Štev, IS Sobota marca 1933 Lojze Zupane: Belokranjska pravljica »Butorajski Marko,« je rekel draši-čki mežnar nekega dne svojemu zvonarju, »zdaj nam je pa moke zmanjkalo.« »Ježeš, kaj bo pa zdaj?« se je ustrašil Marko ,n bil v velikih skrbeh, da bo moral zastonj služiti. »I. kaj.« je dejal mežnar. »Oslička tudi taka gospoda, ki nima otrok. Taka gospoda redi Dse. Sreča! i>e butorajski Marko na metliški glavni ulici imenitnega gospoda, ki je Imel na vrvici privezanega D&a. Gor in dol se je izprehajai s Dsetom in se imenitno držal, kakor se sploh drži gospoda, kadar s« izorehaja. Go- P>8rw potegni iz Stale, dve vreči zrnja pre-vezni čezeni pa v metliško malenco z njim.« »A tako?« je dejal Marko, otovmi je mežnarjevega oslička z zrnjem in odšel na pot. Slišal pa je nekje, da se v Metliki ne sme ogrditi ceste. Napak .ie to razumel, oprti! si je prazni koš ki odcapljal za otovornjenim oličkom. »Hej butorajski Marko, čemu ti bo koš?« so ga vpraševali ljudje. »Potreboval ga bom še 'ahko, da bom za osličkom nagnus pobiral, če bo-potrebno,« jim je odgovarjal. Metlika je velikansko mesto in sama gospoda stanuje v njem. Je pa na svetu spodov pes pa je bil silno suh in len. Opogumil se je Marko in vpraša! gospoda. kaj neki je psu, ko je tako pre-tegnjen. Z žalostnim glasom ie potožili gospod Marku zastran psa in še je dejal. da pes neče iesti. »O. če je Da samo to.« je povzel Marko. »vam d«a lahko ozdravim.« »Ker si se že ponudil, pa ga ozdravi, če moreš in znaš.« se je razveselil gospod. »Pet grošev dobiš v plačilo.« Brž je Marko opravil v mlinu. Vrgel je psička v koš in se napotil domov. Doma je vrgel psa v mežnarjev prazni svinjak. Tri dni je imel gospodovega psa zaprtega in niti pogledal ga ni. Četrti dan je odprt svinjak in ošvrkal psa s tenko palico. Peti dan mu je vrgel suho tepko: hlastno jo je pes požrl. »Zdaj si ozdravljen.« se ie zarežal Marko, naveza! psa na vrvico in odšel z nJim v Metliko. Gospod je biJ zelo vesel, da le njo-gov ljubljeni psiček tako imenitno ozdravljen, da lahko kar suhe tepke jč. Samo to se mu je malo čudno zdelo. čemu se pes tako boji Marka. Vprašal ie Marka: »Zakaj se te pa pes tako boji? Si ga tepel. a?« »Ojeij. gospod, naj ne zamerijo, zato se me boji ker sem mu dajal grenka zdravila!« je odgovoril Marko, pograbil prgišče grošev in odžvižgal v — Butoraj. Da. ko ie čuti!! Marko denarce v žepu. se n. hotel vrniti v Drašiče. Odšel je v Butoraj. da bi se pobahal pred tamošnjimi vaščani. da ori ni tako zanikam. za kakršnega so ga imeli, da je bil daleč po svetu in da premore tudi kaj cvenka... Dva dni je hodil po Butoraju od hiše do hiše im rožljal z denarci v žepu. da so vaščana kar zijali. odkod mu toliko bogastvo. Za te denarje si je Marko kupil kožuh iz ovčje kože. Ko je bilo v Butoraju proščenje. ga je prvikrat oblekel. Butorajski fantje so bili za cerkvijo in pokali z možnarji. Tudi Marko se je pomešal mednje; pomagal jim je zabijati kamen v možnar. Pri tem delu se je ogrel in moral je sleči svoi lepi kožuh. Položil ga je na cekveni obz-idek. Butorajski fantje so prižgali vrvico. Ko je vrvica že gorela so fantje od-skočili. le eden, ki je bil Marku zavisten je pograbil njegov ovčji kožuh in ga vrgel na možnar. Prepozno je bilo, da bi ga Marko otel: strahovito je počilo in kožuh je odfrčal v zrak. Tako ga je razcefedralo. da so ostali od njega samo še volneni kosmiči, ki so plavali po zraki' Videli so to sosednji Črnomaljoi in so pričeli dražiti But.ore.jce.: »Volk je odinesel vašo ovco v zrak!« 1 »Bedaki, kdaj je še volk letel po zraku, a?« se je zagnal vanje butorajski Marko. Pričelo se je strahovito pretepanje. In vse to je zakrivil Markov kožuh. Če pridete kdaj v Butoraj. nikar nič o Marku, volku in ovci ne omenite, zakaj nastal bi špetir in vi bi morali — v dir! (Konec.) 0 treh groših Slovaška narodna pripovedka Nekoč je kopal neki siromašen člo» vek ob cesti jarke Mimo je šel sam kralj in ga je vprašal: »Reci mi moj dragi, kako si plačan za to naporno to* botanje?« »Presvitli kralj, tri groše imam na dan.« Kralj se je začudil in ga je vprašal: »Kako pa moreš vendar živeti s temi tremi groši?« »O, gospod kralj, to bi ne bilo še nič. Ali jaz od teh treh grošev enega še vračam, drugega posojam in živim samo od onega tretjega.« Kralj ga skratka ni razumel, kaj naj to pomeni. Z roko si je tri čelo, da bi razmislil, kaj vse to znači, ali najsi je razmišljal, kolikor je hotel, se vendar le ni mogel domisliti. Naposled je mo» raf kljub vsemu priznati, da siromaka ne razume »No, presvitli gospod, to je tako: Hranim starega očeta, ki že ne more več delati, temu vračam, ker me je vzgojil. Hranim pa tudi svojega majh* nega sina, temu pa posojam, da mi bo vračal, ko bom jaz star — a od tret« jega groša živim sam.« »Nu, dobro,« je dejal kralj. »Doma imam dvanajstero svetovalcev. Čini večjo plačo jim dajem, tem bolj se mi upirajo, da nimajo s čim živeti. Dam jim prav to uganko, ki si mi jo zadal ti. Ali če pride kdo k tebi, ne povej mu, kaj to pomeni, dokler ne vidiš moje slike.« Kralj je dal delavcu prgi» šče zlatnikov in je odšel. Kakor hitro se je kralj vrnil domov, je dal svojim dvanajsterim svetoval* cem cestarjevo uganko. Rekel jim je: »Stokate in tožite, da s tolikim denar« jem ne morete živeti; ali tu v naši de* ._ .9.9 želi je neki človek, ki ima samo tri groše zaslužka na dan, in od teh enega še vrača, drugega pa posoja; le od tret« jega živi sam — in vendar živi redno in pošteno. Zdaj mi pa povejte, ko ste tako učeni, kako je to mogoče. Če tega ne zvem do pojutrišnjem, vas dam vse skupaj izgnati iz naše dežele, da ne bo* ste zastonj kruha jedli.« Slavni svetovalci so odšli domov in se takoj zbrali k posvetovanju, da bi dognali, kaj in kako je moglo vse to biti. Eden je bil pametnejši od druge* ga, vendar razumu preprostega cestar« ja vsi skupaj niso bili kos. Najsi so premišljevali kakor so hoteli, vendar niso mogli priti stvari do dna. — Pre* tekel je dan, pretekel je drugi in tretji — Svetovalci bi morali stopiti že pred kralja, toda vedeli še niso ničesar Te* daj jim je nekdo namignil, da naj po* iščejo siromašnega moža fn poiskali so ga pa so takoj prišli k njemu vsi skupaj. S prošnjami in z grožnjami so hoteli izsiliti iz njega, da jim pove, kakšna je bila stvar z onimi tremi aro« ši. A on se jih ni ustrašil. Sporočil jim je kraljevski ukaz in rekel, da bi jim stvar razjasnil samo v tem primeru, če bi mu pokazali kraljevo sliko. »Kako bi ti vendar mi, grešni ljud« je, mogli pokazati kraljevo sliko? Kralj na našo besedo ne pride k tebi, ti pa tudi ne smeš preden j!« »Tedaj pa ne bo iz vsega tega niči«, je odvrnil cestar. Poskusili so pri cestarju z vsem mo« gočim Nanosili so mu denarja, oblju« bili so mu gore in doline, da bi lahko že tudi brez kraljeve milosti od tega živel, če bi jim stvar razjasnil Ali ce« star je ostal trden In ko so mu nano« sili že res cele grmade denarja in ko se jim ie že dovolj nasmejal, da si ta« ko modri gospodje prav nič ne znajo pomagati, je naposled vzel z žepa en sam cekin, s katerim ga je obdaroval kralj in je rekel: »Torej, zdaj vidite, tu je kraljeva slika, sam mi jo ie daro« val in na njej ga prav dobro vidim: ni se mi treba bati. da bi prekršil njegov ukaz. Vse vam lahko povem.« In raz« jasnil jim je svojo uganko. Potem so svetovalci seveda prav lah« ko razgovariali s kraljem Toda tudi krali ie spoznal, kaj za tem tiči in dal je poklicati še cestarja: »Reci mi, ka« ko ie prišlo do tega, da si se ti, ki si tako značajen človek, pregrešil proti kralievskemu ukazu?« »Nisem se pregrešil, presvitli kralj. Molčal sem kakor kamen, doki'"'' nisem opazil vaše prave slike. Tu jo imam še tudi zdaj, saj ste mi jo darovali sami!« In potegnil je iz žepa zlatnik s kra* (jevo sliko. Povedal je kralju vso zgod« bo z dvanajsterimi svetovalci, kako so mu grozili in nosili denar in kako jih je on zasmehoval. pi«MAT »Torej,« je rekel kralj, »ko imaš ti sam več razuma kakor mojih dvanaj* stero svetovalcev, ne boš kopal več jarkov Stanoval boš kakor velik go* spod v mojem dvorcu in sedel poleg mene v mojem svetu!« »A vi,« je rekel svetovalcem, »se sra« mujte! Ne samo. da vam plač ne bom povišal, še celo znižal vam jih bom do one vsote, ki jo dobivate za nič!« Svetovalci niso nikdar več prišli kra« lja prosit za povišanje plač. Kako so nastale plavice in mak Gospod Bog je bil ustvaril vse rastline, da so rastle, zelenele in cvetele, velike in male, zdravilne in strupene, hraneče, koristne rastline in škodljivi plevel. Tedaj se je Gospod sprehajal med njimi, da bi si jih ogledal, in prišel tudi do žitnega polja. Žito ie žalostno kimalo z glavicami in v zelenem, valujočem morju je žalostno vzdihovalo. Gospod, ki vse sliši, je slišal tudi vzdi-hbvanie in ljubeznivo vprašal: »Zakaj si tako žalostno? Kaj ti naj storim ?« »Oh, srospod.« je rekel eden izmed klasov plašno, »kako lepe, kako krasne si ustvaril vrtnice, nageljčke in lilije! Nam se pa rogajo in nas zasmehujejo skupno z velikimi, dostojanstvenimi drevesi, ki imajo se po vrhu svoje cvetje, in pravijo, da nismo niU tako lepi, niti tako visoki kakor oni, in to nas tako boli, da vzdihujemo in žaiujemo.« »Le tiho bodi,« je tolažil gospod Bog, »tudi vi ne ostanete brez nakita.« In poklical je angela in mu dejal: »Prinesi nekaj kapljic nebesne modrine in jih raz-tresi tu med žitom.« spod, odhitel je in raztrosil modre kapljice med klasje. — Medtem pa je nastal večer in škrlatna večerna zarja je pokrila nebo. Od najnežnejše rožnate barve do globoke rdečice, celo do violi-časte barve so se razlili vsi odtenki preko modrega neba, da se je celo stvari-teljevo oko veselilo krasote. Tedaj je Gospod spet poklical svojega sla. »Vzemi to posodo, prinesi nebesno rdečino in jo razlij čez polje!« Angel je pokorno izpolnil ukaz. Komaj pa se je to zgodilo, že so izginile sijajne barve in nebo je postalo pusto in sivo; tiho in samotno je bilo na polju, ko so se zvezdice ena za drugo prikazale in svetile na speče cvetlice. Le žito se je vedno lahno zibalo, kakor da se klasi med seboj pogovarjajo, toda zvezdice niso mogle ničesar razumeti, kakor so se tudi trudile, kajti zvezdice so zelo sočutne in rade tolažijo vsakega, ki se zaupno obrne k njim. Zjutraj pa je solnce na novo posijalo preko poljan in glej: sredi žita so sijale mnoge, mnoge modre in rdeče cvetke, ene podobne zvezdicam, druge ognjenim kelihom. Krasen pogled je bil! Zdaj je klasje ponosno dvigalo glave in pozdravljalo in kimalo lepim pisanim cvetkam, ki so stale med njimi, kakor da so eno z zibajoČimi se klasi. In zopet je šepetalo in šumelo v polju, to pot pa je hvaležnost in veselje zvenelo iz šumenja. Čarauje Kaj mislite, ali je mogoče, da bi se ta zvezda gibala, ne da bi se je kdo dotaknil? Zvezdo napravite takole: Vzemite štiri zobotrebce (najbolje je, da vzamete take, kakršnega smo vam tu narisali), na lomite vsakega točno v sredin j, vendar ga pa ne smete prelomiti, m jih položite v obliki zvezde (kakor vam kaže naša slika) na mizo. In zdaj pride naša čarovnija! Pomočite prst v vodo in kamte eno kapljo vode na sredo zvezde in počakajte nekaj trenutkov! Čudili se boste! Tri p\ Živela je nekoč lena deklica, ka ni hotela nikoli presti. Naj se je mati še tako jezila al,i prosila, ni mogla hčerke pripraviti do tega. da bi predila. Nekega dne je materi pošlo potrpljenje. Tako zelo .ie nabila hčerko, da je začela na ves glas jokati. Tedaj se ie peljala mimo kraljica, in ko j.e slišala tako silen jok, je velela vozniku, naj voz ustavi. Stopila ie v hišo in vprašala mater, zakaj tepe svojo hčer. Tedaj .ie bilo mater sram povedati, kako je njena hčerka lena. in zaro je ie.(ala: »0>na prede tako rada. da je ne morem spraviti od kolovrata. Predla bi in samo predla, jaz sem pa uboga in ji ne morem kupovati toliko urediva.« Kraljica je rekla: »Nič ni meni ljubše kakor če slišim, kako teče kolovrat. Dajte mi svojo hčer. naj gre z mano v grad. jaz imam toliko prediva. da bo predla, kolikor se ii bo zliubilo.« Mati je bila tega srčno vesela in kra-flijica je vzela deklico seboj. Ko sta pri-Slri v dvor. je peljala kraljica deklico V vrhnie nadstropje, kier so bile tri isobe d vrha do tal polne prediva. »Spredi mi to predivo.« je dejala kraljica, »in ko boš končala, dobiš mojega starejšega sina za moža. Nič zato. če si uboga, tvoja pridnost je najlepša dota.« Deklica se je silno prestrašila, kajti vedela ie dobro, da bi ne spredla toliko prediva, če bi živela tristo let, če •bi tu d; predla od iutra do večera. Ko ie ostala sama, je pričela jokati in ie sedela tri cele dni. ne da bi z rokami ganila. Tretjii dan je prišla kraljica, in ko 5e videla, da ni spredla še nič. se je ■močno začudila. »Tako sem žalostna po svojem domu, da nisem mogla pričeti z delom,« se ie izgovarjala deklica. Kraljici se je zdelo to opravičljivo in 'je dejala: »Jut:' pa moraš začeti.« Deklica si mi znala pomagati, stopila Me k oknu. da bi se malo potolažila. Tedaj zaededa tri žene. ki so šle proti ttvoru. Od teh je imela ena široko plosko nogo. druga je imela tako de-be'- soodnjo ustnico, da je segala čez bradico in tretja je imela zelo širok palec na roki. Pod oknom so se ustavile, pogledale kvišku in vprašale deklico, kaj ji je, da ie tako žalostna. Povedala jim je svojo stisko s predi-vom m one so deiale: »če nas povabiš na svojo svatbo, se nas ne sramu- ješ m porečeš, da smo tvoje sestrične, ti spredemo prav krrianu vse predivo.« Deklica je odgovorila: »Srčno rada, le stopite gori in začnite delo.« Ko so vstopile, je napravila deklica v prvi sobi med »redivom luknjo, da so !ahko sedle in začele presti. Prva je vlekla mit in i nogo poganjala kolovrat, druga te slinila nit. tretja je pa sukala nit in udarjala s palcem ;>o mizi. Po vsakem udarcu je padla na tla lepa in tenka preja. Ko je hotela kraljica pregledati, kaj in koliko dela je že iizvršenega. je deklica naglo skrila tri predice ter pokazala veliko množino 'epe preje in kraljica ie bila tako vesela, da je ni mogla Drehvaliti, Ko ie bilo v prvi sobi delo končano, se je začelo v drugi in potem v tretji. Prav kmalu ie bilo vse pospravljeno. Tedaj pa so se predice posiovile m rekle deklici: »Ne pozabi, kar si nam obljubila, to bo tvoija sreča.« Deklica je Dokazala kraljici tri prazne sobe m velik kup preje. Tedaj ji je rekla kraljica, da bo svatba. Ženin se je kajpada veselil, da dobi tako pridno iin spretno ženo. »Imam tri sestrične,« je dejala deklica, »storile so mi veliko dobrega, zato jih ne bi rada pozabila v s"Toji sreči. Dovolite, da jih povabim na svatbo, kjer bodo sedele pri naši mizi.« »Zakaj bi tega ne dovolila?« sta rekla kraljica in kraljevič oba v en glas. Na dan svatbe so prišle v čudni noši vse tni predice in nevesta jih je pozdravila: »Dobrodošle mi drage sestrične!« Ženin pa je vprašal svojo nevesto: »Kako neki prideš do teli grdiih prijateljic?« Tedaj je pristopil k prvi. oni. ki je i me1'1 a široko iti plosko nogo in jo je vprašal: »Kako, da imate tako široko nogo?« »Od poganjanja, ko predem.« Potem je še! kraljevič k drugi in jo vprašal: »Kako da imate spodnjo ustnico tako podaljšano?« »Od slinjenja niti,« je odgovorila. Nato je stopil še k tretjii itn jo vprašal: »Kako da imate tako širok palec?« »Ker sučem nit« je odgovorila tretja. Tedaj se je kraljevič prestraši! in dejal: »Nikdar več se ne sme moja lepa nevesta dotakniti kolovrata.« Tako se je deklica rešila neljubega ji dela. Po Grimtmu M. B. 0 Dragi striček! K a Sar prebiram »Miado Jutro«.sem res srečen. Ta mladinski list mi najbolj ugaja. Cdtamo ga tudi v šoli. Pri nas na Gorenjskem že ^cvetijo prve rože. Kmalu bo Velika noč. Povabim Te na pirhe in prvo pomladansko cvetje. Težko že čakamo lepe pomladi in prve piščalke. Iskreno Te pozdravljam in vse Jutrovčke Hočevar Jože, uč. III. razr. v Vodicah. Moji prijatelj: Putka: »Kokodak, kokodak,<. dan oglaša se vsak. »Malo zrnja prosim ker jajčka vam nosim!« Petelin: Lep glas naš paša km. pesem na pamet on zna: »Kiririki — kikiriki!« poje zaprtih oči. Pazi: Lep je hišni naš varuh toda velik potepuh. Ko pa gre na lov kar sam putke ne vedo, ne kod, ne kam. Mucek: Pri peči dremlje in smrči za miške mar mu ni; saj mamica naša mu mleka prinaša. Zvezdana Pegan, uč. III. razr. r. girnn. v Mariboru. Dragi striček! Jaz imam tudi eno prijateljico, in to je knjiga, posebno pa še »Mlado Jutro«. Vsako nedeljo ga že komaj čaikam, da ga kdo prinese s pošte, in ga preberem od začetka do konca. — Lepo Te pozdravlja Ciril Tavčar, uč. III. razr. osn. šole v Vodicah. Najdražji zaklad Najdražji zaklad meni je mata ona mi da, vse kar si želim. Ako ona mi umre druge več ne dobim. Ako lačna sem ali zaspana, \ S';