstva in zahrbt-nosti napram avstrijskim narodom, ka-terim hoče vlada z ustavolomstvcn iz-rgati pravice, ki jih morejo ti narodi zahtevati za sebe in ki so :*fh s krvio tisočev svojih sinov zasluži!:. Ogorčenje je bilo tako velikansko, da jt moral predsednik sejo zaključiti. Razne vn;ne vesti. NEMSKO UPADNO POROĆJLO. Berolin, 8. novembra. (Kor. nrađ.) Zapadno bojišče. Skupina z f m. Rnprehta. Ob flandrskJ bojni fronti sovražntk svojih napadov ni obnovfi. Artiljerijsko de!ovan]s Je ostalo živahno: st^pnfevalo se |e zlasti proti odjekom o*> Vseri In pri Pasbenđaelu. Mesto Pt^rniiiden ie ležalo pod silnim oumjem min. Sevcrno od Poelcanpefle In nrl Armentleri smo zavmfii angleike iz-vfctne oddelke. — Skupina nem-Skega prestolonaslednika. V r»?av! Aiette smo prlpcl^aH li U5p*i§-nlh bolev ▼ predpolje franeoske vjet-nlfce nazal. — Skupina vojvode A 1 b'r ehta. V Suntgat] Je naraslo že neka! dn! živahno artf^erilsko delo-vsnje na obeh straneh kanala med Pe-nom in Pono do največje s!Ie. Po no kine <*o izvrši!© franeoske naskakovaln^ čete severno 2n južno od kanala sanke. Pr! Anserzwe?Ierjn smo tovrafirika vr-3$ nazaj. Severno od Heldwe?lerja so ertall naprej moleći kos! Jarkov v r.re-sevflt rokah. Zvcčcr «o «• % tegitbatni rixb!!! li\r\ novi napadi FrancozoT. Od 3. noveirbra sem so liraMU nasprotrlkl ▼ bolti v zraku in vsled obrjrn^nesa OCTfa 24 letal PoročnfK Wfistho?! Je đOtefel sroio 24. fn 25. ztmko ▼ zrako. Vzhcđno bOjiSčc. Pri Prodfh ki ob Mo!dr,vi je ogenj včaslh ožlvel. Makedonska fronta. V tok* Črrtc se H artVftmfako de Jovan je zopet p+-|av'!o. — v. Ludendorff- NEMSKO VECERNO POROČH O. V Flandriji ojačeno artiljerijsko dcloranjc pri Dix-muide in Paichtndatle. Argcntinija stil v vojno. London, 8. novembra. Arffentlnfja H po«T%!a Ameriki in Angltjt noto, kl obMffa ine^'oge gle^l« crn^titve cevtralRostL M*đ Anglijo fn Ameriko ee vrš« toravosodni minister dr. Klein (ki je ?iccr zagovarjal v polnem obses:: v poslanski zbornici sklenjene zakone), po k^terem naj se vse razsodbe vejaških sodišč, ki do 7. julija t. 1. še nišo bile pravomoćne, izreče civilnim sodiščem. V ostalem pa ostane besedilo vscii trch zakonov neizpremenjeno. Sedaj ima zopet bc-sedo gosposka zbornica. Zastopniki Juffnslovanskega kluba zavzemajo tako v plenumu kakor v odsekih stališčc r-oci jalne pravičnosti. Oni so za čim izdatnejšo podupro tr-pečim slojem, so za izdatno cbdače!jj5 bogatih, pa proti vsem davkom, ki za-denejo maierijal"o slabotre in odvisne slGje naroda. V vprašanjih i-stavnosti $o jugoslovanski poslanci za čim kc-renitejšo od pravo vsch ab^olutistiCnih naredb in zlasti žalostuih ost?.nkov iz Stiirgkhove dobe. Zato je n. pr. vceraj v ustavnern odsekn, ki je odrekel ustavno pritrditev zavarovalni naredbi, izdani svoječasno na podHatf S H, posl. dr. Rybaf oštro ozi?os«ol po'itiko absolutizma in seveda sthsoval za raz-veljavljenje odrejne. Danes pooolđnc nadalfuje Juzo^lo-vanski kl*ib svoje, veeraj zapoCete razpravc. Klub iz sklenil, da je desig-nacija kandidatov stvar kluba, vendar se predsedniku naroča. da nci pred imenovanjem kandidatov zasliši Želje zastopr.ikov posr.mez'ii'1 de?el. Volitve v delegacijo se bodo vršile n?]brŽ v torek. Jtr;o«Iovanf:ki V'\v.b jf, knkor smo že poročali, sklenil, organizirati velikopotezno akcijo za naše be-gunce. Po inicijativi kluba bo ustanovljen posebni ođsck. sestnjeČ \z parlamentarnih zastopnikov naših evakuiranih dežel in znttonr.ikov dunaiske in-teiijence. Ta odsek bo, podprt od av-toritete Ju^oslovanskega kluba, zastp-paJ interese naših be^uncev, zlasti tuđi s ozirom na bližajočo se vrnitev v do-fnovino in popravo porušenih domaČii. Popoldne se je raznesla v parlamentu vest. da so bila pogajanja ▼ Berlinu uspeSna In da je neposredno pričakovati reskripta o personalni uniji med monarhijo in Poljsko. I* dobro informiranega vira sem nadalje izve-del da se je v Berlinu raspravljalo tuđi o iucoalovanakem vpra-Sanju, Dopoldnt s« je državrj zbor od-do!Zil pijeteti napram pokojnemu dr. K r c k t. Ob 9. je služil posl. prelat Stota* v nlDOftaU c*Snrt tmfo - w+- duSnico, katere so ae ndelefiS za vlado ministra Cviklinski in vitez žolger. predsednik zbornica dr. OroB, Jugo-slovanski klub In saitopnild vteh straak, med njimi tuđi židovski po* slanci. V brambnem odaeku Je domobran-ski minister fml. von Ciapp zavračal napade na posamesn« častnike ter bra-nil oficirski zbor. Zaradi prestopkov posamesnih da ni treba napadati vte-ga stanu. Zlasti ga veseli laupanje podložnikov v častnike, vsled česar je bilo mogoče u oseci tako sijajne uspe-he. Minister obijublja, da se bo v krat-kem tuđi v zbornici »aviel ia častni-ski zDor. Nadalje je domobranski minister sporočil cesarsko naredbo z dne 4. novembra, ki omogoča bivšim čast-nikom in častniškim aspirantom. da si zopet pridobe svojo šario kratkim potom tuđi brez službe na fronti. Glede vojne sl.ižbe odvetnikov izjavi, da od-vetniki ne pridejo v poštev izključno le za črnovnjniško službo brez orožja in da je tuđi pomotao, da bi odvetniki sploh ne bili zavezani k taki službi. V fplošnem pač velja, da se odvetniki, i i .*K) v polnem izvrše van ju svoje od-vet'iške prakse, ne pritesnejo k taki službi, vendar pa se to ne srne zgoditi zlasti pri oJvetnikih, ki niniajo prcveC opravka. Pijslanec dr. Ryha* o benelklh Slovencilu Povodom prodiranja avstrijskih in neniikili ćet v italijansko ozeniljc, ie tolrnacila deputacija tržaskili Slove.;-cev, r!a čelu ji poslunec dr. Rybaf pri ces. r.amestniku baronu Triesu veselje prinio/skih ^iovencev, da je slovenska 7emli:i zo?ct prosta hi da so i n]o se-daj združene tuđi benečanske slovenske pukrajine. Uotićni nagovor posl. dr. Hvbafa, ki smo ga objavili tuđi v »Slo-venskem Narodu«, so tolmačili razni lisii na podlssi dunajskih Ukrivljcnih inforriacij kot ancksljonističen. Poslanec dr. Rvbar se je danes raz^ovarjal o tej zaaevl z nekaterimi časnikarji, m^d njimi tuđi z zastopni-kom na^esa lista ter razvljal svoje misli o vplivu, ki bi Ka mogla imeti ofenziva proti Italiji na naSo notranjo politiko. Dogodki na italijanske*n bojiSJu — je pr.ivil dr. Pyba? — ne merejo imeti nobenega vpliva na politiko Ju-goslovanov v monarhiji, predvsem na politiko Jujjoslovanskega kluba, nrj-rnanj pa v tej smeri, da bi prišlo do kak!ne spremembe temeljnih principov ri?a politike. NaS prorrram temelji na narodnostnl ideji, ki se mora za vse narode izvesti v polnem svojem obse-ku. Narodr.ostna ideja je zma^ala še pred vo:r«of svftovna vojna 30 bo samo že definitivno resila. Raditcsa se da d seči trajni svetovni mir samo na principu samoodUč-be narodov in ako bodo zlasti ve-i:Vi naredi respektirali upravičene političke in teritorijalne zahteve malih narodov. Naša polit ika ostane torej po-polnoma nei^prernenjeiia* Na vprn^anje, kMr\ uradn^knv, učitfiiev in df|linv"ff:ov, ki vc racrmejo rtarod-nepa jezika, temveč Ijudje, ki bodo znnli ž ntimi v n-»rodnem oriru dobro-T»ofn^ PHistopat*. Smatram, da je na 5 a d o 1 9. n o s t, da ne opustimo ričesar, kar bi jim roložai obi šalo in k?r bi jih obvarovab per^t'k'icij \t slabe uprave. v*^.1 dntlej, dokler se o njihovi nsodi ne odluči na one*^ nrestu. kier se bncin rr^evala v?a viseča nacijo-nnl"a vnraSan;«. V tem oziru mi vsi odoh-avemo fzjavo n«č«1r«ika Juro^lo-vanskeara khiba dr. Koro*ca V proračunski debn.ti. kl nravi, di se bo morah juEnslovansko vpra^anle resiti pred drugim forom, >ko ra monarhija sama ne re^i nravočBs^o v smislu s»-moodločbe narodov, o Crmcr danes še ne vidimo niti sledu. Zr»no Vam ie dobro, da so benečanski Slovenci do leta 1866. pripadali k nam. Ako ro-udarjamo. d^ v PrimorjM kompaktno !n nerazdnižljivo Uvi rđrav in zave-den d^l ns'e^a r^rođa. tndi ne ^memo zat?jevat1 drujefa Življa v sedtl za-sedenih defelah. Kar zahtevamo X* sebe. moramo priert«tti t'?dl svojemu sosfd«. Mi hoćemo dočeci pravi^n »n svoMh tie'i !n «mo trdno prepričan!, da Jo bo^n do"f7lT. Tsto^3sr»o pa +*n morala osjeti v enakem sm'*lw t>rav!*~'^^*1 in eriJikopravnosti tuđi #3 gt. 1 v ulici Sv. Antona Je raztre-.^ćena deloni* na ulico, dclorna nn O7ad-j> na dvoriš će. Ital'janska policija je Imela v njef svoje zavetje. V B o z z i -n i j e v i Mš*i je imela poveljstvo neka batteria bombarda. Vidijo se napisi tu-intam »Ai posti di feriti«. Savniko-va bi5a ob Oosnoski ulici Je moćno razbit«. Livada je vsa tepremenienn. Nekatere hi?e so močno pokvarjene. Pokopali§čna cesta je bila zabarikadirana. Ob pokonališču mimo zi-dn proti Damberju teče larek. Orobni-cc na poKopaliSču so razbitc, krste se vjdijo, pokrovi odprti. ElektriCno napravo so imeli Italijani razprc-deno po vsem mestu. Vclcposcstnik Tonrari !s Sent-mavra pri Gorici Je veliko presta! v vojni. Na zadnje, ko so odhajall italijan-^ki vojaki, so pograbili tuđi njegn in moral Je * njhni. Ali med potfo Je bil vjel sređen trenotek, da se Je izmurnil Italijanskemu vje£ni§tv«. Pripovednje. kako Je neki itatijauski magtslratni ir.o-got<5c le ii preJŠnjili čtsov foirodoval v rrestt:. V un*fomii ie hođll ckc!l in od duleč že ta Je bil« trebt pozdrav-Hati, MU 2#rje •h«hd> ki bi se «u bil zamerfl. Zdai Je pa ta figura p.... zbe-žala iz Gorice. Med tlstimi »ođreSenci«. kl so se postavljali po Gorici, je bii tuđi »tenentec dr. Stechina. Ljudje, ki so ostali ali pribežali nazaj iz Krmina, kjer so ušli italijanskim četam, pripovedu-jejo, kako so Italijani plenili predno so odšlL Ker pa so hi§e odprte in Je se blaga tuintam, je dolžnost po-kllcane oblasti, kakor že prej rečeno, da stori vse potrebne odredbe, da ne bodo ljudje še ob to, kar Je sploh ostalo po tako hudih časih. Bližnji Sempeter je kup raz-valin. Pred cerkvijo je bila kaverna. Samo Ccroninijeva vila je v svoiih obrisih Še podobna hiši. Od kapucinske cerkve do šempetra vodi mala želez-nica. Gostilno »pri Pulferju« med Sempetrom in Volčjodrago Je raznesel »pulfer«. Od Volčjedrage izgradujejo železnico za poljsko. Glede Volćje-drage se lahko reče, da je skoro manj trpela kakor Dornberg. Še najbolj cela je P r v a č i n a. Kemški pastor za jugosio« vansko !de|o. Protestantski župnik W. J. Oh!er v Oanjaluki je priobčil v reviji »D a s neue Deutschlano« (urednik dr. Adotf Gra-bowsky, raiožba Friedrich Andreas Pertl-.es A. G. Gotha) zanimiv članek pod naslovom »Bosna v vojni . U vodo ma omenja umor v Sarajevu, eoialno obletnico v ce!i deieil In pcpuLi<-no pepevko: »Sarajevo nsše deano krilo, u tebi nsš Ferdinand pogino«. Dalje episuje nejevelia srbskega prebivalstva. Avstrlja je zasedla I. 1878. dežeii, da vredl pred vsem agrarne razmere, ali ostalo Je vse pri starem. Z>rti co ostali č^ ?-'ie v.k.-ivct';,-, r. •-dednl najemniki a trlbutalnim! plaSill, mo-tlimi pa gespodarjt. železnic malo, 33 to večlncma strategične. a 5 milijonov deficita Je morala kriti deiela, kar Je tvorilo že eno desetino deželncga proračuna. Za šol-stvo so Jo dalo toliko kollkor za — orozni-štvo. Po aneksiji Je bil dovoljen sabor, v kateri Je bilo po verolzpovedi voljenih 31 Srbov, 24 mosllmov In 24 Hrvatov (katoli-kov). Vlada je lavirala med moslimi in Srbi; agrarnega vprašanja se ni hotela lotiti, ker bi se a tem ramerlla mosllmom. Po umoru v Sarajevu Je došlo do porjronnov proti Srbom; došlo Je do monst-ornih monstre procefov v Sarajevu, Banja'.uki in Bihaću, sledile so mnogobrojne Internacije (le v Aradu jih je bilo do 4000) In odličnja-ke (rajraje pepe) so Jemali za talce v varstvo železnic in mostov. V gospodarskom ozlru se Je Izvr-šil med v-::id vci": ••■::'j:-:*. ZdaJ so odpadie vse ovire. kl so jih deltli Ogrl zidanju železnic, In na hitro roko so zgradill železnice Prijedor - Drvar-Knln do morja, Prijedor - Jajce in od Bos. Novega v zapuščeno Liko, kjer so se cdpr« Ia naravna bogaetva (rudokopi). Obdelova-nfe polja se Je siloma doce!a prenovilo, da pridsl'Jjsjo zdaj mnogo več, DežeU moreta Izvažati v veliki množini: vola, kenjs, pra-Šiče, purane, jajca, česplje, tllvovko, kože, kožuhe, les, tanin, mctilni alkohol, sode, karbid lr» razne kemlčne produkte, rudn"*ne, premog in veliko soli. Avtor razpravlja na to o demoralizaciji ljudstva, kl se sistematično žrrt, korupcija Je grezna In še grozneJŠa — protekcija. In vendar prorokuje pastor Ohler Bosni veliko bodoenost, ako se ljudstvo ne bo unićevalo z umetnlml narodnostnimi in verskim! ncsprotstvl. Na to pravi: »Jaz poznam Ie eno sredstvo, ki bi trsplo Biv-.-.o zjediniti: Jugoslovanska ideja. Njera meč je narastla v vojni.« — Ohsola umetno go-jitev sporov v Istem narodu z izrablianjem vere Iri vladi pravi, da utegne še obžalova-ti, da Je dafa volilno pravo ra sabor na podlagi veroizpovedanja .... »Kajti v dežeii, kjer je konfesija samo pokrivalo (Deckname) za narednost ali narobe, bi te morali z vsemi sredstvi izogniti, da sa ustvarjajo z naglašanjem konfssijonelnih n£3protstev tudl narodna nasprotstva. — čim bolj bi se torej veroizpavsdanje Izloči-lo Iz politike, toliko prej bi Imeli tjed njeno Jugoslovansko Bosno.« Na to preide na hoioče državnopravno stališče Bosne in Hercegovine, f.iniio-sti Je več: razdeiitev med Avstrljo in Ogr-sko, pridelitev obeh dežel bcdisl Avstriji ali Ogrski, — združitev v trijalistični jugo-slovarski d-žavl in pa ohranitev statuna quo. Srbi in Hrvstje si žele trijalizma, rr.o. slini go za status quo. Avstrija kakar Ocjr-ska ne marata dežel pridružiti, ker bi po-tem slovanski živelj pr^^/eb nadkriljeval v državi. Kaj bi blio najbolje, p'satelj '■oče odločevatt, ali brez dvoma bi bila najboljia razefelitev — t r 1 j a I i z e m v obllkl Ju-gotlovanske države. To so glavne misli nemlkega pastor-ja. Vsekakor so tuđi njegovi migijajl av-strijekim državnikom glasen in jssen me-mento. = Belesadje. S cesarjevim Iastiio-rornim pismom zunaniemu ministru in obema ministrskima predsednikoma sta sklicani delegaciji na 3. december na Dunai. = O lz?avah v gosposki zbornici pi§* agrarni »Venkov« glede nernš'io-češke sprave z besedami Havlička: V?akdo je norec, ki deli v politiki z drusim, kar more imeti sam. Do političnih zvez in združenj priđe samo, če tega. kar zahteva, nobena strarka ne more dobiti. Cchi imajo sedaj velik in stalen program z osnovanjem če?ke države kot glavno zahtevo. Temu na-Sproti za'ntevajo Ncmci rastrgan je kraljevine in uničenje vsega, kar pod-pira samostojn,ost Cehov. Danes zija med Čehi in Nemci trk procad, da ju vsak sporazum nemrtroč. Treba je pc Čaknti do konca vojne. Do t?-:rat s bodo rnzmere tako razjasnile, da se h to vprašanie samo od r.cbe-uredilo, 1: kor to zshteva nova doba. Do takrr so vsa spra\*na pokajanja odveč. Onr ter zthtevamo, si borno izvcuevali §a 'J57 Stev. „MaJVcLNM\I NAKOU", one 9 novtmbra 1^17. Stran 3 ni. Za to nam ni treba alijans in zvez. l:i potem, ko bo to končano, priđe čas, da borno uredili tuđi notranje zadeve la svojih tleh. = NEMSKI NAKLEPl 20PER JUŽNI ELOVANE. »Straža« r dne 5. nov. pite: Vaakomur je lahko mino, kako Junaiko — bore slovenski ln hrvatakl vojaki na boj-nem polju. Da, ravno radi junaitva »loverv •kih vojakov Je dobit tretji kor čaetni prl-Imek »žeteznl kor«. Toda vkljub temu In ravno v tem eaau, ko ntii vojaki v potoklh prelivajo kri za AvstNJo. kujejo narodni fiasprotniki crne naklepe zoper slovensko lem'jo. ćujmo poslanca Hoffmann von Wellenhoffa, odličnega Nemca Iz Gradca, kaj piše o nalogah , Siidmarke« In nem. itva v reviji »Deutsche KuJtur In dmr VVeltr (1917, ttran 222—225): .Sudmark« ! Ima £3.000 člancv v 1017 podružnicah. iz- \ med katerih jih Je 20 v Nemčijl, 3 pa v »vi-d. — »Med vseml nemikimi obrambmml drustvl je »Sudmarka« prva začela defova* tl za nemiko naseljevanje in sicer tam, kjer je preneha'o v 13. stotetju. Najprej se Je začel uresručevatl nacrt, da bi se mariborski jezlkovni otok na severu in zahodu polagcma pritegr.il zaprtemu nemškemu je-Jkovncmu ozc-nlju. V ta namen imo skloni!! v št. Nj kot središće naseliti nemike krrete In Iz Marenberga v Dravski dclinl Itttanovijatl nemike naselb'ne na poti proti Mariboru^ (Stran 223). Nemci imajo to-rej nacrt, pokupiti prej kot prej posestva v Dravski dolini med Marenbergom in Mariborom ter med posfednjim In St. lijem ter Jih spraviti v roke nemilom posestnikom. Ceaarju zvesti slovenski kmet bo prisiljen zapustiti svojo grudo za to, da se bo naselil nerrški luteranec, kl se bo cgreval za pru-skega Vtljema. Od leta 1905. do leta 1914. je izdala »Sudmarka« za naseljevanje 1,238.000 K. Pri Marenbergu se je naselilo Pf okrcg št. lija pa 54 družin. skupno ok-qg 430 O£eb. Naseljene! so večinoma proto-stantovskl Švabi iz Virtembsrskega. Seve-da, ko se bo Maribor pritegnil nemškemu czemiju, potem se bcdo z vso si'o vrgli ra Slovenske gorice In Mursko polje. Sfcver*. cki narod mora tu izginiti sn-no za to, ker je slovenski. Da!je piše Hoffmann von VVellenhoff: »fz remškega (ali Iz avstrij-skega tuđi?) stališća se moramo bcriti zoper vse bodoče državno tvorbe, naj se ie • Imsnujejo Ilirija, Velika Slovenija, Vel'ka I Hrvatska ali trializem. Gro se za narodni in gospodarski obstanek stotisočev nem-Ikih rojakov, ki imajo naložene milijone v remških posestvih in v remških podjstrh. Nemčija Ima tu čez Južnoalpske in kraSke đuzele ^rosto "" a ^~;2. in r>*n mono-čen vptlv v srednji Evropi bi bll kmalu ogrožen, če bi Jo utegnilo Slovanstvo raz-staviti ah zapreti. Za to je že največji nerr.ekl državnik izdal geslo, da ospica« | nemškega meča rrcra segatl do Trsta. Ve- j soljno nemštvo si mora zavarovati z vso | močjo prost vhod in izhod iz Jadranskega morja« (stran 225). — »Najbolj uspešno sredstvo bi bHo veliko-sctezno nemško na-seljevarje (v slovenskih krajth), In sicer po nacrtu Izceljano naseljevanje nemškega narodnega prebitka (Vofksuberschuss), ustsnovljanje nemških gospodarskih podje-tij ob železnicah, ki pefjejo k Adriji in na jadranskih obrežjih. Memštvo potrebuje kot življenskf pcgoj v Evropi gospodarsko czemlje od Vzhodnega in Severnega pa do nemžkega južnega (Jadranskena) morja, od Belta In Svinda pa do Kvarnerskega za-liva in do rta Prcmcntore (na južne**i koncu Istre). Stovencl, Hrvatje, Srbi 'n Italija-ni vsi ekupaj ne bi Imefi toliko moči, da bi mu to zabranili.c — »Tako se pripravlja-jo v jugcvzhodnfh alpskih dezelah imenitn« cdločitve za veso!jno ncmitva. Cd s'ovan-ske strani se bojujejo po nacrtu ne za ^ravnopravnost*, katero že davno imajo (??), ne z?. to, da bi se povzdigniii na viijo kulturno Etoofnjo, mzrvet da bi pregnali Nence iz starod2vnena czernlja, da bi si osvojili nemlko posestro stanje in da bi se Izrečil ves Junovzhod in ž njim dohodi do morja jugoslcvarskemu gospodstvu« (stran 225). — Tako pše eden Irmed voditeljev štajerskih Nemcev, državni peslanec tište strrnke. k^tera im^ na durajsko minlstr-stvo odločllen vpHv. Za to ni čudno, da mi-nistrski predsedntk o zshtevah južnih 8!o-vanov noče rcič slifatf. Tcda naj sliil af! ne sližr, razrr.ere bcdo nanesfe, da bo mo-al «!išati. — V Čudrem pomenu umeva Hcff-mann v. Welfenhoff besedo »ravnopravnost«. To »ravnopravnost« smo Južni Slo-vsni najbofjže cbčutilf I. 1914. Takrat je vsak nemški pisač pri kskem ekrajnem glavarstvu In-.el večji vp!iv kot ves sloven- j skt narod. Vsled »ravnopravnosti« so takrat naše najboljie može obm~tava!i z blatom po cestah, do krvf so jih pretepali, pljuvati so po njih ter j:h kot razbojnika fcori.i v G.-ade-:. ^e psz^bimo r^kdar t';te »ravnopravnost?« leta 1914., ko ?e na stotine in na tisoče nedolžnlh hrvatskih žrtev Šfo v smrdljive ječe, deloma pa pred krogle. « = Tožba dr. Trcsič - Pavičlča proti avstriiski vladi. Te dni bodo vlofili zastopniki dr. Tresič - PaviCića tožoo proti vladi in erarju zaradi dejstvt, da je bi! Tresić-PavičiČ protizakonito vtaknjen v ie:o in potem konfinJran. Proces bo zelo zanimiv in ie prav gotovo, da bo avstrtjska vlada poaicifla, ker je nešteto zak^nov, ki jih je vlada prekoračili. Nai-rei ie Tresič-Pavičič kot hrvatski posianec užival im'Viiteto ter ga ni bilo mogoče kot takega zapreti brez dovoljena parlamenta. V tern oziru je vlorfil tuđi protest in ko je bil rrotest odkionjen, rekurz, zadrški vi^ji državni pra%^dnik r»a si je sam ?e-bi prilasti! vso avtorheto ter zavrnil rekurz. Vrh te^a je bil Tresič-Pavi'ič aretiran brez privoljenja sodnije. bil je preko leto dni v ječi in ves čas ni bil zss!i:'an. Obtožnica, ki zahteva njegovo glavo, ima datum od prej, prećno ga ie soćnik zaslišal in napravil z njim prn^kol. fft^no preiskavo so mu iz-vriTi brez njegove vednosti in brez vednosti njegove obitelji. Ukradeni so mu bili pri tem skoro vsi rokopisi, mno-?ro siik in knjig. O hišni preiskavi se ni na^ravfl noben protoko'. = Hrvatski sabor. Hrvatski sabor je v prvem in drugem branju sprejel za!:onsko predlogo glede finančne nagodbe z Ogrsko. Nato je prešel v raz-pravo o indemnitetni predloži. = Hrvatski d-jaki In madžarska h?mna na Reki. Nekega dne je priredila r;,! jež madžarskih šol na Reki zaradi zmag ob Soči in v lUOUI maoifof- tacijc. Hoditi so po cestah ter prepe-vali madžarsko himno. In kaj se je zgodilo. Hrvatski dijaki so gledali ta sprevod in ker se nišo odkriii madžarski himni, jih je policija napadla, jih suvala in jim zbijala klobuke z glav. Taka surovost se more dogajati samo na Reki in morda še kje. = Iz nem&ke vlad«. Iz Berlina po-ročajo, da pridc kot nasleđnik driav-nega tajnika von Helrfericha namestu namestnika drž. kanelerja v poštev državni posianec tajni svetnik von Pa-yer. Zatrjuje se nadalje, da bo imenovan za podpredsednika pruskega drž. minisrrstva praski deželni posianec tajni vladni svetnik prof. dr. Fried-ber?:. Dr. von Helfferich je zaprosil za svojo demisijo, kateri je cesar ugodil, pod pogojem, da ga postavi na drugo me sto. = Mirovna konferenca v švicl. Te dni se sestane v Svici mednarodna konferenca, h kateri so povaMjeni zastopniki vseh dežel in ki se bo bavila specijalno z vprašanjem, pod katerimi pogoji bi bil mogoč trajen mir. f!den teh pogojev je uveljavljenje mednarod-ne?:a pravne^a reda name^tn sedaj vladajoče mednarodne anarhije. Predloženih je tej konferenci že pet pred-logov. Konferenca se bo obrnila do pa-peža. da tuđi on izreče svoje mnenje o predlogih in da končno posreduje pri vladah. Tesli i? tfniftit ¥ A Đegunc! iz ćezsoce. Razrreseni po vseh avstrijskih deželah živimo že dve leti in pol v najvećji revščini. Ni'mo izgubili lc svoje imetje, izg-ibili rmo ćelo svojega župana - gerenta, knteri je v aktivni vojaški službi. Kdo se stopa sedaj našo občino, nam ni z::ano, menda nikdo. Opetovano snio prosili tozadevnetra obvestila, a do dnre^ nismo prejeli nikake^a odgovora. Razni župani nozivljaio svoje občane, nnj jim naznanijo vsled vojne provzročeno škodo itd., Ie mi nimamo niko.a:art da bi se potegoval z& nas. Sedaj ?e treba misliti na povratek: zato upamo, da se politične oblasti z^anejo in nam po-magaio. T:idi ralsiar^j^cra ^icža v G):!:i so vzeli Ftalfjan: s seho^. Peter Lasci a c. 97 let stp.r. Je Ie*?! hr^n, pn so ?a kljub temu dvi^rili Ita!i»a**i in z r»fe-jtovo hčerjo vred odne!'>Ji \r. Odriče. Odneljali so tud i zdrr\-Ti*Aa dr. Gre-š ić ->. Kđo kaj vG? Marija Žbor*r \r. va-sice Lahka. žuna^tvo P?^:^^f, išj? svoio sestro Jožefo Hum^r. ki ima po-kvarjerjo nogo, Kdor v€ za njen naslov, r»ro*f n?f £** fT\r^!i po*'"ti ^^d T"»-slovom Mrrifa Žboiar v M;tliki lr0 na Dolenjskem. Wll. VO'no r-350??:3. Pravkar je iziln naredba fln«nćr*-7,9 minlstrstva, s kp.{ero sr* dovo1:-?r?e podi?isovate!iem VIT. vojne ga po«o';'a posebne prisiojbinrke ols]^?.ve fflece na;etja hipolekarnih in lombardiiih ro^o-ji! v svrho podpi.ia vojne?ra posnima, sliino kot pri pre/iirjih vcjr?h po-n':!ih. — Ako se na/amc hi'otekerno nr$( \V.o v ta namen, ćz se c?!otn* zne*ek poso-t!Ta raloži v vojno posojifo so pod j:o-t-nimi pogoji ff'rJe za!o":e voji^'h pa-pirjev V5=e tozadevno potrebne listine, tako zadolžnice, z^mifiSki izv!e^!n. prešnje zr vkriifbo za**^vne rravize i. tmh narirjev Oombardna rr)t:'iiTa); Tuđi rri trTotrebne listine vsake pristoibine proste! — Prićnkovati ie. da fcodo te iz-redne nfrodiosM, ki jih nudi podp?riova-te!«cm vojnesra posoj»l9 odreiba fininč-ne^a ministrstva z dn* 31. oktobra t. L. vzrodbujcvalno vplivr»!e na mrrodnin«* kroge, t. J. hfšne in zemljake posestrime ter la^tnike vređrosfnih papiriev. da ?e v čini večjem številu udeležiio podnlsovanja vofnejra po«o?f'?! O nn-tančnejnh pokojih, po katerih se dovo-Huicjo v svrho podpisa voineg'a po«o-j'la hirotekarna in lombardna posojt'n. daje vsa potrebna pojasnila oficijelno subskripciisko me?to: Kranjska de-želna banka v L?ubl?anf. Dnevne vesti. — Dan vojnih groboT v Li ubijan!. Kakor smo že poro^ali. je bilo nabranih za vojne grobove 10.026 K 34 v. Za-slugo za ta lepi uspeh imajo dame, ki so prodajale znake in razglednice ter prejele za to 7303 K 80 v. Udeležilo se je prodaje 127 gospodičen, pod vodstvom soproge deže!neya rlavarja gospe dr. Suster^ičeve, soproge podžupana fe. dr. Trillerjeve in soprofe dežel-nega »odnefa predsednika fe. Elsncr-jeve, Drugod je bilo prodanih znakov za 1046 K, na nabiralne pole pa se je om l*aio 1671 K 54 v. — Za slovenske vojake ▼ praških bolni Anicah je prišla dosedaj 1«» en« posi1j*tev kuji« U Trsta. Po zadnjih dogcdkih na juž-n€-m bojicu so jirti ^I*3li zo^et več Slo-▼encer t Prago; potre ha fcnjljr je torej velika. Hrvatje povpraiujejo po hrvaikfh knjigah. Biovt-nci. darujte ter poSljite trunko obilo raznih knjlg slovenskih In hrva-akih, na naslov: Prof. Jos. SkroiDšek, voj. lax. 11.. odd. V. ▼ Pragl, češka tehnika — V osmi člnovnl razred bo poraak-njeni državni vifiji živinozdravniki: Rami-ro Cella t Ptiljn. Makso Pavlin ▼ Cr-nomlju in Hadrijan N a r d i n i v Gorici. — Iz c kr. mestnega iolskega sveta. Na vsc:h onih Solah. ki so Liie vsled izr**d-nih razmer od 19. oktobra t. 1. brez poufca, prićne fe v ponedeljf-k dne 12. novembra 1917 zopet redno pouče-vati. Pouk se bo ravno tn.ko vršil kot f*m je vršll od prlčetka letoSnJe^a iolske^a leta do 19. oktobra. To se daje v vodaost solshlm voćntvom, ućiteljstvu, mladini in staršem. — Državna obrtna Sela v Ljubljani. Redni pouk na oddelku: 2enska oort-n a bola ?e zopet prićne v poneUelJek, dne 12. liovembra ob S. uri zjutraj. ~ Veliki hrvatski umstnlk Zlatko Baloković je za svoj koncert, ki bo v pene-deljek, 12 novcnir.ra v »Udionu«, iz'aral prav Ier> in hvnh**en s^oreri del o«1 naj^lob-lje dubovi*© klasične glasbe preko roman-tit'ne do c^^finej^e moderne virtuozna. I*ral bo: 1. P«#»thover!ovo veliko, »lavno Kreuzerjevo Sonato, kl spada med aaj-Kloblie občutena dri a svptovne gorlarsKe literature; 2 siarok'asif-rio sklađl.o Corel-lijevo »I^a foli?i«; 3. sopek moderr.ih in romantično cadahnjenih sklađb a) Dvcfakov Dniliiio, sanjavosti in ljube otožnoctl poln Slovrnski ples v K-rcn!u, b) Mo^liovskega ^frktno sk1st?bo »Gu:t?rre« in c) svojega učitelja moj'tra Šovči'ia sliladbo »Deklioa mođroo!;?.*; 4. za ?''"+?> r^o Tiajpfcittrp-^ih, ucifineJSih pa tuđi r»r»jhva3e:"npJS!h skladb, vrliko fantazijo z& fcosli na motive iz Gounodove ont-re »I\..:st« — in ra^ne r!o-fiatke. Na nlavirju bo fnojstra spremi jal pianist, profesor C.itr-i tlt iz Tr«:la. — i^e-iU'ti se v predprodaji đoMvalo v trafiki v Pre*ornori uJirl. — Slovenci! Pozdravimo ▼ koncertu mladeca mojetra in na&esa vo-Hkega Jr.sopIc/anRiirjia ucietnika z navdu-f< njem in vrMliim forrtom. U^.itPk bo velik in veselje ta:! Kmočnostjo nače jugoslo-vansice umi tnoati nes!:aljeno! — »G!acbona Mat'ca* Prvi kon-crrt. »G 1 m b e n e Matice« v tekočl kesoni ho v r. e (i e ! j o, 1S r »vembra v ve-iiki r.voran! ho+*-la »Uni^r.* Po'7p!ov?.li ho-do pevski Ebir (moški in ženski) in odlični solisti. — Ljubljanske trrjovce s# opo-iarja, rla je v času cd 1. novembra do 2S. febra-«r;a v smislu masiFtrstnera razglasn z rne 14. Fe-5tyrabra t. 1. do%Toljeno uporablja-ti ▼ trroTJnah ele!-:trično in plicovo luč iz-k*jučao '©od 8. nre zjutraj do 4. are popoldne. Ixvzote so !e trgovine z živi-!i. ki PEiPJo uporabljr.ti polovico raz*5vet-Ijavo cd 7. ure sjutraj do 7. n-e zvečt?r in tcbalicme do 6. ure rveč^r. Kćor Ee tem ođreui^arrf ne bo pohorll, bo plačal tSes«?t-kratn^ obi^sjno ceno za Inč, ali pa r.e n:u ras^vet^java sploh c^vzatne. Mectnn reljefa navzllc vaeai prizadevanjem ne dofcl-?&;o dovo'j r.ren'.c^a. vsled tega je psjreć-ja šter'Tjivost nujno potrebna, eicer bo cts'a T.jr.'i.ljiina src'i lime brez luči. Dc lž-nost ob<*Ipstva bi bila, v tak:h izjenenih Či;iX da V32k pesamernik drugega na;!zo-rnje. Velika vučina tivi.'eva potrebo javnih c^redb in re rtrogo ravna po n;ih, med tem ko nehatori uresvestncr.i na kvar splošnosti nikakor rsečejo ubegati. — NsLircnjo b'jkovesa list ja za nsdo-mestek isl.i'-'a. Vr'ođ r^zpisa c. kr. ro7ie-delskeg^a ministrstva so bile politične okrejne oblasti pczvnne* da po svojih naj-boKsib iročeb potlrira-'o stremljeTjja last-r.iV-v ro*f'ov rtr\ nr.M:\in.1u bukovorra lirtja kot nacTomoFtiio za to^ak. Tuđi jim je »lati r.a razpc>so o^rrnjr.e soz^nrrlie tebnilie oeir. okra.ine jrozdarje v svrbo izvršitve to-zafievnlh del in prrd pri prav — f?ac'ec! tc;cK umri 83. let star v (J.: ri-. jala i;a Cor^njFkem Mofć, poštena s^lo-vr«'-l:a prča, je i*ad pri^ovedoval o *?ogođ-I*Rjin pori penrr:t!om Ra.'ec:lta in za se-danjo vojr.o v ItalHi co jf» zsminal do scđ-n'r-a dne Tako i-^Inevajo zadnji junakl Radc*kc?ra. V m. p.! — CpoLurj-mo na vabilo na občni r*ior tnrr.vr^pr? bolnl.'ikesa in podporne?a druStva v Ljubljani. V Prr;ar.?»h in na Trati nad Skofjo Loko rrcrnva v nff'oljo. dro 11. t. m. prof. *!s!:*o Pirnat iz Krarjn *O sedanjih razmerah« in ricer t Po-Jarnh po Co-T-oldRnsfcl ca Trati pa po popoLia.nrki službi bo?ji. Prfdavnr-je se vr£i ca o^rh krajib t onf'.otci Pati ir? Je ramon^-no za ljnistvo. Vrtop prest — Po predavanju pregovor v VII. drž. roso;!1 u. Maribor. Preplr zaradi d r M v-norborshega mandata ▼ Mariboru postaja piav znnfmiv, ltajti gospo^Je j>5konari;nn,ilri vseh s'ojev, tud! uradniki, in nemski kle-rfkalcl, proti vf- t't- *:--r!i«l N* m- ri so hu^I na r - "' ' . 'rta. Mon'jo tuđi. da Je cn vrxok oedanjemu sponi in dn imajo neiaJovcIjncži v njem /rlavno oforo. Hofletno vičleli. — Slovenski le-paki t Slovenski Bintricl in t O r m o i u voj. oskrb. urada tuđi baje ni-irajo «=re*e In r»oro^ajo cd tam, da fo Jin spravili v koš. S tem ravnanjem irmjo na-Si patentr.emci kakor dr. Ororel i. clr. vtliko mora'.Do zadošr-erje in oporo ter to^až-bo, da beneda o sočustvrrjodem nemškem sroti ni prazna reč. Dobiček Je pa na slovenski strani, ker »o s tem prihranjeni marsiknkšnernu ćotro^rčnemu Floveccu le-pi grofti in lepo krone. Iz deielo Tedo po-vedati, da ro se tam ponekodl ođločili, đa občinska pređstojništva ne bodo sprejema-la nikakih uradnih sp'Fov naše meetne ob-Čine, ki n« bodo eamo^iovenska. G. čr. Orosel bode imol torej priliko, se kedaj protestirati. — Poneveril je maari=;tratr ni uradnit Otmar Roba 6SS7 K, deloraa t ikodo caestni blagajni, deioma pa v &ko4o okrajn« preživnir i : e komisije. Na obe j« pošilial ponarejene nakaznice. Z đenarjem Je rakupil za 3000 K rctii^tva, sa 1100 K obleke, z oetaiira pa -vmmtL V sadBjem trenotku pm so ga isale- đill tn saprlft. Prarijo, da se Jo v saponi obesiL — Mnogo tiioč italljan-• k i h vojnih Tjetnikor, se tvo/.ili te dni po južni železniri skozl Maribor. Mladina j« zamenjavala za snđje in k.^će-k« kruha x vjetnikl jeklene (tolada. •■ ' "- Reklame sa n«mlk« liste la posebno r. a ptujskega iStajerc a«, lel.ijo no le civilni, marveč tudl vojaSki krogi. V tobakarnah jim ga d^!e po celem j.opta brezpla^no, tako kmetom, kakor hidi vojakom, 2a »razvedrilo«, pa kljub vserau nima prizadevenje z«£clj*»nejra uspeha. ZaftouJ ga fie kdo vzame, ga bere in — se jezi. Drugačna je z sabirni slovenskimi časopisi, kojih sa p^i'aznroda pri naa okroglo aa re-den (rseh natisov) do 3000 samo ▼ aadrob-ni razprodnji. Ni ^uda, če nam delajo potom ćelo na poSti tezave. »Slov. Naroda« zma/ijka sprotl in če ne prideS 8 pismonošo vrrd v prodaja!no, s:a pol ure kasn<»je ne dobi§ ve^. V tem bi lahko spoznnla na-sprotna javnost, da Je zanimanje in odobravanje posebno glede političnih vpraSanJ mod na3ira narodom splogno in, đa najde tuđi vse^trans1:o priznanje. Naj nam sku-?a kdo to utajiti, če moro — V nočl na 6. t. m. je neznan vlomllec oropal Bkladi^če živil, kl se nahaja t prostorih mestne branilnice. Iz blagajne Je pobral 2175 K gotovine, 6 kg nvinjske masti in 5 zavltkov Bladlcorja po 5 kg vsebine in eno vreCo moke. Vlom Jg isrrSH skozi okno, kl je je bil preje zfirobfl. Krog mestne hra-nllnice vlada, kakor po celem mestu, po-noči tema kot v kozjom rogu. Take stvari ce dogajajo tu vsak dan, pa ne le ponoči. Mestni očntje raj bi se raje brigall 2a vsaj deloma poSteno prehrano prebivalstva In za javno varno^t, nrrresto da se brigajo in prepirajo za postranske stvari tn klofutajo po ullcah. — Mast veija že 32 K 1 kg. Tako ćalcč smo daces z mestno aproviza^ cijo. O.1 1. decembra dalje se bode poslab-Sala krušna moka za 10 do 15% in množino kraha bcdo dnevno zopet znižali kar za 100 gr.! Slad kor ja ni dobiti po celem me-stu in niti ne — soli! Po trgovinab. imajo §e pcFamni veTetržci precej zalog, na Jih ne dado, č-e§, to borao zamenjali za žito in (lomačo rabelo. Za premog moraš jmeti iz-kaznice, Irjriti pa seveđa ne moreš s pre-mogom, ker ga ni dobiti. — Sadja Je v izobilju in tuđi grozdja, a v mesto ne smeS prinesti ne enesa, ne dru«Tcga, marveč mora sejrniti zunaj, ali pa biti krma za svinje. Krompirja ima malokdo in če, kvečjemu za par icesecev. O romurskem žitu govore fe tedne, pa ga ni in — ne bode! Smo v pri-četku novembra, v času, ko emo lani iDieli 6-ft vseea nelraj, bc^rJ r.».m zrv^ pa tri a. kot koncem aprila letos. Kaj sele bode! — Promet na južni želeinici postaja voćno slabši. Vlaki. tuđi osebni, dohajajo vedno z vcčurniml zamtiđami. Večerni vlak iz Trsta priđe navadno ob 1C. rri z p-n-^v-ja ob 9. uri in ori iz Celovc* ^^e-fo ?c lr» r-o 11. uri. mefto ob polu 8^ 7. in polu 7. uri. Manjši paketi izglnjajo skero redno, ali pa so cio polovice okrađeni svoje ^stbine. Ce!o vojaške pošiljatve nišo vnrne in je pred par dnevi zginilo :n. dr. 85 parov vojaSl ih č^vljev. Zmeda Dostija vedro več-ja, varnost popotovanja ter imetji pa tečno mnr.ja. »Bodi luč«. Ta veliki kulturni film priča^r-r* kino - občinstvo z nestrpnostjo io splošnim ranimanem. Ta film je poučno vseMre in se zadnje dneve vprizarja v veeh kiro - gledaliS^ih v monarhiji z naj-večjimi brezprimernimi uspehi. Pređvaja pe prvič v ponedetjek ter cstfine na spore-<\\i do p^tka 1 v pod maksimalno ceno. mm stvari. • Amerikanska reklama. V Ameriki Je razvila vlada velikansko agitacijo za pod-pisovanje vojnega posojila. Pri tem se poslužuje prav barnumske reklame. Tako je vlada dala razložiti neki zaplenjeni nemški podmorski čoln na tri dele ter ga pripeljatl v newyorški centralni park, kjer so podmorski Čoln zopet sestavili ter ga krstili »U, Buya bond* (kupili bodete delnico). — Transport podmorskega čolna se ie izvršil z velikimi težkočami. Konstruirali so posebne široke vozove, katerih prvi je pripe-IJal prednji del podmorskega čolna v teži 40 ton, drugi srednji del 45 ton, tretji pa zadnji del podmorskega čolna v teži 37 ton. V vsak voz je bilo vpreženih 48 konj, pred katerimi so korakale godbe. Velikanska množlca je spremljaia ta sprevod. Spotoma so transport »napadli« amerikanski avijatiki, ki so metali na množico bombe, napravljene iz papirja v obliki nemškega železnega kriSa In napelnjene z letaki. na katerih se je na-hajal poziv cesarja Viljema »svojim častU-cem v Zedinjenih državahe in kjer je r*£*-no: Ne kupujte delnic za voino posoifktf Vsakemu, ki ima denarja dcvolj, pa ne ^ođ-piSe vojnega posojila, podelujem žetabnl križ kot nagrado za vdartost m vernost na-pram mer>i. • Luka Ju kič. V procesu proti LnKt Jukiču, kl jo kakor znano, »vojčas lzvrSil atentat na komisarja ćuvaja, so zagovornik! zahteral!. da se preišče duševno stanje očivldno nenormalnega atentatorja. Sod-nijska psihijatra Zirorčič in dr. Lang pa «ta proglasila Jukiča za povsem nonnalne-«ra. Mnenie teh dveh strokovnjakov je bilo povod veliki iferi. Jukičeve zaerovor-niki eo namreč dokazali, đa zđravnlka .Tu kiča sploh ništa pregledala, tcmveč da Bta sestcvila svoj« mnenje na r^dlagi izpovedi Jukičeve^a jetniškega paznika. Zbor z.'i* probSkih zdravrcikov je petem javno prote-stiral proti postopanju obeh sodnijsklh is-vedencev, kar je povzročllo, đa Je rlada 'reTr?tpre zčravr:fke - urađnike. kl so se pridružili temu protestu, disciplinirala in na-ločila ceželr.ernu zrlravstvenemu sveta, da se naj Izreče za sođne psihijatre, kar se je tuđi z^odllo. Čuvaj je hotel tirati ćelo afero Se naprej. vendar pa je konečr.o to opustil. ker se ga je opo-zorilo, đa le stvar it?k že postala evropej-Fki skandal. JukiC pa je ostnl v knsnilnid v Lppcjflnv'. S^daj se je v hrvatsfci javnosti pričelo gibanje za obnovitev JukiČe-vega procesa in »Hrvatska Njiva« zahteva, da naj vlada odredi ponovno pregledanje Jukiča in eventualno revizijo procesa. • Nemška univerza na Duna'u In antropološka znanost. Pišojo nam: Po svojih čudnih rsa.7orih znf»rd dnnpjpki p5satelj Ri-eharđ Kralik von Meyrswalden je v svojem spisu rOas nnhokanete osterrelch« mne-nja, da Bta pleme in narodnost manj po-mombr.a faktor ja v dr*. življenju In da odločuje le duh, ki carode veže Ne pomišlja sereda, da 1e duh verdar v prvi vrsti odvi-sen od plemena In narodne knHure in đa se avstri-'shl nenemSki naredi nikakor ne bodo odrekli svojim idealom iz golega spo-stovanja pred Kralikovimi domiSijiiami. A Kralik je obenem nekak enfant terrible av-Ktrijskih Nemcev. Tako n. pr. pISe polu otrcSke naivnosti v svoji naveden! knjlgi na strani 23: »TTmrlf anntom Lr.n^er ml je rrr»vll, da irra di'naifilro vseučilISče jp.ko bogato ublrko ^lovfških lobanj vseh p!e-men celesra svetn.. Te lobanje pa so se iz-dopale iz novodobnih nlžjeavFtrijskih gro-bov, kajtl smeSno bi bi^o, r»a bi se diinniska nnlversa nahavlla mongolske lobanje iz Mongolije ali zamorske lobanje Iz Afrike, če Imamo povsem enske lobanje pri nas doma.« Ce Je ta Kralikova trditev resnić-na, potem se seveđa ne smemo čuditi uspe-hora ducajske univerze. Pridemo pa tuđi lahko do zaključka, da so morda ravno mongolske, zamorske in botokudske lobanje raznih meredajnih ni/ieavrtrij^kih oziroma dunajsfcih mosotcev in politikov krivo vednih političnih zmeđ v AvstrijI. !zđ«jat»t! in odgovorni isređrfk: V«S«ntln KopUar. LutelM lo ttok »Narodu Oalune Stian 4 mtLpywmm nahop«. *b% §. n#v—i*™ im?. 257. stev. — Irarftiui trem*** — PRODAJALKA A*će slmibo ▼ trfOfiBl ali pomoč rri fotpodinjstvu. Nastopi takoj. 3775 Nasltv pove upravniStvo »SIov. Nareda«. Kanim dobro ohreatfne cevi za moško kolo. Ccnjane pomiđbe na Brttnffc, Tifetr at, 1, I4w»liasa. 3*2* SUP" Enpl se dobro •hrecjeno ~m motorno kolo. Ponadbe z navedbo cent p^tnrie\rga s-s-tfcnsa m moči r£Coi«r S60 3804* na itpravTti§tro »Slovenskejra Naroda«. 3S0S se spretne ▼hotel Slon v Ljubljani lm& nmetniSKe rsziledoUe lp 10—, 13—, 15— K a 100 komadov, slike kino-i^ralcer K 15.— n 100 kcmidov tfofcavlja zaloga raigletinic M. Eisen-senger, Donmi V., Sc&čnbnuuierstr. 48« Ssplm dobro porušene, snaine ta xdrava •liipke od hrušek in ]abo!k M 2 K, f»re*«nine (katere se zamorci« itadl v slai:€ii- remenu na pođih i. t. d. ćuliti) pa po 80 t kg. Cen;ene ponudbe X navedbo množ ne ;n vzo'ci, *e rresi na trrdko Fran Kos. UcMfana, Sodna pl. 7* - STANOVANJI - aofc« a kskiaio sa tatef. 379* Naalav atve upiaraiitv* »SIov. Nareda«. Ml Mit M iB lis? PliKOIE so proda sa dob si o Al. ipavtU, Liublfaaa, ll*ovsha alfea stv. 4. ~16 ietai dolete teli ▼s!o«*tl kot ud^aeo, ra*etmk v kakSne • ^rt, najraj« za metaa ika ali Meaarja. S773 Naslov povc aprav«i4tvo »SJov. Harsda«. • Blus^Jna • ! (W«PthciDl) 90 kupi. Ponudbe na: P«$tt!t predal itv. 41, LfnblUna. I Sobico s hrano j (tuđi brez veJerje) iSče fospod sa i takoi proti rrmernl rđJkcdnini v *ivi!h. i Vse drjgo dogovoru Ponudb« p«d „M S M aa upratrništv« »Slov. Naroda«. SS & za od?eta ško išarao sprege ! takol dr. IVaBla Restna, odve*ft?& ' __________v asir*feq»rc._______5sr3 Radi prtselltve sa proda mala rab'jen Coupe i i« iiiji i m Sorodnlkotn, prijateljem in znancem naznarjani tužno vest, da mi je dobri oče dne 6. novembra 1917 po dolgi ia mučni bolesni, v 8i. letu rrutkpolnegt življenja, previđen s svetotajstvi v Gospoda zaspal. Pogreb se vrši v četrtek dne S. novembra 1917 ob 9. uri dopoldne iz hisc žalosti v Cerkljah li 5, na Cerkljsnsko župnijsko pokopalisče. Maše zadušnice se bodo brale v župnijski cerkvi v Cerkljah. V miru počivaj! V LJUBLJANT, dne 7. novembra 1917. Fran Barle, 3839 »«2 pl9«r. ravnatelj Zahvala. Za obile dokaze iskrenega scčatja, ki se* nam do^ii povodom smrti našrga srčnoljabljcnegt soproga3 ostroena oČet«, brata, deda in tasta, gospoda 1 ff I I1 I ■ 1 trgovca in posastnlka v Idrijl izrekamo tem potoni Titn nalo najiikrenejšo aahvalo. O obiro se zahvaljaiemo Ttlečait ff. moosigeoru M. Arka sa tolsabo med boleioijo, zdravnikom« g?. drin Jele*Ća in drju Kotti, ki Sta ma Z naJTtčjo poŽrtvoTalnostj« lajiala upljen e ▼ trficL bolezni in vs«m darotateljem cvetja in venccfr oiiroraa onim, ki so spremili dragega pokojnika na njegovi sadn;i poti, i r»e-noma: C. kr. drž. realki. gg. uradnikom, »lav. m«4čaoit»u. De-lavskemu bralnemu društvu, VeteranskeTja druitvu in Prostom. požarni brambi v Idriji. Gg pevc^m itrekamo oosebt-i svoj > srčno zahvalo za ganljive žalost nke, g Francu Ko«u .-a tuđi se za Tse delo in trud, ki ga je imel ob smrti cepocafcatga. V IDRIJI, dne 8 novembra 1917. 382a Zalujoči ostali. Potrebujem večjo množino cnhih grjh sa odiemalce v avstrijikl pokrajini. Takojšnje ponudbe z vzorci na Rudolf Spiiz9 Po2un (Press* oupg)f poštni predal 41,_________________________ a*n Zaupno blago! V pari prano in brezkalno posteljno perje In puh pdporo£JI lFa©wia)ai • ai^a»aa^aaaw jpwKr§Q/tR m BMVtoaB C. J. HAMANN Uublianat Mestni trg ltev. 8 PiliBfHam IStS._______________PstM«¥li—m !•••■ POSOB! R«rs«taw konknraaca arlmasa utrfu atako •#«• a«pai ali Bič •eiićra« »UfO. T««a a«rla a» aVi« ^«««^9 a ■»■■kl amaa« tBBeviftva, kl a^a«la tato tar klatva^^ripaaiart, «a «• ras«l|ar« Sifrtm !ik!e ii ludi kBj?i vsako biđcMb« M a^vaHik iMal Alaas. loM^eorg, ImIm, Ammmmmr. tt. flk^jpf* fl^vi^AA ka a^sSSa^iai *aaH KUHARI CA za t«k« ..,]! **fp mm iAa« aa kagana „OmImI11 (ittafea MMi^ v iHuMfaal, av. >aa*a »aaip. Kav«'BiAc« muM* v*Š^e Imaj« pi«dao«t. WW Grotla »a: ~W Graič'na na Kian^ik*;«, l00 •ral« zemlje, n-»d ttm fO© £ra!ov g«»da cena 1,(100.000 K. Giai'^na na S?aier»K* r. a« 1 miiijon krči, frtiCina rH I ju*l|am, fr*S srilo¥ «t ? mil kroB. Trio?9ki hita v Kranju ra UO ti*o,s kron. Intt »»eFr a mi te brnejo na prometni bit« „Aji^ltf4 v Mariboru na Dravi — Zwsp!sni dušek prostaja vsako mnofliio Oradec, Nay#isiaasa IO. E??^BS9E9B^BaajB9BK9HBK33B^[^f?j^^B^BB^|^BjBa9|^B3Baa Mm ie brasfor les vta&o oneiro olira«j»n« ;• n* preveć irraoliene stroja n^j ?e aa«love s nodatki, koliko časa da je s^rti ž« riblje«, k)e da se nshaja in kak? kon^trukci « aa je, sa atearmo Xavp-da sa p*m»9&**TT*a4m mbr& v L|«blimait Bosa adia »aaia £tr. 12. Pons^ne slike dn naravne velitcosti» kakor tuđi ornate ptrtrete na platno tevHkije anaetBrtk« v TSakl foto- Sfrafv* 183 Daveria Rovtek prv! f«t«frafski ia pofečeyalai zavod t £jsbijini, Šatorska uL 34 a. | Tritnki festilRi m ntlum iititn i LjiUiui. Zap. St. «9, 191T. Vabilo tis. Miiiai ii $mm tima w LJuiiSjaal li idi ii: ir ;-i sa vr£ 7 srete, te« SU aoTMBfcr« lil? v ••Jai dvdvsmL »#«t BM§lsirmta. DNEVNI RED: 1. Račuask« c^rof^l« ravnat«I;« o poslovanju in stanju drul'va za I. 1916 2. Poročiio revizinkeg« odseka o pre-giedanju računfkiii skitpov za 1. IS1» in skontnranju imuvlnt 3 P.edlTj ravnateljstva na •dobrenje enkratnih fakultativnih »odpor, k' jih je ravnateljstvo riovolilo in izpačilo 1. 1016. 4 Prećloj: ravnstclj»tva na ptdelitev fzrednib podpor članom 2« I. 1917. S. Samoctojiv predlogi članov, ki se morajo po § 43. drustvenin p>ravil vtai 8 dm obč. z^rom itr >Citi Q\sm. ravnattljstvu. C. Volltcv revizi?skega odsrka za I 1917, »barfujočega z treh računskih pre-eledovalcev in dven nanestnilcov, \z sred« claaoT. ki n« pnpadait Tavnatcijstvu. 7 Premembf aTUltvenih pravtl. • Partottroat;. V Ljubli-ni, dne 7. novembra 1917. itUlili Uilog, Ivaa Volk, raviiatcij. tajnik fofoniBnufalifuFa drogerija, Miibljanaa I S^laafeargova aHoa M. I. I priporoča v^lfk« sala>ga) I desinfeketjskih preparatov likin I Lysolt Ljsoform, Kreolin, For- I mtlin, Formalinove pastilje9 | karboloTokislino.karbotovoapno I itd. itd. I Velika salona iB*fn**dh I I ftrrtHia la apapatov. I BUKOV GOZD sa) teal«la)va«i|aj a1rv9 kakor luđi gatova drva a« ku#l a>o vtsekl canl, na Kranjskom bc dalee od itttznifke postaje. — Vmmmn $m feudi v^CJa njiva w najam v okolici LJaMjan«. - Ponudbe: IHalJana l»oC«m a>re«lal It. t3f. 3505 ■^aaBBMaaaaaaaBa^BiBiaBBMBMaaaa^BaB^alB^a^B^Ba ISijajno bodoimosf 1 imajo tttrdke srtfct m cove sr3č*e aTVtr. l^nčega lir^n vsied I stoje ▼•dno zvi^ujeća se decarne urednosti 1 T8I&a STd6ka zadane I I Glavna dohttka znaftate čez 2996 1 5W 1,003.0^0 kron. ~W$ I Natančn« pojasnilo z igralnm nacrtom razposilja brezplacno : B I Sre?!ovno zsstopsfvo 1, LJub^isna. I Tal«ffon 4as08. Telefoa 48206' Sftilia JC^a^.ijOT!^ I mm * If Tai albalifa prosio kot nađomestek za arabski gumi in dekatrln, jako vporaben, v tenki plasti namazan, skoro brezbarven, hitro sušeča se Kpilna snov, kl izvrstno drži, prikladen za vso kartona?no industrijo, za nalepljenje etiket na papir, usnje steklo in ploščevino, dobavlja točno k 5 kg, IO kg, 20 in 5^ kg, v sodih a 250 kg iz tovarne: Ekskluzivno crnbaEafo Er^i w yl>i § ^9 laf Usial a\a^/Af _________Presdggj^rstrasse it. 82«_________ Nafbo!£ zasfmlv In najboijćl s!oy. Uastrovani tednlk 101 lšC;K?it| kl prfobčiifja vsak leden Bia