r . -----------order if tki Presidmt, A. S. Burlison, NASLOV sndnUtra in uprav-nišva: 1951 W. 22nd PUc Ckicmgo, UL OF THE GfRAND CARNIOLIA^ SLOVENIAN CATHOLIC UNION Entered as Second-Class Matter January 18, 19X5, at the Post Office at Chicago, Illinois, under the Act of August 24, 1912. The largest Weekly in tka States of Wmdm—dmr OFFICE: 1951 W. 22mA Chicago, I1L r1 No. 48« Štev. 48. Chicago, III., 5. decembra (December) 1917. Leto IIL Volume m. * Važno naznanilo. 8 posredovanj em Jugosloven-ske Kancelarije in Srbskega Rdečega križa v Ženevi, je zopet mogoče pošiljati denar v staro domovino in pisati svojcem kratka pisma. _^ Upravnik Jugoslovenske Kancelarije v Washington*!, D. C., nam poroča, da se je tej Kancela-riji po dolgem in napornem trudu posrečilo ukreniti vse potrebne korake, kako pomagati bednemu slovenskemu narodu v starem kraju in zaeno tudi pisati svojcem v staro domovino kratka pi-fcma vsebujoča le podatke o zdravju in stanju družine doma. Marsikdo izmed nas že ni prejel od doma leto dni niikakega poročila, tako tudi ni mogel vsled prekinjene poštne zveze pisati v stari kraj. Jugosloventski Kance-lariji gre pa zasluga in čast, da se lahko zanaprej venfkaj piše kratka pisma in da se tudi lahko denar pošilja na Slovensko. Tozadevno naznanilo Jugoslovenske kancelarije se gla.vi sledeče: "Jugoslovenska Kancelarija u-krenila je vse potrebne korake, se omogoči pošiljanje denarja in fcratkih poročil v stari kraj od rtrani našega naroda v Ameriki, in sicer preko Srbskega Rdečega Križa v Ženevi, Švicarsko. V tem . P^aiioj^Je Kr. Srh, eUtnStvo v Washingtonu z vso dobrohotnostjo na roko, in, za-' hvaljujoč se tej podpori, posreči Jo se je odstraniti vse ovire, tako da je sedaj vsakemu mogoče pozlati svojcem v staro domovino denarno pomoč, katero tako krvavo potrebujejo. Da bi se enotno organizirala odprava denarja in pisem, in s tem olajšalo delo tako pošiljateljem, kakor tudi Srbskemu Rdečemu Križu, je potrebno da se vse pošilja preko Jugoslovenske Kancelarije, Washington, D. C., 932. Southern Building. Kancelarija, čim prejme denar, izda vsakemu pošijalcu takoj tozadevno potrdilo; a čim dospe potrdilo iz starega kraja, posije se to potrdilo istotako vsakemu pošiljatelju. Ako se pošiljajo kake vesti v stari kraj, pisma ne smejo vsebovati nič drugega, kakor kratke podatke o zdravju in vprašanja o stanju družine doma. V dopisih na Kancelarijo mora vsakdo navesti točno in jasno svoje ime, priimek in točen naslov, kakor tudi ime, priimek in točen naslov, komur se pismo ali denar pošilja. Kdor želi uporabiti to priložnost, da pošlje za božične praznike ali za Novo leto svoji družini denarno pomoč, naj se čim prej obrne na Jugoslovensko Kancele-rijo, ki bo z veseljem šla vsem našim rojakom na roko." Lokalne vesti, — V soboto, dne 8. decembra je praznik Brezmadežnega Spočetja Marije. Ker je ta praznik zapovedan, bosta v naši cerkvi dve sv. maši; prva ob pol 6ih, druga ob 9ih. Marija brezmadezžno spočeta je patrona, ali zaščitnica katoliške cerkve v Ameriki, vsled tega je najti širom Združenih držav številno božjih hramov posvečenih Mariji brezmadežno spočeti. Pred več kot 200 leti, ko je bilo naše chikaško mesto še indijanska vas, je stala ob koncu So. Robey Str. ob kanalu, nedaleč od naše sedanje slovenske cerkve tudi mala lesena cerkvica v čast Brezmadežnemu Spočetju Marijinemu. Na o lik lesen križ v sjfomin na znanega francoskega duhovnika — jezuita Marquette, ki je 1. 1660 odkril reko Mississippi in se v čolnu pripeljal da označenega mesta ob kanalu in Robey Str. in ondi postavil znamenje sv. križa.' V Washingtonu imajo krasen kip tega raziskovalca jezuita, katerega ime bo za vedno ohranjeno v zgodovini Amerike. —Minulo nedeljo popoldne, dne 2. t. m. se je vršil4 ob obilni u-deležbi članev glavna seja društva sv. Štefana štev. 1 K. S. K. J. Ker je bilo na dnevnem redu več važnih točk, je seja trajala do pol 7. ure zvečer. Ves čas tega zborovanja je vladal lep mir in zostop-nost med navzočimi člani, vsled cesar so bili izvoljeni v odbor z malimi izjemami skoro vsi si ari uradniki. Društveni odbor za leto 1918 je sledeči: predsednik Ivan Terselič; podpredsednik John Zefran; I. tajnik Mpth Grill; 11. tajnik Anion Stonich, blagajnik Josip Zupančič; zastopnik Antqn Gre-rich; Nadzorniki: John Zve-zich, John Petrovčič iu Anton Kremescc;- zastavonoša: John Jurečič; maršal John Kerst-nik; vratar Karol Medic; društv. zdravnik Dr. Croft; društvo zboruje za naprej do meseca maja 1918 vsako prvo nedeljo v mesecu ; ostale mesece pa vsako prvo solMJto v mesecu. Člani tega dru-seda^opo^rjajo na sejo meseca januarja IfTlo na kateri se bo razpravljalo o premembi in morebitnih dodatkih društvenih pravil. Te seje se je za kratek čas udeležil tudi bivši nadzornik društva sobr. Frank Kosmach, ki služi pri vojakih v Rockford, 111. Navzoči člani so svojega sobrata vojaka navdušeno pozdravili pri prihodu v dvorano in pri odhodu. Društvo sv. Štefana priredi na Novega leta dan svojo veliko letno plesno veselico v Iloerberjevi dvorani, vabila za to veselico se bodo izdala še tekom tega meseca v javnost. Na Zahvalni da, dne 29. minulega meseca je bilo slovesno sprejetih 105 naših katol. mož in fantov v bratovščino Najsvetejšega Imena, ki je sad zadnjega mi-sijona. Slovesni sprejem drugih, že priglašenih, ali novih članov bo na Novega leta dan po 10. sv. maši. V soboto dne 12. jan. 1918 bo skupna spoved za čJane te bratovščine in dne 13. jan. na praznik Najsv. Imena bo skupno sv. obhajilo. Do tedaj bedo pravda te bratovščine tiskana in na razpolago vsakemu, kdor se zanima za to najmočnejšo versko in cerkveno organizacijo v Ameriki. Pojasnila o tem dajeta Mr. Anton Gregorich, 2112 W. 23 St. in Mr. Viljem Lan-rič, 1900 W. 22 Place, ki biva poleg slovenske cerkve. Naši možje in fantje so dali lep vzgled in zato upamo, da bo ženska bratovščina ki jo bomo postavili meseca jan. na trdna tla ne samo dosegla moške bratovščine, ampak tudi prekosila. —Prihodnjo nedeljo dne 9. dec. ob 3. popolne bo v naši cerkvi blagoslovljena oljnata slika sv. Martina, katero je podaril naši cerkvi Mr. Anton Utroša, 1454 Orleans-Str., ogrski Slovenec. K tej slovesnosti pričakujemo prav obilno naših bratov ogrskih Slovencev, da bodo t^ dan počastili svojega rojaka — svetnika, sv. Martina. — Naše Glasilo je priobčilo minuli teden članek: 'Nedržavljani, < razložil, da v teh resnih časih je sveta dolžnost za vsakega človeka v Ameriki, da se mora postavati pod okrilje ameriške zastave. Za nas v Ameriki živeče danes ni več ne Avstrije, ne Ogrske, ne Nemčije, ampak samo Amerika; tako moramo vedno in povsod govoriti, in moramo biti pripravljeni braniti jo pred vsakim sovražnikom. Kdor ima amer. državljanske papirje bo šel lahko po končani vojni v staro domovino in bo lahko prišel nazaj, ako mu tam ne bo u-gajalo; kdor pa ne bo imel teh papirjev in če bo šel v stari kraj se najbrže nikdar več ne bo mogel vrniti nazaj v Ameriko, ker Avstro-Ogrska bo krvavo potrebovala mož in fantov in'jih ne bo pustila nazaj v Ameriko. Prav žal nam je, da naši bratje ogrski Slovenci niso več pozornosti obrnili niti ne na naš članek in niti ne na opomin našega g. župnika, ker izmed ogrskih Slovencev je vzel 1. drž. papir samo rojak Franc Posede iz fare Št?i-gova, Ogrsko, drugi pa so iz np-kega nepotrebnega strahu ostali doma in morda jim bo še kedaj žal, ko bo že prepozno. Vseh skupaj je 3. t. m. vzelo 16 mož in fantov prve papirje in vsi so bili zadovoljni, da so sklenili z ameriško vlado prvo prijateljstvo — Dne 30. novembra je bil pokopan z obredi v slovenski cerkvi 48 letni Štefan Vučko, ogrski Slovenec; imel je veliko prijateljev, ker o tem je pričal njegov lep sprevod. Pokojni ni bil član nobenega društva. Dragi bratje ogrski Slovenci! Ali ni že zadnji čas, da bi vi sami za sebe začeli kako društvo, ki vam bo v pomoč vsaj v boleznis Nihče izmed vas ne ve, koliko časa bo ostal v Ameriki in bolezen in smrt ne počivata nikdar. Ameriška mornarica narašča. Washington, D. C. 3. novembra. Ker se je vsled vladnega poziva prijavilo izredno veliko število prostovoljcev za mornarsko vojaško službovanje, znaša sedaj skupno število iuornarfchie milice 852 častnikov in okrog 17,000 mornarjev. Začetkom vojne je znašalo to število samo 666 častnikov in 9500 mornarjev; torej se je vojaštvo naše mornarice v tem času skoraj podvojilo. Ameriške vesti. Otvoritev 65. kongresnega zasedanja. Washington, D. C. 2. decembra. —Drugo vojno, ozir. 65. kongresno zasedanje se bo otvorilo jutri v pondeljek opoldne. Kakor je bilo zadnje ali, izvanredno kongresno zasedanje velevažnega pomena, tako bo tudi- sedanje, ker sc bo debatiralo in sklepalo v obeh zbornicah o drastičnih naredbah za nadaljevanje vojne in zmago-nosno dosego svetovne demokracije. Predsednik Wilson je izdelal tem povodom obširno poslanico, katero se bo jutri pri otvoritvi kongresnega zasedanja prečitelo. Ker je ostalo več važnih točk nerešenih še od zadnjega kongresnega zasedanja, bodo morali skoro gotovo zborovati kongresniki in senatorji več mesecev, da rešijo zaostale in tudi nove predloge. Pred vsem bo skušal kongres re^ šiti točko o vojnem kreditu za "le-to 1918, ki bo znašal 11 bilijonov dolarjev. V to svrho se bo sedauji vojni davek še za enkrat toliko pomnožilo. Splošna je tudi sodba, da bo vlada določila v bodoče splošno prisilno vojaško vežba-nje za vse mladeniče od 19.—21. leta. Tako se bo na tem kongresnem zasedanju uveljavilo postavo, da bodo morali vsi, tu živeči za vojaščino sposobni inozemci o-pravljati vojaško službo. Ene izmed glavnih predlog povodom sedanjega kongresnega zasedanjr bo tudi uvedba splošne prohibi-cije in splošne ženske volilu.? pravice. še je čas!' v katerem smo povdar-jali pomen amer. drž. papirja za naše rojake v Ameriki. Naš gospod župnik je minulo nedeljo v cerkvi opozoril naše ro- nem lirirZteZte V, iake na ta člane, in — kom pobiralo za znano družbo Y. M. C. A. Ko se je nekdo približal s klobukom v predsednikovo ložo, je preds. Wilson prispeval najprvo svoj dar, zatem ie pa Vzel klobuk in ž njim pobiral darove od gostov, ki so sedeli blizu njegove lože, nakar je klobuk zopet izročil onemu možu. Ko je občinst vo videlo, kako pobira predsednik Wilson denar v domoljubne svrlie, mu je priredilo buren aplavz. Nemčija gradi 52,000 letal. V Washington je prišlo zaupno poročilo, da je nemška vlada nedavno naročila 52,000 aeroplanov, ali vojaških letal, s katerimi hoče uničiti ameriške letalce če se bodo pojavili nad nemškimi mesti. Ker gradi tudi ameriška vlada veliko novih aeroplanov (21,000) bo prekašalo torej število nemških letal iste za 250 odstotkov. Morda se bo pri sedanjem kongresnem zasedanju že svoječasno določeno število ameriških letal pomnožilo? Bryanovo prerokovanje. Washington, D. C., 2. dec. — Večkratni predsedniški kandidat in bivši državni tajnik Win. J. Bryan jc omenil na danes se tu vršeči konvenciji W. C. T. lT. OXarodna zveza temperenčnikov) da bodo Združene države 1. 1920 popolnoma suhe. Ker je sedaj prohibicija že uveljavljena v 26 državah, se jim bo v kratkem po Bryanovi sodbi pridružilo še 6 držav, tako da bo dve tretinska večina vseh suhih držav spravila to točko na splošno glasovanje — s popolno zmago. Aretirani italijanski anarhisti. Seattle, Wash. 28. novembra. — Zvezni agentje so danes v tem me. stu aretirali 55 nevarnih italijanskih anarhistov, člane velike organizacije Circola Studie Sociale, ki ima baje v Združenih državah nad 1200.000 pripadnikov ;številnih aretacij se pričakuje tudi v Spokane, Tacoma in drugih zapadnih mestih. Vlada je prišla zadnje dni na sled tem anarhistom, da so hoteli umoriti laškega kralja ter uprizoriti v Ameriki več krvavih nemirov. Ti anarhisti delajo namreč veliko propagando za tevtonsko zmago. Domoljuben čin preds. Wilsona. Dne 20. novembra t.' 1. se je mudil predsednik Wilson v nekem gledališču v Washingtonu, D. C. kjer se je med odmdrom s klobu-'crevlje snaži. Prisiljeno delo za lenuhe. Baltimore, Md. 3. decembra. —-Ker je država Maryland zadnji čas uveljavila novo postavo za de-lamržne ljudi, so se morale vse brezposelne osebe registrirati na policijskih postajah. Država je mnenja, da je sedaj za vsake pridne roke dovolj dela in da so lenuhi javnosti le v kvar. Pred vsem" so vsled te postave prizadeti cigani, ki se brez dela klatijo okoli. Dosedaj je bilo že več teh ciganov poslanih v prisilne delavnice, ali izgnanih iz mesta. Vlada prepoveduje tudi snažil-cem črevijev izvrševati po cestah svojo obrt, trdeča, da naj si v sedanjem vojnem času vsakdo sam Delavski tajnik zbolel. Portland, Oreg. 29. novembra. William B. Wilson, delavski ta j nik, ki se mudi že dje časa službenim potom na zapadu je tako zbolel vsled prenapornega dela in prehlada, da se je moral podati v nek tukajšnji hotel, kjer ga imajo zdravniki v oskrbi. Tajnik Wilson se je mudil zadnji čas s svojo komisijo v San Franciscu, Cal. v zadevi poravnave ondotnih delavskih sporov. Označena komisija bo nadaljevala s svojim delom še v državi Oregon, ko bq tajnik Wilson okreval. Osobje pVi ameriškem Rdečem križu. Glavni urad ameriškega Rdečega križa se nahaja v Washingtonu, D. C. Ker je pri tej dobrodelni organizaciji v sedanjem času dosti dela, je v glavnem uradu zaposlenih tudi dosti osobja ali namestnikov in uradnic, 423 po številu. Od teh dobivajo trije višji u-radniki nad $5000. — plače na leto; 18 uradnikov ima od $3000. — do $5000. — ostalih 402 pa ima od $600. — do $3000. — letne plače. Poleg tega dela v glavnem u-radu amer. Rdečega križa še 88 pisarniških moči, in sicer brezplačno. katere je poslal ruski general Krilenko v imenu boljševikov zaradi mirovnih pogajanj. Ta konferenca je trajala 4 ure, nakar se je nemški vojaški poveljnik izrazil, da so Nemčija, Avstrija in Bulgarska pripravljene za takojšnje sklepanje miru z Rusijo. 90 letni starček plete za vojake. 90 let stari Fred Pooch živeč v Bloomington, 111. ne moreMrugače koristiti "domovini, kfckor društvena glavna seja v nedeljo, dne 16. de cembra v prostorih K. S. Doma. Ker bode več važnih reči na dnevnem redu v korist članov in ob enem tudi volitev novih Uradnikov za prihodnje leto, se prosi vse člane da se snidejo v dvorani točno ob 2. uri popoldne. Ker dobiva vsak član Glasilo, (če ne si je sam kriv) in bode videl to naznanilo v listu, se posebnih povabil vsled prevelikih stroškov letos ne bode pošiljalo. Priporočam tudi onim članom, kateri delajo v nedeljo, da bi si omenjeni dan pritrgali par uric in prišli na sejo, kajti to bode v njih lastno korist. Žal, da moram tukaj omeniti, da so se nekateri člani našega druStva letos tako m a to zanimali za društvene seje. Eno sejo so prišli eni, drugo zopet drugi, večji del članov pa ni prišlo na nobeno sejo. Tako se je delalo skozi celo. božje leto, In uradniki ko so predlagali kaj koristnega za d rušo govorili večkrat le praz- Iz urada društva Marije Sedem Žalosti št. 50. N. S. Pittsburgh. Pa. Tem potom naznanjam članstvu našega društva, da bo pri-t hpdnjaaeja glavna seja in ob e-nem tudi volitev uradnikov za leto 1918. Zatorej je dolžnost vsakega člana, da se te seje zanesljivo u-deleži, da se bo v odbor za prihodnje leto izvolilo zmožne in sposobne može, katerim je blagor in na predek društva pri srcu. Ni potreba gledati samo na sorodstvo ali prijateljstvo, ampak na može, ki se držijo svojega gesla, in ki bodo točno po pravilih delovali. Naj š§ omenim, da bo moral plačati vsak član 50c kazni, ki se ne bo prihodnje glavne seje udeležil. Izjema je le delo in bolezen, in sicer le taka bolezen, da bodei elan naznanjen pri društvu; pri tem ne bodo drugi izgovori nič pomagali. Dalje opozarjam tudi vse one člane, ki radi ostajajo društvu dolžni — da naj svoje zaostale prispevke poravnajo do prihod nje seje; če ne, naj 'si sami sebi pripišejo posledice, ki bi utegnile nastati vsled tega. iVendar moram pri tem omeniti, da so nekateri člani našega društva tudi vse hvale vredni, ker se vestno držijo pravil in redno pla čujejo asesment. Nekateri so .pa malo bolj počasni s tem; zato naj gledajo, da bodo stopili v prvo ozinačeno vrsto. Prihodnja glavna seja se bo vr šila po .navadi v Kranjsko Slovenskem Domu v sobi št. 2 in sicer ob 1. uri popoldne. Vsled tega so na prošeni tudi gg. uradniki , da se udeležijo seje ob določenem času ker imamo dosti dela na dnevnem redu in veliko važnega za društvo in članstvo. iNase društvo sedajo jako lepo napreduje osobito z otroškim od delkom, kjer je že nad 80 otrok Odkar se je ta velevažni oddelek ustanovilo je videti zanj dosti za nhnanja. Tako je tudi jfrav, da društvo dobiva mlade nove mo či, da mu bo obstanek zagotovljen. K sklepu i&zdravljam vse ela ne in članice K. S. K. J. Frank Trempua, tajnik 4628 Hatfield Str. Pbgh., Pa. NAZNANILO. S tem se uradno naznanja vsem članom društva sv. Jožefa štev 53. K. S. K. J., Waukegan, 111., da se vrši glavna ali celoletna dru- NAZNANILO. 4 Vsem članom dr. sv. Lovrenca štev. 63. K. S. K. J. Cleveland, O. se tem potom naznanja, da ima društvo svoje letno zborovanje in olitev odbora za leto 1918 dne . decembra točno ob pol eni uri popoldne v navadnih prostorih. Zborovanje se prične tako zgodaj radi sv. misijona, ker bode ravno isti dan zvečer zaključek; zato so prošeni vsi člani, da vpo-števajo besedo točno ob pol eni uri, da ne bodemd potem kasni za v cerkev, kateri bode šel. Za ne-odsotnost pri zborovanju in volitvi glejte društvena pravila str. 15. člen VI. točka 2.; kar mislim, da zadostuje. Poleg volitve imamo še mnogo drugega na dnevnem redu, več tudi dokaj važnega kar je odvisno od članstva zato pridite vsi društva, da bi e naznanilo preči-teval. Ker se nam bliža že konec letnega društvenega poslovanja, se nam bliia tudi zadnja mesečna seja v tem letu in sicer se bo ista vršila dne 16. deeembra. Prosim vas vsled tega, da bi se prihodnje seje udeležili v večjem številu, kot pa običajno. Pridite torej na prihodnjo glavno sejo vsi člani (ice) ki živite v tej naselbini in do 15. milj v okolici ter poravnajte na tej seji kar dolgujete društvu. Opozarjam tudi člane(ice) na potnem listu, da naj potni list obnovijo in dopošljejo za prih. leto potrebni asesment, da ne bo potem. kakega prepira. Vsak član gotovo ve in zna, kake dolžnosti da ima do društva. Člani na potnih listih imajo črno na belem o-značen datum, dio kedaj je asesment plačan; taki člani naj bi sami potni list zopet obnovili za na daljnih 6 mesecev ne pa, da jih mora vedno društveni odbor na to opominjati. Tajnik dostikrat ne more pisati članu na potnem listu, če se je morda član neznano kam preselil, pa tega ni nič društvu naznanil; v takem slučaju plačuje društvo asesment za člana toliko časa, dokler ga ne najde. Ko ga pa morda slučajno najde, pa tak član iz hvaležnosti odgovori: "Jaz ne bom vež pri društvu, ker je bolj slabo in ne močno." Tako početje članov je grdo in naravnost sramotno. Taki člani naravnost kradejo našo društveno blagajno in kvarijo celo naše druge dobre člane in članice. Prosim vas torej certj. sobratje, da se malo bolj zanimate za koristi in napredek društva! Pomisilite in prev-darite vrednost in pomen podpornega društva, ki nami stoji v pomoč v vseh neprilikah in nesrečah, za časa bolezni, ali smrti. Držimo se dragi mi člani lepega gesla. "Vsi za enega, eden za vse!" pa bomo imeli lep uspeh pri društvu kot pravi bratje! S sobratskim pozdravom do vsega članstva K. S. K. J. Louis Wicevich, I. tajnik. (No. 4£—49.) NAZNANILO!" Iz urada društva sv. Antona Padov. Štev. 87 Joliet, 111. se daje na znanje vsem članom v Joliet u in okolici,-da bo imelo gori imenovano društvo svojo redno in mesečno sejo dne 9. decembra in sicer točno ob eifi uri popoldne v dvorani stare Šole. Dolžnost je vsakega člana, da se te seje za gotovo udeleži, ker je na dnevnem redu več važnih točk in ob enem tudi volitev odbornikov za leto 1918. Žal, da je tudi pri našemi^ društvu dosti takih članov, ki niso bili tekom leta niti enkrat na seji. Dolžnost veže vse take člane, da se udeleže vsaj letne seje, ki se vrši kot že omef njeno prihodnjo nedeljo, dne 9. decembra t. 1. Pri tej priliki tudi opozarjam nekatere člane, Jri so vedno bolj počasni pri vplačevanju asesmentov za društvo, da naj svoj dolg zanesljivo poravnajo ta mesec, da lažje zaključim celoletni rašun in oddam novoizvoljenemu tajniku vse knjige v redu in da ne bo preveč dolga zaostalo za prihodnje leto. Ako se bede vsled tega kakemu članu zgodila krivica, naj si vzrok in oosledice sam sebi pripiše, ker vsak član ima društve na in Jednotina pravila za to v rokah, da bi se naj po njih ravnal. Z bratskim pozdravom Math Vidmar, tajnik. S sobratskim pozdravom do vseh članov in Članie K. S. K. J. Louis Sekula, tajnik. na sejo Z bratskim pozdravom John Sušteršič, tajnik. NAZNANILO. Članom dr. Sv. Barbare štev, 74. K. S. K. J. Springfield, IU., »e naznanja, da se vsi udeležijo prihodnje glavne seje tdne 9. decembra ob eni uri popoldne. Pri tej seji se bo volil novi odbor za leto 1918. Zatorej pridite vsi; kateri se ne vdeleži te seje, bo kaznovan, kakor društvena pravila določajo. Z bratskim pozdravom John Kulavic, tajnik. NAZNANILO. Iz urada društva Marije Pomagaj št. 79. K. S. K. J., v Waukegan. 111., se naznanja članom, da se bode vršila dne 9. decembra t. 1. glavna ali letna seja, na kateri se bode volil odbor za prihodnje leto 1918. • Visi člani gori omenjenega dru šbva so prošeni, da se blagovolijo ,te seje v polnem številu vdeleži-ti, da se s tem odtegnejo kazni, katera bi jih v nasprotnem slučaju doletela. iSeja se bode pričela kakor po navadi ob 9. uri dopoldne; vendar se bode pa pričelo pobirati denar že ob 8:30. S sobratskim pozdravom John Zalar, tajnik. NAZNANILO. Člani društva sv. Alojzija št 83. K. S. K. J., se tem potom opominjajo. da se naj .udeležijo vsi brez ifcjeme društvene seje, ki se vrši dne 9. decembra 1917. v navadnih prostorih. Kdor se omenjene glavne seje ne udeleži, ga zadene kazen, ki je določena v društvenih pravilih izvzeti so le bolniki in člani na potnih listih. S pozdravom Anton Skubitz, tajnik. . NAZNANILO. Iz urada tajnika dr. Marije Se dem Žalosti št. 84. Trimoutain, Mich. Prosim va-s cen j. bratje in sestre NAZNANILO. Iz urada dr. sv. Družine štev. 109, Aliquippa, Pa. S tem naznanjam vsem članom našega društva, da bomo imeli glavno, ali celoletno sejo dne 9. decembra t. L Pri tej seji se bo volilo novi odbor za leto 1918, zatorej se morate iste udeležiti polnoštevilno. Kdor se te seje ne bo vdeležil, bo kaznovan po društvenih pravilih. Nadilje tudi opozarjam one člane, ki dolgujejo društvu več, ali manj, da poravnajo svoj dolg. Ker jaz ne mislim več prevzeti -v zanaprej tainiškega mesta, zatorej je potreba, da se odda vse v redu novemu tajniku. Pri tej priliki tudi opozarjam one člane(ice), ki so na potnih listih, da naj vpoštevajo čas, ko jim bodo potni listi potekli. Vsi taki člani naj se kmalu, oziroma pravočasno zglasijo, da ne bodo delali preveč sitnosti novemu odboru. V tekočem letu smo imeli tudi pri našem društvu takih članov, ki so prišli v celem letu samo enkrat ali dvakrat na sejo; radi tega ne vedo nič o društvenem gibanju in razmerah; ako pa kak izmed takih članov morda zboli, se bo pa prvi zglasil za podporo tako, kakor vsak drugi redni član. 11 koncu še prosim, da naj mi vsak izmed članov sporoči na prihodnji glavni seji svoj natančni na-; < v, ker sem že večkrat čul, da ne dobivajo vsi člani redno glasila. Temu so sami vzrok, ker pravočasno ali sploh ne naznanijo novega naslova društvenemu taj-poslal upravni- NAZNANILO. Članom dr. sv.* Petra in Pavla štev. 91 živečim v Rankin, Pa., in okolici se naznanja in se jih opominja na njih dolžnost, da se vsi vdeležijo prihodnje mesečne, oziroma glavne letne seje dne 9. decembra in sicer točno ob eni urijniku, da bi ga popoldne. Na tej seji se bo vršila štvu glasila. Jaz mislim, da je te-volitev novega odbora za prihod- mu vzrok to, ker se ne zanimajo nje leto. taki Člani dovolj za list. Člani, ki se ne vdeležijo te. važne seje, zapadejo kazni 50c. Ob. enem se" opominja vse one člane, Pri zaključku vas še enkrat prosim, da se vdeležite polnoštevilno naše glavne seje dne 9. decembra ki nimajo plačan svoj mesečni a-j ob eni uri popoldne v navadnih segment, da to storijo, ker po No- prostorih, vem letu se bo pričelo bolj stro- S sobratskim pozdravom NAZNANILO. Dr. Marija Čist. Spočetja št. 85 Lorain, Ohio. Članicam omenjenega društva se naznanja, da je bilo na društveni seji 11. nov. sklenjeno, se udeležiti skupne spovedi v soboto 8. dec. ob 7. zvečer, na praznik Marijinega Čistega Spočetja, ko Obhaja društvo svoj god. V nedeljo pa se vse vdeležimo sv. obha jila s znaki, katerih ne pozabite. Vsaka članica naj Stori svojo dolžnost in naj s tem počasti mater Marijo, ki smo si jo ob ustanovitvi zbrale za svojo varhinjo, da nas pelje še naprej po pravi poti. Isti dan točno ob 1. popoldne se vrši gl. letna seja; kot po navadi, vdeležite se vse brez izjeme, ter ne pozabite, da vsaka, katera ni pri tajnici bolna javljena, zapade kazjii $1., če se te seje ne udeleži. Ker se je letos vršila gl. konvencija, vedite, da se je več re£i spremenilo, za kar je treba, da skupno kaj ukrenemo in vsaka članica naj kaj pametnega svetuje, da skupno v redu in složnosti ukrenemo; kar bk> nam vsem v korist; da se v bodočem letu ne do vršili kaki kregi in zmešnjave, to je storil odbor — sam po svoji volji, — ampak delujmo složno kot dosedaj. Vsaka sestra naj pove svoje nunenje na seji, pa ne doma po hišah. Prinesite seboj samo skrb za društvo, osebnosti, privat-nosti pa pustite ta čas doma. Uredite vse prej doma, da se ne bo vsaki mudiio domu pred zaključkom seje; enkrat v letu bo-dte ja malo časa žrtvovale društvu, ki Vam pomaiga v slučaju in potrebe. , Pozdrav vsem sosestram in vesele božične praznike! Vida Kumše, tajnica. NAZNANILO. Uljudno se naznanja članicam dr. Sv. -Srca Marije št. 86 v Rock Springs. Wye., da se zanesljivo udeležijo prihodnje seje, vršeče%se dne 9. decembra ob drugi uri popoldne. Ker bo na tej seji volitev novega odbora, za 1. 1918., so dolžne vse članice te seje se udeležiti- v nasprotnem slučaju zapadejo kazni, kakoTŠno določajo društvena pravila. Drugi vzroki ne bodo opravičevali odstotnost te seje, kakor samo bolezen. g sosestrakim pozdravom - Apolonija Mrak, tajnica. go postopati s takimi člani. Člani, ki redno ne plačujejo svojih društvenih prispevkov v sedanjih časih, niso vredni, da bi bili člani društva in K. S. K. J. Sobratski pozdrav Geo. Kroteč, tajnik. Anton Habinh, tajnik. POZIV. NAZNANILO. Tem potoni se naznanja vsem članon^lr. sv. Roka štev. 113 K. 'H. K.^f., v Denver, Cofa., da se~ff°-tovo udeleže prihodnje seje dne 16. decembra ob 9. uri zjutraj. Na tej seji se bo volilo uradnike za Pozivlju se članice društva Sv. j leto 1918. Kateri izmed članov bo Barbare br. 92. K. 8. K. J., u zanemaril to sejo, bo moral pla-Pittsburghu Pa., da nefaljeno j čati 50c v društveno blagajno. Za-dodju na buduču sjednieu dne 9. torej glejte, da ne bo treba nol>e-decembra točno u 2. sata popodne nemu plačati kazni, ampak pridi-na navadno mesto u Bennett, Pa.,, te vsi na sejo. Pustite vse stran-i to strogo pod globom $1.00. Is- karstvo doma in namesto tega naj prika samo bolest, pošto imrfdemo vsak član prinese ime enega nove-birati odbor, za buduču godinu; ga člana za pristop v društvo za isto druge važne stvari za rešova- prihodnji mesec. In glejmo, da bo-ti. Toliko do znanja svim člani-1 mo izvolili uradnike, katerim je cam! U z sestrinski pozdrav Katarina V. Ropar, tajnica. NAZNANILO. Uradno se naznanja vsem članom društ. "Friderik Baraga" št. 93 v Chisholm, Minn., da bo imelo društvo svojo glavno letno sejo dne 9. decembra v navadnih prostorih. Na zadnji seji meseca novembra je bilo sklenjeno, da se bo ta dan pričelo s pobiranjem mesečnih prispevkov že dopoldne ob 9. 'uri nakar se prične seja. Toraj vas prosim in opominjam, da se morate pod kaznijo udeležiti prihodnje seje. V nadi, da ne bo nihče od te seje izostal, vas sobratsko pozdravljam Peter Staudohar, tajnik. kaj za napredek društva in Jednote. Tudi se prosi, da bi vsi člani plačali prispevke za mesec december in ves zaostali dolg, da bo lahko sestaviti staremu odboru čisti račun in ga izročiti v redu novemu odboru. Na tej seji se bo tudi delilo nove certifikate onim, ki jih še niste dobili. Pozdrav vsem članom in članicam K. S. K. J. Louis Andolšek, tajnik. . Iz urada tajnika dr. sv. Jožefa štev. 103 v Milwaukee, Wis. Vsem članom gori omenjenega društva se uradnim potoni naznanja, da se vrši prihodnja mesečna, oziroma letna seja v nedeljo, dne 9. decemb«r ob 1. uri popoldne. Ker je ta seja velevažnega pomena, veže dolžnost vsakega člana, da se iste udeleži. Na tej seji se bo volil društveni odbor za leto 1918 in imamo poleg tega še več drugih važnih točk za rešitev. Žal, da sovpa tudi pri nas člani, ki ne pridejo na sejo tekom celega leta niti enkrat; zatorej naj vsak izmed takih članov žrtvuje v letu vsaj eno popoldne za društvo in naj pride na glavno sejo dne 9. decembra. Nadalje tudi prosim, da naj vsi tisti, ki dolgujejo kaj društvu — poravnajo svoj dolg na prihodnji seji. Iz urada predsednice dr. sv. Veronike štev. 115 Kansas City, Kans. Tem potom naznanjam vsem članicam gori omenjenega društva, da bode prihodna seja volilna, toje dne 9. decembra t. 1., pri kateri se bede volil novi urad za leto 1918. Vsled tega so vse cenjene sosestre dolžne priti polnoštevilno na sejo, da si tako za prihodnje leto izvolite nove uradnice. Kakor ste že videle v našem čislanem Glasilu štev. 46 od našega cenjenega sobrata glavnega predsednika P. Schnellerja, kako nam on priporoča glede volitev u-radnikov za prihodnje leto!-- Jaz kot predsednica vas prosim, drage članice! Zberite si uradnice, in sicer novi urad. Kajti še pregovor pravi: da nova metla čisto pometa. Prepričana sem do cela, da imamo pri našem vrlem, in dobro napredujočim društvu dosti zmožnih članic, ki so sposobne voditi najsibode že kateri koli urad. Torej cenjene sosestre prosim vas, ko bodete izvoljene ena. ali druga, nikar se ne izgovarjajte. In tudi želim kot predsednica, da naj bi se za to potrudile tudi one sosestre, katere do sedaj še niso nobenega urada imele, ker od društva imamo Vse jednake dobrote. - 5 Pripoznavam in se zahvaljujem vsem uradnicam, katere smo že več let skupno in složno delovale za napredek društva. . Resnica je, da letos ni pričakovati napredka, vzrok je ta, da je letos društvo hudo prizadeto z boleznijo. Zatorej že danes čestitam novemu odboru in vsemu- članstvu in želim, da bi nas Bor v prihodnje obvaroval bolezni! — K sklepu še kličem! Živelo! Bodi zdravo in uspešno društvo sv. Ve* ror.ike štev. 115! Mary Mille, predsednica. Iz urada dr. Marije Pomagaj št. 119. K. S. K. J. v Rockdale, HI. Tem potom prosim vse članice našega društva, da se zanesljivo udeleže prihodnje glavne letne seje, vršeče se dne 9. decembra, na kateri se bo volil novi odbor za i:i9is. Zatorej vas cenj. sosestre še enkrat prosim, da pridete vse na prihodnjo sejo, ne pa, kakor se je že pripetilo, da jih je prišlo samo 6 do 7. Ako Se vse ne udeležite, nam bo nemogoče voliti novi odbor. Katera se ne bo udeležila te letne seje, bo mor^a plačati $1. kazni; izvzeta je le ista, ki ima morda še ne 6 tednov staro dete, ali ako se tajnici naznani, da je bolna. Začetek zborovanja bo točno ob 2. uri popoldne. S sestrskim pozdravom Lucija Ribnikar, tajnica. > -_ obhajilo v nedeljo, dne 9. decembra med sv. mašo ob 8/uri zjutraj. Zato prosim s tem vse članice, da se polnoštevilno udeleže. Zbiramo se v šolskih prostorih, odkoder skupno odkorakamo v cerkev. S pozdravom M. Svetlich, tajnica. NAZNANILO. iS tem naznanjam vsem članicam našega društva Marije Pomagaj št. 120. v South Omaha, Nebr., da smo na zadnji seji sklenile, da se mora vsaka članica u-deležiti zadnje seje tega leta, ki se bo vršila drugo nedeljo v mesecu pri Mrs. Ostronic, 3468 So. 15. Str. Katera članica se ne udeleži te seje, zapade 50c kazni. Izvzete bodo le bolne članice, da jim nikakor ne bo mogoče priti na sejo. iVse take članice, katerim bo nemogoče vdelelžiti se prihodnje glavne seje, naj pismeno naznanijo, katere uradhice one volijo za leto 1918., da ne bo potem nobenih nepotrebnih besed, zaradi novih uradnic. S sestrskim pozdravom Katie Petrašič, tajnica, sedanji moj naslov je: 5438'S. 24. Str. South Omaha, Nebr. NAZNANILO. Tem potom opozarjam vse članice dr. sv. Ane. št, 120 v Forest City, Pa., da bo dne 16. decembra redna mesečna seja točno ob 2. uri popoldne. Ker se bo na tej seji volil tudi društveni odbor za 1.1918., zato je ta seja najbolj pomembna in ste cenj. sosestre na-rošene, da pridete vse na prihodnjo sejo! , Tudi naznanjam vsem članicam, da ne bom vzela doma od nobene denarja, katera ni driigače izvzeta; ker dolžnost je vsake članice, da se seje udeleži vsaj enkrat na leto; posebno še prihodnje glavne seje. In tudi otrok ni treba pošiljati plačevat pred sejo, ker ne bom vzela od njih nobenega denarja. Če ima morda kaka članica zelo važen vzrok da. se ne bo zamogla udeležiti seje, f^ateljica naj pošlje asesment po seji, kar se lahko pripeti, da se bo v tem ozi-ru društvo ravnalo po pravilih. Vsaka članica, kateri je le količkaj mogoče, naj se udeleži prihodnje seje, da potem ne bo nepotrebnih besedi. Priporočam pa tudi vsem članicam, da naj pripeljejo s sabo kar največ mogoče nosih kaindidatinj za društvo; ravno tako dajte tudi vse upisati svoje otroke v otroški oddelek K. S. K. J. In še nekaj! Slišala sem, da se je dalo sedaj ob sv. misijonu vpisati 53 deklet v Marijino družbo v starosti od 14. leta naprej. In v našem društvu jih imamo pa samo 34; kje je pa še ostalih 19 deklet? Naše društvo sprejema tudi dekleta od 14 leta naprej samo za društvo in le v otroški oddelek K. S. K. J. Ko taka članica dopolne 16. leto, pa lahko prestopi v odrasli oddelek K. S. K. J. Zato še posebno danes vabim vsa ona dekleta, da pristopite tudi v društvo sv. Ane. Kakor ste lahko ponosne ko ste postale članice Marijine družbe, tako boste tudi lahko ponosne, če postanete še članice dr. sv. Ane. Torej na noge dekleta in vse tudi v društvo sv. Ane! Čast pa vsem dekletam za tako lepo število kakor ste se dale vpisati v Marijino družbo; ker to število je res lepo za našo malo slovensko naselbino. Samo ostanite vstrajne! Naj vam bodo vedno v srcih besede, in navodila, kakor-šna nam je častiti g. misijonar priporočil. O minulem sv. misijo-mu hočem v kratkem kaj več pisati, ako boste hoteli g. urednik dotičen dopis priobčiti? (Da Op. ur.) K sklepu opozarjam še enkrat vse članice društva, da naj upo- bolezen. Toliko v nilo. H koncu pozdravljam vse članice K. S. K. J. širom Amerike in vam kličem: Delujte za procvit naše vrle matere KSKJ. Delujmo z roko v roki kot pravi naše geslo: Vse za vero, dom in narod! Marija Sovinek, prcdscd. dr. bv. Ane štev. 134. Indianapolis, Ind. Cenjeni g. urednik: — Prosim vas za malo prostora v "Glasilu K. S. K. Jednote." Ravno sedaj, ko se bliža čas za volitev novih odbornikov pri društvih za bodoče leto 1918, si štejem v dolžnost napisati par vrstic v našem listu. Naše društvo sv. Ane štev. 134 K. S. K. J. v Indianapolis, Ind. je bilo ustanovljeno pred 9 leti. Ne smem sicer trditi, da posebno napredujemo v številu članic; vzrok temu je, ker imamo v tej naselbini preveč slovenskih društev,, spada-jočih k raznim Jednotam, h katerim spadajo naše vrle slovenske matere; zavarovane za večje in manjše posmrtnine. Nikakor pa ne smem trditi, da so vse slovenske žene in dekleta naše naselbine članice tega, ali onega društva. Gotovo se dobi še kako tako rojakinjo, ki še ni pri nobenem slovenskem društvu zavarovana. In če jo vprašam prav po domače rekoč: "Pri-ali si že ti članica društva sv. Ane štev. 134 K. S. K. J.?" — mi bo marsikatera odgovorila: "Ne." — "Zakaj pa ne pristopiš, ker se ti nudijo pri tem društvu lepe ugodnosti." Pri tem mi bo marsikatera celo odgovori la: "Saj imam še dovolj časa!" — Toda ni res tako, kajti nihče ne ve, kedaj in kje ga lahko nesreča zadene. Torej, ker ne veste ne ure, ne dneva kedaj boste potrebovale podporo od društva in Jednote, pristopajte v društvo sv. Ane, ker pri tem društvu boste za gotovo dobile lepo podporo v slučaju nesreče, ali bolezni. Ne odlašajte dalje, da ne bo prepozno, kot se je to že pred nedavnim časom pri-godilo ravno v naši naselbini. Torej drage mi Slovenke, ki še niste članice tukajšnjega Ženskega podpornega društva, dajte se takoj vpisati, da ne bo prepozno. Ne bojte se, da če postanete članice društva, da vas bo potem morda ne sreča zadela. Gotovo ne. Le poglejmo n. pr. naše društvo sv. A-ne je bilo vstanovljeno pred 9 leti, ali hvala Bogu, do danes nismo še imele niti enega smrtnega slučaja pri našem društvu. Toda drugače nam je pa šlo z bolniško pod poro; od vstanovitve pa do sedaj je označeno društvo izplačalo že nad $700 — (sedem sto) bolniške podpore; torej lahko smelo rečem, i • 1 !1 _ J__nn moNlil/atPrl NAZNANILO. Iz urada I. tajnika dt. sv. Mihaela št. 163. Pittsburgh, Pa. ^Naznanjam vsem bratom in članom našega društva, da se naj u-deležijo v obilnem številu prihodnje društvene seje, ki se vrši dne 9. decembra t. 1. To je druga nedelja v mesecu. Seja se prične kakor običajno točno ob 2. uri popoldne v hrvaški cerkveni dvorani v M i 11 v ale, Pa . v Gotovo vam je anano, da smo sklenili na zadnji seji, da bo moral plačati vsak član 50c globe, u-radniki pa $1., — ki se ne udeležijo prihodnje glavne seje; izjema je le bolezen, ali oddaljenost člana od društva, da ne morejo priti brez vlaka na sejo. Nato vas na tem mestu opozarjam, da se držite zapisnika, da se ne boste potem hudovali vsled globe, katero se je določilo na zadnji mesečni seji. iNa prihodnji seji imamo več važnih točk na dnevnem erd-u, med temi jc tudi volitev novega odbora za 1. 1918. K sklepu še opominjam vse one člane, ki dolgujejo društvu na a-sesmentih in na drugih prispevkih, da naj vse poravnajo na prihodnji seji, inače se bo ž njimi postopalo po drušitv. in Jednoti-nih pravilih. Bratski pozdrav vtsemu članstvu K. S. K. J. Math. Brozenič, tajnik. pri pogrebnih govorih zopet in žopet na srca polagal. Zadnja tukajšna veselica v prid naše slovenske cerkve se je prav izborno obnesla. Ljudstva se je kar trlo v veliki mestni dvorani. Igralci so igre prav izvrstno rešili Posebno pa nam je ugajal Pov-šetov Joža iz Elbe, ki je tako izvrstno štrukle pekel in s tem pripravil tudi najbolj resnega človeka v smeh. Fant je pač mojster na odru, zato pa ga zopet kmalu pričakujemo na odru. Na veselici se je napravilo kakor smo slišali črez $300.00 čistega dobička. Vreme smo imele tukaj zadnji teden prav lepo in toplo, a zdaj je postalo zopet mrzlo in zima nam žuga, da se bo stalno naselila med Imut.', / Poročevalec. je imel tukajšni g.{ tenem že par let noben človek ne župnik Rev. Leskovic slovesnosti sme na grob svojih rajnih posta-primeren nagovor, v katerem je | viti znamenje svetega križa. U- želel srebrnoporočencema, da bi tako zdrava, čila in zadovoljna včaka1* Še tudi zlato poroko, kar jima gotovo zmenoj vred želi vsak tukajini rojak in tudi drugorodec. Na mnoga Še leta v srečnem in zadovoljnim zakonu tja notri do skra jnega^človeškega življenja! Evelethčan • Eveleth, Minn., S tem naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem širom Amerike, da je dne 18. novembra t. 1. v Gospodu zaspala moja nepozabna in dragoljubna žena, Neža po kratki bolezni. Zapustila je mene kot člana K. S. K J. in 2 nedorasla otročiča. S tem se prav lepo zahvaljujem vsem znancem in prijateljem, ki so mi stali v teh žalostnih Urah na strani; posebno hvalo pa izre kam še mojim sorodnikom in sorodnikom blagopokojne žene in in bratu pokoj nice, ki je vzel v oskrbo mojo malo hčerko Neži-ko. < Pokojno soprogo priporočam v molitev in blag spomin. Bog ji daj večni mir in pokoj in večna uč naj ji sveti. Lahka ji naj bo tuja žemljica! Žalujoči soprog: Damijan Blatnik, z žalujočim sin-totom in hčerko. da je bilo društvo že marsikateri članici v pomoč. Sedaj šteje naše društvo 40 Članic in upam, da se bodo polnoštevilno udeležile prihodnje seje in si zbrale najboljše moči za od m števajo to moje naznanilo. Želin vsem prav vesele božične praznike in zdravo ter srečno Novo leto! Pozdrav vsemu članstvu K. S. K. J., in tudi vam g. urednik! Mary Spec, tajnica dr. Sv. Ane. NAZNANILO. Društvo sv. Ane štev: 127, Wau-kegan, 111. je na svoji redni mesečni seji dne 25. novembra sklenilo, da bomo imele skupno spoved v soboto, dne 8. decembra in sv. bornice, ki bodo nevstraseno pre vzele svoje težko delo. Upam pa tudi, da si bomo pridobile vsaj vsaka po eno novo članico v pri hodnjem letu 1918 in na ta način se bo naše društvo podvojilo v številu članic. Prihodnja seja in ob enem volitev novega odbora se vrši dne 9. decembra v navadnih prostorih. Upam, da ja nobena članica ne bo izostala od te seje, kajti na dnevnem redu je več važnih stvari, katere se mora rešiti. Prepričana sem, da bo vdeležba polnoštevilna, kajti vsaka članica ki se ne bo vdeležila te seje, mora plačati en dolar v društveno blagajno za pokritje stroškov pri društvu. Pri tem ne boda nobeni izgovori pomagali; izvzeta je le Eveleth, Minn. Neizprosljiva smrt neusmiljeno razsaja tukaj v naši naselbini ka-tor tudi v sosednih krajih. V teku zadnjega tedna smo za-grebli v prerani grob 2 mladi bitji, stoječi v najlepši dobi njunega življenja. Prva žrtev je bila ga Neža Blatnik, roj. Gouže. Pokojna je bila sestra tukajšnjega vrlega in občeljubljenega rojaka Alojzija Gouže ki je v redarski službi in obenem tajnik pri tukajšnji slo venski cerkvi sv. Družine. Pokojna je bila bolj mirnega značaja in radi tega zelo priljubljena naselbini. Bila je komaj 28 let stara, ko se je morala po nagli, nepričakovani smrti ločiti od svojega moža in dveh malih otročičev starih 7 mes. in 1 in pol leta. Zapuščeni rodbini in bratu Alojziju naše najiskrenejše sožalje! Druga žrtev je bil Andrej Jagunič rodom Hrvat, kateri je po 4-ri dnevni bolezni nepričakovano zaspal v Gospodu. Dosegel je še le vrhunec najlepše dobe moža, namreč 44 let. Tukaj zapušča žalujočo vdo vo in 10 nedoraslih otročičev. Bil je član tukajšnjega podpornega društva sv. Družine, ki mu je preskrbelo lep sprevod. Dne 5. septembra t. 1. pa smo položili moža Karola Gerčman k zadnjemu počitku, kateri je tudi nepričakovano naglo preminol v 36 letu svoje najlepše moške dobe. Pokojni je bil blagega značaja in zelo skrben za svojo družino. Zapušča tukaj žalujočo ženo in več nepreskrbljenih otrok. Svetila večna luč pokojnim, nam pa naj bodo ti žalostni sluča ji v poduk, da bodimo vedno pripravljeni, ker ne vemo ne ure ne dneva, kedaj bo treba stopiti pred večnega sodnika, kakor je naš č. Eveleth, Minn. Dne 16. oktobra tega leta sta obhajala tukaj v naši naselbini za konska Jurij in Uršula Kotze bolj na tihem in skromno v krogu svojih ožjih sorodnikov in prijateljev svojo srebrno poroko, kar je za našo tukajšno naselbino nekaj posebnega, ker je to prva poroka te vrste med tukajšnjimi rojaki. Oba poročenca sta po celem Ran-gu v obče znana in priljubljena. Tudi tukaj na Evelethu uživata splošno spoštovanje ne samo med rojaki, ampak tudi med drugorod-ci. G. Kotze je dobro znan kot moder mož in ker je dobro izvež-ban v angleškem jeziku, je že marsikateremu rojaku pomagal iz-te ali one zadrege. Ga Uršula Kotze, roj. Spitzna-gel je pa znana kot jako prijazna in darežljiva gospa, ki ima svoje radodarne roke za vsakega siromaka odprta. G. Jurij Kotze je bil rojen v Starem trgu ob Kolpi kot sin jako premožnih starišev, ki so radi dobrega gospodarstva in razumnosti daleč na okrog sloveli. Kot najstarejši sin bi bil moral prevzeti gospodarstvo na domu, a ker mu stariši niso dovolili izbrati si izvoljenko za prihodno življenje po svojem srcu, je zapustil domači dom in se je podal kot 19.let ni mladenič v Ameriko, kjer si je prva leta kot fant z težkim delom v jami v Calumet, Mich, in pozneje nekaj časa na To\ver-ju, Minn svoj vsakdanji kruh prislu-ževal. Ko je dospela njegova izvoljen-ka Ursula Spitznagel iz starega kraja sem v Ameriko za njim, ju je kmalu zvezal naš častitljivi starček Mgr. Jožef Buh v sveti zaton. Na Ely v cerkvi sv. Antona sta si prisegla na novo zvestobo in ljubezen, katere ni mogla nobena zemeljska ovira pretrgati dne 16. okt. 1. 1892. Pričelo se je sedaj za njiju novo življenje, ki pa ni bilo z rožicami posuto, kaflti vsakdajna skrbi za bodočnost in težko delo moževo, poleg tega pa še slabi časi, ki so se pričeli za delavca po Minnesoti, je zdatno težilo tudi naša zakonska. Pa, kakor posije za dežom vendar-le tudi solnce, tako se je pričelo tudi življenje naših zakonskih na bolje obračati. Mož se je prijel z podvojeno pridnostjo dela, žena pa se je mu čila doma s postrežlbo "bordar-jev", pri katerej oskrbi si je ved-,no več prislužila, tako, da se je začelo gmotno stanje vedno bolj množiti posebno še, ko je mož dobil delo " former ja" v Chandle mine" na Ely, katero delo je pre cej časa opravljal. Pred 13 tirni leti pa sta se za konska preselila na Eveleth in sta pričela gostil ničarsko obrt, katero še do danes izvršujeta in ktera jima je pomagala do precejšnega Joliet, HI. Vponedeljek, dne 26. novembra smo položili k večnemu počitku rojaka John Horwat, ki je umrl za pljučnico v svoji najlepši dobi, star komaj 24 let. Dasiravno je bil pokojnik izvanredno Čvrst in močan, ga je nevarna pljučnica vrgla na mrtvaško postelj in v prerani grob. Pokojni John Horwat je živel v Ameriki 4 leta, doma je bil iz Stavče vasi pri Žužemberku na Dolenjskem. Tukaj zapušča žalujočo soprogo brez otrok eno sestro v Clevelandu, Ohio in strica v Chicagu, znanega trgovca z likerji; v starem kraju pa zapušča mater eno sestro in brata, ki je že 4 leta v vojni in se ne ve zanj, če je še živ, ali ne?'Pokojnik je spadal k društvu sv. Cirila in Metoda štev. 8 K. S. K. J. ki mu je priredilo dne 26. nov. lep pogreb. — Svetila mu večna luč! Naj v miru počiva! Poročevalec. Slovenski pogrebi v Chicagu. To, kar bom v sledečih vrstah napisal, velja vsem Slovencem in slovenskim društvom v Ameriki sploh, posebno pa našim rojakom v Chicagu, ki s svojimi časopisi vplivajo na rojake in društva širom Amerike. 1.) Udeležujmo se pogrebov svojih rajnih sobratov v obilnem številu! — Vedno in vedno pov-darjamo: bratstvo, ljubezen, zvestoba do groba; dokller je član društva bolan, mu izplačujemo boliniško podporo, (včasih prav neradi, včasih smo celo bolniku nevoščljivi za par centkov bolniške podpore), a ko umre? Izvan-redna seja! "Bratje, naznanjam žalostno vest,- da smo izgubili. . . Kdo izmed bratov bo šel za po-grebca?" Jaz ne, moram delati — jaz tudi ne, me "boss" ne pusti, jaz sem bolehen, imejte me izgovorjenega ---navsezadnje se pri tej takovažni izvanredni seji komaj dobi 6 mož, ki se "žrtvujejo v imenu društva" in "izkažejo zadnjo čast" umrlemu sobra-tu. Rojaki! Ali je to bratska ljubezen, ali je to zvestoba do groba f Nerad navajam Hrvate Slovencem za vzgled, a tu jih moram! Kadar umre v Chicagi pri Hrvatih član društva, takrat — na dan pogreba — večina sobratov opusti delo in gredo za pogrebom korporativno in s srcem žu-lujejo nad izgubo svojega sobra-ta. To je ljubezen, to je simpatija! V življenju si naši Slovenci pri sejah, pri vsprejemih v društvo, pri veselicah slovesno oblju-bujejo: "da srca zvesta kakor Z(jaj — ostala bodo vekomaj'' — a ko eden izmed njih zatisne na veke trudne svoje oči, takrat ima pa samo 4 ali 6 takih zvestih src. Če bi se umrli brat v trugi naenkrat vzbudil v življenje in bi pogledal okrog sebe, bi se pač začu dil in rekel : kje so pa drugi mo ji sobratje? Torej samo 6 izmed 100 ali 200 bratov me je ljubilo? Mrzla je ta življenska ljubezen prašam javno: Mrtvemu človeku — rojaku ne privoščiti cerkvenega pogreba, čeprav je umirajoči rojak to želel, čeprav" je duhovnik obljubil to artoriti ' popolnoma brezplačno, vprašam javnO: Kako naj imenujemo tako postopanje? Ali je to bratsko postopanje? Ali je tako postopanje oli-kamo, izobraženo, svobodomiselno? Tako postopanje ni ne olikano, ne izobraženo, ne svobodomiselno, najmanj pa bratsko, tako postopanje je barbarafco, tiransko in naravnost — peklensko. [ Zgodilo se je v Chicagu, da je ,na smrt bolni, zapuščeni rojak prejel vse svete zakramente za u-mirajoče in na vse to je na moje vprašanje, kje že»li biti pokipan odgovoril: "Skoraj raje na Narodnem pokopališču." "Zakaj? sem vprašal." 'Zato, da se mi ne bodo smejali." In vzelo me je nekaj časa, da sem temu, z Bogom spravljenemu rojaku, dokazal, da noben pameten človek, noben pameten tvoj sobrat se ne bo mogel .smejati ne tvojim očem, ki bodo v kratkem na veke zaprte, ne tvojim ušesom, ki ne bodo več slišala hudobnega govorjenja, ne tvo-jimu jeziku, ki se ne bo več gibali ---Kristjan si, krščansko umiraš. . . — Priči sem stopite! Še enkrat: Ali hočete biti icerkveno pokopan, ali narodno — brez Križa? "Želim biti s cerkvijo pokopan!" Ura je bila tri popolnoči. Umrl je in pokopan je bil cerkveno! V imenu izobrazbe, olike, civilizacije, kulture, v ime- brratstva in verske tolerance premoženje in ugleda tukaj na E- pri čašah in še ta samo na jeziku ! velethu in okolicah. Njun zakon je Torej: Udeležujmo se pogrebov Bog blagoslovil z 9 timi otroci, izmed katerih jih živi še pet, 4 pa so še že preselili v nežni mladosti tjakaj v večnost. Med živimi so 3-je fanti Janez, Peter in Josip, ki imajo vsi svoje službe in 2 hčerki Frančika učenka tukajšne visoke šole in Uršula ki sedaj obiskuje tukajšno ljudsko šolo. Kotzetova rodbina je tudi globoko verna in cerkvi vse skozi naklonjena. Mož ima velike zasluge pri ustanovitvi tukajšne slovenske župnije in je že mnogo žrtvoval za napredek cerkve. Poleg tega se pa ne sramuje sv. vere, ampak se redno očitno z rodbino udeležuje ob nedeljah sv. maše in prispeva redno mesečno za vzdržavanje cerkve večjo svo-to. Dokaz njegove trdne vere je tudi, da je proslavil svojo srebrno poroko s sprejemom sv. zakra- nu vas jaz javno vprašam: Ali vas ni sram vas živih, zdravih članov društev, da v življenju in v zdravju s strupenimi verskimi dvomi napajate ubogo srce sicer poštenega mladeniča tako, da ta, od teže življenskih delavskih borb že itak telesno utnrjpni mladenič je vsled vas iu po vas šo duševno tako otrovan, da še na zadnjo uro omahuje in ne ve kaj bi storil: Ali bi poslušal duhovnika ali vas? duhovnika posluša, vse stori, vse zakramente prejme, vredno, do-)ro4 prejme — vendar pa, da ne 30. nobene zamere, eno fcvečko )om pa tudi hudiču prižgal — narodno me naj pokopljejo! — In endar je bil cerkveno pokopan, udčkeba je bila majhna, ravno zato, ker je bil cerkveno pokopan, a smejal se ni — nihče. . . V imenu svobodomiselnosti vas prosim: 3ajte vendar ljudem versko svobodo! Nikar jih ne zaničujte, če ločejo v tej svobodni zemlji versko živeti, privoščite jim krščanski pogreb, če ga hočejo imeti in nikar ne vplivajte na nje tako, da bi iz strahu pred vami drugače živeli, drugače umirali in drugače bili pokopani, kakor iim veleva njihovo srce..... 3.) Pri pogrebih naj bo vse naše zunanje obnašanje dostojno, olikano — drugim v vzgled in ne v spotiko. Ali je to dostojno in^olikano, če pride avtomobil ali kočija s pogrebci do cerkve, truplo spravijo v cerkev, nekaj pogrebcev pa namesto k maši, gre med teni časom v oštarijo pit. Učimo se vendar, za božjo voljo, v tem od Amerikancev! Kadar v našem mestu v Chicagu umre kakšna jav-znana oseba, na primer kak sodnik, takrat gredo za pogrebom si njegovi dobri prijatelji — sodniki. Če je bil umrli sodnik katoličan ga pokopljejo cerkveno s sveto mašo. Za pogrebom gredo katoftški sodniki, luteranski sodniki, židovski sodniki, sodniki ki nrmajo veliko vere — in vsi ti sodniki gredo za svojim uimrlini katoliškim tovarišem v katoliško cerkev, tu se dostojno in olikano vedejo med službo božjo in čeprav so mnogim sodnikom cericveni o-bredi tuji, vendar se nihče ne smeje, nihče se ne ozira na okrog, nihče nič ne kritizira, ampak vse je dostojno, resno, igotrto. . Učimo se olike od takih inteligentnih mož, čeprav niso. naše vere. . . -— In ko smo na pokopališču! Zgodilo se je že, da nekateri niso hoteli iti k jami, ampak so kar obsedeli v avtomobilu! Učimo se olike od živali! Ali ste že videli, kako žalostno sam stopa za trugo kakšnega kralja njegov nezasedlani konj, ki instiktivno čuti, da je zgubil svojega gospodarja? Večkrat je tudi že bilo čitati, kako se je tista žival, ki je človeku najbolj zvesta, težko ločila od groba svojih rajnih sobratov v obilnem številu! 2.) Če umirajoči brat želi biti pokopan krščansko, s sveto mašo in z obredi v cerkvi, pokoplji-te ga krščansko! — Zgodilo se je v Chicagu, da sem zapuščenega na smrt bolnega rojaka previde1 s svetimi zakramenti. Vesel je bil da je vse dobro opravil. Obljubi sem mu breplačen cerkveni po greh s sveto mašo. Razveselil se je! — Umrl je. Njegovim prijate ljem sem izrecno naročil, naj pri nesejo truplo v cerkev. Računa ne bom niti enega vinarja. Kato liško je umrl. in opravičen je do cerkvenega pogreba, in žena v starem kraju bo vesela, ko bo zvedela, da je mož vsaj krščansko umrl in bil cerkveno pokopan. Za stenj! Truplo so odpeljali »a či _ kaško Narodno pokopališče, ki je I svojega gospodarja. . . Toraj žl- ic* Lastnin« Kranjako-Slovenake Katoliške Jednote ▼ Združenih državah 1951 West 22nd Place Uredništvo in npravništvo: Telefon: Canal 2487. Chicago, HI. Naročnina: Za člane, na leto.......................................... Za nečlane..........'........................................................................Rft Za inozemstvo...............t.............................. $0.60 1.00 za delo nezmožni in Be * bolezni natanko ravnajo po da se koncem leta iste rabo lahko pravila še izpopolnilo in morda tudi izboljšalo, ko bo central bolniški odde lek že nekaj časa posloval. "Skušnja je najboljša učiteljica v vseh stvareh", veli pregovor. Če bode kako krajevno društvo še za kako važno točko, ali dotftavek k pravilom, se lahiko istega uvede potoni splošnega glasovanja. Odbor zp. sestavo teh pravil je dobil od gl. odbora priznanje, da so pravila kratka, jedrnata, in umestna. Sedaj pa pričakujemo se sodbe in kritike od strani onih krajevnih društev, ki so se že za ta oddelek izrekla. Uredništvo "Glasila K. S. K. Jednote sedaj apelira na vsa krajevna društva naše Jednote, bodisi velika ali bogata, srednja, ali majhna, da naj pristopijo v ta oddelek. Čim več članstva bo v tem oddelku, toliko lažje bode z vzdrževanjem centralnega bolniškega sklada. Ta svoj apel pa opira na več jako važnih razlogov. Ako prevdarimo, da se bode plačevalo iz central, (bolniškega sklada vsakemu članu za bornih 75c mesečno pol leta po $1. dnevno, pol leta pa po 50c torej $273. — skupne bolniške .podpore na leto, moramo čestitati vsakemu ta-mu društvu, ki je ze, ali bo še sprejel ta oddelek. S tem oddelkom je zasigurano lahko poslova ceneje, kakor katoličane ali pa zastonj. Clara pacta — boni a-mici! \ Anton Sojar, župnik. jo svete zakramente, pokopaval rvfckemtt, tudi najmanjšemu krajevnemu društvu. Zanaprej se ne bodo več taka društva pritoževala, da jim prede pajek v bolniški blagajni, ker se bo bolniško podporo plačevalo iz skupnega sklada. In še več! Društva ki bodo poslovala s tem oddelkom,, bo-nehote lahko tekmovala večjim društvom glede pridobitve novih članov. Vsak novi član(ica) bo raje pristopil v ono društvo, •ki daje več bolniške podpore, kot pa nasprotno. Znani so nam nam- , .v . , . ,. i reč slučaji, da .plačujejo nekatera rem se bo pričelo poslovati tudi . 1: , • . j . . . i bogata, ali velika društva samo K uvedbi bolniške een'-ralizaeije pri naši Jed. i V zadnji številki smo obljubili, da bomo danes priobčili ali obelodanili pravila in določbe za novi central, bolniški oddelek a kate- pn naši Jednoti 1918. Uvedba tega pomembnega oddelka pri naši Jednoti je gotova svar, ker se je zanj priglasilo že zadostno število članov o«ir. društev. V to svrho imenovani odbor je skušal sestaviti tozadevna pravila po svoji najboljši vednosti in moči. Pravila so že prirejena za tisk in se bodo izdala ter razposlala za Novo leto vsem krajevnim društvom naše Jednotaskmpaj z dostavki k pravilom, odobrenim in ipotrjenim na minuli naši konvenciji. Ker sin o pa prepričani, da se vsako društvo, ki je odobrilo ali ki je stopilo v central, bolniški oddelek — zanima za tozadevna pravila, prinašamo torej ista na tem mestu. Prosimo pa vsakega člana onih krajevnih drueštev, da naj ta pravila že danes pazno prečita, in in izstriže, da se bo lahko sleherni še pred poslovanjem tega oddelka podučil o glavnih stvareh itd s prvim jan, j po Ž90. — $120. — $150. ali $180. — bolniške podpore na leto; iz centralnega bolniškega s'klada »c bo pa plačevalo $273. — podpore na leto za eno in isto bolezen. Ali ni to velika razlika? Marsikdo bo pri tem rekel "Da, pri našem društvu se plačuje samo 50c za ta sklad; za central bolniško podporo pa znaša redni mesečni asesmient 75c, ali za $3. — več na leto. Dobro! Naj nam dokaže in pove eno samo tako društvo, če izhaja na leto s tem ases.? Če bi društva ne prirejala veselic in piknikov, bi imela tudi v obče primanjlkljaj v bolniškem t&ladu. Glavno je pa pri teh prireditvah, da vsak član, ki se udeleži dveh društvenih veselic gotovo zapravi in potroši $3. — skupaj ali še več. Kdo je torej na boljšem! Sploh 'bodo pa prišle kmalu društvene veselice in pikniki z dnevnega reda, ker postava ne dovoljuje več ob nedeljah točiti opojnih pijač. Pokalic, "near" pive in sode pa naši že- Subrate tajnike krajevnih društev iodci niso navajeni; torej bo kne-pa prosimo, da naj ta pravila pre- i0 vsako tako društvo več koristi črtajo na prihodnji mesečni seji, in dobfčka, če bo imelo na pravi ali pa na seji meseca januar j a^gf||jgM Ne samo ona društva, ki so se že prijavila za ta oddelek, tudi ona društva, ki se mislijo morda len način urejeno zavarovanje čla* nov proti bolezni, namreč v central. skladu pri K. S. K. J. To smo le mimo grede omenili temu oddelku še priktapiti, naj j m upamo, da nam bo sleherni u pazno preštudirajo označena pra- radnik tudi največjega krajevne vila, da bodo uvidela glavne toč--ke, predpise in koristi central. ga društva pritrdil. <'e v.poštevamo društvene vese- boln. oddelka. Morda jih bo ta ali j lice, četudi so doforo obiskovane, drugi odstavek napotil, da bodo j moramo pomisliti, da ima največ tudi glasovala za pristop v ta od- i dobička od njihh lastnik dvorane, delek. Za sestavo teh pravil je rabil tozadevni odbor dva dni. Morda se je še kako važno točko izpustilo? Glede tega je bil ta odbor ali najemnik piknikovega prostora. V takih slučajih se prodaje najcenejšo vrsto piva samo, da pade več dobička v gostilničarjev žep. Člen A. Uvedba central, bolniškega oddel ka in poslovanje istega. Točka 1. Glasom sklepa XIII. konvencije KXK.J. se je uvedlo pri tej Jednoti centralni bolniški oddelek, kojega poslovanje naj sei prične s 1. januarjem 1918. 2. V ta oddelek lahko pristopi vsako krajevno društvo K. S. K J. in sicer le z vsemi svojimi člani in članicami, ali celo društvo. Posameznih članov se ne sprejema v ta oddelek. 3. Pri onih moških društvih, kamor spadajo tudi ženske, morajo tudi iste pripadati v central, bolniški oddelek. Razveljava točke 199 starih Jed-notinih pravil. 4. Na podlagi uvedbe central nega bolniškega oddelka se s tem razveljavlja in prekllcuje dosedanjo točko 199 Jednotinih pravil, označeno v členu XXXIX na strani 87. Označena točka za izplačevanje bolniško podpore za o-nemoglost in dolgotrajne bolezni velja še samo za ona krajevna društva, ki ne spadajo, ali ki ne bodo spadala v central, bolniški oddelek K. S. K. J. in imajo članstvo še posebej v tem skladu zavarovano. Člen B. Pristopnina in redni bolniški asesment. 5. Vsak član ali članica krajevnega društva mora plačati $2.00 (dva dol.) pristopa za ta oddelek, ali za bolniški Jednotini sklad in sicer se naj plača ta znesek ob času pristopa. G. Redni bolniški asesment znata za člana ali iManico 7f>c na mesec. 7. V slučaju, da bi 1a asesment ne zadostoval, ima glavni tajnik K. S. K. J. pravico istega povišati, ali pa razpisati posobni asesment v svrho pokritja deficita v centralnem bolniškem skladu. Člen C. Bolniška podpora. 8. Bolniška podpora znaša $1.00 (en dolar) dnevno in sicer za dobo 0 (šestih) mesecev, ali /.a pol leta ako član boleha še dalje, dobiva še za nadaljnih (i mesecev, ali še za drugo polovico leta bolniško podporo in sicer po 50c (petdeset c) na dan, tako, da znaša skupna bolniška podpora $273.00 letno. 9. Pripomniti je pa, da se plačti je članom in članicam za ENO iN ISTO BOLEZEN samo ENO leto bolniško podporo kakor gori označeno in ista ne sme presegati skupnega zneska $273.00. 10. Ako član zboli po preteku enega leta za kako drugo bolezni jo, ki ni s prvo nič v zvezi, je o-pravičen do nadaljne podore. Člen D. Doba bolezni za katero se plačuje podpora. 11. Za bolezni, ki trajajo manj kot 7 (sedem) dni se NE plačuje nikake podpore; če pa boleha član (ica) 7 (sedm) dni ali VEČ, se mu izplača podpora in sicer od dneva, ko se je bolnik pri društve nem tajniku bolnega naznanil bodisi že ustmeno, ali pismeno. Pri pismenih naznanilih se vpošteva vedno datum poštnega pečata na dopisnici, ali pismu. 12. Bolniška podpora teče do dneva okrevanja, ali zdravljenja, ki ga je zdravnik na bolniškem listu označil. Vendar se pa za ZADNJI dan oziroma za dan okrevanja NE izplača nobene bolniške podpore. ČLEN E. Kaki člani so opravičeni do boln. podpore? 13. Bolniška podpora se izplača le članom, ki se ravnajo natanko po navodilih zdravnika in ki potrebujejo zdravnika in njegovo Člen F. Kedaj so opravičena društva in čl&ni do bolniške podpore? 14. Pri vsakem krajevnem društvu, ki pristopi v ta oddelek se prične z izplačevanjem centr. bolniške podpore še-le po preteku 3 (treh) mesecev od dneva pristopa v ta oddelek. To velja tudi za vsa ona društva, ki so se že 1. jan-1918 priglasila za ta oddelek. 15. Člani(icc) so opravičeni do bolniške podpore po preteku 90 (devetdeset) dni od dneva pristopa v društvo in Jednoto. 16. Vendar sc ne izplačuje čla-nom(icam) bolniške podpore, ki tokom 6 mesecev, ali poprej kot do (i mesecev po pristopu v društvo in Jodnoto bolehajo na revmatizmu. ČLEN G. Za kake bolezni se ne plačuje bolniške podpore? 17. Bolniške podpore se ne plačuje za spolne bolezni (sifilis in kapavico), za bolezni (poškodbe), ki nastanejo vsled lastne krivde, ali v pijanosti, tepežu, ali pri štrajkarskih nemirih, za bolezni, ki nastanejo vsled poskušenega samomora in za bolezni, ali bolezen, katero je član pri vstopu v društvo in Jednoto pri zdravniški preiskavi zamolčal. 18. Bolniške podpore sc ne izpla. ča dalje za bolezni, ki izvirajo iz bolezni, ali so posledica iste bolezni, za katero je član že prejel enoletno pedporo. Bolezni, ki so v ave/i z drugo in izvirajo iz prejšnje, se smatra za eno in isto bolezen, za katero se plača le eno l^tijp podporo. 19. Članice ne dobivajo nobene podpore za bolezni, ki nastanejo ,ob času mesečnega čiščenja in ne za bolezni, izvirajoče iz nosečnosti. ' ' Člen H. 1 "Bolniška podpora porodnicam 20. Članica je opravičena do (lolnlške podpore 30 (trideset) dni po porodu; ako pa slučajno zboli taka članica po porodu vsled kake druge naravne bolezni, ki nima nobenega stika s porodom, jc o nravičena že 14 dni po porodu do bolniške podpore. Člen I. Naznanila bolezni in okrevanja. 21. Ko zboli član(ica), se mora TAKOJ naznaniti pri tajniku društva in pri zdravniku, bodisi že tistmeno, pismeno, ali pa po kaki drugi osebi. Tako se mora član (iea) tudi takoj naznaniti pri tajniku in zdravniku ko ozdravi. Člen J. Bolni člani na potnih listih. - 22. Član na potnem listu, ali živeč izven društvenega sedeža, katerega sc radi oddaljenosti ne more v bolezni nadzorovati in obiskovati in ki ni društvu nič na dolgu, je opravičen do bolniške podpore, če se ravna po tozadevnih predpisih. 23. Svojo bolezen mora naznaniti društvenemu tajniku pismenim potom, tako tudi ko okreva; v bolezni se mora posluževati kakega postavno potrjenega zdravnika. 24. Ko tak član zopet okreva, mora poslati društv. tajniku od bližnjega notarja ali mirovnega sodnika (Justice of the Peace) pravilno potrjeni bolniški list, katerega je prejel od društva; druga potrdila in zdravniška spričevala sd neveljavna. 25. Ako se nahaja član na potnem listu v kakem mestu, ali naselbini, kjer že obstoji kako krajevno društvo K. S. K. J. spadajoče v centralni bolniški oddelek, MORA prestopiti k onemu društvu, drugače NI v slučaju bolezni opravičen do bolniške podpore; za tak prestop naj se mu NE računa cd strani društva nobenih prispevkov. Člen K. Umobolni člani. 26. Člani(ice) dokler se nahajajo v kakem zavodu za umobolne, ali v norišnicah, NISO opravičeni do bolniške podpore in zato tudi NE vplačujejo asesmenta za ta sklad. Člen L. Člani v bolnišnicah. 27. Ako mora iti kak član vsled kake hude bolezni, ali vsled določbe zdravnika v kako bolnišnico, naj se to pravočasno naznani društv. tajniku; tako naj član tudi precej tajniku naznani, ko pride iz bolnišnice. Vsak bolnik mora ubogati zdravnika, če ga hoče poslati v bolnišnico, drugače NI opravičen do bolniške podpore. ( 28. Bolniški nadzorniki ali odborniki niso prisiljeni takega člana v bolnišnici obiskovati in podpisovati bolniške liste. Ko tak član okreva, naj preskrbi od vodstva bolnišnice oziroma od zdravnika potrdilo na bolniškem listu, koliko časa se je član nahajal v| bolnišnici iu za kako boleznijo je bolehal. deležni« a mu je društvo podporo kljub vsemu temu pripoznalo. Sestavljeno in predloženo gl. odboru K. S. K. J. v pregled In odobritev. Joliet, 111. dne 2L in 22. novembra 1917. ODBOR ZA SESTAVO TEH PRAVIL: Dr. M. J. Ivec Ivan Zupan, Anton Fritz. Pregledano in potrjeno. Paul Schneller, gl. predsednik K. S. K. J. Josip Zalar, gl. tajnik K. S. K. J. Listnica uredništva. Člen M. Nadzorovanje in obiskovanje bolnikov. 29. Društv^ določa bolniške nadzornike, ki naj bolnega člana najmanj 3krat (trikrat) na teden obiskujejo in na bolniškem listu označijo, kako so našli bolnika in če je vreden podpore? O tem morajo poročati na prihodnji seji. 30. Vsak bolniški nadzornik je dolžan in primoran takoj PRVI dan obiskati bolnika, ko je prejel cd društvenega tajnika poziv za to. Ako slučajno bolniški nadzornik na noben način in vsled važnega zadržka ne more obiskati bol nega člana, naj si določi in poišče namestnika, ki je tudi član društva in K. S. K. J. in naj to takoj tudi društvenemu tajniku naznani. 31. Kdor iz lastne krivde, ali zanikrnosti zanemarja obisokova-nje bolnikov, zapade kazni, ka-koršno mu društvo določi. 32. Vsak bolni član mora biti najmanj DVAKRAT v tednu od zdravnika pregledan. 33. Ako društvo dvomi o zmož nosti in vestnosti zdravnika, ki rdravi bolnega člana, lahko društvo izbere in eloloči kakega drugega izkušenega zdravnika za njegovo preiskavo in zdravljenje. 34. V naselbinah, kjer je to mogoče, naj si izbere in določi društvo dva. ali tri zdravnike; potem gre lahko član h kateremu zdrav- Andrejček, Eveleth, Minn. Ker je došel vaš obširen dopis za to številko prepozno ga bomo priobčili prihodnjič; kakor vidite smo bili ta teden z naznalili in dopisi precej dobro obloženi. Pozdrav! Slovenka, Chisholm, Minn. Da, varno, dobro in umestno jc tudi za tu živeča inozemska dekleta, da vzamejo državljanski papir. Prvi papir še sedaj 4ahko dobite, če ste dopolnila že 18. leto; dve leti zatem pa naredite prošnjo za drugega; vsega skupaj morate živeti neprestano 5 let v Združenih državah. — V Chicagu je vzelo zadnje dni več domoljubnih in zavednih Slovenk prvi državljanski papir. Živela vaša zavednost! in naj bi se rojaki in rojakinje širom A-merike od vas in od teh Slovenk učili, kako živa potreba je, da človek ljubi to zemljo v kateri živi in od katere živi. Pozdrav! T. Roosevelt proti socijalistom. Bivši predsednik Theodore Roosevelt, ki je znan tudi kot izboren politik, pisatelj in časnikar je priobčil dne 26. novembra t. 1. v listu "The Kansas City Star" kratek in jedrnat članek, s katerin' je malo posvetil tudi ameriškim socijalistom. Ta članek je posnel dne 27. novembra tudi chikaški dnevnik "The Daily News" in se glasi v prevodu sledeče: "Ameriška socijalistična stran-niku hoče. Zdravniki, ^ ka> postala sedaj pravi germani- K. S. K. J. imajo prednost. Člen N. . Bolniški listi in nakaznice. 35. Društvo mora vporabljati le bolniške liste in nakaznice, katere je prejelo od Jednote. 36. Vsak bolniški list je veljaven samo za 30 (trideset) dni in se mora po preteku 30 dni istega zirani privesek pruske militarist i-čne in kapitalistične avtokracije Hohenzollercev. Vsi pošteni socijalni reformatorji so že to stranko zapustili, k tej stranki naj bi ne pripadal več ni jeden domoljuben Američan. Ta stranka je edino le v pomoč kapitalistom in militaristom Hohenzollerske stranke na Ncm- 30 dni bolniške podpore. 37. Vse bolniške liste in nakaznice se mora takoj po obdržani seji društva pravilno izpolnjene in potrjene od društev, odbora poslati VRHOVNEMU ZDRAVNIKI1 K. S. K. J. v pregled in odobritev. Listine, ki bi ne bile v poslane vrhovnemu zdravniku 30 dni po ozdravljenju, ali okrevanju člana, se ne smatra več veljav nim. 38. Ko vrhovni zdravnik bolniški list pregleda, mora istega takoj oddati na glavni urad Jednote, nakar gl. tajnik nakaže potom čeka bolniško podporo na ime člana in društvenega zastopnika 39. Vrhovni zdravnik je opravičen do 15 centov za pregled vsakega bolniškega lista, kojo svoto sc mu izplača iz upravnega sklada tega oddelka. , Člen O. Kazni za prestopke bolnikov. 40. Ako kak bolnik opravlja brez zdravniškega dovoljenja za časa bolezni bodisi že doma, ali izven doma kako delo, ki škoduje njegovemu zdravju, izgubi vse pravice do bolniške podpore za isto bolezen. 41. Ako bolni član med boleznijo obuskuje gostilne in druge javne prostore, kjer se toči opojno pijačo, se mu za vsak tak slučaj odtegne TRIDNEVNO bolniško podporo. 42. Ako je, ali ako bi kak član (ica) hotel na kokoršenkoli že neopravičen način, ali s simuliranjem bolezni prejeti bolniško podporo, zapade tak član kazni sus-pendacije. 43. Društvo mora Jednoti povrniti bolniško podporo iz svoje lastne blagajne, če jo pripozna suspendiranim članom, ali tistim, ki je NISO bili v smislu teh pravil obnoviti. Na en bolniški list se ni-jSkem Ta stranka je hud sovražnik kakor NE izplačuje več kot za združenih držav in izdajalka svo- i bodnega gibanja po vsem širnem svetu. Vodje te stranke so pripadniki inozemske avtokracije in bi radi dosegli mir, ki bi donašal ogromne koristi pruski avtokraciji. Ti (socijalisti) držijo, oziroma stoje na strani boljševikov, kojih početje je pretvorilo sedanjo Rusijo v zasmeh; kojih početje je v zvezi z despotizmom in v nasprotju s svetovno svobodo. Kakor je reakcionarec sklepno najhujši sovražnik družabnega reda, kakor je brezvestnež in gra-bežljivež najhujši sovražnik lastnine, katero lastujejo pošteni in marljivi ljudje, takšen je tudi a-narhist in hud socijalist, koja dva vporabljata na podlagi njune doktrine tudi vsa sredstva, ki vodijo do anarhije. Tako so tudi člani zveze I. W. W. in nepremišljeni profesijonalni pacifisti največji sovražniki svobode, prave demokracije in pravičnosti. Lahko umevamo torej, čemu so ti možje v sedanjih resnih časih tudi pri nas dvignili svoje roke z grdim orožjem nemških intrig (spletkarij). Germanski mojstri smatrajo vse take ljudi dobrodošlim, neoziraje se na njih nominalne diference; združeni v hudobni zvezi so ameriški socijalist i navadni podrepniki nemških nakan. Nemški vladarji ki teptajo doma po socijalistih, ki potiskajo k tlom delavske organizacije in zapirajo vodje demokratske misli, imajo na zvit in prebrisan način koristi, ker hočejo takim ljudem (socijalistom) v drugih državah pomagati, ki hočejo v imenu soci-jalnega preobrata zavreči vsakemu človeku zajamčeno svobodo; prav za radi tega so socijalisti leva zavezniška roka tiranstva in despotizma." ♦♦MIMMMmi wrM l K. S. K. ■iKy1; Jednota Ustanovljena v Jolietu, HL, dne 2. aprila 1894. Inkorporirana v Jolietu, državi Illinois, .dne 12. januarja, 1898. GLAVNI IftAD: JOLIET, ILL. T*Ufoa 104« od ustanovitve do 1. novembra 1917 skupna izplačana podpora $1,314,731.79 GLAVNI URADNIKI: Predsednik: Paul Schneller, 6202 St Clair Av«., Cleveland, Ohio. I. Podpredsednik: Joseph Sitar, 805 N. Chicago St., Joliet 111. II. Podpredsednik: Anton Grdina, 6127 St Clair Ave., Cleveland, Ohio. Glavni tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago St, Joliet, 111. Pomožni tajnik: Josip Rems, 2827 Pntnam Ave., Brooklyn, N. T. Glavni blagajnik: John Grahek, 1012 Broadway, Jolist, 111. Duhovni vodja: Rev. Jak. Černe, 820 New Jersey Av«., Sheboygan, Wis. Pooblaščenec: Martin Muhič, box 587, Forest City, Pa. Vrhovni zdravnik: Dr« Martin Ivec, 900 N. Chicago St., Joliet, I1L NADZORNIKI: Josip Dunda, 704 Raynor Ave., Joliet, 111. Geo. Thomas, 904 East i* St, Pueblo, Colo. John Povsha, 811 — 8. Ave., Hibbing, Minn. Frank Petkovšek, 720 Market St, Waukegan. 111. Frank Frančič, 420 — 4. Ave.. Milwaukee, Wis. POROTNI ODBOR: Mihael Kraker, 614 E. 8. St., Anaconda, Mont Geo. Flajnik, 4413 Butler St., Pittsburgh, Pa. Anton Gregorich, 2112 W. 28. St, Chicago, 111. PRAVNI ODBOR: Joseph Russ, 6619 Bonna Ave., N. E., Cleveland, Ohio. John Dečman, P. O. Forest City, Pa. Frank Plemel, Rock Springs, Wyo. UREDNIK "GLASILA K. S. K. JEDlgOTE": Ivan Zupan. 1951 W. 22nd Place, Chicago, 111. Telefon pisarne« Canal 2487. Telefon stanovanja: Canal 6306. Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednota naj se pošiljajo na glavnega tajnika- JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111., dopise, društvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa na: "GLASILO K. S. K. JEDNOTE", 1951 W. 22nd PL, Chicago, 111. IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA K. S. K. J. V POJASNILO. Krajevnim društvom, ki so mi pisala za knjige (cash books) tajnika in blagajnika, tem potom naznanjam, da ravno sedaj knjig nimam na rokah, toda so v tisku in kakor hitro bodo gotova, jih hočem društvom odposlati. Ravno tako je radi mesečnih poročil. Kolikor sem imel poročil v zalogi so vsa pošla in v delu so nova. Tekom tega meseca bodo nove tiskovine dogotovljene in takoj ko jih dobim, pričnem z razpošiljatvijo istih na vsa krajevna društva. Prosim torej nekoliko potrpljenja. Z bratskim pozdravom sem Vam udani sobrat, Jos. Zalar, gl. tajnik. Joliet, 111., 1. dec. 1917. SUSPENDOVANtf DRUŠTVO. Društvo Marije Pomagaj št. 79, K. S. K. Jcdnote, Waukcgan, Illinois, suspendmio dne 1. decembra 1917, vsled prestopka pravil člen XVI, točka 126, stran 52. Za glavni urad K. S. K. Jednote: Josip Zalar, gl. tajnik. Joliet, 111., 1. dec. 1917. PRISTOPILI ČLANI. K dr. sv. Jožefa št. 2 v Joliet, 111. Ccrtf. štev. 2251G — Balaich Marko, roj. 94, r. 24, $1000. Sprejet 4. novembra 1917. Društvo šteje 415 članov(ic). K dr. sv. Cirila in Metoda št. 4 v Tower, Minn. Certf. štev. 22517 —Oblak Josip, roj. 88, r. 30, $1000. Sprejet 4. novembra 1917. Društvo šteje 101 članov (ic). K dr. sv. Družine št. 5 v La Salle, IU. Certf. štev. 22518 — Žust Karol, roj. 01, r. 16, $1000. Cert. štev. 22519 — Banko Matevž, roj. 01, r. 16, $1000. Cert. štev. 22520. — Smešnik Anton, roj. 89, r. 29, $500. Spr. 4. nov. 1917. Dr. šteje 144 članov (ic). K dr. sv. Jan. Krstnika št. 14 v Buttc, Mout. Cert. štev. 22581 — Sneler Jurij, roj. 80, r. 38, $1000. Sprejet 14. nov. 1917. Društvo šteje 191 članov (ic). K dr. sv. Vida št. 25 v Cleveland, Ohio. Cert. štev. 22522.— Opalek Anton, roj. 01, r. 16, $1000. Sprejet 3. nov. 1917. Društvo šteje 525 članov (ici. K dr. Marije Device št. 33 v Pittsburg, Pa. Cert. štev. 22523 — Denič Nikolaj, roj. 88, r. 29, $1000. Sprejet 12. nov. 1917. Društvo šteje 170 članov(ic). } K dr. sv. Alojzija št. 42 v Steelton, Pa. Cert. štev. 22524 — So-star Tomo, roj. 95, r. 22, $1000. Sprejet 15. nov. 1917. Društvo šteje 131 članov (ic). K dr. sv. Cirila in Metoda št. 45 v E. Helena, Mont. Cert. štev. 22525 — Golac Nikolaj, roj. 94, r. 23, $1000. Sprejet 14. nov. 1917. Društvo šteje 56 članov(ic). . , K dr. sv. Jožefa št. 53 v Waukegan, 111. Cert. štev. 22526 — Trček Peter, roj. 88, r. 29, $500. Sprejet 11. nov. 1917. Društvo šteje 204 članov (ic). K dr Srca Jezusovega št. 54 v Chisholm, Minn. Cert. štev. 22541 — Funtik Matije, roj. 98, r. 20, $1000. Sprejet 21. nov. 1917. Društvo šteje 70 (članov(.ic). K dr sv. Jožefa št. 57 v Brooklyn, N. Y. Cert. štev. 2252/ — Marincel Mihael, roj. 85, r. 33, $500. Sprejet 3. nov. 1917. Društvo šteje 143 članov (ic). „ y K dr Vit sv Mihaela *št. 61 v Youngstownu, Ohio. Cert. štev. 22540 — Penič Čandor, roj. 89, r. 28, $1000. Sprejet 18. nov. 1917. Dr. šteje 139 članov(ic). K dr sv Vit sv. Mihaela št. 61 v Youngstown, Ohio. Cert. stev. 22540 — Penič Šandor, roj. 89, r. 28, $1000. Sprejet 18. nov. 1917. Dr. šteje 208 članov(ic). K dr sv Petra in Pavla št. 89 v Etna, Pa. Cert. stev. 22529 — Frketič Ivan, roj. 79, r. 39, $1000. Sprejet 15. nov. 1917. Društvo šteje 161 članov(ic). _ Vi K dr. sv. Petra in Pavla št. 91 v Rankin, Pa., cert. st. 22530. -Levak Vinko, roj. 1876; R. 41; $1000. Sprejet 11. nov. 1917. Društvo šteje 129 članov (ic). , ■ ~ . K društvu sv. Cirila in Metoda št. 101 v Lorsim, O. Qert. stev. 22531. _ Bombač Josip, rojen 1900; R. 18; $1,000. Sprejet 4. nov. 1917. —Društvo šteje 58 članov(ic). . . ^ _ K društvu sv. Družine št. 109 v Ahqurppa, Pa cert. a^. 22532. - Kotar Josip, rojen 1893; R. 24 ; $500. Sprejet 11. nov. 1917. Dni- štvo šteje 45 članov(ic). w• & društva sv. Cirila in Metoda št. 144, Sheboyfcan, Wis., cert. 8385 Dru- št. 22533. — Vlašiček Max, rojen 87; R. 30; $500.00. Sprejet 4. nov. 1917. Društvo šteje 123 clanov(ic). K društvu sv. Valentina št. 145 v Beaver Falls, Pa., cert. štev. 22534. — Cavrk* Nikolaj, rojen 1888; R. 29; $1,000. Sprejet 11. nov. 1917. Društvo šteje 33 članov (ic). K druStvu sv. Mihaela št. 163 v Pittsburgh, Pa., cert. št. 22535. — Kljunič Tomaž, rojen 1606; R. 22; $500.00. — Cert. Štev. 22536— Stranj gar Ivan, rojen 1885; R. 32; $1,000. — Cert štev. 22537—Hor- i vrat Gregor, rojen 1882; R. 36; $1,000. — Cert. štev. 22538—Rudar Ignac, rojen 1881 ;'R. 37; $1,000. — Cert. štev. 22539—Belanič Ivan, rojen 1879; R. 38; $1,000. Sprejeti 11. novembra 1917. Društvo šteje 55 članov(ic). y PRISTOPILE ČLANICE. K društvu Marije Sedeta žalosti št. 50 v Allegheny, Pa. — Cert. stev. 8369»—Jagetič Barbara, rojena 1895; R. 23; $1,000. Sprejeta 23. nov. 1917. Društvo šteje 291 članov (ic). K društvu Viteei sv. Mihaela št. 61 v Youngstown, Ohio. — Cert. štev. 8391—Penič Barbara, rojena 1894; R. 23; $1,000. Sprejeta 18. nov. 1917. Društvo šteje 138 članov(ic). K društvu Marija Poma»gaj št. 78 v Chicago, 111. — Cert. štev. 8370—iZabukovec Antonia, rojena 1900; R. 18; $1,000. Sprejeta 18 nov. 1917. Društvo šteje 210 clanov(ic). K društvu Marija Čistega Spočetja št. 80 v So. Chicago, 111. — Cert. štev. 8371—Gradišar Terezija, rojena 1901; R. 16; $1,000. — Cert. štev. 8372—Jurinčic Katarina, rojena 1901; R. 16; $1,000. — Cert. štev. 8:373—Levk Marija, rojena 1901; R. 17; $1,000. Sprejete 18. nov. 1917. Društvo šteje 158 članov(ic). K društvu Marije Sedem Žalosti št. 81 v Pittsburgh, Pa. — Cert. ZL 8374—JCralj Marija, rojena 1901; R. 16; $1,000. Sprejeta 25. nov. 1917. Društvo šteje 153 članov(ic). K društvu Marije Čistega Sipočetja št. 85 v Lorain, Ohio. — Cert. št. 8375—Černe Marija, rojena 1876; R. 43; $1,000. Sprejeta 11. nov. 1917. Društvo šteje 45 članov(ico). K društvu sv. Fred. Baraga št. 93 v Chisholm, Minn. — Cert. št. 8376—Yorku, kamor je bil Vesley poslal dva presbitera in enega su-perintendenta- Pogostni shodi na prostem so vlekli, nase ljudstvo odpovsod. Nauki Metodistov so nekak o-krajšek qpiskopalnih "39. členov". Vesleyeve pridige in njegove "pripomnje o iN o ve m zakonu." Oni pripoznavajo prostost volje, v kolikor izzivlje prostost milost izveličanje. Dalje verujejo v Prva in oefstareiša domača tvrdka F. Kerže Co- 2711 So. Millard Ave. Chicago Kil. Vse delo in blago garantirano. — Ceniki zastonj. kV v\\\w\\\\\\\w\x\\\\\x\\x\xx^ \\\\\\\\\ww k\\\\\V Telefon: Canal 80 Martin Nemanlch j - SLOVENSKA GOSTILNA IN RESTAVRACIJA 1900 W. 22nd S t, vogal So. Lincoln St, Chicago, III. Rojili Slovenci vedno dobro došli! TELEFON CANAL 6027 Frank Grill's Dairy Prva slov enako-hrvaftka MLEKARNA 1818 W. 22nd Street Chicago, Illinois. Se priporoča slovenskim in hrvaškim gospodinjam slovenske chikaške naselbine. Mleko razvažam strankam po hišah točno vsak dan. Z velespoštovajem Frank Grill, slovensko-hrvaški mlekar Kadar potrebujete nova druttvena pravila, koverte. vabila in vstopnice ia veaellca, ali kake druge tiskovine, obrnile Pozor gg. tajniki krajevnih društev! _ ixdeiana pi . eb i« na največjo slovansko nnljsko tiskarno v Ameriki, aa NARODNO TISKARNO, 2141-50 Blue Island Ave., Chicago, III. Ta Vam bode Ugotovila vse tiskovine v popolno cadovoljnoet glede eene točnosti in okusnega dela. Osobito Vam priporočamo selo pripravne Vplačilne knjižice za člane in članiee, izdelane v malem Up nem format« in trdo vezane. Palje imamo v zalogi zelo prikladne Nakaznice za blagajnike ta izplačevanje bolniike podpore in drugih izdatkov, Ur Po-botnice. Tiskane imamo tudi Bolniške llsU, večje in manjU ia posebne pole za vodstvo članov, da se ima na podlagi teh pol lakke vedae aa-Unčcn pregled ŠUvila članov po ekladik, ali raaredik. iT Na zahtevo poiljemo vsakemu drnfevu vzorec goclaavedsalk tlako vin na ogled brezplačno! Oi'OMBA: V naii tiskarni se tiska "Olaailo K.. S. K. JedneU". JJ in prosto milost, v hipno izpoznanje greha in v zavest hipnega prenov-Ijenja duše. Nauk o popolnosti veli, da je Človeku dano doseči tako zedinjenje s Kristoni, da ne more več svojevoljno grešiti. Tudi priznavajo sv. Trojico, nauk o odrešenju ter verujejo v vice in pekel, v navdihnjenje in avtoriteto sv. pisma ter v popolno izprijenost človeško. Zakrament svetega krsta dele s škropljenjem. Kar se tiče obhajila, verujejo z Anglikanci vred, da je Krist le duhovno pričujoč. Vsaki cerkvi se vrše četrtletne konference. Na vsakoletni zbor imajo priti vsi popotni ali potovalni pridigarji posamezne cerkve. Na občnem zboru pa se shajajo različni zastopniki sosednjih konferenc vsako četrto leto. Ta čbor ima postavodajno in sodnij-sko oblast, izvoli dosmrtne škofe in druge glavne uradnike, napoveduje nove konference in o-skrbuje splošne eerkvene zadeve. V njem sede pastor pa zastopniki cerkva. — Tako v Ameriki. Na Angleškem je konferenca poglavitni zbor, ki nasleduje v najvišji oblasti Janeza Vesleya. Škofov nimajo nikakih. Bogoslužje vodijo krajevni in potovalni pridigarji s svojimi pastorji. Metodisti so skoro najbolj čudna sekta prote-stantovska. (Dalje prihodnjič). s! R. Kirby, Frank Gouze, f predsednik blagajnik MINERS STATE BANK} Chisholm, Minn. | se vam uljudno priporoča za vse bančne | posle, kakor: čekovni promet, hranilne ;t; ulpge in zavarovalnino. £ Banka je pod strogim državnim nad- | zorstvom in vaše uloge so pri nas absolutno varne. Plačujemo po 3% obresti od hranilnih ulog AMER1ŠKO-SLOVENSKA PRATIKA ZA LETO 1918 je izšla. Med drugim vsebuje tudi velevafcne najnovejše DELAVSKE ODŠKODNINSKE POSTAVE za vsako državo posebej.-^Cena s" poštnino 15c. Naročite »takoj. PRATIKA PUBLISHING CO., 45 Vesey St., NEW YORK, N. Y. Ne strašite se! Vaš denar je varen! če tudi je razglašena vojna, se vlada ne bode polastila Vašega denarja, naloženega na banki. Tako izjavlja predsednikova vojha proklamacija. Kar je Vaše, je torej Vaše in ostane Vaše; nihče nima pravice do Vaše lastnine, dokler se Vi zadržite mirno in ne rujete zoper našo državo. 3% obresti na hranilnih ulogah 3% Obresti ako nedvigtjjene, se pripišejo h glavnici in se tako zopet obrestujejo. Pri nas bodete vedno dobro in uljudno postrežem po svojem rojaku. Naša banka j a pod nadroratvom' vlade Združenih držav in članica Federalnega rezervnega sistema. Denarja v stari kraj * am sedaj ne svetujemo pošiljati, tudi ne po brezžičnem brzojavu, ker so razmere preveč nestanovitne. Oddajamo v najem varnostne Skrinjice po $8.00 na leto za shranjenje vrednostnih papirjev in listin, kjer je potem isto varno pred ognjem in tatovi. Poslopje, kjer so naši uradi, je naša lastnina. Naše banka ja depozitni urad sa mno poštno hranilnico, ca motto Joliet, sa okraj Will, aa državo Illinois in sa vlado Združenih držav. Odprto vsaki dan, razun nedelj in praznikov, od 9. dop. do S. pop. The Joliet National Bank JOLIET, ILLINOIS Kapital $150,000. Rezervni sklad $360,000. M zapovedi vere. potovanju ob postnih dnevih, naj Btit*ke rodove v puičavi, da bi ne (Konee.) Mohamedanska vera je sploh podobna človeku, ki pobožno o-brača oči proti nebu, obenem pa boža in gladi svoje strasti; ki desnico deli miloščino, z levico pa davi in kolje. Tako je delal prerok in tako delajo Se vedno nje govi verniki. Zapovedaval je miloščino, zraven pa je bil neusmi Ijen kot najhujša zver. Kmalu v začetku Mohamedo vega prerokovanja se bere vne-bovpijoča pregreha v njegovem življenju. Amsa, hči juda Mievar-ja iz rodu Šatemi, je dražila svoje domače zoper mohamedance. Najbolj pa je preroka peklo to, da se je Amsa iz njega norčevala. Mohamed torej zapove Omejru, ki je bil tudi iz rodu Šatemi, pa že mohamedan, da naj Amso skrivaj umori. Omejer se po noči priplazi v nje šotor, in ko Amsa doji svojega otroka, jo nenadoma napade in z mečem prebode. Med ' molitvijo zjutraj Mohamed vpraša Omejra: "Ali si jo umoril t" — "Sem jo," odgovori Omejer, "pa se bojim, da bi se mi zato kaj hudega ne pripetilo." — "A, kaj, zavrne ga prerok, "ni vredno, da bi za to le enkrat dve kozi poskočili." Ta surov odgovor po tako groznem hudodelstvu mobame-danski pisci še poveličujejo in je pri njih prišel celo v pregovor, kadar hočejo pokazati, da kaka Btvar še besede ni vredna. Lep zgled usmiljenja do bližnjega od njega, ki zapoveduje desetino od miloščine od pravičnega dobička in peti del vbogajme od uropane-ga blaga! .4. Post. — Četrta poglavitna dolžnost mo-haniedanske vere pa je post meseca ramazana. Ta celi mesec je vernikom strogo prepovedana vsaka jed, vsaka pijača in celo voda, in sicer od solnČnega vzho da do soinčnega zahoda. Najhujše pa je za pravovernega moha meda na, kadar je ta mesec v poletnem času, kar pa se večkrat zgodi, ker pride vsako leto deset dni prej^ mohamedani namreč štejejo mesece po luni. Ko solnce zaide, se da znamenje navadno s strelom, vsaj tako je v Carigradu, da je post za isti dan končan. Razume se, da vse, mlado in sta ro poseže po jedi in pijači in prave gostije se začno in trajajo vso noč. "Jesti in piti vam je pripu »ceno,,, pravi koran (p. 2) "do tistega časa, ko se toliko zdani, da je mogoče ločiti belo nit od čr ne. Potem pa bodite tesč do noči, med dnevom pa zbrani v molitvi To je zapoved Gospodova, ki jo nalaga ljudem zato, da se ga boje. Duh postečih ust je Bogu prijetnejši, kot duh lepo dišečega balzama." Ta mesec so mohamedanom prepovedana tudi kopališča, vsako maziljenje in vsaka raba di -šav in tudi kajenje med dnevom, kar je za mnoge najhujši post. Ko se solnce bliža zahodu, vsa moha-medanska kri oživi in vse pripravlja večerjo. Revnejše ljudstvo v Carigradu kar na ulicah kuha in peče in kar smešno je, kadar vidiš vojaka na straži, ki v eni roki vrti cigareto, v drugi pa ko« kruha in žalostno ogleduje solnce, kdaj bo zašlo. Za vedno pa je vernikom prepovedana svinjina, in izmed divjačine zajec, kakor tudi meso vsake zadušene živali. Izmed pijač pa se mora vsakdo zdržati vina, kar prerok kaj lepo razlaga s svojo prikaznijo. Ko je bil zaraak -njen v sedma nebesa, popelje ga angel Gabrijel pod nebeško drevo, drevo učenosti, obdano od nebeške svetlobe, obkoljeno od množice angelov. Izpod korenin tega drevesa izvirajo štirje studenci. Prvi jte studenee močnega vina, drugi sladkega medu, tretji čistega mleka, četrti pa bistre in hladne vode. Angel mu poda tri kozarce, vsi so iz dragih kamenov Prvi je iz demanta, drugi iz sa-fira, tretji pa iz rubina; prvi je poln medu, drugi mleka, tretji pa vina. "Pokusil sem prvega," Pravi prerok, "izpil sem drugega, in ko me angel Gabrijel vpraša, nakaj da ne pijem iz tretjega, «em odgovoril: 'Moja žeja je u-gašena.' — 'Bog bodi zahval jen,' Ogovori Gabrijel, 'ker si izbral pravo pijačo za islamsko naravo'. — Vam, ki verujete, vam je za-post, kakor je bil zapo- vašim prednikom," opomi-svoj« (p.'2.), 44 va- rujte se, da ga ne prelomite. In če je kdo izmed vas bolan ali na po se posti pozneje ravno toliko dni, kolikor jih je bil v postu zamudil, greh naj pa zbriše s tem, da d& jesti revežem. Kdor dobro dela, bo imel od tega dobiček in kdor se posti, bo imel še večjega. O, ko bi vi to poznali, zlasti še v mesecu ramazanu, v katerem je bil razodet koran." Po, zgledu Mohamedovem tudi turški sultan, ki se ima za edino pravega naslednika prerokovega, opominja svoje verne in vsako le-t<> pred začetkom ramazana razpošlje pisma na predstojnike mo-šej, da naj ga vernim preberejo. V tem pismu navadno opozarja mohamedane, da naj vestno drže post, da naj pridno obiskujejo mošeje, da naj ne hodijo v gostilne, kamor zahajajo neverniki, in da naj izpolnujejo tudi druge zapovedi mohamedanske vere. Obenem pa tudi žuga s kaznimi o -nim, ki bi ne poslušali tega opomina. V tem pismu opominja tudi turške ženske in jim zlasti zabičava, da naj hodijo vedno zagrnjene, zlasti še, kadar so na ulicah, cestah in drugih očitnih prostorih. Ta opomin naslednika prerokovega ni bil brez sadu, zlasti še ne v Carigradu. V Stambulu, v staremu delu mesta, kjer so večinoma Turki, je vse tiho, kakor da bi bilo vse izumrlo meseca ramazana. Vse turške prodajalnice so zaprte, ker nji'h gospodarji spe po dnevu,ker so celo noč prečuli. Vse mohamedanske šole imajo ta mesec počitnice in tudi turško gledališče je zaprto. Tunski uradi so odiprti le trikrat na teden in tudi takrat samo štiri ure na dan. Tudi colninski urad praznuje vsak dan popoldne. Mohamedani so po dnevu ali doma v hi«ah ali pa počasi hodijo od mošeje do mošeje kjer imajo vsaki dan pridige; revnejše ljudstvo, posebno še turški delavci, pa leno polegajo kar na očitnih trgih, zlasti še ob morju. Vsaki večer ves ta mesec pa so vse mošeje in vsi minareti (tanki pa visoki stolpi m«6ej) prav krasno razsvetljeni, in kjer sta dva minareta, so med njima napete vr vice, ki nosijo luči, iz katerih so sestavljeni izreki iz korana. Da se v Carigradu postna postava meseca ramazana tako strogo spolnuje, pač ni čudno, ker na to pazi turška policija, ki v tej stvari ne pozna nobene šale. Pred dvema letoma so po ukazu! sultanovem na najbolj obljudenem tr gu pretepli zvečer imenitnega Turka, ki se ni držal prerokove postave. 5. Božja pot v Meko. Poslednja poglavitna zapoved mohamedanske vere pa je božja ipot v Meko, če ne večkrat vsaj enkrat v življenju, komur je le mogoče, če je zdrav in če ni prevelike nevarnosti zanj. Mesto Meka je bilo že zdavno jpred Mohamedom sveto mesto za Arabce zaradi svetega črnega kamena, ki je po njih mislih padel rz nebes in ga še dandanes hranijo v sveti hiši, 'kaba' imenovani. PrigOdilo pa se je bilo, da je 'bil ob času Mohameda vihar podrl to sveto hišo kabo. Rod Ko-rejšitov torej, iiz katerega rodu* je bil tudi Mohamed, je prebival v Meki in je pomagal sveto kabo na nOvo sezidati. Toda, ko je bilo delo dokončano, prišlo bi bilo kmalo do boja med posameznimi rodovi, ker se niso mogli zediniti, kdo naj sveti kamen vzida. Ča-stitljiv starček je nasvetoval v zboru starejšm, naj razpor razsodi oni, ki bo prihodnje jutro prišel prvi v kabo molit. Ta nasvet je bil vfeem všeč. In glejte, sreča je nanesla, da je drugi dan Mohamed prvi prišel v kalTo. On je torej odločil, da naj sveti kamen polože na štirioglato plahto in da naj ga starešine posameznih rodov neso na kraj, ki je bil zanj odločen. In tako se je zgodilo, Mohamed pa ga je vzidal, Ta čast ki je zadela Mohameda in starodavno češčenje svetega kamena v kabi je vzrok prerokove zapovedi, da mora vsakdo izmed moha-medancev vsaj enkrat v življenju potovati v Meko, če mu je le mogoče. Vsako leto gre na božjo pot v Meko na tilsoče in tisoče iz vseh krajev sveta, kjerkoli prebivajo mohamedani; zlasti se potrudijo, da proti koncu ramazana pridejo v sveto mesto, da tam obhajajo bajram. Turški sultan z vsemi (mo&mi podpira božjepotnike, in vsako leto v svojem imenu in na svoje stroške pošlje v Meko sveto karaipano, to je sveto procesijo. Da ji s seboj mnogo oblek za pa- nadlegovali božjepotnikov in ne razdirali vodnjakov ob cesti. Ka* ravan o tjpremljajo tudi sultanove, kamele s polnimi mehovi pitne vode in oddelek vojakov za stražo. . Sveto karavano apretntlja tudi mOhamedanski sodnik, kadi, ki pozna predjpiae korana, da po njih sodi^božjepotnike, ako na dolgi poti nastanejo med njimi prepiri. Glava od karavane je od sultana imenovan vodja, emir adži, ki navadno od božje poti o-boigati, ker daje med potjo kamele in konje v najem, da preaiašago blago, pcflbira davek od trgovcev, ki#so ob cesti in ima pravico do dela dedščine od božjepotnikov, ki umrjejo na poti. Na tisoče jih smrt potbere na dolgi poti, posebno se po puščavi, zlasti pa, kadar se vname kuga, kar je navadno vsako leto. Mnogo mTličev, zlasti še bogatejših, karavana s seboj vzame, da tako vsaj mrtvi pridejo v Meko, kamor so želeli priti v«_. zrn.. Preden se božjepotnrki podajo na pot, si postrižejo nohte, obri-jejo glavo, uravnajo brke, in sploh posnemajo preroka, ki je zelo pazil na vnanjost, pogosto rabil dišave in mazila, in nosil prstane. Ko pridejo do Meke, se oblečejo v posebna sveta oblačila. Prepašejo se s platnenipii povoji in čez rame ogrnejo platnen prt Na gole noge obujejo sandale, to je podplate, ki jih privežejo z jermeni, in z golo in obrito glavo gredo v sveto mesto, kjer se jim zdi, da jih pozdravlja kamela prerpka Mohameda, sicr nrvi dna, pa večno živa. Ko po mestu korakajo, pojo: "Poglej, o Gospod, na poslušnega hlapca. Tebi čast, Tebi hvala, Tvoje je vse. Tebi, ki nkmaš enakega zraven sebe." Tak božjepotnik, adži, uiživa doma, kadar se vrne, veliko spoštovanje. Tudi iz Avstrije, namreč iz Bosne, kjer je nekaj nad pol milijona mohamedanov, se poda vsako leto velika karavana na božjo pot v Meko. jo 6. Posebni predpisi. 'Razun teh poglavitnih zapovedi sita med drugimi manj važnimi predpisi še dva, ki jih je treba o-nteniti, namreč o obrezi in o sveti vojski. Obreza za mohamedane ni za povedana po koranu, pač pa je bi la že od nekdaj v navadi med A ra^bci, in Mohamed jo je toliko krat z besedo zapovedal, da imajo vso verniki kot božjo zapo ved. Ta Obred pa se ne vrši kma lu po rojstvu, kakor pri judih temveč šele med šestim in štiri najstim letom, tako da dečki ta krat tudi z besedo vero pričajo. Drugi predpis pa je prav pri meren mohamedanski krvoločnosti; sveta vojska zoper neverni ke: "Pomorite nevernike, kjer koli jih dobilte, in spodite jih po vsod, odkoder so oni vas prepo dili, ker needinost je hujša od ro pa z ubojem." Nevernike prerok imenuje vse, ki niso mohamedani "Pobijajte jih," pravi koran na drugem mestu, "dokler trpi nevarnost in skušnjava in dokler vera božja ni utrjena. Tudi po godb niste dolžni spolnovati, če spoznate, da bi jih oni vam na spoti ne držali. Nebeški raj je v senci orožja in vojskini napori so bolj zaslužni kot post, molitev in druge pobožnosti. Hrabri vojaki ki padejo v boju, gredo kot mu-čeniki naravnost v nebesa." (P 2. in 4.) Verska zdivjanost in od te vere božana mesenost sta (^va poglavi tna stebra mohamedanske vere. Kristus je učil ponižnost, zataje vanje in ljuibezen do sovražnikov, Mohamed pa vojsko, meseno uživanje in maščevanje nad sovražniki. Zato se je vera prerokova hitro širila, ker je vera tega sveta, toda sreče in blagostanja ni prinesla. Kamor je prišla, je vse opustošila in pokončala. Nekdaj obljudene in lepo obdelane dežele so pod mohamedansko oblastjo postale zapuščeni kraji, in nekdaj cvetoča mesta so popolnoma propadla. Ta resnica se kaj živo vidi zlasti še v Carigradu, nekdaj glavnem mestu grškega in seda; turškega cesarstva. V starem delu mesta, ki se imenuje Stara/bul kjer stanujejo samo mohamedani ki je bilo nekdaj središče trgovine in bogastva, sedaj vse razpada Kjer so stale krasne palače, se zdaj vidijo borne lesene koče, de človek verjeti ne more, če sam 7 lastnimi očmi ne vidi. Na drugi strani morskega zaliva pa, kjer so bili nekdaj samo njive in vrtovi, sta zdaj krfctjanska dela mesta, Pera in Galata, in tu je sedaj bogastvo in trgovina, velikanske palace in prodajalnice, banke in hoteli, poŠte in poslaništva različnih držav, bolnifaiee in šole raft lični h kristjanskih narodov. Na eni strani zaliva, ki se imenuje Zlati rog, vidiš mohamedan -stvo, ki vse zatre in pokonča, na dru#i strani pa krščanstvo, ki vse oživi in prerodi. v 1 Kako strafcna je mohamedan-ska vera, vsakdo lahko sam »pozna iz sledeče razlage korana, ki jo je razglasil Mohamed II., naslednik prerokov in turški sultan: "Večji del razlagalcev postave je razsodil, da je vsakemu dovoljeno izmed mojMi sinov, kadar postane vladar, dati umoriti enega ali drugega svojih bratov ali sorodnikov, ako bi to zahteval mir države; po tej razlagi naj se torej ravnajo." • • Wfce te grde nauke in krvoločne zapovedi je Mohamed oznanjeval kot od Boga razodet nauk po angelu Gabrijelu. Za dokaz, da ga je res Bog poslal, pripoveduje čudežno zamaknenje v sedma nebesa, ki je zapisano v ustnem izročilu mohamedanskem in o kate-retri nobeden veren mohamedan ne dvomi. V svoji živi domišljiji in čudoviti zgovornosti, ki so jo vsi ob njegovem času občudovali in katere priča je koran, je svoje za-maknjenje pripovedoval vpričo dvajset vernikov, ki so ga zapisali. "Zaspal sem v sveti kabi, ko sem šel počastit sveti črni kamen, ki je iz nebes padel," tako pripoveduje prerok, "kar me je zbudil angel Gabrijel rekoč: '^Mohamed, vstani in pojdi z menoj." Obenem je Gabrijel namignil angelu Mihaelu, da naj mi poda kozarec vode iz svetega studenca Zemzern. N|to mi je Gabrijel odprl prsi, vzel je v svoje roke moje srce in ga trikrat opral v vodi svetega studenca. Obenem mi je vlil vero znanost in modrost. Nato me je prijel za roko in me peljal iz svete hiše. V dolini med gorama Sa-fa in Mervah me je že Čakal nebeški konj borak, ki ima obraz kikor človek, ušesa kakor slon, vrat kakor kamela, telo kakor konj, rep kakor mula, parklje kakor bik. Prsi se mu svetijo kakor rubin in noge kakor biseri in pogrnjen je bil z odejo iz Žide, ki je h raja. "Zajahaj ga," pravi mi Galbrijel, "ker to je borak, konj nebeški, ki ga je jahal Abraham, kadar je hodil na božjo pot v Meko." Letela sva nato proti Jeruzalemu v velikem spremstvu božjih angelov. Trije so me na potu ofbgovarjali, dva moška in ena ženska, pa jaz sem molčal. "Prav si storil," rekel mi je Gabrijel, "ko nisi odgovarjal. Ko bi bil odgovoril prvemu, tvoje ljudstvo bi bilo sprejelo judovsko vero. krščansko pa, ko bi se bil oglasil drugemu. Ko bi pa bil žensko poslušal, bi tvoje ljudstvo sledilo nečimurnosti tega sveta." V jeruzalemskem templu so me pozdravili angelski kori in Zbor prero -kov, rekoč: "Pozdravljen bodi, ti prvi in zadnji pastir!" Kaj pomeni ta pozdrav, vprašal sem Gabrijela. "Ti si prvi med priproš-njiki in zadnji med preroki, in ti boš kakor pastir zbral svoje ljudstvo sodni dan," odvrnil mi je angel. Opravil sem molitev z angeli in preroki in stopil sem na skalo, kjer je Abraham hotel darovati svojega sina; od tam namreč pe-je pot v nebesa. Gabrijel me je na to vzel na svoje peroti in zletela sva proti nebeškim vratom, d so'se nama sama odprla. "Pozdravi tukaj očaka Adama," re cel mi je angel, kar sem tudi storil. "Dobro došel, pobožni Mo named, sin pobožnega očeta," m je odgovoril Adam. V drugih ne >esih sem našel Gospoda Jezusr in njegovega učenca Janeza, k' sem jih pozdravil in sta mi odgovorila kakor Adam. Preletel sem še petera nebesa, kjer sem za vr stjo našel Jožefa, Henoha, Arona Mojzesa in v sedmih nebesih A >rahaima, ki so me vsi enako po zdravljali: "Dobro doSel, pobo žni prerok Mohamed, sin pobož ne• t^ v?* ^V, f • ira veliko .M, roman la časov francoske revolucije. |IJ častnika švicarske garde Ludvika XVI.) m Nemško spisal Jot. Spillmann S. J. Poslovenil • * # i" imt-nraty (Nadaljevanje.) "Tilio, nekdo prihaja po stopnicah ! — In velikanska palača za Iiouvrom so pač Tuilerije (b. Tjil-rije)? (Tuilerije se je zvala nekdanja palača v Parizu, ki je po-večjem zgorela ob vstaji 'kommu-ne' v Parizu 23. maja 1871; ostalo je le malo poslopja, kjer je zdaj nameščeno ministrstvo za kolonije, in pa 35 ha obsežni Tuile-rijski vrtovi. Tuilerije so bile zgrajene za Katarino Medicejsko v 16. stol. Tu je stanoval Ludvik XVI. od 7. okt. 1789, dokler ga niso revolucionarci po napadu na Tuilerije (18. avg. 1792) odpeljali v Tempel. V Tuilerijah so tudi pozneje stanovali Napoleon I. kot konzul in cesar, Bourbonci, Louis Philippe in Napoleon III.) "Res je. Ob Seini, tik pred 'Kraljevim Mostom." Naprej se prostirajo kraj Seine prekrasni Tuiierijski vrtovi do mostu na Škripcih, ki jih veže s Trgom Li:d-. vika XV. Za tem začenjajo Elisij-ska Polja (Champs-Elysee), ki se vlečejo s predmestjem Saint-Ho-nore blizu do Boulognske Šume (Bois de Boulogne). To pot boš šc velikokrat hodil; zakaj tam stoji naša vojašnica v Chaillot-u (b. Še-jjotu) in poldrugo uro naprej velika vojašnica v Courbevoio (b Kurvoa.; "Rojaki!" je zaklical neznan glas za nama. Okrenila sva se, in zagledal sem vitkega mladega moža v uniformi z znaki stotnika na ramah. A to ni bila znana mi rdeča uniforma našega polka telesne straže. Mož, ki je bil ravnokar stopil na ploščad stolpa, je imel bledo, za vojaka skoro prenežno obličje s finimi, plemenitimi potezami. Iz velikih oči mu je sijala neka posebna sanjavost in je dajala ob-r azulasten značaj. 4'RojakaV' je zaklical in stegnil roke proti nama. "Slišim z vajnih ust trde, a mojemu ušesu vendar tako mile glasove svoje domovine. Zdrav-stvujta!" "O gosped von Salis!" je zaklical moj tovariš. "Kdor je vas enkrat videl, vas bo zmerom poznal. Mene kajpada ne boste več pomnili. Bil sem tačas šele kadet, ko ste bili na obisku pri mojem očetu, velikem sedniku Key ser ju.'' "Keyser s Frauensteina!" je odgovoril došlec. "Spominjam se. Sicer se takrat nisem popolnoma v miru ločil od vašega gospoda o-četa, a to me ne sme ovirati, da bi njegovega sina ne ljubil. A tu! Kdo je ta cvetoči mladenič, ki mu goi.ska moč kipi iz čvrstih udov in iskrena švicarska duša sije iz plavih oči?" "Drag sorodnik iz Žuga, gospod Mous, varovanec slavnega Zurlaubena, pravkar namenjen stopiti v naš polk telesne straže," me je predstavil Keyse^n mi imenoval tujega gospoda: "Gaudenc von Salis-Seewis, stotnik v polku Salis-Samaden." (Gaudenc von Salis-Seewis, Nemški pesnik lir-skih poezij; roj. 1762 na gradu Bodmar pri Malansu v Švici; u. 1834 v Malansu. Bil je izza 1779 pri Švicarskem polku v Parizu. Po izbruhu revolucije je spočetka živel kot zasebnik v Parizu, pozneje je stopil v vojaško službo Švicarske domovine ter se močno udeleževal njenega političnega življenja.) "O, slavni pesnik!" sem vzkliknil. "Pevec žalostne pesni: "Globok in tih je grob," ki jo Vereni-ca tako z občutkom poje." "Na, pa sem ko j našel občudovalca," se je nasmehnil Salis ter mi prijateljsko stresel roko. "Morava se o priložnosti še bliže spoznati. Obiščite me v mojem stanovanju, Rue Baugirard; a če stanujete pri gospodu velikemu sodniku — pardon, gospod poročnik! — si žalibog ne bom smel dovoliti veselja, da bi vam obiske vrnil. Moj polk je zdaj odločen zr. Passy. Torej na svidenje, ne li ? Naše prvo srečanje na stolpu pri Notre-Dami mi ostane vedno v milem spominu." Pri tem mi je še enkrat podal roko, se priklonil Keyser ju in šel na drugo stran ploščadi. Na potu domov mi je pravil zakaj ni Salis v prijatelj- skih odnošajih z očeton, ter mi je svetoval, ne se preveč oklepati pesnika, sicer bi gotovo tudi jaz izgubil očetovo milost. "Salis je pač pesnik," je rekel suhoparni Karel Franc, "in pesniki so vsi napol prismojeni. Tako tedaj nori za svobodo, bratovstvo, blaginjo narodov in ne vem kaj še. Tudi govori o bližnji pomladi narodov in o novi dobi, ki odpravi vse stare zlorabe, prepravice in stanovske razlike. In takih neslanosti več! Skratka, mojemu očetu je bilo to že od sile. Povedal je gospodu Salisu svoje mnenje, in ločila sta se kot sovražnika. Kmalu nato je umrl Salisov stric, ki je poveljeval stotniji v polku telesne straže. Salis je po pravici pričakoval, da dobi to stotniško mesto. A bile je podeljeno njegovemu st ričniku Salis-Zisersu, in on je moral nazaj k svojemu polku na'deželo. Da mu je ušlo boljše mesto, pripisuje mojem uočetu in majorju Bachmannu. Bržkone vsaj deloma pa pravici; zakaj naš polkovnik d'Affrv mu je bil zelo naklonjen." V naslednjih dneh sem popisal svoje prve vtiske v Parizu v dol- ba ga je zadrževala v Versaill mor je bil v začetku velikega tedna poklican tudi Karel Franc. Tudi o. Sekundus je bil šel tja k polku in si je prizadeval pripraviti vojake za dobro velikonočno spoved, kar mu je res pri veliki večini še uspelo. Z gospodom sodnikom sem malo občeval, ker so ga opravki večinoma zadrževali v pisarni. Potemtakem je umljivo, da sem močno želel, kmalu dobiti aniformp, da bi tudi jaz že odrinil v Versailles k polku. Vsredo zjutraj velikega tedna mi jo je krojač naposled prine-nesel. S kako slovesnimi občutki sem jo oblačiti! Čevlje z zapo-na-mi, ko mleko bele gamaše, bleščeče hlače do kolen s srebrnimi gumbi, enako bel telovnik in preko njega z zlatom vezeni porte-epee — kako mi je vse to stalo! In zdaj še rdeča vojaška suknja z vezenim, štrlečim ovratnikom, sinjimi zasleci in belo, s srebrom obrobljeno podlako, ki se je na prsih obrnena videla, in te vrste leske-tajočih gumbov! Krojač je stopil par korakov nazaj in vzkliknil: "Superbe! To, pravim, je triumf moje umetnosti! Pozivam dvornega krojača Njegovega Veličanstva, če je zmožen narediti popolnejše mojstrsko delo. A kajpada, uniforma je dostojna le svojega moža! Gospod poročnik bo v tej uniformi vsem lepim damam na dvoru glavo zmešal. Adonis je je zopet prišel na svet, poreko, in je stopil v Švicarsko stražo." Sram me je, a vendar je res, gem pismu na botra in sem v sklepu prosil, naj moje pismo tudi I da mi je to laskanje silno dobro ljubi botri pokaže — mislil sem kajpada Vereno; zakaj poskrbel sem bil,da botra tudi s svojimi delo. Kar najboljše volje sem pripel meč s pozlačeno nožnico in si-nje-zlatim čopom za pas in si del velikimi naočniki ne bo mogla j na glavo s srebrom obrobljeni tri razbrati moje majhne pisave in bo torej morala dati pismo Vereni brati. V pondeljek sem se predstavil majorju, in sem bil vmeščen za praporščaka, ko sem naredil iu ravno strogo izkušnjo. Potem je vzel pol kovni krojač mero za mojo novo uniformo, in zgovorni dečko se je mej tem opravilom nekaj krat polaskal moji rasti. V dveh dneh da bo gotova, je rekel; in veselil sem se kakor otrok na to, kako bom ponosno korakal v krasni uniformi. Tudi mali B runner, ki se mu je dobro godilo pri vrtnarjevi družini, je bil sprejet za bobnarja; čim bodo koze spravljene v Trianon, naj bi šel k regimentu. j Obiskal sem ga večkrat in pri tem sem se seznanil z zetom naše vrle gospodinje in zlasti z njegovim starini očetom. ~Bil je neki Huwiler, doma iz bližine Žuga, jako resen mož, ki ni zinil nobene besede odveč, kar tudi ni bilo treba, ker je že njegova sneha v tem toliko več storila. Njegov sin, ki sem ga pa redko videl, je bil odslužil svojih sedem let pri gardi, si od tega prihranil lepe končno s pomočjo hišo in vrt v predmestju, umno sadil korenje in kapeli prejel ve-onočno sv. obhajilo. Reding je tako uredil, da sem bil prideljen častni straži, ki je imela službo med umivanjem nog. (Dalje prihodnjič.) TRINERJEV KOLEDAR ZDRAVJA. Trinerjev stenski koledar za leto 1918 je veliko lepši, kot kak dosedaj izdani koledar. Na gtavni s|iki tega krasnega koledarja je videti veliko boginjo zdravja, ki drži razne zdravilne rože, rabljene za Trinerjeva zdravila — na svojih kolenih. To sliko krasi tudi pet zanimivih zgodovinskih slik, predstavljajoče razvoj zdravilstva ; na dveh slikah se pa predstavlja moderno urejen kemični laboratorij tvrdke Jos. Triner. Pošlji* e nam 10c v pokritje poštnih stroškov in dobili boste koledar: — Jos. Triner. izdelovalec Trinerjevega ameriškega grenkega zdravilnega vina in drugih zdravil. 1333—1343 So. Ashland, Ave Chicago, 111. (Advertis. No. 48—50.) NAZNANILO IN ZAHVALA. Tužnim srcem naznanjam svojim prijateljem in znancem, da mi je dne 26. novembra t. 1. po dva dnevni mučni bolezni preminula in mirno v Gospodu zaspala moja ljubljena žena Josipina Brglez v starosti 28. let. Zapustila mi je 5 otrok v starosti od 2 do 11. let. Najprisrčnejša zahvala vsem, ki so jo obiskali v času bolezni, smrti ter ob času pogreba. Lepa hvala za krasne darovane vence, Mrs. Mary Strukel in vsem drugim, katerih imena mi še niso znana. Pokojnico priporočam v molitev in blag spomin. Žalujoči ostali: Josip P. Brglez, mož Mary, Josipina, Josip, John in Ana otroci. La Salle, 111. dne 29. nov. 1917. Ključ do uspeha. f| «r wflw. |j irp- i *-- - Naporno delo Am erikanca za. hteva železno sestavo njegovega telesa; ta sestava je pa pred vsem odvisna od želodca. Kdor ima že-lodec v redu je vedno zdrav; tak človek ima v obče tudi dobre uspehe; slab želodec pa spravi kmalu človeka v prezgodnji grob. Zdravilo, ki bo vedno držalo vaš želodec v redu je Trinerjevo ameriško grenko zdravilno vino. Vsebina tega vina obstoji iz grenkih zdravilnih zelišč in iz čistega, naravnega rdečega vina; te stvari pomagajo vsakemu pri želodčnih neprilikah. Trinerjevo ameriško grenko zdravilno vino bo odstranilo vse bolečine vsled zapeke (za-basanosti), neprebave, nervozno-sti, slabega spanja, glavobol itd. Dobiva se v lekarnah. Oe vas tare revmatizem ali živčna bolest, da ste slabotni, vzemite Trinerjev Liniment: ta vam bo takoj pomagal. To zdravilo je tudi izvrstno zoper bolečine v križu, zoper okorele sklepe, izpahke, otiske, otekline in utrujene noge. Dobiva se v lekarnah. — Jos. Triner, izdelujoči kemist, 1333—1343 — So. Ashland Ave, Chicago, 111. (Advert.) denarce ter Keyserjevo najel Svetoma rt inskem kjer jo marljivo in ohrovt, sladki grah, drugo zelenjavo. Oče se je bil priselil k njemu v Pariz. Še za drug vir dohodkov, ki si ga je bil odprl zviti vrtnar, sem zvedel* šele pozneje. ) Če sem pod večer obiskal starega moža, je navadno sedel na klopi v vrtu za hišo, pokojno kadil svojo pipo in bral "Mali Vest-nik", zakaj bil je velik, a tih politik. (" Petites Affiches" — časopis tedanje dobe.)!Še le ko sem po več obiskih z malimi darilci in prijaznostjo zadobil ljubezen njegovih vnukov, se je proti meni nekoliko otajal in mi je naposled povedal svoje mnenje, da so na Francoskem dvor in plemiči do-gospodarili. "O kralju in kraljici ne govo rim," je rekel, — "a drugo je vse gnilo in črvivo tudi gori. Glejte, gospod, če poznam pri kakem drevesu, da je njegovo deblo tako, tedaj veni, da ga prvi vihar po dere, in sicer tem gotoveje, čim višji in večji je njegov vrh. Ta ko se zgodi tudi tukaj. Zanesite se!" Nato je nekaj časa tiho pu-šil in naposled je spregovoril: "Svetoval bi vam, rajši se vrnite domov v Zug, nego zdaj stopiti v gardni regiment. Kadar pade veliko drevo, se bo slabo godilo ljudem, ki so se naselili v njegovi senci.'' Ta je bil najdaljši govor, ki sem ga slišal iz ust starega Hu vvilerja. Kajpada ni omajal moje ga sklepa. Redinga po svojem prihodu kotni klobuk z enakim čopom. Potem sem se občudoval v zrcalu sprejemne sobe in poslušal Roza-Ijino občudovanje. Pri tem mi je šinila skozi glavo misel: Da bi me vendar videli Verenica in mati! Niso bile Rozaliji še pošle besede občudovanja, ko je vstopil veliki sodnik s pismom in je re-kel: "A, dobro, da ste pripravljeni! Pismo od d'Hervilly-ja! PrU hodnji teden vas bodo sprejeli v Trianinu. Dan in ura se vam še naznanita." vni. * i Pri. kralju. Še tisti popoldan sem se peljal kraijev stolni grad, in sicer v enem od karabosov, ki vozijo od Kraljičine Avenue (d. Avni) v H-isijskih Poljih do Vcrsaillesa (b. Versaj-a). Karabasi so strašno neokretni vozovi z osemnajst do dvajset sedeži, pomikajo se silno jočasu naprej, in v vsakem klancu morajo potniki stopiti z njih. A samo ti, in njim podobni manjši Pot-aux-fleurs (b. pot-ofler) s štirimi sedeži, imajo po kraljevem privilegiju pravico, prevažati potnike iz Pariza v Versailles. In rad ali nerad se jih mora poslužiti, kdor nima konja za ježo in ne mara peš iti. Konja niseni imel in peš iti niseni hotel, že zato ne, da varujem svojo novo uniformo. Prišedši v Versailles sem koj šel k majorju pl. Bachmannu in svojemu stotniku Redingu. Predstavila sta me še tisti večer skoro vsem častnikom. Vsi so me prav dobro sprejeli, vendar pa Luzernci in Laendlerji bolj prisrčno nego Bernski in Freiburški patriciji, ki se zelo postavljajo s svojim plemstvom. Le eden me je sprejel tako, da je vrelo v meni, in bi bilo koj prvi večer skoro prišlo do očitnega spora — ožji moj rojak, da, moj šolski tovariš. Nočem ga imenovati z njegovim poštenim rodbinskim imenom, ampak le po zmerjanju, ki ga je bil že v šoli dobil zavoljo svojega nadutega ponašanja. Klicali smo ga le za "grofa-ča." Je že res, da je njegova družina mnogo bolj imenitna in bogata nego mi Muosovi. Vendar mu pa ni bilo treba pred mojimi novimi tovariši tako razločno nami-gavati na mojo revščino, ko sem premagal svojo staro mržnjo do prevzetnega in potuhnjenega mladeniča ter sem mu prijazno ponudil roko v pozdrav. Reding, ki je bil poleg, je zaprečil spor, a ga je tudi tako zavrnil, da je pre-bledel in se z zlobnim pogledom odstranil. Drugo jutro, veliki četrtek, sem bil navzoč pri slovesnosti, ki je nikoli ne pozabim. Kralj je namreč po stari šegi ta dan dva* najst ubogim starčkom noge u-mil, potem ko je bil skupno s so- Zaupno zdravilo prinaša iznenadenja. Skoro že 30 let se Trinerjeva zdravila uspefino rabijo z največjim zaupanjem. A to tudi radi pravega vzroka, ker zaupnost izdelovatelja zasluži popolno zaupanje in čislanje od strani Številnih odjemaleev. Malo povijanje cen je sedanja potreba, da se ohrani zanesljiva vsebina izdelkov. Branili smo se dolgo zoper draginjo na vseh Številnih potrebščinah naših, a novi vojni davek nam je spodbil Se zadnji steber in,morali smo cene nekoliko poviSati. Vsak prijatelj Trinerjevih lekov priznava brez ugovora, da v sedanjosti, ko moramo veliko vec plačevati za potrebščine, in tudi lekarja stane stvar več, ni bilo mogoče draginji v okom prit L Zato pa bo vrednost Trinerjevih lekov povrnila odjemalcem vse kar več plačajo za nje. Trtaerfevo Ameriško Zdravilno ===== Grenko Vino ===== torej ima tako zaupanje in vspeh med svetom, ker učini, da bol zgubi svoje stališče. Izmed vseh bolezni jih je devetdeset odstotkov povzročenih in spočetih v želodcu. Trinerjevo Zdravilno Grenko Vino očisti želodec in odstrani iz notranjščine drobovja vse nabrane nepotrebne in strupene snovi, ki so nekakAen brlog zlotvornih tvarin zavirajočih pravilno delovanje drobovja. Trinerjevi leki so prosti vsakoršne nepotrebne mešanice in vsebujejo le potrebne zdravilne grenke koreninice ter krasno žareče rudece vino. V zadevi zabasanosti, neprebavnosti, glavobola, pol glavobola, nervoznosti, navadne slaboče, kakor tudi v želodčnih neprilikah, ki rade nadlegujejo ženske ob premembi žitja ali rudarje in druge delavce, ko delajo in vdihavajo plin, če rabite ta lek, boste našli v njem nepreceuljivo vrednost. Dobite je v vseh lekarnah. TRINERJEV LINIMENT in gotovo pomoč. Jako je dobro tudi v zadevah zanje po kopanju nog. Dobite je v vseh lekarnah. prodere vselej v koren bolečine, zato pa je zlasti v slučaju protina, ali revmatizma, nevralgije, lumbago, otrpelosti gležnjev in drugih, najbiticj« v zadevah odrgnin in oteklin itd., tudi za drgnenje živcev in za ma- Trinerjev Antiputrin je izvrstno in prav prijetno zdravilo za navadno rabo znotraj. Posebno za izpiranje grla in ust; istotako za čiščenje ran, izpuščajev in drugih kožnih otvorov. Dobi Be v vseh lekarnah. NAJNOVEJŠE NAGRADE 80 DOBILA TRINERJEVA ZDRAVILA V MEDNARODNIH RAZSTAVAH: GOLD MEDAL—SAN FRANCISCO 1915, GRAND PRIX—PANAMA 1916. JOSEPH TRINER Manufacturing Chemists 1333-1343 So. Ashland Ave. CHICAGO, ILLINOIS mimemmm^mai&emBmmsmss POD VLADNIM NADZORSTVOM ZEDINJENIH DRZAV. Ustanovljena leta 1857 Nacionalizirana leta 1864 ŽE 6 O LET » je ta banka varno čuvala in držala prihranke ljudstva našega me6ta. Ustanovljena je bila leta 1857. Sedaj ima že 14,000 ulagateljev. Njeno skupno premoženje, ali imetje znaša nad $8,600.000.00. Preostanek glavnice in čisti dobiček inaša nad $560.000.00, kar se drži v posebnem zaščitnem skladu. i ^ 4 Naložite torej Vaše prihranke v NAJSTAREJŠI IN NAJVEČJI BANKI V JOLIETU. -s» *u - - 396 Narastle obresti so polletno pripisujejo k Klavnici, ali pa izplačujejo oa hranilno uloge od $1.00 naproj. m Illinois« "LJUDSKA BANKA". DIS ,f FIRST NATIONAL BANK OF JOLIET. Joliet,