IS-
u
ASMIK
Ljubljana, 21. februarja 19%
OKRAJNEGA
LJUDSKEGA
ODBORA
LJUBLJANA
LETO V., ŠTEV. 15
OKRAJNI LJUDSKI ODBOR
3. seja Zbora proizvajalcev OLO dne 7. februarja 1958
POROČILO IN RAZPRAVA 0 DELU IN NEKATERIH PROBLEMIH ZAVODA ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE
Ob zaključku kratkega poročila t'°čem povedati, da je celotno potočilo Zavoda obravnaval Svet za «elo OLO in poročilo tudi odobril. ” razpravi na seji sveta pa je bilo ^Prejetih tudi nekaj koristnih pred-*°gov in pripomb. Ker se je obrav-nava poročila iz objektivnih razlogov v Zboru proizvajalcev nekoliko Zakasnila, je Zavod med tem časom Precejšen del nakazanih predlogov *zvršil. Zato bom še navedel, kako Srho uspeli te predloge realizirati.
Izvršilni odbor Zavoda je do se-flai izvršil večino predlogov.
, V pogledu priporočila, naj Skupina Zavoda prenese čim več prisojnosti na IO, skupščinske odbore *n komisije, je IO pripravil program za seje IO, zasedanja Skupščine ‘n skupščinskih organov, ki naj zagotove na vseh področjih dela osnov-Po smer izvajanja nalog, ki izhajajo z zakonskih predpisov in sklepov fkupščipe Zavoda. Izvršilni odbor povoda je v smeri uspešnejšega rezanja problemov, ki se pojavljajo J Kliničnih bolnicah, zdraviliških ooinovih, na Polikliniki itd., tudi za *eto 1958 predvidel skupne seje in Posvetovanja s predstavniki njiho-upravnih odborov, s katerim P°mo obravnavali tudi probleme Porabe zdravil in s tem v zvezi Probleme v naši lekarniški službi *tc*. Ta način medsebojnega sodelo-ania skupno s Svetom za zdravstvo ,'Lo in občinskimi ljudskimi od-Pori-sveti za zdravstvo se nam je v minulem letu pokar/.al uspešen, poravnavanje teh problemov pa nevredno povezuje Izvršilni odbor j“ayoda z neposrednimi problemi, l jih dnevno obravnavajo med sc-?°j zavarovanci, hkrati pa tudi azhremcnjuje Izvršilni odbor dela, katerega so zadolž.eni uslužbenci 'avoda, in s tem nam je omogočeno, a sklicujemo seje IO po potrebi,
osnovi trenutno najvažnejših
Problemov, v Posebna finančna komisija usluž-®hcev OLO in Zavoda je pregle-,ala dosedanje finančno poslovanje 2 cene na novi Polikliniki (in v 5°) in ugotovila, da je bila povpreč-a akontacijska cena Polikliniko /evisoka (zaradi popolnoma novega k., obsežnejšega poslovanja tudi ni ,.'(l mogoče točno predvideti cene), •ato je komisija ceno, ki je bila ',rlvidena za leto 19.18, znižala od jg^Prečno 500 din za storitev na D V. din. Verjetno bo že samo delo kazalo, da'tudi ta cena, ki je za-jesho odobrena, ni dokončna, saj se k Ze v tem letu število uslužbencev vr, p°liklinlkl povečalo. Zato je Iz-sts'loi odbor sklenil, da je potrebno Pik0 sPrerr,Bnti delo nove Polikli-K° in po potrebi popraviti ceno,
(Nadaljevanje)
v kolikor ne ustreza, s tem pa tudi navajati zdravstveni kader na Slednjo, ki pa ne sme iti v škodo zd ra valjenja zavarovancev.
Cene zdravil naraščajo predvsem zaradi Samega zvišanja cene zdravilom, deloma na račun podjetij, ki proizvajajo zdravila, deloma na račun lekarniške mreže, zlasti pa zaradi vse večje uporabe antibiotikov, ki so razmeroma dragi v primerjavi z drugimi zdravili, ki se trošijo v manjših količinah. So primeri, da ponekod zdravila tudi nepotrebno predpisujejo ali pa se predpisujejo zdravila V prevelikih količinah (vital predpisujejo nekateri zdravniki namesto črne kave). Tudi embalaža ni povsem primerna, saj imamo včasih prevelike količine tablet v eni škatli ipd. Zavod je na to pomanjkljivost že večkrat opozarjal, venr dar osbtoja slabost tudi v tem, da skupščine socialnega zavarovanja do sedaj še niso uspele odločneje vplivati na podjetja za proizvodnjo zdravil.
Zaradi potrebe po razširitvi zmogljivosti klimatskih zdravilišč oziroma preventivnih okrevališč, je Okrajni zavod skupno z vsemi zavodi za socialno zavarovanje v Sloveniji soudeležen pri urejanju okrevališča Poreč-Soča. Namen ureditve teh okrevališč je, da se omogoči nekoliko večjemu številu delavcev iz proizvodnje preventivno zdravljenje oziroma okrevanje in na ta način preprečuje nadaljnja obolenja.
Da se razširi mreža zobozdravstvenih ambulant, je Zavod prevzel obveznost, da bo preselil Okrajni ln Občinski odbor RK iz Nebotičnika v Zavodove prostore z namenom, da se omogoči razširitev zobne poliklinike, ki bo na ta način lahko svojo zmogljivost znatno povečala. Prav tako je Zavod dal sredstva za nabavo opreme in s tem omogočil otvoritev zobne ambulante za predšolsko mladino, ki posluje v prostorih nekdanje ambulante Dr. Bona na Titovi cesti.
Zaradi naraščanja cen zobozdravstvenih storitev je tudi finančna kotjjlslja Zavoda in OLO izvršila pregled finančnega poslovanja vseh zobnih ambulant in predložila Skupščini OZSZ konec decembra poročilo, na osnovi katerega je Skupščina podvzela nekatere ukrepe za izboljšanje dela zobnih ambulant in določila maksimum glede upravičenosti povišanja cen zobnih storitev.
V pogledu dela zdravstveni* komisij pri Zavodu, ki kličejo na zdravniški pregled zaradi ugotovitve dela nezmožnosti zavarovancev tudi nepokretne zavarovance, je Izvršilni odbor na ta problem opozoril zdravnike, ki delajo v zdravstvenih
in Invalidsko-pokojnlnskih komisijah. S tem v zvezi pa je Zavod uredil, da zdravniške komisije več delujejo na terenu in pregledujejo dela nezmožnost zavarovancev konsl-liarno v občinskih zdravstvenih domovih. Na drugi strani pa obstaja težava za tiste zavarovance, ki so klicani ob priliki revizije invalidskih upokojencev glede njihove dela-zmožnosti, ker IPK po novih kriterijih ocenjuje njihovo delovno sposobnost in zaradi tega so klicani na pregled vsi Invalidski upokojenci (tudi med temi primeri so zavarovanci, za katere bi eventualno bilo mogoče brez njihove prisotnosti IPK odločiti, vendar se zdravniki, ki delajo v IPK, neradi odločijo za tak postopek).
Zaradi pogostih zahtev občinskih zdravstvenih domov na območju mesta Ljubljane, ki nujno potrebujejo prevozna sredstva za obiske zdravnikov na domu, je Izvršilni odbor, do sedaj pokrcnil naslednje: dogovorili smo se s Svetom za zdravstvo OLO Ljubljana, da se nabavijo potrebna prevozna sredstva, ki naj jih zaradi racionalnega izkoriščanja uporabljajo vsi zdravstveni domovi na območju mesta Ljubljane. Mišljenja smo tudi, da je potrebno ta prevozna sredstva imeti centralizirana na enem mestu, zdravstveni domovi pa naj jih za potrebe svoje službo uporabljajo po potrebi. Ker so sredstva zagotovljena, bo mogoče v bližnji bodočnosti tudi prevozna sredstva nabaviti.
Tudi glede predloga, da Zavod zaostri kriterij glede predpisovanja posebne stopnje prispevka za zdravstveno zavarovanje, smo že v mesecu decembru izdali odločbe vsem gospodarskim organizacijam in ustanovam, ki prekoračijo povprečje bolniškega staleža nad 3 in pol odstotka. da za Vsak začeti odmik 0,40 odstotka nad okrajnim povprečjem plačajo posebno stopnjo prispevka v višini 1 odstotka.
Glede ukrepdv, ki jih je potrebno podvzeti zaradi pogostosti nesreč pri dolu, jo Zavod pokrenil vsi potrebno preko komisije za HTZ, hkrati pa tudi v koordinaciji z Okrajnim svetom za delo, Okrajnim sindikalnim svetom, Inšpekcijo deja, sanitarno inšpekcijo itd. pod vzel vse potrebne ukrepe, da se število nesreč zmanjša na minimum.
Zaradi čimvečje vzpodbude gospodarskim organizacijam in komisijam za HTZ, ki delajo na veh vprašanjih v podjetjih, smo ob zaključku leta 1950 nagradili 11 delovnih kolektivov, ki so dosegli največje uspehe pri znižanju nesreč in izvajanju higiensko tehnično-varnostnih ukrepov. Ker so te nagrade povoljno
*-----—	- D".Tvum.miu V/lbaU14.atl"
j ah, smo tudi za dobo 9 mesecev leta 1957 preko posebne komisije izdelali vse potrebne analize o rezultatih, ki so jih posamezne gospodarske organizacije v okraju dosegle, in tako bo še nekaj podjetij nagrajenih na posebni konferenci.
Ti problemi, ki sem jih nakazal v tem poročilu, naj služijo kot osnova za razpravo na današnji seji Zbara proizvajalcev, hkrati pa želim da sprejmemo po razpravi potrebne sklepe, ki naj bodo napotilo Izvršilnemu odboru in Skupščini Okrajnega zavoda za bodoče delo O poročilu so razpravljaliStan-ko Matekovič Marija Mesarič, Jože Vonta. Milan Badovinac, Dana Ko-sak Janez Kermavner, Ivan Zore, Anton Sobar, Franc Smolej, Mirko Jeriha, Danica Ster, Lojze Fortuna. Gregor Irt, predsednik Sveta za zdravstvo dr. Jože Benigar in predsednik OLO dr. Marijan Dcrmastia.
potrebi ustanovitve dentistične šole • n je predlagal, da naj bi Okrajni zarod za socialno zavarovanje iz svojih sredstev skušal organizirati tako solo. Predlagal je tudi, 'da se organizirajo prevozne zobne ambulante, ki bi služile podeželskim krajem, kjer nimajo zobozdravstvenih delavcev, o čemer je bilo že tudi nu skupščini govorjeno in že tudi odločeno.
Marija Mesarič je razpravljala o izplačilih zavarovancem, ki naj bi se prenesla na podjetje. Izrazila je mnenje, da predstavlja to za pod-jotje (.ociatno obremenitev, po drugi strani pa je dejala, da se uslužbencem v podjetjih, ki so zaposleni pn izplačilih, nudi s strani Okrajnega zavoda za socialno zavarova-n je premajhna pomoč. Prenos iz-piačii na podjetja bi glede na pospešitev bil vsekakor pozitiven. toda podjetja bodo morala nastaviti za to nove uslužbence.
Potem je tovarišica Mcsaričcva prikazala problem sezonske delovne sile. V gradbeništvu sc v januarju in februarju delo zmanjša. Boleznine naraščajo, ker so delavci na mrazu in so preslabo oblečeni. Ker ne obstaja več neplačan dopust, je podjetje dolžno plačati 80 din zavarovalnine dnevno, pa čeprav delavec ne dela. Predlagala je. da bi bilo treba ukreniti, da hi se do. datni prisnevek znižal ali pa bi se dovolilo delavcem, ki so napravili po 100 ali celo 500 nadur, da gredo v zimskih mesecih na brezplačen dopust.
Jože Vonta je ugotovil, da so pred tremi leti bili izvoljeni delegati za skupščino Zavoda za socialno zavarovanje, katerih pa v pod-ietiu ni nihče videl. Predlagal je, da bi se mandatna doba delegatov podaljšala na tri leta.
Milan Badovinac je govoril o zaščitnih sredstvih v podjetjih in ugotovil. dn je teli sredstev premalo na razpolago. Ker so za ta sredstva visoki faktorji in visoka carina, je predlagal, da bi bilo treba posredovati, da se faktorji in earinn na zaščitna sredstva znižajo.
Nujo je govoril o vprašanju obratnih ambulant in je predlagal, da bi
ge obratne ambulante organizirale tako, da bi imela večja podjetja svoje lastne ambulante, medtem ko bi se več manjših podjetij združilo in ustanovilo eno ambulanto, ki bi služila vsem.
Dana Košak je govorila o čakanju v ambulantah in o slabih odnosih medicinskih sester do bolnikov. Dejala je, da prihajajo uslužbenci ambulant v* službo z velikimi zamudami, zaradi česar morajo delavci, ki prihajajo v ambulante na zdravljenje, po nepotrebnem zamujati čas.
Janez Kermavner je govoril o zaščitnih preventivnih sredstvih v podjetjih in predlagal, da se zaščitna sredstva zvečajo, kar bo imelo za posledico, da se bodo zmanjšale invalidnine, ki jih je treba plačevati zaradi nesreč v ogromnih vsotah. Zato je predlagal, da bi bilo na tem področju potrebno podvzeti energičen korak, da se preventivna zaščitna služba v podjetjih zboljša. Opazilo sc je, da se v podjetjih ponesrečijo največ mladi ljudje, ki nimajo izkušenj in so šele kratko dobo zaposleni. Zato je predlagal, da bi Zavod za socialno zavarovanje organiziral tečaje za mlade delavce, na katerih bi se le-ti poučili o nevarnostih, katerim so izpostavljeni pri delu, kar bi bilo vsekakor koristno zavodu in podjetju. Ne bilo bi napačno tudi nagrajevati osebe, ki neposredno vplivajo na izboljšanje, oziroma ki preprečujejo, da ne pride do nesreč.
Ivan Zore je navedel primer Predilnice v Litiji, ki je plačala 44,5 milijona za socialno zavarovanje in 2,5 °/o kazenskega prispevka. Opozoril je no to. da so v podjetju zaposleni invalidi in manj kvalificirani ljudje, ki često delajo en ali dva meseca, potem pa so na bolezenskem dopustu. Prav tako jc zaposlenih veliko žena, ki delajo ponoči. Bil je mnenja, da je le pravilno, da se določi tak prispevek In bi bilo treba določiti minimalne postavke.
Anton Sobar je bil proti temu, da bi sc v podjetjih, kjer zaposlujejo nad 50 ljudi, izvršilo izplačilo socialnega zavarovanja v podjetju. To je utemeljeval s tem, da je podjetje, v katerem dela, tako majhno, da ne bi preneslo nastavitve še enega uslužbenca, ki bi opravljal posle v zvezi z izplačili.
Poleg tega jc tovariš Šobar razpravljal tudi o higiensko tehnični zaščiti in predlagal, da se podvza-mejo vsi ukrepi, ki so potrebni, da se ta služba organizira tako, kot bi bilo potrebno. Postavil pa jo vprašanje stroškov za ta sredstva, ki bi jih morala podjetja nabaviti.
Mirko Jeriha se ni strinjal z delom poročila, ki govori o obratnih ambulantah. Bil je mnenja, da so obratne ambulante potrebne, ker zdravnik spozna ljudi v podjetju in ker delavci ne zamujajo časa s čakanjem v drugih ambulantah.
Dnnicn Štcr je govorila o zdravstveni preventivni • službi. Izrazila je mnenje, da ima Zavod za socialno^ zavarovanje premalo posluha za dajanje sredstev za preventivno zdravstveno službo. Povedala je. da dela v upravnem odboru anti-TBC dispanzeria. ki pa je po njenem mnenju dobil*premalo sredstev za zdravstveno preventivno službo. Ce pa pogledamo, koliko stanejo stroški za zdravljenje tuberkuloze, lahko ugotovimo, da so stroški za preventivne posege veliko manjši kot pa za kurativno zdravljenje. Predlagala jc, da bi bila ena izmed točk dnevnega reda naslednje seje raz-
prava o problemih zdravstvene preventivne službe.
Končno je predlagala, da bi se dal Mestnemu svetu predlog, da bi se dala sredstva, ki se stekajo v sklad za pobijanaje alkoholizma, za gradnjo športnih objektov, ki bi odigrali važno preventivno vlogo v borbi proti tuberkulozi.
Lojze Fortuna jc bil mnenja, fla bi morale gospodarske organizacije posvečati večjo skrb vprašanju odpravljanja nezgod pri delu in obolelosti delavcev. Zato je tudi on predlagal, da se priporoči gospodarskim organizacijam, da organizirajo seminarje za mlade delavce, ki pridejo na novo v proizvodnjo. Na ta način bi se vse nezgode pri delu preprečile, družba pa bi si prihranila precejšnja denarna sredstva. Nadalje jc predlagal, da bi bilo treba pri občinskih ljudskih odborih organizirati neke vrste tečaje, ki bi -'jih posečali tehnični kader in preddelavci v podjetjih. Te tečaje bi morda lahko organizirale podružnice. Zavoda za socialno zavarovanje skupno s Tajništvom za delo pri občinskih ljudskih odborih in z občinskimi sindikalnimi sveti. Dalje je predlagal, da bi morali delavski sveti v podjetjih postaviti na dnevni red svojih sej vn ašanje higiensko tehnične zaščite. Delavski sveti morajo v tem pogledu voditi neko določeno politiko in za to službo predvideti tudi določena sredstva.
Glede samega dela Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje je bil tovariš Fortuna mfienja, da je zavod napravil velik korak naprej in da se je marsikaj zboljšalo. Zavod je’ podvzel vrsto ukrepov z namenom, da se zdravstvena služba izboljša. Zato je bil v okrajnem merilu formiran koordinacijski odbor, ki je te probleme večkrat obravnaval, jih analiziral ter dajal ustrezna priporočila za odklanjanje nepravilnosti pri delu. Tovariš Fortuna pa je ugotovil, da so bili volivci. vendar premalo seznanjeni s tem, kako so bila uporabl jena sredstva v višini 7 milijard dinarjev. Odborniki skupščine ZSZ niso izpolnili svojih dolžnosti do delavcev.
Končno je tovariš Fortuna omenil, da bo 25 podjetij z območio okraja Ljubljana, v katerih je bilo največ prispevnim l< izboljšanju hi-giensko-tehnične zaščitne službe, nagrajenih.
Gregor Irt je v svoii razpravi omenil, da jc morda bolj pametno utrjevati zdravstvene domove kakor pa obratne ambulante, pač to samo tam. kier ni poklicnih obolenj, V podjetjih na, kjer so zaposleni delavci poklicnimi obolenji, je obratna ambulanta potrebna.
Potem je tov. Irt opozoril na to, da v zvezi s prenehanjem privalile prakse 1. julija t. 1. nekateri den-tisii ponujajo podjetjem v prodalo svoi instrumenteni jn iščejo v podjetjih zaposlitve. Treba bi bilo gospodarskim nrganizaciinm dati priporočilo, kakšno stališče naj zavzamejo pri takšnih ponudbah.
Dr. Jože Bcnignr, predsednik Sveta za zdravstvo, je noiasnil nekatera vprašanja, ki so bila postavljena v razpravi v zvezi z delovanjem zdravstvene službe. V razpravi je med drugim izvaial: Brez dvoma je. da je nnšn zdravstvena preventivna služila napredovala vzporedno z ostalimi dejavnostmi, čeprav nočem seveda s tem reči, da je vse v redu in da bi je ne smeli kritizirati. Dejstvo pn je, da je udejstvovanje zdravstvenih delavcev danes že precej drugačno
kot pa je bilo pred leti. Jasno, da je še vedno veliko Šibkih mest tako subjektivnega kakor tudi objektivnega značaja. Tako kot imamo v drugih poklicih slabe in dobre strokovnjake, imamo tudi med zdravniki take, ki so dobri in take ki so slabi. Upravičena je tudi kritiku na račun srednjega medicinskega kadra, ki ga danes dejansko primanjkuje. Večkrat se slišijo pripombe, da so se zdravniki popravili, da pa se niso izboljšale medicinske sestre. Pomanjkanje srednjega medicinskega -kadra predstavlja vsekakor težave v naši zdravstveni službi. Zaradi pomanjkanja tega kadra jc srednji medicinski kader preobremenjen. To pa močno vpliva na to, da delo ni nikoli opravljeno tnko, kot bi moralo biti. Dogaja pa sc tudi, da srednji medicinski kader izkorišča ta položaj. Zato je tudi pri tem kadru močna fluktuacija. Tovariš dr. Benigar je zato predlagal, da Zavod za socialno zavarovanje ukrene vse potrebno, da bi sc tudi srednji medicinski kader štipendija!. Tudi podjetja in občinski ljudski odbori bi morali podeljevati za vzgojo tega kadra štipendije. Prnv takšen položaj je v zobozdravstvu, ker imamo zobozdravnikov premalo.
Dr. Benigar je nato govoril o zdravstvenih domovih. Izrazil je mnenje, da mora biti osnovna naloga ljudskih odborov, kakor tudi delavskih svetov v podjetjih, da pripomorejo k temu, da se postavi trdna osnova nadaljnjemu razvoju zdravstvene službe z utrditvijo zdravstvenih domov v občinah. Kakršnekoli obratne ambulante bi ustanovili, ne bi mogel nikdar noben zdravnik poznali prilik stoodstotno, če ne bi vedel, v kakšnih okoliščinah bolnik živi. kakšen jc nar čin njegovega življenja itd. človeka lahko p.iznn v podrobnostih snmo tisii zdravnik, ki mu pravimo hišni zdravnik, ki spremlja človeka od rojstva do smrti ali od generacije do generacije. Res pa je, da so seveda potrebni tudi zdravniki, ki naj bi proučevali vpliv delovnega mesta nn zdravje delavca. Zn opravljanje takega dela pa bi morale biti ustu-novljcne obratne ambulante, ki bi imele preventiven značaj. Obratne ambulante, kakršne si zamišljajo nekateri direktorji podjetij, delavski sveti in upravni odbori, pa niso nič drugega, kakor prenašanje zdravstvenih ambulant v njihove tovarne. Za človekovo zdravje pa ne more skrbeti zdravnik snmo 7 ali 8 ur, ko je človek zaposlen, medtem ko si- kasneje zanj in ta njegovo družino ne bi zmenil. Zdravnik sc mora poglobiti v družinske razmere v katerih delavec in vsa'njegova družina živi. Zaradi tega mislim, da je nujno potrebno utrditi organizacijo zdravstvenih domov. Zdravstvenim domovom ic treba dati čvrsto materialno podlogo, nato pa od niih. zahtevati preko organov, da izvršujejo vse tisto, zn kor so bili ustanovi jeni in zn kar jili ljudje na terene potrelmjeio.
Končno "je dr. Bcnignr govoril o sred«tv:h zn preventivno zdravstveno službo. Ugotovil je, da je Zavod za socialno zavarovanje pokazal precej dober posluh v zvezi z razvijanjem zdravstvene preventivne službe, vendar je ugotovitev vseli organov ZSZ Še vedno tu. da se za preventivno zdravstveno službo daje premalo sredstev. Zato bi bilo treba določiti odstotek sredstev, katera naj bi se vlagala v sklad zn dviganje zdravstvene preventivne službe.
Ob zaključku razprave je predsednik okrajnega ljudskega odbora dr. Marijan Dermastin podal svoje
gledišče do nekaterih problemov vprašanj, ki so bila,načeta v disk8' siji in je med drugim izvajal:
Mislim, da je eno izmed osnovati1 vprašanj, o katerem je treba gov®' riti na osnovi današnje razprav6' vprašanje, ki ne prihaja do izra®® samo v tej razpravi, ampak je p°' jav splošnega družbenega značaj®' Gre zu vprašanje odnosa med a6' lom in celoto in za vprašanje, kak® se del celote s to celoto razum6: Prva stvar, o kateri si je treba bil1 na čistem, je, da ZSZ za okraj Ljub’ ljana ni nekaj, kar predstavlja b8' rikado nadaljnjega razvoja zdroV' stva, kar mogoče kdo misli. Mislit1' da ZSZ za okraj Ljubljana, podoba® kakor mi vsi, želi, da bi se zdraV' stvena služba na območju naše?® okraja razvijala tako kot treba. Mb slini, da ima dr. Jože Benigar praf> ko trdi. da zmerjamo čez zdravstva' no služilo in imamo kritične p®1-pombn na poslovanje ZSZ. pozablja mo pa na to, kolikšna sredstva t® kakšne žrtve doprinašamo za n8’ dalj n j i razvoj zdravstvene služb6. Mnenja sem, da je potrebno isto* časno postaviti vprašanje, ali je * tem pogledu storjen napredek, a* sc naši celotni družbeni napori gib Ijejo v smeri izboljšanja ali v sme®1 nazadovanja. Prav tako pozabljam® tudi na to, kakšna ogromna src8' stva so bila vložena in zato ne sni6' mo 'govoriti, da gremo nazaj o«-mesto naprej. Danes lahko v zdraf' stveni preventivni službi ugotavlja mo, da smo prišli od 12,8 na 4 p®' ciente na zdravnika v 1 uri. C® obravnavamo samo to vprašanj6, lahko rečemo, da je v tem pogled1* naša celotna družba storila in vl°' ži'a ogromne napore, na katere srj1 upravičeno lahko ponosni.
Druga stvar pn jc, kaj naj v int6| resu celotne družbe uživa prioriteto1 red, da bodo stvari boljo tekle. IV* kel sem že, da se strinjam s ten1, da naša zdravstvena služba še o1 takšna, kakor bi morala biti. Težk® jc posvečati razvoju zdravstven® preventivne službe vso potrebo® pužnjo, če nam objektivni pogoj* tega ne .dopuščajo. Pojavlja se nflO* kaj rad problem, da sredstva 111 možnosti, ki jih imamo, drobimo o® delce in s tem onemogočimo km’’ kretnejše, trajnejše in pozitivneje® uspehe. To pn zaradi tega. ker pfl delu ni dovolj razumevanja za o6' loto. Mislim, da prav to lahko ug1’-tavljamo pri vprašanju trmaste?® nadaljnjega obstoja obratnih nmb|V lnnt in zelo majhnega razumevanj® za organizacijo splošne zdravstven® zaščite.
Mislim, da ni slučaj, pač pn ra*' log, da je prišlo do formiranja zb?' rov proizvajalcev pri občinski® ljudskih odborih prnv v tem. ker i® bilo v našem sedanjem razvoju op®' ženo, da so interesi dela celote n61 zadostno povezniti z interesi celot6'! Ti interesi nni se v zborih proiz.v8' jnlcev občinskih ljudskih odboro’ resneje in solidnojo vsklnjujejo.
Nekdo je v razpravi omenit. ®j® bo zdravnik prej vedel, ali je nekaj! simulant ali ne, če bomo im®’* obratne ambulante. Mnenja sem, 1 je to kratkovidna politika. Strini81® se s tem. da prinašajo obrab1® ambulante določene prednosti, jo/® to kratkovidna politika. Strinjam s, s tem, da je potrebno povez8* zdravstveno vzgojo človeka od *!j belke do groba, če hočemo imf* j zdravega človeka. Glede zagovorj®-njn nadaljnjega obstoja obrab'1, ambulant mislinj, da so nekoliko P , sledicn gledanj, ki pn so danes sfnrela. Tnke in podobne stvari a8’ vlečejo stran od reševanja splošni družbenih problemov. Mislim, d
mora biti vsak delovni kolektiv zainteresiran na tem, ali bodo ljudje, ki pridejo v tovarno, zdravi ali bolni.. če bomo te stvari razbili, ne bo na razpolago toliko sredstev, da bi lahko povsod reševali položaj. Mnenja sem, da je potrebno vse napore združiti v dobro organizacijo in poslovanje občinskih zdravstvenih domov, ker bomo edino na ta način dosegli tako stopnjo zdravstvene zaščite, kakršno si želimo. Istočasno s tem pa bomo dali tudi možnost, da se taka stopnja zdravstvene zaščite razširi tudi na druge sektorje dela. Ce postavimo občinske zdravstvene domove v celoti in priporočimo posameznim kolektivom, naj prispevajo čim več sredstev za čimprejšnjo izgradnjo občinskih zdravstvenih domov, namesto da bi vlagali denarna sredstva v obratne ambulante, bomb tudi v pogledu razvoja zdravstvene preventivne službe prej Uspeli, kakor pa s formiranjem obratnih ambulant v podjetjih.
Nadaljnje vprašanje je vprašanje konkretne kritike uporabe sredstev preventivnega sklada. O teh stvareh smo doslej razpravljali v glavnem na splošno. Osnovna naša ugotovitev je, da je teh sredstev premalo. Jasno je, da so potrebe po Preventivni zaščiti v naših pogojih tako velike, da s sredstvi preventivnega skladu, ki se formirajo na osnovi zakonskih predpisov pri ZS7., ne moremo pokriti vseh potreb. Če je ena institucija prišla v slab položaj, še ne smemo »govoriti, da je celotno delovanje v tem pogledu nepravilno, pač pa narobe. Postaviti se moramo na stališče, da ljudski odbor v skladu s celotno politiko razvoja odredi, kolikšen del sredstev Im) šel za zdravstveno preventivno službo. Tukaj so možnosti omejene, in sicer zaradi tega, ker ne moremo naenkrat zmanjšati pravice državljanov in zavarovancev, hi jih imajo v pogledu zdravstvene zaščite zaradi tega, da organiziramo zdravstveno preventivno službo. Mnenja sem, da moramo ustvarjati čim boljše pogoje za zdravstveno zavarovanje, ker bomo imeli tako na razpolago več sredstev za zdravstveno preventivno službo.
Naslednji problem je problem skrbi za delovnega človeka. Vsi skupaj sc zavedamo, da ljudje, ki delajo v ZSZ, ne morejo biti stoodstotno sposobni. Pri vsej svoji sposobnosti in strokovnosti, ki jo 'nmjo, niso v stanju slediti tempu razvoja. Takrat, ko se namreč člo-V('k nahaja v najtežjem položaju, sc velikokrat zgodi kaj takega, da ni dobro za bolnika. V teh primeril prihajajo do izraza pogoji subjektivnega značaja, ki praktično v °nemogočajo boljšo rešitev proble-r,ia v danem položuju. Imamo nam-feČ primere, ko zdravnik ni javil bolezenskega staležn in kako naj P°tcm ZSZ ve, da zdravnik ni iz-vršil svoje osnovne1 dolžnosti. O tem SR zmerja im debelo. Čez ZSZ zmerjajo vsi, od direktorjev, predsedni-k»v DS in predsednikov upravnih odborov podjetij do samih članov kolektiva. Kakor hitro pa se je poslovilo vprašanje prenosa izplačil Nadomestil za plače no podjetja, ki :u izplačilu pravzaprav oživotvarja-Jo, smo naleteli na odpor. Danes je nokdd omenil, da ta prenos izplačil 'n kolektive ni dober. Lahko trdim, oa smo take in podobne odpore že Pomagali. Mnenja sem, da na vse ^ke in podobne stvari ne moremo ? cdati skozi prizmo dinarja. V taji' !)r'niPr*l1 mora biti prva skrb, k ni Zq človeka, ki "je po mojem ju n en ju politično vprašanje. Človek, 1 oboli, ne more priti do življenj-
skih sredstev, mi pa vemo, da se da 10 delo lahko v podjetju hitreje, bolje in pravilneje.opraviti. Mislim, da na reševanje tega problemu ne moremo gledati skozi prizmo dinarja, pač pa se moramo boriti za to, da bomo prenos izplačil nadomestila za plače dosledno prenesli na podjetju. Dejstvo je, da morunjo tako narediti, če hočemo dosledno izvesti skrb za človeka in vskladiti interese dela celote z interesi celote.
Strinjam se s tem, da smo glede higienskotehuične zaščite še zelo daleč od praktičnih rezultatov. Glede tega sem mnenja, nuj skrbi za to službo ZSZ, posamezne občine ali pa sami kolektivi, pač tisti, ki so najbolj zainteresirani, da tu služba dobro delu. Kolektiv bo na tu način imel manjši odstotek dela nezmožnih in manj nezgod. Prav tako bo imel delovni kolektiv večjo produktivnost dela, ker bodo zdravi, zavarovani ljudje dali lahko več od sebe. Če kje lahko govorimo o pomanjkljivostih delovanja gospodarskih organizacij, lahko rečemo, da se razna gospodarska združenja ukvarjajo z vsemi mogočimi problemi, da bi pa formirala posebne komisije za nigienskotehnično zaščito v podjetjih, tia to pa še niso prišla. Prav tako niso prišla še na to, da bi formirala ekipo specialnih tehnikov, ki bi šli po podjetjih, v katerih bi se spoznali s procesom proizvodnje, pač pa pravijo, naj to delo opravlja inšpekcija dela. Delovna inšpekcija je dolžna, da kaznuje tistega, ki zanemarja higien-skotehnično zaščito delavcev v podjetjih. Ker te skrbi v podjetjih za delavce ni bilo in ker je bila higien-skotehnična zaščita zanemarjena, je bilo res, da je delovna inšpekcija izvrševala vlogo svetovalca, zakonska dolžnost delovne inšpekcije pa to ni. Njena dolžnost je, da pride v podjetje in ugotovi, ali je podjetje storilo vse, kar mu nalagajo zakoniti predpisi v svrlio zaščite delav-sebe. Če kje lahko govorimo o poredilo, je dolžnost delovne inšpekcije, da predpiše, kaj mora podjetje narediti, da zadosti zakonitim predpisom, če pa to ne zadostuje, je dolžnost delovne inšpekcije, do tako podjetje primerno kaznuje. Zakon daje delovni .inšpekciji še celo pravico prepovedati nadaljnje obratovanje. To pa seveda velja za primere, v katerih podjetje linje krši zakonite predvise. To je njena dolžnost. brigati se za higienskotehnično 'zaščito v podjetjih pa je dolžnost podjetij samih. stvari je treba postaviti ra pravo mesto, če ne samo v okviru posameznega podjetja. pa v okviru gospodarskih združenj.
Končno vprašanje, o katerem sem nameraval govoriti, je vnraša-nje posebne stopnje prispevka za socialno zavarovan in, t. j. dopolnilnega prispevka! Mislim, da kakor druge institucije, tako tudi ta v naši družbi še ni dosegla svoje končne faze. Ko je bila ta_ posebna stopnja prispevka uvedena", smo že v prvih dneh računali s težavami. Slo je v glavnem za težave okrog zaposlitve žena porodnic, Te probleme je bilo možno rešiti s pomočjo družbenih organov ZSZ. Vsa stvar se je uredila na ta način, da smo izračunali neke vrste- povprečne stopnje dopolnilnega prispevka za socialno zavarovanje. Vzporedno s tem se je pojavilo vprašanje nadaljnje zaposlitve invalidov. Ta zaposlitev lahko predstavlja isti problem kakor problem zaposlitve žena porodnic. Lahko se namreč zgodi, dn bi sc delovni kolektivi pričeli braniti nc samo žena porodnic.
pač pa tudi invalidov. Strinjam se s tem, da te stvari v okrajnem merilu še niso razčiščene. Zavedati se moramo, da predstavlja oblika posebne stopnje dopolnilnega prispevka družbeni pritisk na delovne kolektive, da bomo skrbeli za delovnega človeka, tako za žene porodnice, kakor tudi za invalide. Je pa res, da so na tem področju še vedno slabosti in pomanjkljivosti, katere je treba odpraviti. Mislim, da ima razprava okrog dopolnilnega prispevka po strokah svoj smisel. Obstoj tega dopolnilnega prispevka sc sicer lahko opravičuje, ne moremo pa zahtevati, da bi naredil izračun odnosa med eno in drugo stroko ZSZ, ker ni stanju tega narediti. Tega pa" ni sposoben napraviti zaradi tega, ker teli odnosov ne pozna. Če se kje lahko pojavijo gospodarska združenja, naj se pojavijo na tem področju, ker jc to stvar gospodarskega združenja. Gospodarsko združen je vn« m reč pozna vse te odnose in lahko da konkretne predloge Zavodu za socialno zavarovanje za tak in tak odstotek dopolnilnega prispevka. Mislim, da je treba razčistiti odstotek dopolnilnega prispevka, ki bi ga bi 1 treba povečati, in to progresivno. Če pogledamo na to stvar v družbenem interesu, pomeni povečanje odstotka dooolnilncga prispevka družbeni pritisk v tem smislu, da bodo delovni kolektivi bolic delali in posvečali večio skrb ljudem, zaposlenim v podjetjih.
Se eno vprašanje imam, o katerem se jc razpravljalo in katerega mislim dopolniti. Tovarišica je načela vprašanje zdravstvene preventivne službe z najširšega vidika. Mislim, da je to vprašanje resno in da ga bomo morali začeti reševati z združenimi močmi. Preventiva na sploh predstavlja splošno skrb za razvoj bodoče generacije. To jc eno. drugo vprašanje pa jc, kako nuditi ljudem športne naprave, da si bodo na njih lahko utrjevali svoje zdravje. Mislim, da je šport potreben predvsem generaciji, ki doživlja profesionalno preformirnnost. To pa zaradi tega, ker se premalo ukvarja s športom. Vendar pa moram ugotoviti, da bomo z razpoložljivimi denarnimi sredstvi to vprašanje težko rešili. Tukaj si moramo postaviti vprašanje, ali 'smo kot celota, kot komunalna skupnost zavezani. da vodimo o ten stvareh skrb ali ne. V tem pogledu moram izreči kritično pripombo na podjetja, podobno kot jo imajo podjetju pri .ustanavljanju obratnih ambulant. Kij ul) temu, da imajo posamezna podjetja svoje športne prostore. ne vodijo računa o splošnih družbenih koristili članov svojega kolektiva. V lanskem letu so finančni inšpektorji ugotovili, da je bilo zn izgradnjo športnih objektov porabljenih ogromno sredstev. Če bi ta sredstva osredotočili v skupne nameni1 na enem samem mestu, hi bilo vprašanje športnih objektov rešeno najkasneje v petih letih.
Drugo vprašanje, ki je bilo v tej zvezi načeto, je vprašanje sredstev sklada zn pobijanje alkoholizma. Tovariši, ki delajo v ljudskem od-borti od prej, vedo, da se je ljudski odbor odrekel delu proračunskih sredstev s tem, dn ,se 10°/o davka na alkoholne pijače v maloprodajnem prometu odvede v sklad za pobijanje alkoholizma. Mislim, da pet, najmanj pa tri leta ne bomo mogli odvajati dela sredstev sklada za pobijanje alkoholizma za druge namene, kakor zn tiste, zn katere smo jih namenili. Tov. Danico šter sem razumel tako, da predlaga, da sc
odstotek davka na alkoholne pijače v maloprodajnem prometu celo poveča in ta povečana sredstva uporabijo za gradnjo športnih objektov. Mislim, da je treba o tem predlogu razpravljati. Sem sicer za takšno rešitev tega problema, vendar nastane vprašanje, kako bi ga bilo možno rešiti v celoti. Tega ne moremo narediti. Zakaj? Sami veste, da smo dali predlog, da se za gradnjo telesnovzgoinih objektov koristijo sredstva davka na alkoholne pijače v maloprodajnem prometu, kar velja za izvenljubljanske občine, medlem ko smo sc v ljubljanskih občinah odločili, da damo vsa razpoložljiva denarna sredstva sklada zn pobijanje alkoholizma za dokončno izgradnjo »Ljubljanskih mlekarn«. Mislim, dn nam to ne dopušča. da bi sredstva tega sklada upora'"ali za kakršnekoli druge nameni Za te svrhe smo jih namenili in zn te svrhe jih moramo tudi uporabiti.
Če vse te stvari tako ' gledamo, potem ne smemo biti kritično razpoloženi, pač pa zadovoljni z vsemi doseženimi rezultati. Zavedati se moramo, da ne moremo od družbe zahtevati ničesar več, kakor samo toliko, kolikor ji dajemo. To se pravi, da se moraiho boriti za to. da bomo povečali proizvodnost dela in na osnovi te-lahko tudi več zahtevali.
RAZPIS
Komisija za uslužbenska vprašanja Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana
razpisuje
v organih OLO naslednja prosta delovna mesta:
1.	Senat za prekrške — 3 pisarniške uslužbence.
2.	Tajništvo za šolstvo in izven-šolsko izobraževanje — 1 pisarniškega uslužbenca.
3.	Upravo za gozdarstvo — 2 logarja.
Pogoji: Pod 1. in 2. nižja strokovna izobrazba s prakso; pod 3. srednja gozdarska šola z najmanj triletno prakso.
Prošnje za službo je vlagati v Uradu tajnika 01,0, Mačkova ul. 1, soba št. 13/1. Prosilci morajo izpolnjevati pogoje 31. člena Zakona o javnih uslužbencih. — Rok za vlaganje prošenj je 15 dni po objavi v Glasniku, uradnem vestniku okraja Ljubljana.
• Komisija
za uslužbenska vprašanja OLO
* RAZPIS
Komisija za uslužbenska vprašanja OLO Ljubljana
razpisuje
v Katastrskem uradu Ljubljana eno mesto katastrskega referenta.
Pogoji: Srednja strokovna izobrazba s prakso v Stroki.
Prošnje za službo je vlagati v Uradu tajnika OLO, Mačkova ul. 1, soba št. 13/L Prosilci morajo izpolnjevati pogoje 31. člena zakona o javnih uslužbencih. — Rok za vlaganje prošenj poteče 15 dni po objavi v Glasniku, uradnem vestniku okraja Ljubljana.
Komisija
zn uslužbenska vprašanja OLO
GLASNIK
OBČIMA IVANČNA GORICA
62.
POPRAVEK
k odloku o podeljevanju socialnih podpor	,
V 10. členu in v 3. odstavku 11. člena Odloku o podeljevanju socialnih podpor, ki ga je sprejel občinski ljudski odbor Ivančna gorica dne 23. decembra 1957 in ki je bil objavljen v »Glasniku« št. 11 z dne 7. februarju 1958, se mora besedilo »nu komisijo za prošnje in pritožbe pri občinskem ljudskem odboru Ivančna gorica »pravilno glasiti ,na občinski ljudski odbor Ivančna gorica1«.
OBČINA KOČEVJE
63.
Na podlagi 22. člena in 16. točke 50. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Ur. list LRS št. 19/52) in 4. člena temeljne uredbe o finančno samostojnih zavodih (Ur. list FLRJ št. 51/53), je Občinski ljudski odbor Kočevje na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 26. decembra 1957 izdul .
ODLOČBO
o ustanovitvi Centra
za pospeševanje gospodinjstva Kočevje
1.
Ustanovi, se Center za pospeševanje gospodinjstva Kočevje (v nadaljnjem besedilu »zavod«) kot finančno samostojni zavod.
Ime zavoda je: Center za pospeševanje gospodinjstva Kočevje.
Sedež zavoda je v Kočevju.
Zavod začne poslovati s I. januarjem 1958.
2.
Zavod opravlja zadeve s področja naprednega gospodinjstva v območju občine Kočevje, organizira strokovne tečaje gospodinjstva, družbeno prehrano, pomaga s strokovnimi nasveti,.kolektivom organizirati dijaške in kolektivne kuhinje, vrši ostalo delo naprednega gospodinjstva.
3.
Zavod posluje samostojno s premoženjem. ki ga prejme od bivšega okrajnega zavoda zn pospeševanje gospodinjstva Kočevje in ima svoj predračun dohodkov in izdatkov.
Finančna sredstva dobi z dotacijo Občinskega ljudskega odbora Kočevje, prispevki gospodarskih in družbenih organizacij, ter svojimi dohodki, ki jih računa za svoja dela.
4.	•
Zavod je pravna oseba.
5.
Zavod vodi upravni odbor, ki šteje 7 članov, v katerega izvoli eno tretjino članov delovni kolektiv zavodu, ostali dve tretjini pa imenuje Občinski ljudski odbor Kočevje. Mandatna doba upravnega odbora traja dve leti.
Zavod vodi up.rnvnik, ki je po svojem položaju član upravnega odbora. Imenuje in razrešuje ga Občinski ljudski odbor nu predlog sveta za šolstvo.
Pravice in dolžnosti upravnika so določene s pravili zavoda, ki jih predpiše občinski ljudski odbor. Upravnik ne more biti predsednik upravnega odbora.
6.
Za plačo in pogoje o napredovanju uslužbencev zavoda se uporabljajo predpisi o javnih uslužbencih.
7.
Za zadeve in naloge zavoda je pristojen svet za šolstvo Občinskega ljudskega odbora Kočevje.
8.
Ta odločba velja z dnem objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana.
Predsednik
Občinskega ljudskega odbora: Janez Rigler 1. r.
64.
Nu podlagi 22. členu in 16. točke 50. člena Zakona o občinskih ljudskih odborih (Ur. list LRS, št. 19-88/52) 7. točke 26. člena in 27. člena statuta občine Kočevje ter 2. člena Temeljne uredbe o finančno samostojnih zavodih (Ur. list FLRJ št. 51/53), je Občinski ljudski odbor Kočevje na seji občinskega zbora in seji občinskega zbora proizvajalcev dne 26. decembra 1957 izdal
ODLOČBO
o ustanovitvi Računovodskega biroja Kočevje
1.
Ustanovi sc računovodski biro v Kočevju (v nadaljnjem besedilu »Zavod«), kot finančno samostojni zavod.
Ime zavodu je: »Računovodski biro Kočevje.
Sedež zavoda je v Kočevju.
Zavod začne poslovati 1. oktobra 1957.
2.
Zavod opravlja zadeve s področja finančno-knjigovodske službe ustanov ter gostinskih, trgovskih, obrtnih in industrijskih podjetij.
3.
Zavod posluje samostojno.s premoženjem, ki mu je dano v upravljanje. Vredrtost osnovnih sredstev se s -komisijskim popisom ugotovi naknadno.
4.
Zavod je pravna oseba.
5.
Zavod vodi upravni odbor, ki šteje sedem članov, v katerega izvoli eno"tretjino članov delovni kolektiv .ostali dve tretjini pa na predlog družbenih organizacij imenuje Občinski ljudski odbor Kočevje. Mandatna doba upravnega odbora traja dve leti.
Predstojnik zavoda je upravnik, ki je po svojem položaju član upravnega "odbora. Imenuje in razrešuje ga Občinski ljudski odbor na predlog sveta za gospodarstvo.
Pravice in dolžnosti upravnika so določene v pravilih zavoda, ki jih predpiše Občinski ljudski odbor. Upravnik zavoda ne more biti predsednik upravnega odboru.
6.
Za plače in pogoje o napredovanju uslužbencev zavoda sc uporabljajo predpisi o plačah in napredovanju uslužbencev državnih organov.
7.
Za zadeve in naloge zavoda je pristojen Svet za gospodarstvo Občinskega ljudskega odbora Kočevje.
8.
Ta odločba velja z dnem objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljada.
Predsednik
Občinskega ljudskega odbora:
Janez Rigler 1. r.
OBČINA
LJUBLJANA-BEŽIGRAD
65.
Na podlagi 43. člena Temeljnega ■ zakonu o proračunih (Ur. list FLRJ št. 13/56) in 26. člena Statuta občine Ljubljnna-Bežigrad, izdaja občinski ljudski odbor Ljubljanu-Bežigrad na 4. skupni seji občinskega zbora in zbora proizvajalcev dne 9. januarja 1958
ODLOK
o začasnem finansiranju proračunskih potreb občine Ljuhljana-Bcžigrad za I. tromesečje 1958
1.	člen
Do sprejetja proračuna Občinskega ljudskega odboru Ljubi jana-Bcžigrad za leto 1958 se bodo proračunske potrebe ObLO in proračunskih ustanov finansirale:
1.	Sredstva za osebne izdatke se zagotovijo zu število uslužbencev po stanju v decembru' 1957.
2.	Za materialne izdatke se zagotovijo sredstva v okviru dejanske potrošnje v I. tromesečju 1957.
3.	Izjeme ,od določb v točki I. in
2.	dovoljuje Svet zu družbeni plan in finance.
2.	člen
Določbe tega Odloka se ustrezno uporabljajo tudi za začasno finansiranje potreb občinskih finančno samostojnih zavodov v I. tromesečju 1958.
3.	člen
Zneski dohodkov in izdatkov, pobranih, oziroma porabljenih nu podlagi tega Odloka, so sestavni del proračunskih dohodkov in izdatkov ObLO Ljubljanu-Bežigrad za leto 1938.
4.	člen
Ta odlok velja od 1. januarja 1958.
Ljubljana, dne 9. januarja 1958.
St. Ot/1-227/1-1958.
Predsednik
Občinskega ljudskega odbora: Stane Komun 1. r.
OBČINA LJUBLJANA-CENTER
66.
Na podlagi določil 2. člena uredbe o organizaciji posrodovuitja dela (Ur. list FI.RJ št 16/52), v zvezi z 144. členom uredbe o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Ur. list FI.RJ št. 52/57), 73. člena zakona o upravnih organih v Ljudski republiki Sloveniji (Ur. list LRS št. 13/ 56) in 98. člena Statuta občine Ljub-ljnna-Center z dne 5. novembra 1957, Izdaja Občinski ljudski odbor Ljubijann-Center nn seji Občinskega zbora in Zbora proizvajalcev dne 6. februarja 1958
ODLOČBO
o nstanovitvi Posredovalnice za delo, Ljubljana
I.
Ustanovi se Posredovalnica za delo v Ljubljani zu območju občin
Ljubljanu-Bežigrad, Ljubi juua-Cr-nuče, Dobrova pri Ljubljani, Ljub-ljana-Ccnter, Medvode, Ljubljana-Moste, Ljubljana-Polje, Ljubljana-Sentvid, Ljubijana-Siška, Ljubljana-Rudnik in Ljubljana-Vič.
Imenovani občinski ljudski odbori so z ustanovitvijo sporazumni.
2.
Posredovalnica za delo opravlja predvsem posredovanje dela začasno brezposelnim delavcem in uslužbencem, poleg tega pa tudi druge naloge v zvezi s posredovanjem dela.
Posredovalnica za delo odloča o pravicah delavcev in uslužbencev med začasno brezposelnostjo in jim izplačuje denarna nadomestila iz sklada, ki ga upravlja,
3.
Posredovalnica za delo opravlja svoje dglo po načelih družbenega upravljanja.
Pravila Posredovalnice za delo potrdi Občinski ljudski odbor Ljub-Ijana-Center.
Za zadeve Posredovalnice za delo je pristojen Svet za delo Občinskega ljudskega odbora Ljubljana-Gcntcr.
4.
Posredovalnica zn delo ima upravni odbor, ki šteje 15 članov in šefu Posredovalnice za delo.
5.
Občinski ljudski' odbori predlagajo v upravni odbor po enega predstavnika, le Občinski odbor Ljubijana-VIč dva. Občinski ljudski odbor Ljubijana-Centcr pa tri.
Sef Posredovalnice zu delo je član upravnega odbora po svojem položil ju.
6.
Upravni odbor in šefu imenuje Občinski ljudski odbor Ljubljana-('enter v sporazumu z občinskimi ljudskimi odbori iz 1. člena tega odloka.
7.
Upravne stroške Posredovalnice za delo krijejo vsi občinski ljudski odbori iz I. člena tega odloka in prispevajo delež za vzdrževanje po številu prebivalstva.
8.
Predračun stroškov Posredovalnice zn delo potrjuje Občinski ljudski odbor Ljubi jana-Centcr.
Sistemizacijo delovnih mest Posredovalnice za tlelo potrdi Občinski ljudski odbor Ljubljann-Centcr.
9.
Odločba začne veljati 8. dan po objavi v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana.
-	Predsednik
Občinskega ljudskega odbora: Dr. Štefan Šoba 1. r.
Vsebina
Poročilo in razpravo o dolu in problfl' mili Zavoda za sociulno zavarovanje (u»' daljtivan jc).
Razpis delovnih mest pri Senatu zn prC' krSkc, TnjniStvu za Šolstvo in i z ve n Š dl' sko izobraževanje ter v Upravi za K°' zdurstvo.
Razpis mesta katastrskega referenta.
62	Popravek k odloku o podeljevanju (hlinili podpor občino Ivančna goriva-
63	Odločba o ustanovitvi Centra za pospfl' Sevanje gospodinjstva občine Kočevje-
64	Odločita o ustanovitvi Računovodske?* biroja občine Kočevje.
65	Odlok o začasnem finansiranju prorO' canskih potreb zn I. tromesečje 1938 ob' čine Ljubljanu-Bežigrad.
67 Odločba o ustanovitvi Posredovalnice ,fl delo Ljubljane občine Ljubljana-Ccntc**