Leto V., štev. 47
LTublfana, sobota, 23. februarja 1924
Poltntaa parlallnin*.
Cena 2 Din
Tth»|» «t» * ijutraf. ^
m*
gtane meaetno 20-— Din w inozemnivo 30-— , neobvezno
Oglasi po tarifo. Uredništvo:
jEklošičeva cesti it tS/L T-.-lefon it 72.
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko
UpravnIStvo i
L|obl|ana. Prešernov« ul. it M. Telef. it 88.
Podružnlcli Maribor. Harvaralca ul. 1.' Cel|e. Aleksandrov« e.
BaAun pri poiln. čekov, zavodu štev. 11.812.
Ljubljana, 22. februarla. Včeraj Je Duca Mussolini podal Italijanskemu ministrskemu svetu ekspozč o jeiilU reškega vprašanja. Ce primerlamo njegova Izvajanja z govorom gospoda Nlnčlča, moramo priznati, da so senzacl-lonalna ln več, ona so porazna. Porazna <:. politiko naše vlade in za obrambo rimskega sporazuma, s katero sta gospoda Pašič ln Ninčlč pridobila večino juti,slovenskega parlamenta za ratifikacijo konvencij o Reki.
Glavna Ninčičeva obrambna teza Je bila, da smo Reko že I. 1920 Izgubili In da bl bl! vsak poskus Izriniti Italijo iz pozicije bcatl possidentls zaman. Predvidena arbitraža da je bila povsem problematična, ker bl jo švicarski predsednik sprejel !e v slučaju, da bl sc obe državi nanj obrnili, kar sc je zdelo g. Nlnčlču Izključo-to. Apel na Zvezo narodov bl ne imel praktičnega pomena. In bl bil za nas le nekak Blažev blagoslov, dočim bl Reka ostala v rokah Italije. In tako jc prišel minister Ninčlč do zaključka, da Jc preostal le dvojen Izhod: aH nov sporazum »di Reke v smislu naše rezlgnaclje ali pa, da je ostalo vprašanje »še nadalje odprto.. Ninčičcvl zagovorniki so proti argumentom opozicije alternativo zunanjega ministra formulirali Jasnejše In od-krltcjše: ali sporazum po volji Italije ali p volna.
Mussolinljeva argumentacija te alternative ne postavlja. Medtem ko Ninčlč daje Italiji vse adute v roko, priznava Mussolini moralilno ln polititno slabost Italijanske pozicije v reškem sporu. On nl£ ne prikriva, da Je obveznost Italije iz rapallske pogodbe bila tako jasna In Jvrsta, da bi »odpoved pogodbe«, pod čemur Je razumeti strašilo aneksije, kl ga lc v temnih obrisih prikazoval g. Ninčlč |u-joslovcnskl Javnosti, «dvignila proti Ua-lIU pol Evrope! To se pravi z drugimi besedami, da b! Italija ne mogla storiti obupnega koraka, ki bi jo morallčno di ikvallliclral In bl mogel povzročiti komplikacije, katerih eksistenca bl že sama na srbi daleč daleč odtehtala ves matcrljcl-i! In politični dobiček ničnega dejanja. Mussolini)« dlči lepa lastnost iskrenosti. Zato se ne čudimo njegovemu priznanju, da Je tudi Sforzino pismo, kl sc tiče Delte In liaroša, mednarodno pravno za Italijo v polnem obsegu obvezno. In vendar je bila teza, da Sforzino pismo pred Internacljotialnlm forumom ne bl držalo, ena glavnih predpostavk vse radlkalske politike v reškem vprašanjul
Toda kar je glavno: Mussolinljeva alternativa za rešitev reškega spora Je liovsum druguina nego Sinčlčeva. Za njega se glasi vprašanje ali vojna ali nudal/na pogajanja. Postavil ga le tako (lil ga tudi kot resen državnik drugače postaviti nI mogel), da je kot realno pot pustil otvorjeno le drugo možnost Pod pogojem seveda, da je Jugoslavija na to pristala, kajti o arbitraži švicarskega predsednika Je g. Mussolini povsem dru-lega mišllenla nego g. Ninčlč. On odkrito izpoveduje, da bl ta arbitraža bila Italijo prisilila Izpolniti rapallsko pogodbo In apel Jugoslavije na Zvezo narodov se mu ne zdi brezpomembno teoretiziranje, temveč opasen eksperiment za Italijo, kajti »izid. - pravi Mussolini — »bl bil negotov.. Kaj vse to pomenja, Je jasno. Jugoslavija, in ne Italija Je imela politične trumfe v svojih rokah In zvestoba ra-pallskl pogodbi Je bila za Italijo ugodnejša nego odkrita otvoritev reškega konflikta, kl bi bila po Mussolinljcvem priznanju »postavila vprašanje granlc In Jadrana na kocko.!
Gospod Mussolini Je s svojim ekspoze-Icm podrl vso obrambo ministra Nlnčlču Glavni argumenti našega zunanjoga ministra so ovrženi. S tein pa je doprlncšcti tudi dokaz, da Je bila politika Jugoslavije na napačni poti od trenutka, ko sme Pričeli opuščati pravno osnovo rapallski Pogodbe. Iz ust Italijanskega premljera vemo sedaj, da Je bila naša pozicija nc le pravno nepremagljiva temveč tudi pomično silno močna, ker Je konflikt radi Reke zatvarjal Italiji pot na Balkan. | Kako smo to pozicijo opustili ter za zavod sv. Jeronlma, avtonomijo pravoslavne cerkve v Italiji In Izmenjavo kron v znesku nekoliko milijonov lir Izročili licko Italiji, da si pridobimo njeno plato-nlčno ljubezen, njej pa na široko odpre no vrata na Dalkan. to spada v eno naj-»učncjšlh poglavij naše narodne zgodo vlne, katere objektivna sodba se bo sklicevala na klasično pričevanje samega Mussollnija!
Markovič kriv, pa za nedolžnega proglašen
V TAJNEM GLASOVANJU SO RADIKALI IN TURKI ODKLONILI OB-
TOŽNICO OPOZICIJE. - ODLOČNA ZAVRNIlEV KLEVET POSL.
RANKOVICA PROfl B1V&1M DEMOKRATSKIM MINISTROM. - BUR« NI POTEK SEJE.
Beograd, 22. februarja, r. N« današnji On (govornik) pa meni, d* je kriv. Se« soji skupščine se ie nadaljevala razpra- I veda, je Ii Markovič kriv s stališč« za« va o obtožbi proti bivšemu ministru , kona, to naj rešijo pravniki, pravde dr. Lazi Markociču.	Rankovtčeva tzuiotuvanja so izzvala po-
Prvi jo govoril posl. Jovo P o po vid smeh pri opoziciji ter se še čujejo klici: fzomlj.), ki je Bilno ostro napadal drja. Nikar ne govori o morali, ko si bil špijoul Markoviča, katerega je imenoval »tip»,1 Rankovič: Trebalo bi Markoviča staviti
pod obtožbo tudi radi prodaje Scbuma-
za kar ga je predsednik klical k rodu. Posl. Popovi« jo dokumentarifno dokazal, da jc dr. Markovič delil spojim vo-lilcem kot »siromašnim dobrovoljcom. brezplačno zemljo in tako nagradil tudi mnoge bogataše. Posl. Popovič smatra, da so cincarji, Orki in drugi tuji elementi, kl ao se vmešali v naše javno življenje utisnili v pogledu morale družbi svoj pečat. Pri njih je iz-ror korupcijo.
Posl. P u cel j (zemlj.) je v o.-ehrcem popravku ugotovil, da je res kot član fin. ekon. komiteja z drugimi ministri podpisal Markovičev akt glede Teoka-reviča, zanašajoč se pač ua osebno poštenje g. Markoviča.
Posl. dr. K u m a n n d 1 (dem.) je nato pojasnil, da je Izvršil ministrski komite svoj sklep na podlagi Teokare/ičtjve prošnje, da naj se mu dovolijo v Nom-čiji nekatere nabave na račun vojne odškodnine. Ministrskemu komiteju pa. ni bilo absolutno nič znano o odnoSajih Teoknroviča napram tvrdki IIič & Too-karevič & Petrovič. Odlok ministrskega komiteja je bil popolnoma korekten in storjen na podlagi tedanjih predpisom. Dr. Markovič pa je prisodil odškodnino ne osebi Teoknreviea, temveč firmi, k! ni imela na to pravice.
Posl. K r e m ž a r (kier.) je zahteval, najstrožje postopanje narodno rkupščino v Rt vari, ki jo na dne /nem redu.
Posl. Jovan Subotlč (rad.), jo Izvajal, da se ne Brno v privatno življenje človeka posegati na način, kakor so je zgodilo to v sedanji razpravi. S tem so doseže a.imo to, da bo oškodovan ugled naše kraljevine. Sicer pa. po njegovem mnenju navedbe obtožnice ui»o dokazane. Med njegovim govorom jo prišlo do burnih prizorov in je mera! predsednik Jovanovič ponovno [Kizvati zbornico k miru.
Seja je bila ob 12.45 zaključena.
POPOLDANSKA SEJA.
Popo'danska sCja sc je pričela ob 16.45. Prvi je govoril
demokrat Dragotln Pcčič kl Je v dolgem, globoko zasnovanem go= voru razpravljal o ministrski odgovorno sti v zvezi s slučajem dr. Laze Marko« vlča ter ostro polemiziral z radikalnim poslancem dr. Subotičem. Pečič je v glavnem poudarjal odgovornost dr. Mar« kovlča v šestih slučajih: L Za način od dajanja In otvoritve tovarne špirita v Subotici, 2. v stvari Altruistične banke.
otierjeve klavnice. Dalje pravi: Te stvuri je treba v skupščini likvidirati načeluo, ker Je (obrnjen proti demokratom) tudi med vami mnoge ljudi, ki bi morali da jati odgovor. V lem oziru je treba bližje ogledali delo dr. žerjava, dr. Puljnka, dr. Voje Marinkavlča, Ivice Kovačev ii«, Kiste Jojh'« in dr. Krainerja ter mislim, da bi tu dobil rekord v Izvoznicah. Pri teh Lesedah nastane hrupen prepir med radikali ln demokrati. Med neprestanimi medklici demokratov Je posl. Rankovič napadal demokratske ministre iz koalicijskega kabineta. Predsednik je lo težko držal red. Rankovič je rekel: V času koalicijske vlade se je upropastila jnko velika narodna imovina, t J. direkcija plena, zn kar doslej Se ni nihče odgovarjal. Dr. Žerjav je kot minister učinil po-greške nn škodo države ler mora zato na sodišče. Ogromen hrup. Davldovič: No obrekujte pavšalno. Povejte, kaj Je zagrešil! Budisavljevič: Zakaj naj dr. Žerjav idgovarja. on nI ničesar zagrešil. Hrup liostaja vedno večji, predsednik zvoni z velikim zvoncem, tako da privabi celo Pašič« v dvorano. Bullisavljevič kriči: Omenite vsaj eno zlorabo! Rankovič: Ali vam ni dovolj, da obatojajo o lem uradni alttl, ali hočete, da vam pokažem vse akte? Demokrull proteslirajo In kličejo: Po-k.ižlte nnm, da vidimo. Budisavljevič: Pokažite nnm vsaj eno pogreško! Rankovič: Ali hočete, da vam pokažem »uboliSko afero, ki ae tiče Voje Marinkovlčn, ali hočete, dn vam povem o Poljaku, kako Je delal, ali hočete, dn vam navedem elu&ij dr. Kramerja s proslavljenimi Izvoznica-mi. Demokrati burno proteatirajo. Davi-dovič veli: VI ste dobili Izvoznice, mi pa
povlč, na koncu pa le dobil besedo dr. i. Markovič, kl je v dolgem govoru, kateri Je trajal več kakor dve url, poizkušal, da z lepimi Irazaml odvrne od selie dokumentirano obtožbo opozicije. Po njegovem govoru se Je oglasilo več poslancev radi osebnih pojasnil, nakar Jc zbornica prešla na
tajno glasovanje..
Pri glasovanlu so poslane! opozirlle opazili nepravilnosti pri kuvertah in glasovnicah, ki so bile označene, vsled česar so burno protestirali. Predsednik Jovanovič ie moral odrediti, da so razdelili nove glasovnice, tako da se le glasovunlc izvršilo šele ob 22. Po končanem glasovanju se le ob/avli rezultat: 127 poslancev le glasovalo za prost prt hod na dnevni red, 67 glasov le bilo za to, da se tir. L Markovič Izroči sodišču, S glasovnic le bilo praznih.
Prihodnja seja bo Jutri dopoldne ob 9.30 z dnevnim redom: nadaljevan ie proračunske razprave.
bil v resortu trgovine In industrije
moj naslednik. Gosp. Ribarac na moj l»oziv ni ukreni! niče-sar. Privatnim obrekovaleem ja sem da! že opetovano priliko, da nastopijo pred sodiščem lokaz resnice. Na meni ju ostala senca krivice.
Svoj In dr. Žerjavov pr^stainek na. Jojičevo Izjavo som tolegraJično spo. roči! predsedniku demokratskega kluba gosp. Davidoviču.
Dr. Albert Kramer.
Izjava
Poincare demisijonira
Berlin, 22. fibniarja. s. «Vorw8rts» doznava Iz Pariza, da Je Polncarč vsled pičle zmage v senatu Izjavil predsedniku republike, da s tako malo večino ne mnre vladati, vsled česar tnu bo ponudil svojo demlrljo. NI dvo-ma, da bo predsednik aprelel njegovo Ponudbo. .....
Da bj omilil porazen utis izuežeuih obtožb proti svojemu somišljeniku, je nar. posl. g. M. Rankovič oklevetal nekatero bivše drmokrat.ske ministre, med njimi tudi drja. Zcrjnva in mene Izjavljam V svojem in v imenu odsot nc-ga drja. žerjava, da se v polnem obsegu pridružujeva izjavi prijatelja RLste Jojič.i in se plode korektnosti svojega poslovanja kot ministra pod vrževa vsakemu sodišču in vsaki anket!.
Proti meni je bil očitek gosp. Ran koviča V.c enkrat, in sicer ob nastopu Protlč - Koroščevo vlale, iznešen v parlamentu od strani gosp. Stojana Ribaroa. Jaz sem takrat pLimeno pod pričami pozval gosp. Ribaroa, da pristane na anketo o mojem poslovanju, kar je mogel tem lažjo storiti, ker je
Opozicij onalni blok
Beograd, 23. februarja, p. Dnnes dopoldne ob 10. so Imeli sestanek- šeli opozi-oljskih skupin, Davldovič dr. Korošec in dr. Hrasnicn. Na sestanku so. sklepali o tekočih poslih o|xizl<ijakega bloka. Vsi šefi so bili rezervirani glede detajlov razgovorov, Izjavi i pa so, da so pogajanja zavrieaa ter da gledajo na situacijo naj. optimistIčneje. Klerikalci javljajo, da potuje dr. Korošec jutri v Zagreb, kjer bo poročni Radlčevcem o zadnjih razgovorih v Beogradu. Nato bo Korošec nadaljeval pot v LJubljano, kjer bo predložil delini-tivne predloge o bloku glavnemu odboru klerikalne stranke. Tudi dr. Ilrasnica bo v nedeljo [»ročni svojemu glavnemu odboru o toku dogodkov. Po vseh trditvah »o nahaja vprašanje bloka pred svojo dolini! i vno rešitvijo. cOd]ek> objavlja povo-dom vesti, da bi Pašič mogel z ostavko prehiteti delltiitivno sklepanje bloka la r.a ta način zmešali opozicijske skupine, iz-: javo dr. Korošca, sllčno iziavi g. Davido-, vlča, da bi tak Tašidev nkt niti najmanj« no mogel vznemiriti dogovarjajoče se skupine opozicije. <V lem »lučaju, je rekel dr. Korošec, bl mi isti dan podpisali ipo-razum bloka ler aem siguren, da bi nas glavni odbor odbori naših atrank ne de-savuirali>.
Macdonald gradi vofne ladje
odstopila od
irrama. Macdonald je izjavil, da je ob
. „ , ,, j ,. «. m j	llnhtl spodnjemu domu. da ne bo od-
nc Rankov č nadaljuje: Alf da omenim , , , 1 . ,,, A__' „„, „., „,.„,■.
- , „ v .. ,,	, , , . ual 1-ez pn vol t ve doma nobene gra« t-
Ivlco Kovačevi ča k ne spada k vam, kl	J1 pralnja
pa e delal zlorabe Dalje pravi Rankovič, \ >	'	na,,„^lifv)
da Je Gjoka Popovič vzel v finančnem ml- .. 1 . .. „ ,.,, . „.,,; .„. vn„ »o .i' x	i„ ^ m. ^ onih enot ki so bile izgubi ione. Vla-
VELIKA ZAUPNICA V POSLANSKI ZBORNICI.
Ako vlada provede svoj propnun, bo zaposlenih okolu 200.000 delavcev. Končno je bil zavržen Springov predlog. dn se izrazi nezaupnica, s 372 proti 73 trlnsovi. Strofki tc gradnje bodo znašali 2,000.000 funtov štcrilngov.
London, 22. februarja, r. Sinoči se je sestala spodnja zbornica na sejo, da razpravlja o vlndinem predlogu za povišanje proračuna za pet križaric. Sorions je očital delavski vladi, da jo svojisgn volilnega pro-
nlstrstvu 30 tisoč dinarjev in da Jih dosedaj ni vrnil. Demokrati zopet burno ugovarjajo.
Kontno je Rankovič Izvajal, da ne bo glasoval za to, da se Markovič ne Izroči aodlšču, da pa tudi ne bo glasoval z opozi -!jo . . . Njegov govor je končal v največjem hrupu.
Za njim je dobil besedo demokrat Ri-«ta J o j I 6 zaradi osebnega pojasnila ter odrovnrja! na Rankovičeve citate, s katerim je obtoževal demokratske minlstie. Rankovič jo govoril o podkupovanju državnih organov, o naglem bogatenju po-
o prodaji sladkorja in o tovarni sled«	,„	m 06Ch „„ oloil,,;u t„
korja v Beogradu, 4. o tiskanju obvez« .	' . . nBtri)„r„ hi'
nic za vojno odškodnino, 5. v slučaju Teokaroviča in 6. v slučaju razdeljeva« nja zemlio Markovičcvim voliiccm. — Pcčičcv povor je napravil na vse prlsot« ne zelo globok vtia. V podrobnostih je govoril najprej o prodaji tovarne slad« korja, ter da je bila država pri prodaji sladkorja oškodovana za 150• milijonov iinarjev. Dr. Markovič je danes silen bogataš, pa izvora svojejia bogastva ne more dokazati. Omenja afero Golo pnie v Parizu, kl jc bil obso-eri, ker ni doka, <a! od kod ima denar. V volilnem okrož ju dr. Markoviča ic zemljo dobil vsak, ko, kl se jc oglasil kot radikalskl voli« lec. V ministrstvu pravde se je delila zemlja tudi umrlim osebam. Obveznice za vojno odškodnino ie dal tiskati dr. Markovič pri tiskarnah za ccno. ki je 6 do 7 krat večja nego drugod. Zaalužili so se milijoni. Največja afera Laze Mar. koviča pa je slučaj firme Teokarovič. Dr. Markovič je bil pri tem matcriia'no udeležen. Zagotovil si je pri tvrdki Teokarovič mesečno rento dvajse' tisoč di' narjev. Govornik le dokazal, da so dani vsi pouoji po § 125 k. z. da se otvori kazenska preiskava. Njegov govor vsa opozicija burno odobravala.
Za njim je dobil besedo
radlk«! Mihajlo Rankovič.
Rekel Je, da je prvi začel borbo proti dr. Markoviču v radikalnem klubu. On ie Markovičeve afere natančno preiskal. Našel je. da je Markovič grešil in da je bilo njegovo delo nepravilno. Ker pi govornik nI pravnik, ne more dognati, koliko ie dc'n dr. Markoviča tudi nezakonito. V's'cd njegovih napadov je .Mar, kovič demisijonira!. Potem jc o stvari sodil posehen odbor radikalakeaa klu> ba, ki jc smatral, da Markovič ui kriv.
da smatra to za svoio dolžnost, Jasno je, da nobena država, nftl Francija, niti Amerika, niti .fanonskn ne bo protestirala proti gradnji teli križark.
VARSTVO NAJEMNIKOV NA ANGLEŠKEM. London. 22. februarja, j. Spodnja
zbornica jo danes »prej-hi v drucem čitanju osnutek zakona, ki podaljšuje varstvo najemnikov na podlagi predvojnih po-rčidb za lota 1925. do 1028. in predpisu'e, da sme znašati dodatek k predvojni najemnini največ 25
Težkoce v avstrijsko-rizskih pogajanjils
AVSTRIJA NOČE PRIZNATI BRESTLITOVSKEGA MIRU.
pri tem omenial nekatero bivše ministre in poslance, da so ohogateli na račun državo In na račun privatnih oreh (er omenial ljudi iz naše stranke. Omenil je tudi mene, vsled česar takoj izjavljam, da nl«om niti kot minister, niti prej zlorabljal 6vojegn položa'a, da bi osebno obogatel, da nisem bil bor,-it, ko sem po stal minister in da sem kot človek brer premojenia zapustil ministrski položaj tor da dane« nimam niti ene paro tet kakor prej. Da bl b'li skupščina na čistem v tem vpraša n'u. ml je čast izjaviti sledeče: Kot r-lelster nisem zlorab-Pni položaja v osehro korist In na račun države ali privatnih Hudi, In nisem sploh povečal svoje premoženje. Pristalem v tem oziru na vsako sodišče, na sodišče tega foruma, na državno sodišč«, na navadno sodišče In cclo na sodišče, v katerem bl vsi sodi-lkl bili radikali. 'Burno ploskanie pri demokratih). Obža-'ujem, da ostale nd. g. Raniš o vlča napadene osebnosti niso t-j':nJ, trdno pa verujem, da lil tudi oni dali na to pristanek. Ponovno burno ploskanje pri domokra-tlh).
Dalje jo dobil besedo zaradi osebnega i io jasmin Ojoka Popovič (dom.), ki je dokazal, da t svojo osebno korist nI v finančnem ministrstvu vzel nobenega d«-naria. Finančni minister jo Izdal za moj voiilni okraj 30 tisoč Din kot posojilo <eljrt*kim zadrugam toda pristanem na 'o. da ae dožene v skupščinski anketi •ili na kakršenkoli drug način, da ak» io dokaže, da aem vzii! aamo 5 para. za
edno odstopim od svo'e?a položaja ter -vjzivljam Rankoviča. da on stori Isto * »lnčaiii. ako to ni istinn.
Za nllm Je ponovno govoril Rankovič. kateremu je zopet odgovarjal djok* Po-
Moskva, 22. februarja, h. V vprašanju de jure priznanja zveze sovjetskih republik a strani Avstrije zastopajo mo«kovski vladni kropi stališče, da je Avstrija priznala sovjetsko vlado žx> s -■odpisom mirovno pogodbe v Brr,sV Litovsku. Čenrav so zavezniki to pogodbo razveljavili, vendar ni iztriniln s sveta in znači zakonito priznanje sovjetske Rusi:e. Termi nasproti stoji AvstrPa na sta.llščn. dn so je z mirovno posodlio v Parizu zavezala priznati •inpodbo v Prost - Litovsku za neveljavno. Vsled topa je položaj tak. kot bl ta pogodba sploii ne bila podpisana.
Izcleda pa. da diktira Avstriji to stališče prizadevanje, da so v primera, a.ko privodejo angleško - ruska pogajanja do pozitivnega uspeha, posebno okoristi giede odškodnine za nacionalizirano imovino tudi z avstrijske strani iz tepa prlncinpolnoga sporazuma. Najbrže ho avstrijsko - rusko razmerje ti rp len o s sllčno popodbo, kakor jo hi'a uklon iona v Rapalln. Popnian|a vodita z ruske strani I^vicki in Joffe, avstrijska vlada pa je pozvala moskovskega zastopnika Poh!:i, M odpotuje to dni na Dunaj.
Za kronske vpokojence
Beograd, 22. februarja, p. Finančni mi« nister je v vprašanju kronskih umirov. Ijenccv izdal poiasnilo, do bodo oni u« radniki, ki so bili umlrovljcni p-xd prevratom, dobivali po penzijskem zakonu ki velja v dotičnih pokrajinah, določe. no penzijo v kronah, ter bodo dobhaii od 1. marca 1923. na podlagi sklepa ministrskega sveta od 25. aprila 1923 štev. 9.000 poleg kronske plače isto draginj« sko doklado. kakor dinarski umirovijen-ei. Po čl. 232 uradniškega zakona, bodo prci umlrovljeni uslužbcnci dobivali tudi nadalje isto pokojnino in dravinjske do klade. Minister je uvide!, da je potreb, no, da se izboljša položaj vseh umirov, Ijenccv, posebno kronskih umirovijen cev, vsled česar je v proračun za 1924 In 1925 sprejel poseben kredit 50 mili« jonov dinarjev za doklade umirovijen-cem in umirovljcnkam. O preveden ju kronskih umirovljenccv v dinarske, jc minister odredil, d« sc o tem »zbirajo podatki..
KONFERENCA MALE ANTANTE
Praga, 22. februarja, j. »Ccske Slovo«, ki ie blizu zunanjemu miniatru, razširja Iz Beograda vest, da naj bl »e p-iliodnja konfcmca Male antante vršila žc meseca
aprila v Pragi. Zadnja beograjska kon. terenca Je določila kot termin mesec julij.
Inozemske borze
22. februarja.
Ctrmn: Beograd 7.25, New-York 577.50 London 24 92, Pariz 24.50, Milan 24.95, Praga 16.80. Budim|icšta 0.0100, Bukarešta 3.22, Sonja 4.45, Dunaj 0.008125.
TP.ST: Beograd 28.60 do 28.90, Dunaj 0.0325 do 0.0330, Praga 07.25 do 07.65, London 99.65 do 09.90, Nc\v-York 22.975 do 23.125, db-ar 28.50 do 29, uradni tečaj zlale lire 448.79.
TRAGA: Beograd 43.378, Dunaj 4.R3, Rerlin 7.85. Rim 152.50, Budimpešta 8.35, Pariz 150. London 150.80, New-York 35, Curih 607.50.
BERLIN (v milijonih): Beograd 53.865, Mtlan 181.545, Praga 122.193, Pariz 179.559, London 18.154.500, Now-York 1.180.500. Curih 728.178
LONDON: Beograd 345. Berlin 19.25, Pariz 100.50. Rim 99.68. Curih 24.91, New-York 431.02. Praga 148.60.
NETV-VfRK: Beograd 120. Berlin 25.5, t.ondon 4311,6. Tarlz 4"S50, Rim 432.50, nunaj 14, Budimpešta 82, Praga 290.25, Bukarešta CO.
*JZr~nnxj* it. 47
Sobota 23. n. 1924 =
Mussolinijev ckspoze o Reki
MUS50L1NI DESAVUIRA GLAVNE NlNClCEVE AROUMENTE. Dopolnilo b našemu včerajšnjemu brzojavnemu porotllu.
Rim. 21. februarja.
Dane$ ob desetih zjutraj se Je pod predsedstvom Mussollnlia sestal mlntstr-tki svet. Izvzemšl ministra za kolonijo Fedcrzonija, kl je službeno odsoten v Libiji so bili navzoči vsi ministri ter državni podtajnik ministrskega predsednika Con ta rini.
Mussolini je najpoprej razpredel sliko o notranjem političnem položaju z ozl-rt.m na predstoječe volitve. Nato je podal Obširen ekspoze o ancksljl Reke. Njegov govor, ki se nanaša na to vprašanje, se glasi:
cKo Je fašlstovska vlada prevzela vso oblast v državi, je bil diplomatski polo-Ha) Reke tak. kakor ga je določal četrti čien rapailske pogodbe In Sforzovo pismo kl ie bilo sicer tajno, toda * mednarodnega vidika vendarle obvezno, daslravno nI bilo nikdar predloženo rimski zbornici. Glasom tega člena bl nai bila Reka ne-oJvisna, luka Ha roš, Delta In stranska iar;klna pa naj bl prešle pod jugoslovensko suvereniteto.
5 političnega vidika Reka nI Imela vlade. Po marčnem ustanku leta 1922 se Je 2aneilovska večina konstltuante zatekla v Kraljeviča, Zaneila pa ie spletka ril po Beogradu In Ženevi ter črnil Italijo. Na J?tki je vodil upravne posle dr. De Poli. 'talija pa je skrbela za najnujnejše potreti mesta. Kaj naj bi bila storila Italija v tem položaju? Ali je hotela odpovedati lipallsko pogodbo? To hI bilo vodilo do r..)vega teritorialnega položaja in do vojne, ali pa d*v drugih diplomatskih noga-tip.]. Id bl bila vsa vpratanja granie na -.i.Vm In u Jadranu postavila na koekn.
Uelto generala Glardlna. Po njegovem prihodu na mesto eo se pričela direktna pogajanja med obema dižavama. Trajala m> dol^o. Njih rezultati s« lahko rek sumnajo v treh točkah: delni sporazum za ittko; splošni sporazum političnega značaja med obema državama; sklenite, trgov irske pogodbe.
Sedanja rešitev roškega vprašanja od pravlja reško samostojno državico in vipča IJeko domovini. Lahne korekture meje nimrjo absolutno nikake vainoaii s s»ratfgičnega, gospodarskega ln tehnič nega vidika. Hrvatska vat Pekiin šteje |«r desetin hiš, Drenovo pa ,|6 itak ostalo mestu. Poleg teh temeljnih točk so se al<U nita še druga pomembna podrobna določila glede uporal« dveh hankin v lu-ki, ptehoda čez Kečino, uvedbe železniškega picimeta in zvez i zaledjem. Samo stojita Ueka brej Barošove bike bl bila uti-čno oškodovana. Ker pa je [teko dobila Italija, je ea odapitev skoraj brez pomona in jo morajo Kabini smatrati za fkiomno žrtev, katera je potrebna za uresničenja njihovega starega ideala, uneksije k Italiji.
S (o rešitvijo smo s« Izognili švicarski razsodbi, kl bl bila Italijo prisilila, Ua s* drži IV. člena rapalISUe pogodbe. Izognili smo se tudi evenL prlzlvu na Zveio narodov, ker bl bil Izid takega priliva negotov Končno se je s tem za vedno odpravila karikatura zanellljanikcga reškega avtoromlzma.
Rešitev reškega vprašanja se je morala, da bi bila pruspelna, vložiti v drug dogovor s širšim političnim obsegom. Tako se je porodil dogovor prijateljstva, ki nt
r j glede na dejstvo, da bl bila odpoved ma nikakršnih vojaških klavzul in kl po
riipallske pogodbe dvignila proti Italiji polovico Evrope.
Preostajalo je torej samo eno: sprejet-! pogodbe In možnost poizkusa, da se ; ijojl izboljšajo. Današnja rešitev Je tak-' -:a, kakor sem jo zasnoval te novembra 122. ko sem se v Lausannl prvič sestal l ministrom filnčlčem. Rapnllska pogod-!. . naj bl ostala, ali zboljšala naj bl se. Ostal sem ves čas pri svolem principu. Po določilih pogodbe je Italija Izpraznila tretjo cono v Dalmaciji, obdržala pa je v svoji oblasti Delto In Barošovo luko, ker j', bilo to v zvezi z bodočo usodo Reke.
Sklicala se jc paritetna komisija. Kak-f::e uspehe je dosegla. je znano. V te-:."J',il.l točkah ee ni dosegel sporazum. !»euspt>šno d<-lo komisijo je rodilo pte pričanje, da Ueka kot samostojna država ne more nastati in živeti, in če bi r.. tala, bi bih le ognjišče notranjih sporov In zunanjih zmed med Hrvati In Ita-"iianL Mffto in bika pa bi bili postali torišče medna rodnih špekulacij, Samostojna rcJka država je bila ovira, kl jo <3 bilo treba odstraniti, ako se je hotelo Uitvariti sporazum med Italijo in Ju^o-. ivljo. Neuspeh paritetne komisije j« tnortilno In gospodarsko krizo mesta le povečal. Po odklopu De Polila sem se s,redi septembra 1923. za časa krfske kri :e zaradi tega odločil, da pošljem na
svoji naravi ne more dajati povoda za razburjenje ne na vzhodu ne na zapadli. Politični dogovor se izpopolni b trgovinsko pogodbo, katera se sklene v najkrajšem času in kl se sedaj Izdeluje t Beogradu.
Reka Je bUa doslej ovir« za direktne (Teze Italije s prostranim rorinnavjem. Italiji je odprta pot le na vshnd. ker so na
znpndu narionnine državne formacije le opredeljene. Pot zn mirno ekspanzijo Italije gre v Orient. Toda zato je treba od-nošajev prisrčnega ln Iskrenega sosedstva z državo, ki leži na tej potL Odgovorni čluilelji jugoslovensko politike so spoznali pravi značaj italijanske politike in z dobro voljo in nesporno lojalnostjo prl|>omogll k uresničenju sporazuma. Italijanska javnost pa je sprejela sklenitev sporazuma x enodušnlm zadovoljstvom.«
Mussolini Je nato pripomnil, da bi brez D' AnnunzIJevega pohoda Reka danes ne bila italijanska in da sta vsled lepo italijanska vlada in italijanski narod dolžna D' Annunziju svojo hvaležnost. Omenil je tudi, dn se izmenjava ratifikacij izvrSI danes ali jutri, nakar bo pogodba popnlna. Prokbimarlja aneksije Reke pa se izvrši v nedeljo 2. marra ln JI bo prisostvoval tudi kralj, kl se osebno udeleži svečanosti. Obenem se 2. mare proglaša za narodni praznik reškega mesta.
Gospodarska pogajanja z Italijo
Pretirane l:alijanske zahteve.
Ileugrail, 21. februarja, iianoe popoldne s« je vršila prva seja X. sekcije, ki ima razpravljati o trgov iu-hli pogodbi. Najprej se je razvila diskusija o tem, ua kateri podlagi naj se vrše 'jogajanja Italijanska dclegarija je tnlo-vjatuo zahtevala, da naj služi kot buza razprav italijanski načrt, dočiui je naša 'ielegucija uavajala, da imamo tudi mi svoj projekt, ki se mora upoštevuti. Konico je prišlo do sporazuma, da uaj se vodijo pogajanja po obeli načrtih paralelno. Seji je prisostvovala cela naša deloga-., ci;-i razen g. Kukiča. Udeležil »e je eeje *. tudi g Milivoje Savld. tlanl Italijanske »kolje so bili prisotni jiolnoStevilno. Meritorna razprava pa se 5e ni mogla pričal!, ker Je bil med sejo poklican na dvor frjdseduik sekcije g Todorovič. Nasled-*ii/i seja I. sekcijo je na|«>vedaua za ponedeljek popoldne, ko bodo naši delegati .'zročlij italijanskim listo predmetov, za katere želimo, da pri uvozu v Italijo uživalo posebne pogodnosti Italijanska delegacija je že naši Izročila svoje zahteve v pogledu olajSav uvoza italijanskih pro-iiiktov v našo kraljevino
Italijani zahtevajo zelo velike pogod-aoili za izdelke svoje kemijsko, munufak-'urna in usnjarske industrije. Istotako tevajo, da se svila Italijanskega izvo-sploh oprosti od uaše strani plut«-vanja uvozne rarlne. Italijani Izjavljajo, <.n so te njihove zahteve osnovane ua Istih prlnelpah, ua katerih Je zaključila Itnlljn fr svinski pos>odb.i s flvico In Avstrijo.
Te zahteve italijanske delegacije so nedvomno pri-ttrane in znatno ogrožajo na-So Industrijo. V naSih gospodarskih krovih vlada radi toge veliko nernzpolože lijft. Zlasti bi prišla » opnsuost naša n« njnrska fadustrljn, k! je precej razvita In r:i se i t s V- uahafa v kritičnem stanju. Ce ?■/. nnslrplla na naših Iržiičlh Se Italijanka konkurenca, bl nedvomno moralo pro-paili mnogo nnših podjetij. SliČno Je t ke mijsko industrijo, kl Je pri nns Sele v rasvnju tn kl se Ima boriti • silnimi trž kočami. Ako se pripusti uvoz llnlij-insklh kemljs'(l't proiluktov s enrinsklml nlaj SavamL bo In »s našo keml|sko Induatrljn nedoglednih posledic. Saj je mano, dn že danes uspešno konkurirajo domačemu blagu i' akl kemijski proizvodi. Za našo
držiivo nikakor ue morejo obveljati osnove, na katerih temeljita trgovinski pogodbi Italije s Sviro li Avstrijo. Ruzinere so pri nas drugačne ln to bo morala italijanska delegacija uvideti in upoštevati. Naša delegacija zastopa edino pravilno načelno stališče, da mora trgovinska pogodba nuditi obema pogodbenikoma enake dolžnosti fn ugodnosti.
Med najtežja vprašanja, o kalerlh se ima razpravljati, spada ludi vprakanje, v kakem obsega naj se I alijanukiin podanikom prizna v na.-i državi trgovinska In obrtna ivobada, ker Je jasno, da Steviin italijanskih interesentov daleko presega šlevllo naših emigrantov v Italiji. S Srbijo Je imela Italija žo pred vojno kon vencljo medsebojne popolno trgovinske in obrtne svobode. Naši trgovski in obrtniški krogi Izražajo bojnzen, da bl tli dolok Italijanskih podjetnikov prevelik. Saj sn se t! začeli že po rimskem sporazumu žl va^nejSe Ribati In sondirali teren v naši državi. Naše gospodarske korporarije so predlagale, da bl se zadevna reclproclletn uredila tako, dn bl bila vezana na enake številčne kontingente. Nedvomno boiln Italijani skušali » tem pogledu Izvili čim nnjveč pojodnosti iz nnSe dolegnclje. ker lih v to silijo Italijanske gospodarske prilike.
Me*? novirami in strankami
Ljubljana, 22. fobirnrln.
ZapreVke «Novost 1» prinašajo vest. la se je Hrvatska Za'pdnlra fuzijoiil-rala z Hudičevo stranko. 0 trm, da V dr. l/trkovič ža na Diitinjn razprav-'ial z ltaiiičom In v načelu pristni na Hadičevo fmimdbo, kl je pomenila dl-rektno zahtevo. Po I^irkovičrvem po-vratkn so se v Za.prrebn vršila nadalj "ja po<rajanja, v četrtek zvoBer pa se ie vršila ekupna konferenca, h| je de-finltivno zakl ktPUa fnzllo. Do nedelje 'iaj bl w> Izdelal novi prnsrrnm, k| bl normiral .fiijToslavIjo kot kotifrdera.tlv no drJavo. ne bl p« zahteval republikanske forme za celotno državo, temveč bi se za rmerllne drV zn 'ovr>HU •udi z monarhijo. Za Hrvatsko bi tra"ka zahtevala bnn.t na osnovi ple-'lioelta. Krstila pa lil »e »Hrvatska '-on federativna republikanska stran-
Oflcljelno glasilo Hrvatske' ZaJeJ-u-
ee «rirvata to ve«t popolnoma doman tira in Izjavlja. -Ia se nI vršili nikaka skupna konferenca ln «la nJ bil »t«r. jen o fitzijl nlkak zaključek. Hrvaški zaje.lidčarjl ostanejo Uirej (e za naprej kuliikarji poepoda Radiča.
Glede o|iozieij*ke(ra bloka pričakuje dozorlt4<v do deflnitivnega rjio-razuma tek'im prvih dni | rihodnjega toilna. Tokom sobote In nedelje bodo ,'lavnl oilbori poedlnlh strank pretresali sotleltrvanje, mili čepa o<lj«>tuje dr. Spaho v Sarajevo, dr. Korofee pa v Ljubljano. Verjetno se bo dr. Koro ?oo ustavil tudi v Zagreb« k sostanku z radlčevcL oeohlto, ker se do nedelje vrne z Dunaja podpredsednik 1IRSS dr. Ma?ivk. ki se je v četrtek zjutraj o>lt>eljal k Radlčn po po.lrob-ua navodila. Ve'elia bo torej za for-ml-anje opozleljskrvra bloka odločilna, mali ali voiSji preokretj seveda niso še izključeni Glavni odlmr zemliomdnl-Tte stranke je na svoji seji 20. t. m. •Iaj plode blok« proste roke poslanskemu klubu tn ItvrSevilnemn odborn.
Radikalskl tl<k nadaljuje t moledovanjem za krallr|to» celo ultraradlkal-skf «Palkan». ki je vse ča-se crmel nroti demokratom, poetnja volk-spo-kornik ln vabi demokrate. Vf*ti o na-veT.avanjn poedlnlh demokratov z radikali se po deeidiranih demantijih »Demokratijes »nroti Izkazujejo kot malonkoetne radikalske spletke. Enako malo verjetnosti |e prlnlsovati tu.li ostalim napovedim Ui utrlhanjem tw>o. ■»rajskeca tkka o radikaliikih naklepih. V hudi »t Ink i radikalna stranka nvilova. da je status qno zanjo še rwll.na re^itrv. zato skuša obdržati dže-mljet ln zopet navezati nase Nemce, kar »o ji bo za primerno odškodnino Midi poarečHa čeravno dosedanja podajanja z Nemci ge n|*o nspela. Kakor navajajo listi, je nemški klub odredil za frlavnepa (Tovorniku v proračunski debati dr. Moserja. ki Ivo izjio-vodal definitivno stališčie Nomeev na-nrnm vlmlinl politiki ter njihove zahteve. Niiičlčevo «Vreme» ostro kara tteenjovanje džemijota in Nemcev, toda ker je medtem račun s Turk! ie precej poravnan, se »Vreme« ostreje obrača k Nemcem in j'm prikrito pr»d. baeiva irrcientizem, če5: njihov demonstrativni odhod iz skupščine ob priliki režkepra glasovanja, d<f'ovnnle njiliovopa «Kitlturbnn<la» In velike zbirke za Poruhrje presosajo znirjeva no »lojalnost*. To mtnnjo lahko opraviči'o edino S tem. da znova p »d pro ra-dikflluko vlado, ki je v težkem položaju. Z grožnjami in «d<> ut !t-s»-polltiko s! torej radikal-ka vlada pri-zadeva, da si šc za nekaj Časa po 1-tlj-5a življenje: da pa so njen temjlj maje o<l dneva do dneva, dokazujejo tekoči dojrrvlk! in vodilno radikn.lsko ča^o-•licije, ki po viharjih na javlja turo.
Politične beležke
+ Kaj zastopajo demokrati? V polemiki z »ISeogradom. pravi «Demokra-tlja»: Mi prepričani demokrati smo omejeni. Naša omejenost se sestoja v tej pri-prosti stvari, kl je naša vera: Ml zastopamo tezo inteligentne, poštene, dobre, demokratske države, kl Jo ljubijo vsi njeni državljani, ker je ona vsem dobra. In ravno to Je ono, česar našemu narodu ne da ta strašni režim g. Pašlča In česar ne more dati nltl tak režim, kl bl ga Izvajale budale Iz »Beograda, z g. Milošem Vaslčcm ali tudi brez nJega.
+ Z Klavo skozi zid silijo radikalskl dozcrterjl ljubljanske NSS. V »Narodnem dnevniku« pišejo, da so kljubovali najhuj-;m »mladinskima napadom celih pet let In da bodo kljubovali in vzdržali tudi nadalje, ker so se v boju »docela utrdili*. .Mesto, da bivši voditelji narodno socljal-nega gibanja odkrito priznajo, da so s svojo vrtoglavo politiko docela dlskrcdl-tirali NSS ter jI pripomogli od blamaži
10	blamaže tako dolgo, dokler niso sami tlezli pod topio radikaisko «haubo» v VVolfovI ulici, pretakajo solze na razvalinah svoje bivše stranke kakor Jeremiji) nad razvalinami Jeruzalema. To Jc ravne usodno bilo za NSS, da Je njeno vodstvi Jclalo tisto politiko, ki je vodila v polom. Da bl bili njeni voditelji spretncjšl In boljši. hi NSS danes, ko so jo dejansko zapustili že njeni voditelji s tem, da so si udinjali radlkalljl, ne bilo treba peti je-rcmljad. Sedaj pristaši NSS. zlasti oni na deželi, malone že prav vsi uvldevajo, da nima NSS nobene eksistenčne opravičenosti več, da znači hoja za ljubljanskimi feldcajgmajstri le nepotrebno cepljenje napredne fronte. Kar je uvldtvnlh In pametnih narodnih socialistov dcfcro vedo. da se z glavo ne pride skozi zid. Mnogo se Jih je že odkrito zopet pridružilo svo-
11	materinski stranki JDS. kjer Jlin Je dana popolna svoboda, da i uspehom lahko nadalje goje narodno-socljaln« Ideale, kl se od Idealov Jugoslovenske demokracije prav nič ne razlikujejo.
+ Občinski nagrndarjl. Včernlšnji «SIovenec» brez sramu našteva, da Je mestni župan dr. Perlč pet brezplačnih letnih voznih listkov za cestno električ« no železnico, kl jih je odvzel uradnikom dodelil občinskim svetnikom črnordeče koalicije g. dr. Stanovnlku. Jegliču, To« kanu, Pircu in Čelesniku kot nagrado ra «pota v občinskih zadevah«. Po S 2J občinskega reda sa Ljubljano prlstoja občinskim svetnikom, k) moralo brezj plaeno vršiti svoj posel, odškodnin« aa oskrbovan ie občinskih stvari le v slučaju da vrše nalog« občinskega svetnik« zu> naj občinskega ozemlji. S tem,, d« Je 2uk>«o sedaj dtl občinskim svetnikom
brezplačne vozne tlite je oči vidno pre« kršen t« princip. Vozovnice Imajo vred« nost okrog 2000 Din. Smatrati se jih mor« kot nagrado s« posle občinskega svetovalca, ki je tem g rt a, ker so gg. proste vozne listke odjedli uradnikom, katerih gospodarji io kot člani občin« akega sveta. Tak Ikandal se v ljubljanski mestni hiil te ni zgodil in doaedaj smo bili Ljubljančani vajeni imeti v Ljubljani občinske svetnike, ki nsgrsd za posle občinskih zadev niao niti za« htevsli, niti sprejemali. Posebno prijetna je ta nova ifer« za obč. svetnika Pirca, ki je mjpreje s privatnimi vožnjsml po« kvaril mestni avtomobil, sedsj pa so ga posadili na trsmvsj. Tudi g. Celešnik zasluži posebno pozornost, ker utlv« kot člsn ljubljsnskegs občinskega svet« prosto vožnjo, četudi stsnuje v Mostah in po zakonu sploh ne more biti več občinski svetnik v Ljubljani.
+ Zadnja beseda. V poročilih o rezultatu glasovanja za reško konvencijo polnijo radikalskl organi siavospeve modremu Pašlču In razen radikalov In Turkov klevetajo vse po vrsti. Tako »Tribuna«. osebni žurnal Pašlčcv, že s samim debelim naslovom ugotavlja: »Reški problem Je rešen brez slehernih oztrov na sentimentalno politiko naših plemen!... NI—II to v naši nacionalni politiki najčlstej šl defctlzem. o katerem sicer tako rad momlja g. Pašič. Se hujši je Jankovlčcv »Balkana, kl prokllnja defetiste Radlča, Davldovlča In kom p, kliče srečo zaveznici Italiji In končno ivtzlra: »Držite se. Izdajalci In separatisti, zdaj Je n« vrsti obračun i vami!« R. bal le sreča, če že gre zlo, da vendar ne vse po «Ualkano-vem«.
+ O ministrski odgovornosti razpravlja v »Politiki« Gj. D. OJurlč In Iz ustavne zgodovine srbske navaja vrsto obtožb poedlnlh ministrov, kl za čudo nikoli niso vedle nltl do sestave državnega sodišča, i kje do razsodbe! Kdlnl slučaj ohrazovanja državnega sodišča v bivši Srbiji je bil z obtožbo Avakumovlčcvega kabineta (1893). ko so ministri blil obtoženi radi zapravljanja državnega denarja. neuspeha v zunanji politiki, pritiska pri volitvah Itd. Delo državnega sodišč« pa je bilo ustavljeno radi abollclje. Kakor duslej, zaključuje Ojurlč, se bo tudi preko obtožbe Laze Markovlča prešlo na dnevni red In bo to nov dokument, da današnja družba tone v povojni morali In slepi strankarski disciplini. Mnogo bi koristilo zaupanju v pravico In Javno moralo, ako bl ministri, kateri se v tuku resni obliki obtožijo, sami stopili pred državno sodišče, ne pa da se skrivajo za zaključke svojih strank, kl o ne-krivdi svojega člana nikdar ne morejo prepričati javnosti tako, kakor bl Jo prepričalo nepristransko razsodišče.
+ Mcdjlnturcl o svoji novi oblasti. Pripojitev Mcdjhnurja k mariborski oblasti se Je Iz glavnega razloga Izvršila zato, ker ustava za llrvatsko-Slavunljo z Mcdhmurjcm predvideva le štiri oblasti, peta oblast, varaždlnska. h kateri bl pripadalo Mcdjlinurje, se ni ustvarila, zagrebški oblasti pa ni moglo pripasti, ker nobena oblast ne sme presegati 800.000 prebivalcev. Medjlmurcl niso Imeli uspeha s svojo protestno dcputacijo v Beogradu. Zakaj ne, o tem razpravlja čakovskl • Glas Medjlmurcev« sledeče: »Da akcija nas Medjlmurcev nI uspela, so temu krivi uprav oni politiki, kl sedijo v zapečku In držijo figo v žepu, mesto da bi delovali na tistem mestu, kjer bl se dalo kaj storiti ln doseči. Ce bi bili ti poslanci (radl-čcvci, op. ur.) na svojem mestu, bl se bila varaždlnska oblast nedvomno ustvarila.« »Glas Medjlmurcev« poleg radlčev-cev hudo napada Varaždince, kl so se ravno tako malo pobrigali za svoj prestiž, kajti končno za Medlimurce »vprašanju varaždinske oblasti nltl ui bilo tako važno kakor stoprav za Varaždince...«
Iz demokratske stranke
SESTANKI V LJUBLJANSKI OBLASTI.
V nedeljo 24. t. m. se vrše v ljubljanski oblasti sledeči občni zbori in eestanki:
1.)	r Brežicah okrožni sestanek ob 10. v gostilni fitlrn. lz centrale se ga udeleži ravnatelj Jug;
2.)	v Krškem okrožni sestanek ob 10. v gostilni llnvclka. (Iz Ljubljane g. načel-lik Rlbniknr);
8.) v Ljubljani ob tO. v tajništvu JDS. 'Narodni dom) okrožni sestanek za ljub Ijnnsko okolico. Kot delegat« centrale sc udeležita gg. prof. dr. Pavel Pestotnik ln prof. Breznik;
4.) v Kranju ob 11. w gostilni Peter Mnyer okrožni sestanek, (delegat g. doktor Dinko Tuc);
8.) v Radovljici okrožni sestanek ob 2. »Pri Leetarju>, (Iz eentrale g. dr. Albert Kramer);
6.)	v Novem mesta okrožni sestanek v Narodnem domu ob 1., (iz eentrule gospod Frnn Mnjcen);
7.)	v Črnomlja okrožni sestanek ob pol 2. v gostilni Spraltzor, (lz eentrale guspod dr. Stane Rape);
8.)	v Riliatri okrožni sestanek m kočevski okraj ob pol 2. v gostilni »Pri Ce-netu», (!» centrale g. dr. Joža Bohinjec);
9.)	v I aškrm okrožni sestanek * restavraciji Trdin« ob 0. dop, (lz eentrale gospod Vinke Janežif);
10.)	» Kamnika okrolnl sestanek, kl ga vodite g. dr. Karba, župan In lekarnar ln g. dr. Ive Potokar.
Vse krajevne organlzaclfe epessrjnmo. da pošljete v smislu dopisov, kl so jih prejeli od okrajnih oresnizarf). brezp« gojne svo i« delegat* na svn| okrožni se>. stsnsk. kler se bo rszmotrivslo poleg dru-, (tih važnih točk tudi o delegatih sa stran | Ida kongres v Beogradu.
U.) * tilakah pri Zagirja eb Savi k
vrši ob 2. v gostilni g. Bregarji obtai zbor krajevne 6rgauluiclje. lz centrali ^ ga udeleži g. Janko Tavzes;
12.) v Gradar« v Bell Krajini jat* shod Demokratske stranke eb (. cjutraj (po prvi mali). Govori g. dr. Rup« [, Ljubljane;
18.) v Begunjah pri Lescah se vrli g«^ novni sestanek krajevna organizacije Sestanek vodi g. Fran Kovač, tovarnar h Zgoi.
TREDAVANJA ZKD.
Zvez« kulturnih društev priredi u, slednja predavanja:
Dane« v soboto:
I. Na Ježici ob 8. uri zvečer; predin dr. l. Lah «0 vsesokolskem zletu 1920 v Pragi«.
Z Napredno gosp. In pro«*. drultvg za Krakovo In Trnovo, predav« Mijcin Frin «0 postsnku nsše države«. Jutri, v nedeljo:
X N« Rakeku predsvs g. MlUn Omet« man <0 davkih In taksaha.
4.	N* Planini pri Rakeku Uto p redu van ie.
5.	Na Vrhniki pri Ljubljeni ob J. pop, predsv« Stojan Bijič «0 komunlrmn la socljillzmu z ozirom ni nilo državo«,
6.	V Krškem oh 4. url pop. predavt Ivan Bizjik iz Cel j« «0 važnih obrtni«
ških zadevah«.
7.	Ni Bledu prediv« ob priliki otv* rit ve lokolskegs doms prof. BaJželJ «0
Ideji In razvoju Sokolstva«.
•
8r«sk| jbcf »upnikov JDS. sa sni PrevalJ»-SI«renborg se be vršil danes s sobote 28. L m- ob 10. url pri g. Smonigu poleg kolodvor« v Meži. Prt 6«. Štefan« nad Šmarjem je v nedeljo 24. L n. dopol. dne javen shod.
Po svetu
" Tujci na parllkl borzi. Iz Ptriu
poročajo, da je francoski ministrski pr«4 sodnik predložil predsedniku republiki na podpis dekret, po katerem inozcmci, kl nimnjo dovoljenja za bivanje v Pari. zu, Izdanega od pristojne oblaitl, se i jo aodelovuti na pariški borzL
_Početek dela nemške zlatonovfanft.
n« banke. Po vesteh iz Betlina prične nemška tlatonovčanična banka poslov«, ti dne I1V. aprila. Kot sedel banke »i omenja Curih. Glavnica bo obstojala ii švicarskega, nizozemskega In angleškega kapitala, flanka bo prevzela zlato podlogo nemške državne banke.
—	Italijansko • rumunska antanta. Po vodom obiska romunske kraljice, kl Igr« kakor je po Evropi javna tajnost, za Ituaiunljo fcsto in to z uspehom *lo<„'o '.unanjega ministra, v Italijanskih mestih in v itiinu ie Sirijo po svetovnem časo-uisju vesti, da ae bo poleg predstoječe 'veze med italijanskim in romunskim dvorom sklonila tudi svetna pogodb« med obttma državama. Neka londonska vest iz Bukarešte ve povedati, da ja ru. ■nunski general Avarescu že ea potit r Itim, kjer ho v imenu romunske vlad« sklenil to pogodlio. kl bo slična pogodbi med Jugoslavijo ln Italijo. Baje je italijanska vlada v revanžo za to pogodbo, ki je za njo velikega pomena, pripravljena podpirati kandidaturo romunskega princa Nikolaja za albanski prestol in to tembolj, ker ee namerava kakor znano Nikolaj poročiti 8 italijansko kraljevo hčerko Mafaldo.
—	Obnovitev mednarodnega eračneg« prometa Is Prage. Kakor poročajo priliki listi, tio i t. marcem zopet uvedsii redni tračni promet iz Prap?e, kl je hH preko zime ukinjen. Praga bo Imela dl* rektne aeroplanske tveze preko Strai-l«urga i Parizom, preko Dunaja z Beogradom Iii IlukareSto ter preko Krakov* z Varfavo. Aeroplani bodo redno previ-'.ali po*to.
—	Vesti o emajanem stališča Polnca-reja c evropskem časopisju, zlasti «ev»-da v angleškem in nemškem, kar nočejo potihniti, čeprav je dobil Poincare * zadnjem času v obeh zbornicah celo serijo zaupnic in čeprav je parlament ipre-jel tudi njegove daiekoscžne finančne /.ahtove. Baje soglaša tudi večina francoskih politikov v sodbi, da Poincare n! lornsel težkim nalogam, k) jih stavijo današnje kritične ratmere v Franciji ns vodilnega francoskega državnik«. Tudi predsednik MiHerand se zdi, da al /e! zadovoljen s Poincarejem ln da ga bo pustil pasti, kakor hitro si bo tasigural primernega naslednika. Kot tak se kljub svoji visoki starosti vedno znova imenu-ie stari »tiger« Clemeneeau. Govorice « njegovem povratku na vodstvo francoske politike se » javnosti tembolj vera* jejo. ker se je tvedelo, da je bil Cleiiien-ceau v zadnjem času te parkrat pri Mil-lerandu.
—	Nctranje zlato posojilo t ftasljl S
posebnim dekretom sovjeuke vlade Je bilo r pondeljek razpisano v Rusiji notranje posojilo v tnesku sto milijonov tli' tih rubljev. Emisijski kurz zn«š« 96, obr« stovanje 8 odst., amortizacija 4 leta potonili t januarjem 19'2A. Posojilo ie bo vračevalo potom irečkanja in )s davki prosto. Istočamo je Izšel dekret sovjetske vlade, s katorim se potrjuje statut centralne agrarne banke, ki naj organizira dajanje kreditov za kmetijstvo In kine tijsko industrijo. Banka ima obliko delniške družite i glavnico 40 milijonov lat I h rubljev. SI od-t. gUvnlee si je pridržala vlada. Delokrog banke obseg« vse sovjetske republike; esniral* je * Moskvi, podružnice pa v vseh večjih dni-jih sovjetskih državah.
V •
o e
asi Kraji m
Katastrofalna nesreča 0a glavnem kolodvoru
Dva milijona dinarjev Škode.
Včeraj ziutraj sr> je zgodila nn glav-
kolodvoru težka nesreča, ki sicer jnhtovala človečkih žrtev, vendar je t o tem večja materi jalna ? koda. Zeleziii^i delavec France Stru-i,f.il ie nakladal v železniški stroj na .rogi, tik oh kurilnici, premog. Mod klom je hotel odpeljati stroj za par uiff'ov naprej. Premaknil je na stroji rfjTilator, s katerim pa ni znal ravnati. Iz stroia je hlnnma biišnila para. nakar .le stroi z veliko naglico zilrvej iaravnost proti vrtllnlel. StruMj jo joazil nevarno situacijo in je S« pravočasno skočil r stroja. Na vrtlltilci jo nsohlo ravno obračalo reki dni™ st.roi, .:« .jo prilrvol mimo niih drna;! stroj. Delavci so se še pravočasno umaknili trm tr<"iotku namreč žo prllrvel nrvl stroj z groznim 7.n'etom v dru« msa. Krrnmv,nl io bil tako močan, da >n se na,loml'e tračnice na vrtilnlcl in strni ie p.vm v i;>mo. Pokonnl in po-itji-11 io pod seboj vso maSinerijo vrtilno io vrrol s tračnice tndi drugi itroj. Prvi stroj so je pri padcu po-pnlneim razb'l in ira bodo morali po-tr^nitl iz vrtPniee s posebnim stro-,n. ('"""i rut Jp tudl moč.nn noškodo-v,in. Škoda se ceni na približno dva n)P'"oni dinarjev. Strahovita nesre&i je naravna po->ll"a Sialest.oih razmer na nafih ;e7"l"ah. Strokovno izobraženo in iz-vrifbmo delavstvo radi mizernili plač .ppSfn dr*nvno železnifko shil?bo in ^ nd"|stvnje raje v zasebnih obratih, ritnic pa sl morajo pomagati, k.ikor a pač morejo.
Pobožno ljudstvo
Tobožno Imdstvo, na Se ljudstvo! Moli. dela. pije in greši. To so glavno postavke slovenske bilance. Ne pobijalo d«'"ra druire. in to jo ravno tisto, hr ,|e čudno pri na«. Koliko je pri nes poboHnosti ob nodelisth s koliko plin?« ln pretepov! In koliko drn-jih Izrezkov H se sproti pozabijo ali pa snlnh ne p-id«!o na dan. Tisto ste Mi f"i dan. knko »o doli na ftajer-»h-oiri Pf«avju tri bahnlee s kleščami pnlile zlato zohovle mrliču? Ali pa drug sliičai. ki se jo pri|>ctil na dežo-onsinn Marilmra:
iiijerka ttirMnosra posestnika ie lir.ela razmerje z domačHn hla(>cem in te dni ro-lila dote. Pa bi se sramota ie raznesla, je sklenila nedolžnega trvička spraviti s sveta. Tolkla ga jo najprej po levem sencu in nato po desnem, da je dote res izdihnilo. Ampak česa pa le ni pozabila skrbna de-Mmnrllka? Krstila je deteta pred »voio strahotno raboto, krstila, — da diiSlea ne pride v vice — temnice, je izpovedala pred orožniki . . .
Oni dan je oh reknitaciji bilo zopet «auf»-ania in duBanja po ljubljanskih ulicah. To je slovenski temperament! pravilo rodoljubi. Ali pa sokolska w?oja! pravijo »Domoljubarjl«. Jaz tam pa som onazoval gručo fantov-rfkmtov in najmaniSomu mod njimi, Id.Je najbolj razsajal — menda zato. l:r-r smo ga zvodljivo opazovali — ni Wo prisojati niti temperamenta niti FnkMuke vzpoio: za klobukom je imel dvojno «knr!isfedro>. za njo pa «pil-dek« Marije P<»mnenj! Dvojne petelinove krive«, za krivci pa poloble« z Brfz.ja. s nriitrofcrio in odpustki, da!
In takih slučaiev iz dneva v dan, <xl todna do tedna — kolikor hočete. Kam srre to z nažo bilanco? . . .
Posledico brezposelnosti v Zagrebu
V četrtek opoldne Je 35 brezposelnih delavcev v Zagrebu vdrlo v ljudsko kuhinjo v Tuškaricu: prosili so za obed, toda ravnatelj »Prehrane« Jim je dejal, da Jim nt more ničesar dati, ker je državna borza dela javila, da ne bo plačala ničesar. Lačni bednikl so noto pobrali v kuhinji kruh ln snedli ptlkuho, nakar so se mirno zopet odstranili.
Slučaj pač dovoli tragično Ilustrira bedo brezposelnih moči v Zagrebu, katerih Število presega 10.000. In dočim »vellko-mestnl« Zagreb tone v elitnih pustnih prireditvah In bakanalijah, gladuje na stotine obltclji In armada nezaposlenih. Hrvatski tisk že par mesecev podviza oblasti k naglim in Izdatnim ukrepom. Zaman. Minister socijalne politike se nc gane, težki milijoni dinarjev, kl so se nakopičili z davčnimi dokladami za brezposelne katere se po zakonu za zaščito delavcev pobirajo že od l. I922, pa plesnljo pri Osrednjem uradu za oslguranje delavcev. Pred tednom Je veliki župan dr. Cimič kakor smo poročali, sklical nujno anketo, a še vedno nI dosegla uspeha. Zagrebški listi priporočalo takojšnjo Javno humanitarno akcijo navalaioč: če se v Zagrebu na pocdlnlh maškeradah lahko trošljo stotlsoči, ce! prcdpust pa bo gotovo požrl par milijonov Din, nI vrag, di bi se vsa) desetina tc vsote ne mogla zbrati za lačno armado brezposelnih.
Simpatična Madžarska.
Naš novi poslanik v Budimpešti, g. Tl-ča Popovlč, Je pri Izročitvi akreditiv g. Hurthjju izrekel te-Ie komplimente: «... poslužim se prilike, da Izrazlrii svoje simpatije In občudovanje Madžarski, njenemu vltežkcmu duhu, njeni odpornosti ln njenemu patriotizmu.
Ko se Jc ta laskavost doznala v Beogradu, Je demokratski poslanec dr. Ulja šumciikovič v parlamentu z začudenjem ugotovil, da so komplimenti Tiče Popo-vlča v Peštl v velikem nasprotju z mišljenjem zunanjega ministra Ninčlča v Beogradu, kl se neprestano pritožuje nad Madžarsko.
Sivar pa te prav enostavna, kakor to komentirajo beograjske novlne: Ninčič motri Madžarsko iz Beograda In skozi lupo zunanjega ministrstva, — Tiča Popovlč Jo pa gleda direktno Iz Pcšte. In Pcšta je zares prijetno In živahno mesto, osobito za ljudi brez posla In bris-
Sličice iz parlamenta
Kobastca.
Oovoreč o reškem problemu je Vellko-srbln Aca Stanojevlč očital klerikalcem In spahovccm, da slovenski In hrvatski častniki hujskalo vojaštvo k nepokorščini In da bl Jih vse bilo treba pognati Iz armade. Nastal Je silen kraval, klerikalci so pohiteli Iz klopi, da Stanojcvlča potegnejo s tribune. Tedaj jim stopi naproti radikal Stcvo Kobasica rekoč:
»Naj se le kdo dotakne Stanojevlča, pa nihče od vus živ ne odide Iz Beograda!.
Evo, pravijo Beograjčani, v našem parlamentu znalo biti bojevite tudi — ltoba-sice (klubasice).
Caruga v parlamentu.
Tudl ta čast Je doletela slavnega hajduka Carugo, da sc ie njegovo znamenito lire poročalo v Narodni skupščini. Mod Ninčlčevlm ekspozcicm le hudi radikal dr. Miladinovlč skušal parlratl zelo ostre medklice Iz opozicije. Pa ie slabo naletel pri demokratu Mllctiču, ki Je Mlladlnoviču zakllcal: «VI ste Carugo včlanili za radikala. Dali ste mu partijsko IcgltlmacIJo, kl so Jo pri arctadjl našli v njegovem žepu!.
Dr. Miladinovlč le zarudel, ali od leze aH od stida, umolknil ko grob In se podal nazaj v svojo klop, k)er so se mu nedvomno vzbudili neprijetni spomini, knko Je s Carugo v prijateljski radikalski družbi v Vinkovcih izpraznil marsikateri «špr!cer».
Remlniscenca.
Zadnji dan skupščinskega zasedanja pred lanskimi volitvami Je bil kot poslednji govornik prijavljen zcmljoradnik Vo ja Lazič. Radikali so protestirali.
»Pustite ga, naj govori, sal je itak samo še pet minut poslancc In putem nikoli več, nl-ko-ll več!» le klical tedanji minister dr. Laza Markovič.
»Pač, pač,« je menil Voia Lazič. »če Bog da ln sreča junaška, bom še sedel v novein parlamentu — toda VI, Laza. prav gotovo nc boste dolgo mlnlstrovall v novi vladl!»
Usoda je hotela, da Je res naneslo tako. Lazič je šc poslanec, Lazlca pa nič več minister.
| moienja, slaboten in star, Je bil napram ] <'eni brez energije, ki se je vedno bolj pogrezala. Odkar pa mu je prinesla v bito še nezakonskega otroka, je nastal pra vi pekel. Zena je videla vsako noč. polno hišo hudobeov. Zato je poklical g. fajmoštra v Makole, ki jo nad ženo bral jo »požegnal. in izgnal iz njo »hudiča«, nakar ji je nekoliko odleglo, čeprav ne čisto. Njeno stanje so jo zboljšalo ftelo tedaj, ko je umrl oče nezakonskega otroka.
»Ker pa som jaz dobrega srca«, je nadaljeval Valotitfu svojo Izpoved pred sodiščem. »in ker se mi jo žena smilila, sem bil vesel, da jo hote! Jakob oskibetl mojo tono. Moja žena in Jakob sta w poročila v Mariboru. Pri poroki nisem bil zraven, ker me nista povabila na gostijo. Pedaj pa bi se moja žena rada ločila od Jakoba, ker jo je leta 1923. na Veliko soboto zvečer napadel s sekiro. Biti hoče zojtet moja In Jaz sem zadovoljen, da živi pri meni, ker je reva ln ni čisto »po forinl«.
Zdravniki so potrdili, da Micika res ni čisto »po formi«, Jakobu pa so naložili sodniki za tridnevno vtivanje nedovoljenih zakonskih sladkosti tri mesec« Joče s priboljškl, kakor: posti, trdimi ležišči in temnicami. Jakob je izjavit, da sprejme kazen, če gospodje sodniki popolnoma razveljavijo njegov zakon z Mlciko in ko so mu to obljubili, jo je tudi takoj nastopil. Gledal som obraza navzočih številnih poslušalcev in zdelo se mi je, da sem bral v marsikitotem zavist, da se je Jakob tako poconi za vedno znebil svoje žene. Koliko jih zasluži šele Valentin, da jo je vzel zopet pod streho?
Opalopfitne potrebščine £
THE REX CO.. LJUBLJANA/
Dopisi
DR. LAZA MARKOVIČ bivši minister o česar obtožbi Jo raz-pravljala to dni narodna skupSčlua.
Sodoma in Gomora
Maribor, 22. februarja.
Pred tremi leti. ko je bil delavec Jakob lz IIoč etar komaj 21 let, Be je so-zrmni! v ptujski bolni.i s 40-letno Marijo, omožcuo kočarico iz ptujskega okraja. Od tnkrat je Jakob redno obiskoval svojo »belo lilijo«. Marsikdo se bo čudil, kako je bilo to mogočo, ker je bila Micika poročena. In vendar jo bilo! Njen mož Valentin jo bil namreč vzor zakonskega moža. kakršnega bi si želoia marsikatera ljubeča žena. Gledal je hladnokrvno novo srečo svoje boljše polovico, ni ji bil novoščljiv in so jo nasprotno šo voseiil z njo.
Toda Jakob in Micika sta bila nazira-nja, da tvori sveti zakon višek zemeljske sreče in zato se je spomladi leta 1023. vzbudila v obeh živa želja, da se poročita. Zakonski mol Valentin je v svo i brezmejni dobrottjivosti celo blagoslovil njuno zvezo, ki pa je bila po naši vori nedopustna. Ze tretji dan to poroki pa je prišel v hišo zli duh. Micika pravi, da v osebi tašče. Toda to so družinske stvari, ki ne smejo zanimati javnosti, pač pa so se začeli zanimati orožniki za ljubeznivosti, ki jih je izkazoval Jakob t sekiro svoji leni in pri tej priliki tudi ugotovili, da Micikin prvi mož Valentin še Sivi. Jakob in Micika sta morala pred sodišče, kjor je Micikin prvi moj Valentin temeljito izprašal svojo vest in razkril tudi vso strašne tajnosti tijore duše. Kot človek bi cz pro-
KAMNIK. Obrtno društvo za politični okraj Kamnik priredi v soboto dne 23. febr. zabaven vočor v Kamniškem domu, katerega so vabljeni vsi obrtniki In prijatelji obitniHva. K obilni udeložbi vabi odbor.
KKANJ. PrnJahnc življenje se je » lotMnjcm prcdpuatu Kiepko razmahnilo. Sta.lia Sokolskega notna je nnpiedovala toliko, da se uioiejo prirejati običajne (redpuMno zM.ave. Telovadnica z nad '100 kvadratnih metrov ploščine in stranski prostori v izmeri nad 250 kvadr. metrov morejo oprojoti v skrajni sili do pol-drug tisoč oeii. Sokol ima vse šanse, da se po preso itvl v novo prostore razmahne v do dosedaj še nepoznanem obsegu. V vsakem oziru bo Imel priliko razširili in poglobiti svoje delovanjo. Požrtvovalnost njegovih funkcionarjev nam jo dokaz, da se bo to tudi zvriilo. Najstarejši gorenjski Sokol nastopi prvikrat v svojih novih prostorih v javnost z običajno maškarado na pustno soboto dne l. marca. Kakor e bila sokolska maška-rr.da že od nekdaj privlačna točka za občinstvo iz Kranja in okolice, tako nismo v dvouin, da bo letošnja maškarada daleč nadkrilila vso druge. Dokaz v to so nam stalna povpraševanja po programu In ponovne prijave iz raznih krajov.
RAKITNA. Posledice toče so pri nas .ie vedno poznajo, keT moramo po večini vse žl.ljonske potrebščine kupovati. Ako bi ne bilo gozdov, nam bi letos trda predla. Čudimo pa se davčnemu oblastvu da se nič ne ozira na naše razmere in nam ne glede na naša slabe gospodarske razmere odmerja davek in osebno dohodnino, kot da bi bili sijajno preskrb-Ijnei z vsem: Da bi prišli vsaj en dan pogledat v našo gozde in videli, kako se mučimo z Širino vrod, bi gotovo malo proj pomislili, nego nam naložili taka
bremena. Opozarjamo merodajne oblasti tudi na že projektirano cesto Ig - Rakitna - Cerknica! Imamo tako mizome zve-zo, da je naravnost škandalozno! Poleg teh gospodarskih stisk nas je Se naš no- ' vi župnik g. Z. osrečil s popravo iupnij-skoga gospodarskega poslopja, akorav- . no to nI bilo potrebno. Novi zvonovi, veliki davki, ogromne bire, popravljanje gospodarskih iioslopij v župnišču, je za nkrat preveliko breme! Tudl smo pla-čali organista In cerkovnika, a od jese« ni že ne slišimo orgelj, cerkovnika p» sploh nimamo in opra vlja to služI«) ministrant. Kaj j« temu vzrok, gospod žup-nik? Kje je plača organista? Za enkrat naj to zadostuje, oglasimo pa eo še r, kratkem. — K...C.
BREŽICE. Danos dno 23. /ebr. se vrši rjdnl sestanek somišljenikov krajevne organizacije 'oirAratske stranke v Bro-iietih in tieor ob 8. uri zvečer v posebni sobi Narodnima doma. Somišljeniki so vabijo 1; čini Stuvib.ejšl udeletbL
SLOV. BISTRICA. Dne 11. febr. je bila ustanovljena električna zadruga, ki je prevzeli od mestno občino rae omrežje s pripadnlmi pravicami in odgovornost« mi. Zupan Omerzu je naglafa!, da se ja po dolgom trudu občini vendar posrečilo uresničiti izpeljavo električno rai^vet-Ijave in siccr pod nenavadno usodnimi pogoji. Za kilovat toka so bo plačalo aa/-mo okoli 12 K, za motorno silo pa 5 K. Celo omrežjo bo veljalo približno 550 tisoč Din. Ravnatelj g. l.esničar je zadru-garjem podiobno razložil poino« in prednosti zadruge. V načclništvo so bili izio-l eni gg.: dr. Pučnik. D. Omerzu, Marčič, Gril, Cerjak, Gumsej, Podhraski in Raz-horšek, za načelnika [ta dr. Pučnik, ki be jo iskreno zahvalil za izkazano zaupanje in je prosil zadrugarje, ki šo niso plašča 1 i obljubljenega posojila, da store lo vsaj do 15. marca. Zadrugarji. kl bodo posodili večje vsote, bodo dobili tudl višje obresti. Posojilo mora biti v petih letih plačano, deleii po 50 D io pa bodo obrestovani po ii odst.
SV. ANDRAŽ V HALOZAH. V nedeljo dno 17. febr. je uprizorila tukajšnja Čitalnica trode'anko »V Ljubljano jo daj mo«, ki je pod režijo g. Polakn sijajno us|ie!a in so Igralci častno rešili svojo vlo:rc. Obisk j« bil veličasten in smo videli posle iz Ptuja. Brepa pri Ptuju, od Sv. Barbaro Itd. Mladi Čitalnici častito-mo k usjichu in ji kličemo: Neustrašeno naprej!
PUCINCI V PREKMURJU. V nndeljo
se je vršil ob nnogobroVii udeležbi domačinov pri nas sestanek JDS, na katerem jo okrožni tajnik Topolovec poročal o sodanjem političnem položaju in o programu stranke. Po predavanju se je razvila zelo živahna razprava. Samo .škoda, tla se zborovanja ui uiLeiclil us-'kok Kllliar, ki jo pretekli teden ororoko-val smrt naše stranko v Prekmurju, češ, da seme to stranke ne moro weč pognati klic«. Videl bi namreč, da so klice žo neverjetno močne in se hudo v kratkem tako razmnožile, da bodo zadušile vso travo radikalne stranke. N"* shodu v Pu-cinclh bi Klihar imel prililio slišati, kako strašno je »priljubljen« (iri tamošnjem prebivalstvu. JJič manj kator štirje župani iz okolico bo izjavili, da mu ne zaupajo čisto nič. Rokli so. da jo človek, ki za par grošov proda tisoče glasov, na najnižji stopnji kulture. Toliko v odgovor na Kuharjev članek o našem shodu v Pucincih; ako pa želi, pridemo na dan 5e z drugimi komentarji, da mu dcukažo-mo njegov prodani značaj.
Zbirajte in darujte, da zgradimo Sokolski dom na Taboru!
Kulturni pret
Gledališki repertoarji
Ljubljanska drama.
Sohela, 23.: »Tri maske«, »Smešne pre-
cijozc«, »Priljudni komisar«. Izv. Nedelja, 2-1. ob 15.: »Mogočni prstan« Znižane cene. Izv. Ob 20.: »Osma žena.. Izv.
Pondelick, 25.: »Beneški trgovec«. B. Ljubljanska opera.
Sobota, 23.: »Gosposvctskl sen«. Ob 3.
pop. Dllaška predstava. Nedelja, 24. ob 15.: »Mlgnon«. Znižane
cene. Izv. Pondeljek, 25.: Zaprto.
Šentjakobski oder v Ljubljani.
Nedelja, 24.: »Vražji Rudi«.
Mariborsko gledališče.
Sobota, 23.: »Prt treh mladenkah«. B. Nedelja, 24.: ob 15.: »Mogočni prstan«. Izv. Ob 20.: »LumpacU-vasabund«. izv. Kuponi.
Nedelja » ljubljanskem gledališča. — Kot Ijulska opera se uprizori v nedeljo
Milčiiiskega narodna Igra .Mogočni prstan«. Cene znižane. Zvečer ub 8. sc uprizori komedij,' cOsma žena« z Nablocko, Putjato ia Rogozom v glavnih vlogah.
času vedno pomembnejši za varstvo spo menikov.
Poročilo »Umetnostno»zgodovinskega
•m	»	ske Socičtč Nationale des Beaux Arts.
1^*1/)//	Preselitev v Pariz ji jc odprl« neposre.
, Brž tff	den vpogled v francosko slikarstvo in
&	W	Kobilčcva vstopa v krog čcstilccv P. de
Chuvauncsa. Od tedaj je slikarica stalen
gost nemških in francoskih razstav, živi . Oglej, Gradcž in Trst. Društvo prireja pa na jugu, v Ljubljani, Fircnci in v«6*< v zimskem času zopet ciklus desetih popoldne opera <Mignon» pri znižanih ce-1 J.ajcvUj kjcr ust,mav|ja «Surajevski sli« ' predavanj na tema: Uvod v umevanje nah. V'ogo Lotharija poje g. Ilctetto Po- karskj' )-|ub». Pot jo zopet pelje no se« 1 umetnosti, deluje operni balet. V drami je popoldne ^ y ucrlini kjcr j.-uguje s Ksto Kolb
vvitz, in šele tik pred vojno sc Kobilčeva sta'no naseli v Ljubljani.
To lepo življenje, polno solnca in -e« selja, se bo s svojim optimizmom goto« vo vsakomur prikupilo.
Proslava ItOTlotnire rojstva B. Smetane v Ljubljani. Začetkom meseca t. 1. se proslavi stoletnica rojstva slavnega češke-
---■■■ -	in sicer
društva, pove, da je priredilo društvo 1 ga skladatelja Itedriha Smetane, in sicer v jeseni dobro obiskan Hct v Benetke, priredi tretji dan proslave <Zveza godbenikov za Slovenijo« simfonični koncert, na katerem bode Izvajal |K>množonl orkester Narodnega gledališča v Ljubljani rlklus simfoničnih pesnitev «Ma vlast>.
Zbornik za umetnostno zgodovino
Zbornik je s št. 3--' (1923) dokončal svoj III. letnik, fra.i Kotnik (Ptuj) pri.
Stalni rubriki »Bibliografija« in «Knji> Jcvnost« sta zopet dobro založeni z ma« tcrijalom. Zanimiva so tudl poročila o rnzstuvah, iz revij in o spomenikih, ki jih prinaša »Zbornik« pod »Razno«.
Dvojni številki sta pridejani dve poli
Markcža Pernharta, koroškega roiaka, dobio znanega mojstra planinskih pano« ram. Biografija in seznam Pernhartovih del sta sestavljena z velikim trudom in požrtvovalno pridnostjo, ksr daje opisu vrednost vira. Za vrsto osebnih sporni« nov, ki jih prinaša »Zbornik« od dru« geua letnika naprej, je napisala gdč. Ko« Mestne gledališče v Celjn. Petek, 22.: bilca Ivan« svoje memoare z neobičajno <Mamze!le Nllouche*. Izven. Nedelja, 24.: I svežino: popisuje svoje slovenske kole*
Dr Niko Zupanič jc prispeval študijo Stclctovcgu dela o spomenikih kamni« o slikarju, znanom pod imenom Pellc škega okraja: na vrsti ie znana zbirka grino di San Danicle (1467-1547), ter l. Nikolaj« Sadnikarja, sledi popis kam. dokazuje, da je bil jugoslovanskega po. , niške okolice.
koljenja in da sc ie n'cgov oče imeno. »Zbornik 'a umetnostno zgodovino, val Ivan Bclian. Članku jo "lidcjanih je dosedaj vršil strogo znanstveno svojo svo, III. letnlK.	r.orn,K ™i pr.. ; vaj ' " ^	Pellcgrinovih sli« nalogo v raziskovanju starejše umetno,
občuje^ življenjepis krajinskega slikarja P« rcprouuKe.j i	b	, ^ ^ dflnil5njcm 6)su postnj„ pntrc|ia
K raznim domnevam v življenjepisu po'časopisu, ki bl se pod istim vidikom
L. Laveria navajata dr. F. Stclč in dr. Melitta Pivec podatke na podlagi uradnih spisov iz dohe francoske okupacije, ki prinašajo dragocen« pojasnila.
Dr. Izidor Cankar govori v obširni re« conziji Stelctovega dela »Gotsko sten« sko slikarstvo na Krarjskcm. o načel« nih vprašanjih presojanja naše srednje.
pečal tudi. z moderno umetnostjo, vedno bolj aktuiilna. Uredništvo se je zato vkljub slabemu gmotnemu staniu društva — založnika odločilo, da razširi delokrog lista tudi n« polje moderne u« metnostl, ker upa, da bo na ta način pridobilo zanimanio razumniStva. List ho Izšel v letu 1924 štirikrat (naročnina
.„.„... .—-,.. | ..„....». ,—,------------------- ---------■ -J U: 1- v.,s.	„ (SO Din) in ho imela vsak« številka pri.
<Hevček AndrejČek». Začetek ob 15. uri. ge. čas šolanja n« Dunaju ter v Mona. , veške umetnosti, ki je ne kaže meri I s	' ^	f|ncm	^
Znižane cene.	kovem. zveze z R. Mutherjcm. Dietzom	popolnoma drugače ™ J««1^"' našel trud uredništva pričakovani
»Co.nosv.iskl sen, danes popoldne v	In ženskimi sllksricami, čas prvih uspe.	sko umefliostjo. pač pa doseže svoj po. ° ^ narm)u „e ho naSa prva umetf
ljubljanski operi. Dijaško tn ostalo občin-	hov na razstavah. Potem pride preokret	men v okvirju severne umetnosti, od |	|(hko )a(]ko rnzv|jn,8 |n
Sivo opozarjamo na današnjo uprlzorllev	v smislu modernega slikarstva, kl sc je	katere je bila odvisna do protiretorma. ^ . BVQJjo pogro(jova|no vIou<5 mcd
narodne opere ISlstn Sovina »Onsposvet- pri Kohilčevi zvršil pod vtisom Uhdej« cije. . j , ' umotniki ln občinstvom, rti sen>. kl se poje ob treh popoldne v, In nastop v Parizu, ki Ji je prinesel po- Konservator dr SteM poroča o delu , umetniki obC.n^o__
opernem gledališču. Cene ao znižane. ____Uebno čast — postala je associčc franco« I svojega urado, ki postaja v današnjem i
Koncert so vrši v ponedeljek, due 3. marca zvečer.
Sedmo mnzlkaliio predavanje za mladino se vrši v Fllhnrmoničnl dvorani v nedeljo ob 11. uri zjutraj. Sodelujejo; nllistka ga. Pavla Lovšetova, gdč. Dou-bravskn (harfa), alliatka gn. Saxova in boritonist g. Subelj. Na sporedu so: Adamič, Dev, Kogoj, Novnk, Musorgsklj, Ba-jič, Rubinslcin, Herman, Pnvčit in Boch-Gounodova »Ave Maria> za sopran, hur-fu, vijolo in harmonij.
Sin«^na prcdsiava Tosre v operi se je vršila v znamenju ovnrij. Publika Je vedno znova klicala svoja miljenca gdč. Ziko-vo In g. ftimema. Oba sta tako rekoč prekosila snma sebo. kar je v poslušalcih naravno še poglobilo občutek Izgubo, kl zadene našo opero z njunim odhodom. Oba umetnika sta bila opetovano zasuta z aplavzom tudi na odprtem odru. Poleg njih je bil deležen burnega priznanja sijajni Scarpla g. Topova. Sploh Je bil« si-nočna prelistava pod taktirko ravnatelja Rukavinp Izredno lepa.
Celjsko mestno gledališke. Gostovanje ljubljanskega ansambla dramskega gledališča v torek, dne 10 t. m. z <Osmo ženo», Jo napolnilo gledališča do zadnjega kotička in mnogo občinstva sploh nI moglo dobiti več prodora. Igra Je vzbujala pt*'
Domače vesti
OD SVETOZARA DO LA -A Leta 18-10. ie je rodil. Sumadinac, je študiral v Beogradu, Petrogradu, v Švici. Politični preganjalce, emigrant, rovolncijonar, demokrat, socijaJist, .-ui&rliist fanatičen agitator, požten do tasti, ideaJiat, novinar, politik, organizator, znanstvenik, pisatelj, borec, Sia^ilec novega rodu, novih idej. Goreči ogenj.
Svojo javno karijero prične s kritičnimi pismi «Srj«ke Obmane« v no-vonaiLski »Za-stavi«. Zato izgubi dr-iiavno podporo; deluje v dijaškem društvu »Pobratimstvo«, izdaja satirične >!ste, vodi pokret srbske OmIa<Une, izda »Polltiči;! rečr.ik«, skupno z Niko-!o Pafidr.m, P.aSo Miloicvičem in dru-gtal vodi »mlado Srbijo«, ustanavlja produktivne delavske asociacijo, usta-•lavPa Uste. piše znanstvene razprave, obsojen, sedi, zboli, dela in agltlra .ialje. 1B7B. umre, borec na barikadi. 7M o^enj. Itadlkalska stranka jo njegovo uete. Stranka borcev, stranka •■ilcallsfov, Mej, programa, reforme, Csštonji, navala, uspeha.
Po smrti Markovlča Svetozara se poStena strartka v poštenem narodu razraste. Mogočno poženejo njene mla-•le zdrave korenino, Pesno zahrumi •ijena tx>rbs proti j.-niJobi, korupciji, reakciji. Končno nmre Milan, pade Aleksander Obrenovič. FaiSič in njegovi prevzamejo vlado.
Tempora mutantur et noe mutamur is Hlis.
Vlada je lepa, dobra In koristna institucija. Nekdo mora vladat!. Zakaj b! — drutrl? Nekdo mnra biti kriv ko--upcije. Čemu bi bili drugi? Nle ho-aorovvfe ale zdrowie. Vlado opoziciji -vino narteda. Torej je itak vseeno. Dobro pa le st'ri.
Po vojni se j« marsikdo naačil mar-s;:e«u
Danes že leto dni »vladajo« ln supravljajo« takozvani radikali. Zgodovina njihova pričenja j>ri Svotozaru Markoviču. Dane« pa buči jngoalovan-s-M parlament Jugoslovanski, ne arb-Pri iti drugemu Markoviču. Lazi, Laziei. Pedenj človek poln najvišje in-■eiigonc«, raznih sposobnosti, krepke volje, toda brez moralo, liniverzitetid profesor, prva moč, u [»ravni talent, •cda pokvarjen. Med vojno Ja idol v /^nevi in i^laja! od Pašiujvfb fundov vzdrževan li»t »La Serbie*. Veiesrbskl seveda, nr jugoslovenskL Leti 1910. se je vrnil, poslanec, zaupnik Pasida, prijatelj Jankoviča, ministra dveh resi oro v, zla-sti justični min i«ter; sot rudnik odličnih inozemskih revij. Prod dvema letoma broz premoženja, je v poldrugem letu ministrovanja obotra-»I v mnogokratnega milijonarja. Najbolj p<«pularen postane vsled napadov "Sankovičeve skupine, kateri je že pro-»pC koru[icije. Toda stara stranka, .vara disciplina. Pariraj ali frči! ftan-Jfovii zleze po<l mizo, radikalski klub, '-tub Svetozara, soglasno votira zaupnico Lazici, prvaku korupcije.. V par-men tu bosni vihar ra/li obtožnice. Opozicija še ni raliirana in začasna korupcija večina ho zavrgla obtožnico s pomočjo turških glasov.
Od Svetozara do Lazioo. To je poglavje srbske politične zgodovine; zadnji odstavek tega poglavja sega v Jugoslovensko državno historijo. itadikali so svojega Svetozara tme-Lazico še imajo. Demokrati smo so raznih lazic otresli, imamo pa šo na-f-lodnike našega Milorada DraAkovida.
M. A. C
*
• »fradni list« SL 14. prinaša pravila ia opravljanje strokovnega državnega izpita uižjili uradnikov, pravilnik o avto-
I mobilnim prometu ministrstva za pošto in
j brzojav, razpis glede prometno vrednost!
| imovin, ki eo zavezane plačevanju dopolnilne takse, razpis glede plačevanja dopolnilne takse za one dele 'nicvin, ki bo sa zarogll za agrarno reforr. .'>, .'.aredbo o pobiranju občinskih IroSar'likih doklad v Ljubljani ter razglaeo dri. 'U uradov in oblastev.
•	0 pobijanja draginje Je 'zdalo ministrstvo socljalne politike ofc ion referat-kl pravi med drugim: Zako.i o pobijanju draginje se porablja največ v Sloveniji, v drugih pokrajinah pa nič al prav slabo. Posledica je, da ministrstvo idjalne politike ne sprejema nobenih p. itožb proti draginji iz Slovenije, pritožb Iz drugih krajev pa prihajajo vsakodne..10. — Dobro, morda pri nas resnično s'arijo oblasti svojo dolžnost pri pobijanja draginje, ali draginja je tudi v Sloveniji :o!o velika tn rd vedno upravičena.
•	Smr na bosa. V četrtek dne 21. t. m. jo umrla v Celju ga. J Bnilč, mati gospoda dr. Ani. Bnilča. odvetnika v Celju. V visok! starosti 78 let Je sledila svojo-mu pred dvema mesecema umrlemu soprogu. Rodbini RožK nale sožalje!
•	lilmcn. Dne 20. L m. se Je poročil v Kranju g. dr. Stanko Puttenjak, okrožni zdravnik v Cerknici, z gro. Hedo Oreha-tbove iz Kranja. Istega dne se je poročil g Ivan ftpenitnv, delovodja pri g. Zupnnu v Kropi z edč. Ceelli|n GaSperSlč, poštno uradnico v Kropi. Obilo sreče!
•	(VšVi»«lnv».kl novinarji t Jugoslaviji. Češkoslovaška vlada Je podelila lz Štipendij v znesku po 10(10 Švicarskih frankov mesečno tvojim novinarjem ta Študije In potovanja v Inozemstvu. Nekaj foških novinarjev dospe tudi v Jugoslavijo.
•	IflJnl posestniki proti pnilftlj-anjn
stanovanjskem takona. Udružnuje hišnih posestnikov It vse drli ve Je vložilo t narodni skupščini protest proti temu. da se veljavnost stanovanjskega zakona podaljSa.
•	Da ne bo Dubenlh umeri Cenjene naročnike, kl dosedaj Se niso poravnali naročnine, prosimo, d* to brez odloga store, ako hočejo prejemati list brez presledka. Uprava ima naroČilo, da tiska le toliko Izvodov <Jutra», kolikor Je plačanih naročnikov. Kdor te za ta naS opomin ne bo zmenil, naj nnm potem nlktr ne mmert, ako mu bomo pošiljanje lista ustavili. Ttko |>osto|iajo uprave vteh večjih listov na svetu ln ludi mi ne moremo pošiljati iiata raptonjkerjem. Uprava cJutra>.
1 * Beg Inteliccnre na deieto. Pred kratkim so bila razpisana todnijska mesta v Mariboru ln Kozjem. Za mesto okrajnega sodnika v Mariboru tla te tglaslla samo dva prosilra, tako da niti tropredloga niso mogli sestaviti. Zt mesto okrajnega sodnika v Kozjem, ki Je veljalo tlcer redi svoje peturue oddaljenosti od železnice le za refuglum peccalorum, pa Je prosilo nič manj kol 27 šolnikov. Dežela je postala torej zopet privlačna. Maribora se menda boje sodnih! predvsem radi stanovanjske bede In pa zaslužek Je pri okrajnih sodiščih na deželi boljSL ker je več komisij tn navadno cenejše življenje.
•	Sneinl »mrtl v Srbiji. Veliki snežni meteži v Iztočni in Južni Srbiji so na mnogih progah popolnoma onemogočili promet. Iz Južne Srbije javljajo, da bo treba mnoijo truda, da se vzpostavijo pokvarjene železniške proge, iz Caribroda poročajo, d« Je obtičal v snegu brzovlak št. 203. V Bolgariji trnja snežni metež dalje. Skoro popolnoma je zasnežena proga Dragoman Slivnica.
•	Ka noto »e jo oredila ln povečala trgovina s pol išlvom Kolizej oprema stanovanj. d. z o. z^ LJubljana. Gosposvet-ska cesta 13. Priporočamo ogled njene zaloge blaga od najboljše do nnjnavadnejšc vrste. OjKizarJamo posebno na spalnice po izrodno nizki ceni, dalje na tapetniške Iz dclke in vso ostalo kar spada v to stro-
ko. Izdeluje se vsakovrstno pohištvo po naročilu najsolldneje ln najceneje. Zaloga in zastopstvo amlrua-preprog.	S39
r

Golih (V r!n(,pl,t* "mi- »l<> ka-
vomu Vil UU pite hl»i>odrii!T o predno ti oe oredate nitkln cen v trgovini
..DANICA« Majzeil & Rajšclj
Ljubljana, Tuniki trg it. 1 (bivSt Preskrbovaloiea). Velika ?t!oira blaira, hlačevlnc. Strneta, fconteninr, tiskovina, barbsnta, fl:iK«ie, odej, pletov, noj-avle, rotiavie, kravat, »r»jr, nvrauukor, pn-dpanriiliov, j"pio ter nalraaličn* f-.-as dr irega blaga. — |-totnm ta oga nsnfa vaeh V' a t.	tet
r««Ueibu vestus io točni.
vsebini med občinstvom različno kritiko,1 gotovo pa niso prišli ua »voj račuu tisti, ki eo jo razglasili kot nekaj hlperlasciv- j siega. Ves potek predstave je bil na umet-1 aiški višiuL ki je ni mogla motiti niti astočna in nejasna izgovorjava posameznih igralcev. Po dolgem času je zoj>el nastopil pred celjskim občinstvom v vlogi B»owna g. Putjata, kl ga je občinstvo po-1 fibno prisrčno fiozdravljala. S harmonik-' igro in z veliko čustvenostjo »e je odlikovala v vlogi Monne ga. Nablocka, ki Je imponirala tudi |>o svoji izreilno privlačni zunanjosti. Izvrsten je bil nadalje kot Hubert g. Rogoz, dobri tudi vsi ostali igralci. Marki g. Danila je Imel le to na-1 pako, da je «plaval». Ljubljanski gostje "O nudili Celjanom zopet lep užitek. Ze-1f;tl je, da nastopijo kmalu zopet t kakim dobrim delom.
Odhod Uudolcstvcnikov is Zagre.ba. Hudožestveuiki so se poslovili od zagrebškega gledališkega občinstva zelo iskreno 5 Ibsenovo petdejanko <Go?pa z morja>, katero so [miiavljnll. Ko Jn bila Igra pri '-.raju, nl hotelo ponehali ploskanje z« nobeno ceno. Na oder se je vslp-ilo evolje, da je bi! ansambel kmalu zasut v njem. Zastor »e Je moral dvignili več kakor de-Setltral. Gd lludožeslvenikov se je v Imenu zagrebških Igralcev poslovila gn. Maja Ružičkn-Strozzl, kl je poklonila gospe ijermniiovl prekrasno kilo cvetja z nagovorom. V Imenu svoje skupine sc Je za-bvnllla gn. Germanov« t spontanim od-(."ovorom. Ganljivo je omenila velike zasluge Slovanov, posebno Cehoslovnkftv ln Jugoslovenov za Hudože«tvenike. — Iz Zaarreba to te ruski umetniki odpeljali v
Beogrud, kjer ostanejo približno leden dui. Potem se odpeljejo v Novi bad, OsiJek in Dubrovnik.
c)lan»n> v beograjski operi. Zadnje dni se v Beogradu vršila premiera Massenetove opere cManons. Glavni vlogi sta pela g«. Po|iova In g. Rijavec, dirigiral je g. llrlstlč.
Zagretiška proslava Smetanove stoletnice. Zagrebško gledališče proslavi stoletnico češkegn skladatelja Smetnne s tremi deti 0. marca se bo Izvnjal c|)nllbor>. 7. marca »Prodana nevesta«, 9. marca «I)ve vdovi«. Ta opera so bo lopni jiela v Zagrebu prvič.
Beograjska umetnostna razstav«, na knterl je prvučll Dalmalinec Rosandli, Je uspela prnv zadovoljno. Prodalo se je večje število slik. Kralj in kraljica tla kupila ta 13 tisoč dinarjev razstavljenih del.
Oslješkl pevrl t SnbotlH Operni In operetni ansambel Iz Osijekn gostuje te dni v Subotlrl s češkim. Italijanskim In madžarskim repertoarjem Na sporedu so Smetana. Verdi. Pucclni In madžarski operetni komponisti.
Fb>ven»kl mladinski lisi v Chli-am. Ameriški Slovenci so tako srečni, dn Iz dajiijo tuill mesečnik za mladino. Revija Izhaja pml naslovom »Mladinski list* In je objuvlln v HroSlem letniku eeln vrsto pesmi, poučnih spinov, s'ik In otroških pogovorov tz peres Otona Zupančiča. Vide Jernleve, Slive Zornnn, Enaelbertn fmng-In, Alblnn fcbubirjn. Sol-o'ovn, Andreja RapNn. Jos Ribičiča. Iva Trošta, Mihaela I.f stika In Fr. Jordana. Mal je pisan de-Joma tudi v angleškem Jezika.
*	Slovensko planinska društvo naznanja, da t« vrši 24 t m. v gostili.. Aruojc (preje lio^man) na Jesenicah otunovni občaii zbor nove podružnice SJ'D. Začetek ob 3. uri popoldne. In aicer nepreklicno.
*	Vabilo na XIII. redni občni zbor Slovenskega lovskega droilva * Ljubljani, ki se vrši dne 19. murca 1024. ob pol tO. url v steklenem sulouu restavracijo aa Južnem kolodvoru v Ljubljani. Dnevni red:
1.)	Poročilo o društvenem delovanju.
2.)	Poročilo društvenih računskih preglednikov. 3.) Podelitev odreSntce odbora. 4.) Volitve (event.). B.) Določitev pristopnine, članarine In ustanovnine. 8.) Določitev nagrad društvenim funkcijonarjem. 7.) Samostojni predlogi, ki jih je poslali do 11. marca do It), ure odboru Slovenskemu druStva. 8.) lulerpelaclje. 9.) Slučajnosti. Ako bl ne bil tkllcnnl občni zbor sklejičen, te vrli pol ure pozneje prav tam drugi občni zbor, ki Je tklepčen ne glede na Število udeležencev. Pooblastila to v smislu g 21. VI. odstavka društvenih pravil dopustna, vendar ime zastopati vsak (lan nt občnem zboru samo Se B drugih Članov. Dr. Lovrenčlč, predsednik Slovenskega lovskega druStva.
*	Tolar v St Janin n« Dravskem polja. Te dni Je pojttlnoma pogorelo goopodur-tko poslopje In hlla posestnika Andreja KirbiSa iz Prepolj v župniji Si. Janž na Dravskem polju. Kako je nastal p<ižar. ni znano. Skoda Je velika, zavarovalnina pa le neznatna.
*	Samomor radi neprostovoljne lenldbe. Stjepon Vasi«. 27!etni mladenič Iz Pod-brezja m Hrvatskem, se je nedavno nn zapoved staršev In sorodnikov poročil t dekletom, kl mu nt prav nič priraslo k srcu. Prošlo sredo zvečer se je poslovil z doma, češ, da ie nlknll več no vrne. Starši njegovih besed niso smatral! resno. Nesrečni zakonec Stjepnn se je pa resnično vrgel pod vlak, ki mu je nad koleni odrezal obe noge. Našel ga Je železniški Čuvaj In to nesrečnež« takoj odpravili v bolnico v Cakovcu. Izgubil pa Je toliko krvL da je kmalu Izdihnil.
*	Nesreča s puško. V Cerknlrl pri Logatcu to naSli otroci v nekem kozolcu staro vojaSko puško. Ne vedoč. da je nabasana, je 81etui sin kočarlce, Stanko K nap, nameril z njo na ISletnega Vinka Reptča In tprožil. Krogla je zadela Roplčn v desno ramo, mu prebil« kost in ga težko poškodovala. Prepeljali so ga v ljubljansko bolnico.
*	Ta'vine. Hotelirju v Zidanem mostu Je izmaknila pestunja J. Z. večjo vsoto deruirj« In si z njim nakupila rnzllčueca blaga. Nezvesto služkinjo »o aretirali orožniki. — N« proiti Zidani most-Zacreb Je bila Jakobu Trčeku ukradena ura. I.izl Koeberl pa ročna torbica, v kateri je imela 800 Dia in več drngocenostL
Iz Lfubliane
u— Lažejo kakor vedno, klerikalci sc« veda, tudi ko polemizirajo proti našim konstataciiam g'cde odgoditve občinske seje. G. T u r k sploh ni prišel k županu in ga tudi ni ničesar »ponižno prosil«. Obč. svetnik Tur k je marveč, ko jc prejel vabilo na občinsko sejo in videl, d« je postavljena kot prva točka na dnevni red predlo« o službeni pragma. tikl. kl le občinskim svetnikom sploh neznan, telefonično klical župana ter ga v uljudnem tonu, ki je običajen med Evropejci, opozoril, da se o tej važni stvari vendar ne more razpravljati, nc da člani občinskega sveta preštudira« io. Službena pragmatika, kl obseg« celo knjigo, je bila nato še!e drugI dan v sredo, torej 24 nr pred nameravano sejo izročena opozlcijonalnlm klubom! Kar sc pa možatosti g. Turka tiče, naj go«
Sin
la-dnega in krutega očeta ruskega čara
Petra Velikega trpinčen
ua
raztezalnici
ia sramotno otl očetove ruke
umorjen
spodje masistratni diktatorji ne hodijo preveč ca solnce. G. Turk je bil vedno mož, dočim so se oni Ic prevečkrat po« kazali kot »babe«.
u— Tudi mestni uslužbenci proti mu-, gistratnetnu reži nu. Predsednik Zvezo organizacij magistralnih usiužbenoev dr. Fux r.us prosi, da i ozirom na nošo včerajšno ves>t ugotovimo sledečo: «Spre jete resolucije zahtevajo, da ne razpre« va o pragmatikl preloži za ti liko časa, da bo mogoče načrt prečtuoiratl vsom kategorijam uslužbencev in se zahteva, da cc sprejme samo taka službena pra« gmatika, ki je Izdelane v sporazumu i uslužbenci. Vsako drugo prajmstiko U' službenci odklanjajo." — To jc bil tudi smisel naše notice. Glede razprave o stanovanjskem vprašanju pt se g. dr. Fux zavaruje proti podtikanju, da j« Zveza (ko se jo govorilo o tem, da mo. rejo mestni uslužbenci stanovati po an>. stih in vagonih, dočim se druge stranke šopirijo po mestnih hitiah) imela v mi« slih kake »klikarje*, čeS da Zveza ne pozna v svojih vrstah nobenih »klik«. Na ktj je Zveza mislila, naravno mi nc vemo. Javnost in prizadeti magistrttni uslužbenci, ki glcdtjo kdo mesto njih stanuje v mestnih hišah pa ie vedo, da smo pravilno označili protcžirance slav« ne črnordeče koalicije, ki notabcnc niso mestni utlužbenci.
u— Enaki predpisi za vse. Pišejo nam: Ktkor je opažati v zadnjih dneh, užl« vajo vozniki mestne občine ljubljanske ki prevažajo gramoz za posipanje cest, poseben privilegij. Dočim zasebni voz« | nikl ne tmejo peljati dveh voz drugega za drugim, vozijo eni v nepretrganih kolonah po tO do 12 skupaj. Ko pt ttre« stjo gramoz, zaprejo za pol are vsak promet Ce jih zasebni voznik poprosi, da naj se umaknejo, dobi navadno oso. rcn odgovor. Opozarjamo gospodo na magistratu, da v Interesu promet« pou?I svoje voznike, da po naših predmestjih ne bo vedrio nepotrebnih prerekanj,
u— Lep umetniški užitek so Imele včeraj gojenke llcejt in ž njim združe« nih zavodov. Ruska koncertna pevka gospa E. Rorodlnt (kneglnjt Ccrkt« skaja) je priredila zt hje koncert nt katerem jc pclt ruske narodne, domo« ljubne in ciganske pesmi In ie žela t tvojim polnozvočnim. čistim glasom vi« harno odobravanje. Posebno so ugajali tudi kneginjinl okusni In pestri kostumi, v katerih Je nastopili v skladu s pred« našanim komadom.Kakor sliiimo, name« ravt ga. Borodina prirediti v kratkem konccrt tudi z« širSo publiko,
u— Kcdnl občni zbor ujugotlov. dem. ; starešinski organizacije sc vrši z ob!« čajnim dnevnim redom 28. t m. ob 6. zvečer v tajništvu JDS.. Ntrodni dom,
1.	nadstr. Tajnik.
u— JDS politično društvo ta kolizej. ski okraj, dramski odsek, priredi v nc« deljo. 24. t m. oh 8. uri zvečer v salonu restavracije pri »Levu« na Gosposvrttki cesti veseloigro v dveh dejanjih »lirat Sokol«.
Pos* t It e V. umetnostno razstavo »Klu
ba Mladih« v paviljonu pod Tivolijem. Odprta je dnevno od 10. do 12. in od
2.	do 5. ure.
u— S. K. fiermes priredi danet dne 23. t m. ob 20. uri plesno maškertdo v hotelu «Bc!cvuc» v Šiški. Pridite vsi!
u— Ljudska visoka šola v Ljubljani priredi v nedeljo dne 24. t. m. ob 10. uri dop. v zborn. dvorani na univerzi, jav« no, vsakomur dostopno predavtnje o naslednjem predmetu: Vcrt kot činitelj življenja. Predava g. Fr. Tcrsegluv.
u— Drsališče S. K. Ilirije je z ozirom na man) ugodne vremenske razmere v neverjetno dobrem stanju. Medtem ko so ceste v mestu razmočene In blatne najdemo na drsališču celi dan popolno« ma trd zrcalni lod. Opozarjamo na to izvanredno naravno prikazen, ter pri« poročamo drsališče vsem drs«lccm.
u— Nabavljalna zadruga Javnih name« Sčencev poziva svoje člane, da najka. sneje do konca februarja oddajo pri bl« gajnl nahavne knjižice. Kdor se ne od« zove, zgubi pravice za divldcndc. ker je pozneje ne bo moaoče vračunati.
u— Velik pustni korzo v Ljubljani Slavčeva maškerada 2. marca t I.
u— Koncert Danes v soboto, se vrši v kavarni Evropa koncert dravske god« be. Začetek ob 9. uri zvečer. — Vstop prost
u— Novorojenček v vodi V četrtek,
oh pol šestih zvečer je opazil neki de« čok tik ob bregu ob izlivu Gruberjevega kanala v Ljubljanico v Mostah rj«v zavitek. Opozoril je itrainik«, nakar iti potegnila zavitek (z vode in našla v njem mrtvega novorojenčka, zavitega v žen« ske hlače in ovitega s papirjem. Policij« ski zdravnik dr. Avramovič je konsta«
sobota 23. nedelja 24.
Kino »Ljubljanski dvor"
tjral, da je novorojenček petmesef^ embrio ženskega spola. Policija je odr« dila obširne poizvedbe.
H— Policijske prijave preitopkov. Od četrtku na petek so bili prijavljeni po, ticlji naslednji tlučtji: 1 tatvin«, 2 radi pijanosti, 7 radi prestopka cestnegi po, iicijskega reda, 2 ndi krSenjt paijej, kontumaca, 1 rtdi pretep«, 1 plet brci dovoljenja.
u— Neznanokara Je odšla včeraj zjut. raj !6 letna Kristina Pirficvt Iz Sirih na Dolenjskem, ttanujoči nt Kavškovl cesti št. 94. V stanovanju je pustili pj, smo, v kolom sporoča, da nameravi storiti samomor. Vzrok naj bi bila nc trečnt ljubezen.
u— Konj je udaril mesarskegi vajen, ca Antona Hauptmana, stinujočegi 7 Hradcckega vasi št 50, ko ga je m, pregal, s kopitom po glavi in mu prebil lobinjo.
u— Ogenj v Wo!fovl uIlcL Iz Klein«,
ve trgovine s steklenimi izdelki v Woi. fovi ulici, so včertj okoli četrt na tedem zvečer, mimoidoči pasanti opazili prihi. jati pri vratih dim. Opozorili so takoj službujočegi stražnik«, ta pt nato last. nlka trgovine Juliji Kleina, stinujočegi v VVolfovi ulici, ki je takoj odpri trgo. vino. Vnel« se je tik peči stoječa Sta. laža. kl j« pričeli goreti. Ožginih je bilo tudi že več umetniških slik. Gasilci so takoj prihiteli ni kraj netreče. Med brt. žganjem je popokalo Se precej ateklenih izdelkov. Ogenj Je bil zadušen v četrt ure. Sl.odt zniit okoli 15.000 dinarjev In ni krita t zavarovalnino.
U Celja
e— Podružnica Jugoslovanske Matici
Imi v torek dne 26. t m. ob 20. uri r Nirodncm domu svoj redni občni tbor z običajnim dnevnim redom.
e— Pasji kontumac. Komaj je minulo par mcscccv, da nl bilo v Celju In v olco lici pasjega kontumaca, je zsnesel ie zopet pes neznanega lastnik« steklino t občini 1'etrovče In v Teharje, vsled čeur je razglašen z« mesto Celje in okolico poostreni pasji kontumac.
e—• Odlikovanje. Poveljnik celjskegt domačega 39. pp. g. polkovnik Navino« vIč, ki uživa v narodnih krogih prisrčne simpatije je bil odlikovan z redom »Vir« tuti milit«ri«.
e— Celjski trg. Kljub velikemu port« stu dinarja ccnc n« celjskem trgu te ni« raščajo. Edino cena jajcem je p«dl« zt 100 odstotkov. In vendar se ne more tr« dlti dt mesto ne bl Imelo dovolj dotoki nijvsžnejših življenskih potrebščin lz okolico. Iz ccljskeg« okraja se izvaža mnogo mleka v Avstrijo, kjer atane m« Se m'cko v Gradcu 3.50 Din, dočim g« morajo Celjani plačevati žc po 4 Din.
Iz Primorja
•	Ustolllenla novega tržaškega Stola. Novi tržaško-koprski škoi, mons. dr. Aloj zli Fogar, je končno vendarle dobil od rimske vlade »cxequatur«. Novi škoi pride v Trst 6. marca In se bo slovesno ustollčcnje vrSIlo v nedeljo, 9. marca. Ker je Vatikan Imenoval mons. Togarja za tržaškega škofa že 8. julija 1923, Je poteklo torej ccllh sedem mcseccv, predno ga Je potrdila rimska vlada.
•	Prvi sov/etskl parnlk v tržaškem pristanišču. Te dni Je dospe! v tržaško pristanišče ruski parnlk »llljlč«, natovorjen z okoli 2000 tonami semen solnčnlce. »llljlč« |c prvi pa t nik, kl le prlplul v Trst pod trgovsko zastavo ruskih sovjetskih republik. Zastava Je rdeča In nosi začetnice Zveze. Posadka parnika šteje 55 mož.
•	Romblg zopet goriški tupan. Novo Izvoljeni goriški občinski svet, kl obstoji, kakor smo že poročali, lz samih fašistov, bo Imel svojo prvo sejo dne I. marca, Za župana bo zopet Izvoljen bivši dolgoletni župan, senator Olorglo Bomblg. za podžupana pa odvetnik dr. Marij Verzeg-nassl
•	Epllcptlk padel v peč. V Orgartu na Goriškem se ie 42 letni eplleptlčnl Štefan Boltar grel na peči, ko ga Je zopet nenadoma napadla božjast. Nesrečnež Je padel v peč in se zvijal v silnih krčih, ne da bl si mogel pomagati. Sele domači so ga rešili Iz obupnega položaja, popolnoma ožganega po vsetn telesu. Bil Je tlcer tako) prepeljan v bolnišnico usmiljenih bratov v Oorlci, vendar pa Ima tako nevarne opekline, da bo težko okreval.
Ali ste že poslali ^ naročnino za Jutro4'
Vremensko
Ljubljana 25* februarja 1024.
poročilo
ljubi i« 11« SOA nad mnriem
Krat opazovani!	ob	Zitčm tlak	Zračna temperatura	Veter	ObliCuo 0-10	Htd'«i»s mm
1 Ljubljana .	7.	<ti. <	-»•O	vshoii	oblačno	,
1 Ljuliliant .	14.	7M7	tO	tu«	ve« obl.	—
Ljubliaua .	HI.	76'J 8	—IO	lev. vzh	Jasno	—
/.agtali . .	7.					—
Beograd .	7.	760-1		bresvetrt	M	
Dunaj . .	7.	7«o-S	-9-0	*	m«flt	—.
I'rt(t . .	7.	758 a	-2-0	upad	oblačno	01
loomOSt .	7.	7« J 9	-ISO	bresvetra	Jamo	—
V Ljubljani barometer nižji, temner. ulsVa
Dunajsko vremensko poročilo 22. febr.
Davi I« bilo v severnih Alpah to na mnogih mostih jasno. Veli so zapadni vetrovi. Večinoma je znašala temperatura zjutraj Se do —10 stopinj. Okoli poldneva )e pričelo v predgorju snežiti. Sneg Je padal od Alp do Vzhodnega
8"lne» vtbaja ob 658, uhaja ob I
morja. V notranjih alpskih postajah J« bilo opoldne to jasno. Tlak je razdeljen med najvišjim v Uialidiji in na Angleškem ter najnižjim nad Kiinko. Napoved ta toboto: večinoma oblačno, sem-intja tneg. Temperatura okoli ničle, tendenca navzdol	>
sveta
Kje žive sedaj Habs-buržani
Ko le bila habsburška dlnastlla detro-nlzlrana, so se njeni člani morali Izseliti j Dunaja hi so se razkropili po svetu na vse vetrove. Karel Zadnji je vzel pod svoje okrilje simo nekatere svoje najbližje sorodnike, drugI pa so sl poiskali zavetje iakor so vedeli In znalt
Danes žive Habsburžanl pregrupiranl. Sidvojvodlnja Marija Terezija, babica bivšega eksccsarja Karla ter nadvolvodl-nja MarUa Anuncljata, njegova teta, se mudita v Lemietlu pri Zltl In njenih otrocih. Marija Terezija pričakuje, da se bo imovinsko vprašanje Habsburžanov rešilo sa nlo ugodno. In da se bo sčasoma mo-povrniti na Dunaj, kjer Je v prejšnjih caslh Imela nekoliko palač.
Nadvojvoda Makslmlllan, Karlov brat, !n njegova i"cna, nadvoivodinja Frančiška rojena princesa Ilohenlohe-Schllllngs-iilfst živita oh Staliremberškem lezeru v Gornji Davarskl. Nedaleč od njiju prebiva tudi mati razccsarja Karla, nadvojvo-elnja Marija Jožefa. Njeno življenje Je selo skromno. VoJvodlnla Parmska, mati bivše cesarice Zlte živi v svoji vili Planete v Itailll. Pri njej so trije sinovi In dve hčerki. Grad Schwarzau v Dolenji Avstriji Je Zltlna mati dala v najem, da fma od nJega vsaj nekaj dohodkov.
Princ Makslmlljan Karel Hohenberškl, ■■ki nadvojvode Prarea Ferdinanda, živi ra Dunaju ter stanuje v svoji palači, kl leži v ulici Relnerstrasse. Posvetil se le amr svojemu študiju. Posebno ga zanima kmetijstvo. Njegova starejša sestra Zofija Je poročila grola Nostltza, veleposestnika na Češkoslovaškem. Posestva, katera Je češkoslovaška vlada sprva zaplenila Franc Perdlnandovlm otroku, i, se mogoče deloma vrnelo Istim. — Nadvojvoda Ev gen, kl se Je leta 1919 preselil v Basel (Svita), živi še vedno tam.
Nadvojvoda Friderik In njegova žena Izabela z otroci živi na gradu llalbthum v Madžarski blizu avstrijske meje. NJI-jva posestva na Češkoslovaškem In v 'ugoslavijl so zaplenjena. Friderlkova hči Marlla Ana se Je poročila e Zltinlm bratom, princem Ciljem Parmsklm.
Nadvojvoda Kari, bivši admiral avstro finske mornarice, živi v gradu Zywlce na Poljskem Nadvolvodlnja Renata Marija, hči nadvolvode Karla sc je omožlla s princem Jeromum Radzlulllom, enim sijbogatejših poljskih magnatov.
Nadvojvoda Jožef biva s svojo družino v Budimpešti. Njegova mati nadvojvodl-nja Matilda In njena hči nadvojvodlnja Marija Doroteja orleanska živita v ne-<em gradiču na Madžarskem. Jožefov sin 'ižef Franc se je nedavno poročil -črko prejšnjega saškega kralja. Nadvojvoda Josip Franc, sin velike voj-' odlnje Allce, kl se Je odpovedal družln-t;dm nasledstvenlm pravicam, živi na svo ;fcm malem premoženju blizu jezera Mond vi« ra SalcburSkem. Pri njem Je tudi nje-cov sin, nadvojvoda Henrik Ferdinand, bivši kadet, sedaj slikar ln kipar. Najstarejši sin Peter Ferdinand, k! nI hotel slediti svojemu očetu ter se ni odpovedal Jadnlm privilegijem, se nahaja v Lausan-•.1 (Švica). Z nJim je tudi njegova žena :iadvoJvodlnJa Marija Kristina. Oba nadlegujejo težke denarne razmere.
Nadvojvoda Prane Salvator, mož Franc Jožefove hčerke Marije Valerije, se je odpovedal nasledstvenlm pravicam. — Ostal Je v Avstriji, kjer živi s svojo dru ':lno v gradu Valdsec. Njesov sin Mum-bert nadzira In vodi osebno družinsko pasestvo. Nadvojvoda Leopold Salvator !■! njegova žena Blanca se nahajata v Barceloni na Španskem.
Skoraj vsi člani bivše habsburške vla ižarske hiše žive torej v gmotnih neprl-iikah. Njihova premoženja so zasegle na
sledstvene države Jugoslavija, Češkoslovaška, Poljska, Avstrija In Italija. Samo Madžari niso sledili temu vzgledu. Nal-ncprijetnejše se baje godi ekscesarlcl Zltl, kl nima nobenih dohodkov od svojih Imetij v Avstriji, na štajerskem In v Budimpešti. Zlto In njene otroke vzdržujejo madžarski magnati. Pošiljajo Jim redno podporo.
Tako se Je Izpremenll habsburški dvor. kl Je bil na Duna|u pravo kotlšče osebnih intrig in mahlnacij proti slovanskim narodom v avstroogrskl monarhiji. Doba bleska In sijaja le minila, ostali so samo nadvolvode in nadvojvodlnje, kl morajo sedaj živeti samo od spomina na svojo bučno preteklost
Rekord časnikarskega fotografa
Iz Amerike poročalo, da se le pravkar vrnil časnikarski fotograf A L. Darges, kl je itlrl leta nepretrgoma potoval po svetu In zbiral za Hearstovo tiskovno pisarno fotografije In filme velikih dogodkov. V teh štirih letih |c prehodil In z vsemi mogočimi prometnimi sredstvi prevozil nad 350.000 km. Kil ie navzoč pri vseh velikih svetovnih dogodkih, a Ime! Je tudi peklensko srečo.
Začel le koncem lunlla leta 1919 v Ver-salllesu. Potem Je šel na Nemško, nastopil fotograllčno potovanje v zeppellnu »Bodensce., le bil pri Kappovem puču v Berlinu, potem se le potikal po bližnjih državah, bil na Dunaju, llhnova! Jo livr-thyJevo vlado v Peštl, hitel v Švico, kjer je ujel v svoj aparat Izgnanega grškega kralja Konstantina ter le urno potoval v Rim, da bl prvi fotografiral novega papeža Benedikta. Nato le lotograflra! žrelo Vezuva, bil le na ponesrečenem zrakoplovu R. A. 3, šel le potein z Ameriškim Rdečim križem v gladujočo Rusijo, kler se le nudilo njegovemu aparatu prcobllo di la
Iz Moskve se le napotil naravnost v London, da ne b! zamudil poroke prlnce-zlnje Mary z lordom Lascelhisom. Nato Je v avtomobilu prcdlrjal srednjo Evropo In fotografiral v Atenah vrnlvSega se kra-
I boju tako razburilo, da Je pograbi! mate-i rln revolver in izprožtl par strelov že Itak ! umirajočemu nasprotniku v čelo. ] X Leninovo truplo nepravilno bal-Ij, Konstantina. In že Je bil zopet v In- j f a.nlrano? U Rl^ poročajo da Je sov-diJI, kler le filma! revolucije, slavnostl In ktsk- vlada v M"skv' "branila dostop
k Leninovi gTobnlcI. Vzrok prepovedi tiči bale v tem, da je bilo truplo rdečega carja slabo balzamlrano, vsled česar je začelo gnltl In razpadat!. Zdravnik:, M so Lenina balzamlrall, bodo sedaj pakllcajl na odgovor.
X Kaj ločejo poslušati radie-amaterji':' Časopis «Witelsss Ase« ie razposlal svojln naročnikom ln čliatellem okro
Študij na ameriških visokih šolah
kar je bilo še zanimivega. Da bi se malo odpočil, se je peljal z Indijskim podkraljem v džunglo na lov na tigre, potem je hodil po puščavi Oall, bil Je na Koreji, v Mongoliji In na Japonsko Je prišel Se baš pravočasno, da Je mogel doživeti velikansko potresno katastrolo In lo fotografirati. To nI bila malenkost, zato le sklenil, da se odpočije. Na povratku v Ameriko pa Je krenil Je k Havajskim otokom In še z letala lotograllral eno največjih ognjenlšklh žreL
X Admiral — socijallst. Admiral francoske vojne mornarice Jaures. brat znanega, v začetku vojne umorjenega socialističnega voditelja, le priglasil svol pristop k Irancoski socialistični strank!. Svojo prijavo utemeljuje s tem, da Je prišel do prepričanja, da najbolj odgovarjajo Interesom Francije načela, kl jih Je zastopal njegov brat In Jih zastopa sedaj socialistična stranka.
X Najstarejša žena v DclgUL Belgijska občina LIUo je priredila te dni posebno slavnost na čast svoje 105 letne občanke In matere Terezije Eyer|cve. kl je še vedno nenavadno dobrega zdravja In pomaga cel dan pri gospodarstvu. Enemu svojih sinov pravi Se vedno «fant», čeprav mu Je že 83 let Ko Je vsa vas bežala pred nemško vojsko. Je ostala mati Eyerieva doma In »e nI ganila od doms ves čas nemške okupacije. — V enem bruseljskih predmestij živi Angležinja mls Baldwln, kl le 104 leta stara. Tudi ta starka j: Se vedno neobičajno čila.
X Ducl z ionsko. Ameriški listi poročajo o zgodbi, kl je prav amerlkanska, kl pa meče obenem zelo žalostno luč na ameriške razmere. V
ženska kandldatlnja "za^župana," Mlctna | P*>ro	ZtZ.TZZt
gospa Mark podlegla. V onemogli Jezi Je | Vsem Jem _dlj.kom ,e dovolj™ začas.
no godbo, JO odst. za predavanja atjrtz-HčnelSIh vrst, 12 odst. za Športna poro.
clla in 9 odst. za vremenska In trgovska poročila. Američani so na sllčno okrožnico odgovorili tako-le: Klasična glasba In opere 34 odst., plesna godba 25 odst, vremenska In trgovska poročila 23 odst, in predavanja 18 odst
X Koliko Je na »vetu grbasHh Oa.
dl. Te dni Je umrl v Llverpoolu neki človek, k! se Je osobito bavll i proučevanjem grbastih ljudi. Zdi se, da le v Spa-n!|! največ grbastih ljudi. V neki občini Slcrre Morene pride na 13 prebivalcev 1 grbavec. Tudi področje Lolre v Fran-
žnlco z prašanjem, na kakšna t c; .->č:m j cijl ie bogato na grbavclh. Ta statistika brezžičnega brzojava pofcjaji uajvefijo i trdi, da pride na tisoč ljudi povprečno l važnost Uredništvo je preislo i-.ad stoti-1 grbavec. Na celem svetu ie torej približno soč odgovorov: '30 odst. sa ie glasilo za j poldrugi milijon grbastih ljudi, klasično glasbo !n opere, Z) odst. za ples-!	- ■
življenje
j tturoaloventkc, konjugacijo, polnbikl Jezik, 1 o začetku Slovanov ter o staroruakib la i malorusklh spomenikih, prot Czuruk b« ' poučeval ruščino, prol. Junov po ukrajtn-Inozemci, kl prihajajo v ZcJlnjer.e j g'jwo. države v svrho Jtudija u« ameriških u« . v Poznanju predava prol. Ulatzju o nlverzah »H drugih strokovnih solili, j gtaroslovenščinl, ruščini, o temeljnem zaa-*o bili po naseljeniškem jakon-a tudi : UjU t!0vant!.iii Jezikov Itd. Prol. Kaweclca všteti v naseljeniikc kvote. Nedavno j poučuje arbohrv Sčlno, prol. Hanua ieSčl-Izišla naredba pa je odredila, da imajo j cc>| pr0| iukovuki pa ruščino.
inozemski dijaki dovoljen prihod v Ze« dlnjene države tudi tedaj, ako Je kvota njihove drž.ve ie izi^paua.
Glavna določili omenjene n.redbe so sledeča: Naredba tm.trt za dijaka vsa« keg. inozeinca, kl drugače odgovarja splošnim predpisom naseljeniškeg. zako na, ako dospe v Zedinjenc države z na« menom. da obiskuje priznane visoke šc« le ln ako Je že ukrenil vse potrebna Ta
Samoumevno .»e vr5e obsežna la podrobna predavanja it vseh panog poljskega kulturnega življenja in it poljske politične, literarne in umetnostne igo-
dovlne.
Reforma pra.nega Itndljt ns CeJVe-
BloTa;k»m. Ceškoslovalko prosvetno ml-nlntrstvo rnzmotrlva le dalj tasa vpraša-lilje relormo pravnega študija na unlver-upis v tako šolo. Zadostuje ,rko dot-č. ■ i>rofeiorsi<i tbor Jurldiine fakultete dokaže, da prihaja na ameriško vre. j Karlove univerze v Pragi i« predložil w
nik
mestu Palmctto so j u4ll|}te pokroviteljstvom k: ke ino- ,ej t ()evi 4|efiL,{i ,,ro,nog: Študij mora se vrSlle občinske volitve, pri katerih le zemske vl.de ali d. ima v to svri o pod.	tU(li v bo(1of8 Mlr, leta. Hranl0.
I--------------*----.f.«"«« nfrv^v-rv-kl del študija je treba reducirati
•n '''-n semestra, a kot novi Izpitni pred-wt nnj ee uvede pravna lllozoflja. Tretji j st-ogi izpit (rigoroz) naj «a razdeli na
pozvala svojega srečnejšega tekmeca na pištole. Srečka je dala njci prvi strel, s
no enoletno bivanje v Zcdinjenib drža. v«h. Ako nameravajo študirati več čast
Ime! pa je vendar Se toliko moči, da le sprožil tudi sam revolver na Markovo In |o zadel v prsa. To Je sina duelantke, mladega Maika, kl le prisostvoval dvo-
piSKUC. srečna iu uaia njvi	o>	, ..____.^1,1:1, "	""l'-' ------ —• ------- —
katerim Je nasprotnika smrtno ranila. "	L	dv. de!a, L-.o da bl za dosego doklerak«
Vsi ti dljikl p« se morajo obve.z.U p,vi	bl)o treb(<	„lri riK„r0M>,
častno besedo, da bodo dobo svo.eg. |, ,tn, edrriot, tre,j|	bl bili
bivanja v Zedinjenih državah uporabili	Ul)ravn0 in mednarodno pravo,
edino v naučne svrhe. Obljubo morajo. , ^ &irti w„r,r01 nacio,ialim ekonomija, dati ali reprezentantu študijskega zavo. | llnanSm	in pr„na filozofija,
d. ali poslaniku tvoje države, ki Je za • 2)t( . f|k| n> f„j;k(),|ot,ikih t;«kcga dijak, v toliko odgovoren, da , Nn srei)n],h ,o)nh , j.rfUo^ovMVIm učnim mor. takoj Javiti generalnemu naselje.	m ^ Cuje	nfl H ^
niikemu koimsarijutu. ako bi tak lno." ,h	n„ M hrvatkV.l na
zemeo zapustil .studijski :<avod. N.scljo« niške oblasti v ameriških pristaniščih 1 morajo komiaarij.tu prijaviti vsakega Inozemca. ki mu d.jo kot dijako dovo« ljenje z. bivanje v smislu te naredbe. Pristojni ameriški konzul.ti v Beogradu in Z.grebu bodo sprejemali prošnje n.« lih dijakov in ukrenili vse potrebno za njih potovanje v Ameriko.
T. n.redb. bo gotovo vzbudil« mno« go zanimanj, evropskih dijakov z. trne^ riške visoke šole.
Koncert v levji kletld
Znano Je, da so mnoge živali zelo dostopne za glasbo, kl jih prevzame Cesto tako, da za kratke trenutke pozabijo na svujo pravo čud. Tudi mogočni lev se ne more otresti lasclnujočega vpliva glas-
Je Izbral za šport, da produclra svojo umetnost pred divjimi zverinami. Baje Je dusege! naravnost neverjetne uspehe. Ko Igra levom, ga zveri poslušajo kakot očarane; nobena se ne gane in nobeni ne
be. V San Franclscu v Sev. Ameriki živi pride na um, da bl storila kaj žalega pre-
nckl Maks DuUii, kl slovi kot velik umet nik nj gosli. Ker pa le zelo premožen In mu ni treba sl služIti kruli z Igranlem.
drznemu goslaču, kl se giblje kar po domače ined njimi. DanaSnja slika posneta po nekem ameriškem listu, kaže Dolana
odih, angleški na 54, hrvatski na 12, poljski na 10 in italijanski n. U zavodih. Fra.icolčina Je obligaten predmet na v»eh realkah In realnih gimnazijah, a rožen tega neobvezen predmet nn 82 gimnazijah In učiteljiščih. NemSčuia je otllgatna na ikoro vseh srednjih šoh.h.
Inoirmii na nemških anivemh. — Nemčija je že od nekdnj država, kjer prav radi »»udirajo dllnkl različnih narodno«tL Starinski Heidelberg, Freiburg, Berlin, KSIr ln druga mesta so tudi sedaj tradf-cljonalna žariMn znanosti, knmor zahajaje v velikem številu akademiki iz v*eh drii.iv. Frankfurt in Berlin »lovila radi l*-I vrstnih narodno - fiospodsrsklh fakultet. Klel radi državno pravnih zn.nostl, Drea-den po tvoji Izboru! tehniki ln Mflnchen radi umetniškega bonemskega življenja. Število Inozomcov r.a nemSklh vseučiliščih neprestano raste, dasi tam iivljen|tkl pogoji niso baš rožnati. V letnem acme-
Slovanske študije na poljskih univerzah
V prvi polovici tekočega šolskega leta se vrše na poljskih univerzah eledefa slovanska predavanja:
Na Jagelonskl univerz! v Krakovu pre-davi prol. Nisch o historični primerjalni Slovnici slovanskih jezikov. On vodi tudi siru 1928. io šlu-lirnlo v Nemfljl 2154
baje noče nikdar Igrati ljudem, ampak sl kako Igra v kletki strmečemu levu,
študije Iz »tarosloveiiSčine. Prol. Penev predava o zgodovini bolgarske literature, pouk iz bolgarščine ima prol. Taszjckl, Iz čeSčine in slovnščine |»a prol. Suchy. Itušiluo predava prol. Malev.tcz.
Na varšavski univerzi predava profesor llalecki o vzhodni Evropi za časa renesanse, prof. Slonski o prlmerjajočem gla-soslovju slovanskih jezikov ter o morfologiji vzhodne Blovanščlne.
V Lvovu predava prol. Lebr-Splawlnskl
Bolgarov. 1468 Cehoslovnkov, 1261 Romunov. 900 Rusov, 805 Avstrijcev, 742 Švicarjev, 68C Grkov, 708 Madžarov, 611 Ll-tnvrev, 588 Jugoslovanov, 431 Norvežanov,
204	Kitajcev. 92 Indljrev, 176 Japoncev la
205	Egipčanov. Tudi ostale nnrodnotti to bile zastopale po večjem ali manjšem številu slušateljev. Celokupno število inozemcev na nemških vseučiliščih je »naialo 15/509.
L. Sch.:
Za kruhom
V kavarni je bilo soparno In zaduS-'iA. Kakor v ulu, piodno začne rojiti, je šumelo in brnelo po nji;
Trgovec Miha Žmuc je «©>lel sam ta okroglo mizico. Popil je bil oreh čme vode, gladil svojo plošo in pu&il MjceneJSo smodka
«Mar ga še ne bo. kajona?« se je hril In ttrmel k vbodu. «Bo [va že fret lenuh!»
•(Izvolite novine?« se je ustavil mar-'•:-ir3ki vajenec prod Zmucom. Dečko y> prežal na napitnino.
»Pusti me na miru!, je zapodrnjal ?tinc. Zakaj čital n! razen borznih poročil nikoli ničesar. Zanimivosti zve flovek itak nehot^ in mimogrode.
Tedaj je stopil v kavarno »nh mla-'irnlft. Obstal Je pri vratih, »e crzlra) po |v 'Slih in ne nato (ločaoi jtomikal ob faizah po dvorani.
cTa-le bo!, sl je mislil žmue. »Videti je s»«stra<lan. Oguljena obloka ka*e, da Ze prav tenko piska..
Zmuc pa »e ni izdal. Z važno greto je sopel v žep: «IIej — plačami* ln brskal jo po doboli denarnici mod di ta r ji.
Zaslediti ga je tudi mladenič. Izln-sčll se je iz posvalknnega svrSnika in ^be*ll klof.to na klin. Obotavljajo se )s »topni k trgovčevi mizici.
«Mi je čast. govoriti z gosjiodom 'nroveem ?.mucom?» jo vprašal plaJio tn se klanjal.
»Vi ste Brglez?» Jo odgovoril Zffiac. «2e debelo uro vas Sakam.»
«Ne zamerite, proetm ... AU pravkar je oilblla ura . . . Morda ne«|K>raz-umljvnje . . .»
Mladenič je pomolil trgovcu doi>ls-nico.
■So<llte!» je zamahnil Zmuc zviSka. »Ponujate se . .»
< t f lite?, je vpražal markčr mladeniča.
■ Kaj 11? . . . Dajte mi belo kavo., je odgovoril mladenič. »Oprostit«, da sem . . .!»
•Cma je ceno pa!, se je strupeno nasmehnil trgovec. »Ali ... za konto-rlstfl »e ml ponujate.*
»Iščete ga. Na vai inserat . , .» »Dž, ponudb innun okoli petdeset .. . Vaša pisava mi je všeč. A četa ste se učili?.
Mladenič je začel vleči Iz žepov spričevala:
»Kakor sem že imel čast sjiorofiti: tri realko, trgovsko dveletno šolo, po-sobnl tečaj za stenografijo . . . znam tudi Italijanski . . .»
Zmue se ni na paplrie niti ozrl, samo poigraval se je ž njimi.
»Torej trgovske akademije nimate?. ae Je dela! razočaranega.
»f.alibog ne,, je priznal mladenič plaho.
»In kako je s knjigovodstvom?.
»Innm petletno jirakso: bil sem pri tvrdkah . . .»
»In tipkate urno?« ga je prekinil Žmue..
»Mislim, da prav urno.»
»Hm. a cirilico znate?.
»Znam . . . čitati in pisatj.>
»Um ...» je dojal Ugovoo jalova,
otniil pejiel s smoilke ter se zamislil »Akademije pa žalibog nimate., in zavzdihnil j«!, zmajal z glavo in končno izustil: »Skoda!«
Mladonič je preblodel la prsti na kolenih so mu zadrhteli.
».Jejto! Kava je draga tn se vam 8e shladi! — V naži branil niste 8e de-laU..
»Ros, nisem ... A hitro se je navadim ...»
»F.j. naša branža je težka!» je ugovarja! trgovec užaljono. »Praksa je vse . . . teorija nič ... Ali ste potovali po Italiji?« »Nisem..
»Skoda! Poznate Češkoslovaško?. »Tudi ne.»
»Pa vsaj dunajski trg poznate?* »Zal. le iz korespondence.* »Škoda! .laz delam mnoi/o s temi državami.* (e dejal Zmuc. »Pa koliko zahtevate plače?.
MIlan Bmloz je leze! ve« čas skupaj; zdaj je bil le še kupček nesreče. Njegova prvotno močna nada se mu je scvrknila do ničnosti.
»MoJa poslednja plnča Je znaJala 2000 Din,* je odjrovoril tiho in j>ro-tiraval Je samo za 500 Din.
«,laz vam dnm 1">00 Din,* I« dejal Zmue. «7n zač<-tok In na i«wkušnjo. Ako vam je ?<riiv —: če ne, pa obžalujem . . . Redukcija je vrgla tk>oče na e^to. 7Aa) lahko izbiramo . . . Plačam! Sa.prnment. plačam!*
Zmuc je vstal in se besno oziral po plačilnem mt;rker]u.
»Prosim . . . moja preJSnja plača .. .»
»Me čisto nič ne briga,, je zaroh-ne! Zmuc, plača! črno kavo ln kot ka-valirski pnsptnik ka vame položi! na mizico Ke četH dinarja. »Moji uradniki imajo po 1000 do 1200 Din, a žc kaj znajo in so v moji branž! doma..
Zmuc se je medtem že -oblačil v svoj kožuh, in Biglez mu je ponižno pomaga!.
»Jaz bi torej opravljal knjigovodstvo?. je vprašal plaho.
»Da, knjigovodstvo, korespondenco, manipulacijo, eksjiodleljo . . . vse. kar je pač treba. Tudi jaz si dola ne izbiram..
»In kakšne so uradne ure?* je le vprašal Brglez in tekoč za trgovccm 0»i1n?ll tenki svršnik.
Zolo »e » zamerilo žmucu to vprašanje. Vendar odgovoril:
»Od nemih do dvanajstih p* od dveh ■lo — konca dela ... Ura ni naš go-«pod. V Banih pridemo preje, včasih odhajamo |Kwnejo. Da je le vse Opravljeno..
Stala sta že prod kavarno. »TotcJ jutri ob osmih?. — Zmuc je ponudil Brglozu i viška tri prste v slovo. »Pri na« smo točni!*
Brsrloz je tavlhtol klobuk do tal: »Ponižen sluga!*
H azila sta »e oba zadovoljna: Zmne, ila ie n.l^'1 Inko ceneno In mlado moč, knilcrovodia Prglez pa. da je rešen skrbi za obstanek. Težko je žlvrtl brez službe. Vosel je hitel domov, ila |Mive matori . vdovi, da si je zo|iet na. 8el k niha.
Zmuc p« Je stopil medtem v svojo pisarno, ki je obstojala ia treh sobic.
Služile so Šefu. kn^govodji. praktikan-tu in hlapcu ter bile obenem priročno skladišče. Povsod zaboji in škatlje, ob stenah pnlVe. polne do etroijia. »Nič novega?« je vjira^n! Zmnc. »Nič. gospod šef., je odgovori! stori knjigovodja Butma. A hitro se je spomnil: »Ramo nekdo je hotel po telefonu eovoriti z vami.*
».Nekdo"? Hudiča! Kakšen ,nekdo ? Mar ne znate vprašati?!*
»Oprostite, saj sem vpraAal . . . kaj-pada sem vprašal. Trikrat sem vpraša!. A oilgovora ni bilo.* se je branil Butina ln prenašal beležke iz strazze v plavno knjigo.
Zmuc pa je planil k Butlnovi knjigi, stikal po nji in rohnel:
»Seveda! 7merom so drogi krivi, kadar napravite onlarijo! Tu — hel ho! — tn: dopisnica na tvrdko Oroz-lek 4 Miielj! Pred tremi urami je bila naiHsana. a bo menda tu ležala do sislneea dne! Prokleta zanikarnOBtl Sit v>m je: konec .ie mora biti!.
niapee Flori jan J« priskočil ln zbežal z dopisnico iz pisarne. Zmuc i« je odkoračll v svojo sobi™, sedel ondi is mizo, ee ljuto oziral ta končno zalat-
»Kje je knjiga dolžnikov? Ooepod Butina. mar nisem naročil, da mi Jo položite na mizo?*
Butina Je ponndel zahtevano knjigo Ul tekel ž njo k 8efu.
»Oprostite, sam "in jo potreboval,« ae je opravičeval Butina. Zmue pa nI oilgovorll. Iztrgal mu je knjigo lz rok fn listal po nji. Hipoma je vzkliknili »Vrižk S«
arstvo
Naša zunanja trgovina v letu 1923
Tggleill ta aktivnost trgovinske bilance.
V generalni direkciji carin so se sestavili izvozni podatki za mesec december, »i so znašali 170.178 ton v vrednotiti StM^O.eOo Din. S tam bo znani podatki o uvoza za celo leto 1923. Celokupni izvoz lanskega leta je znaša! 3,035.914 ion r vrednosti 8„<M8,848.930 Din, to je za 612.031! ton (36.07 adsO v vrednosti 677.7117 Din (118.05 odst.) vač ne-go v letn 1922.
Razvoj našega izvoza od postanka na-Iti države je bil nastopen:
l. ton	viffdnost
lft1<». 282.679	686, 815.010
U<20. 915.18(5 ln32O.6O0.OrJ3 1621. 15BS.(Vte £.,169.787.520 1923. 3.313.0S8 3,,«9l,t6fl.!63 1928. 3,035.014 8,,048,843.930 Izvoz je torej izza postanke, Jugoslavijo od leta do leta naraščal ne lo po Vrednosti, ki nam zaradi padanja dinarja ne more bit' irerodajna za presojanje raprodks, t»miveč tndi po količini.
Obesem ie nara&čal tudi urez, kakor I:-.že naslednja tabeltea:
1.	vrednost
1919.	2„9S2,067.37?.
1920.	3,,4fi5,?19.272
1921.	4,.122.097.642
1922.	e,,lll ,«7fi.lSfi
1923.	I. pol. 3„7l)0,218.219
Iz ubellco se vidi, da je nvoz narasel nesorazmerno zlasti v 1. 1922., in to največ zaradi suše, ki Ja zahtevala veti .dovoza inozemskega blaga. V lota 1923. pa je naraščanje uvoza dale': i zaostajfi-Io za krepkim razvijanjem izvoza. 2t drago polovico 1923. uvozni podatki ,c:30 urejeni, a se računa, da vrednost i.voia v tem &lsu ne prvega uvozne .vričfoosti prve polovice. Celo, ako vzamemo, da znaš* vrednost uvoza v drugi colovlci pidko 4 milijarde Din, dobimo vre<Jnost tvozi v L 1923. okrog 3 milijard Din.
Po teh račnnlh je torej možna aktivnost trgovinske bila/ice v letu 1923. Ti računi so tam verjetnejši, ker vemo, da .ie denarna kriza bas v drogi polovici I. 1923. znatno zavirala uvoz.
Tržna poročila
Novosadska blagovno borza (22. t. m.) Pšenica: baška, 79 do 80 kg. 2 odst. du. pikat kasa, 2 vagona 323. Ječmen: ba» Ski, jari, 68 do 69 kg. 1 vagon 325. Tur. Sčica: bajka, marc, 1 vagon 245, m are, 100 odst. kasa, 5 vagonov 24P, majs|unij. duplikat kasa, 5 vagonov 260, april,ma j," Tisa, 2 vagona 257.5. banatska. Zcnta, 1 vagon 240. Moka: baza «0», I vagon 30(1, «6», I vagon 300. Tendenca čvrsta.
Svinjski sejem v Mariboru (22. t m.) Dogon 75 svinj in dve kozi Ceno: 5 do
6	tednov stari praset. komad 200 do 250,
7	do 9 tednov, komad 400 do 450, 3 do 4 mesece, komad 650 do 800, 5 do 7 me« »ecev, komad 1250 do 1300, 8 do 10 me. uecev, komad 1450 do 1650, 1 leto, ko. Vi«d 1700 do 2000 Dir.. Kg žive te?e se je tržil 20 do 22.50 Din, mrtve teže 25 uo 30 Din. Koza, komad 300 do 350 di« izerlev.
Trg z jajci (22. t m.) Porast dinarja in vedno večja nova produkcija v to. islejših kralih naše države sta povzročila i-naten padec cen. V Rački in Banatu se plača komad po 1.25 Dln. v Srbiji po 1.40 Din, v Sloveniji po 1 do 1.50 Din. istotako to padle cene na inozemskih trgih. Cene bodo gotovo slabele dalje.
= Prodnlte::H modre gallce v Jugoslaviji. Italija, A natrija, CeAkosb >aška. Nemčija in cel« Madžarska uvaž-i.b V nam n<4ro galico. Iy©-ta se pri nai pio-JLvaJa v Subotici («Zorka») in v Koprivnici («Danica«). Po prevratu se je po ,skušalo t to produkcijo tudi v cinkarni v Celju. Vendar se to ni obneslo, ker carina ne ščiti dovolj domače produkcije.
Vrhutega cinkarna nima tehniških prvovrstnih piiprav za ta namen in ne razpolaga niti z bakrom niti z Ivepleno kislino, ki sta glavni surovini. Baker sa bi moral dovajati iz Bora v Srbiji.
= Uvoz blaga Iz Inozemstva v Split Tekom mesoca januarja je prišlo 6koz,t splitsko carinarnico iz Inozemstva: 60 vagonov moke, 14.5 vagona ližs, 7.5 va,-gona sladkorja, 3.5 vagona kave, 10 vagonov železnine, 1.5 vagona soljerlh kož, 6 vagonov oloktrcdov, 1.5 vagona masti, 2.15 vagona mineralnega olja, 4 vs^ goni praznih vieft, 6.5 vagona pšenice, 1.5 vagona papirja zj zavijanje, 8 vagonov petroleja, 1.5 vagona nafti*, 4 vagoni polenovk. 1.5 vagona mila, pol vagona kislega zelja, 6 vagonov raznega drugega blaga, kakor manufakture, barv, umetnega gnojila zvonov itd. Nekatere teh številk »o nam zdijo ekoro neverjetne. Tollkšon uvoz n;oke tekom onega meseca preko Splita v našo — agrarno državo je dokaj čuden In nedvomno nepotreben.
s- Jugoslovanska svila na mednarodnem trgu. Po uradnih poročilih so v zadnjem času cene jugotlovasiske svile na Inozemskih trgih znatno naraele. V Lyo-nu je fetal v prvem tedna febr. kg jugoslovanske svilo 410 francoskih franko?.
= Likvidacija delniške družbe v Zagrebu. Firma «Teko«, d. d. za elektrotehniko in irdnstrijsko potrebščino v Zagrebu Jo stopila v likvidacijo in poziva upnike, da svoj? terjr.tvo čim prej priglasijo.
l= Fuzlja zagrebške Sveopče zanatllj-ske han'ie z neko beograjsko banko, cllr
vatski llst» v Osljeku javlja, da se vrše pogajanja zagrebške Sveopče zanatlljske banko z nekim večjim beograjskim do-nr.^-iro zavodom v svrho fuzije. Po fu-niji bi nova banka povifalu glavnico na -10 milijonov Dln in prenesla sedež v Beoirrad. Od teh 40 milijonov Dio bi prevzel 10 milijonov Din dunajski bankir Itubinstein in njegova skupina. Predsednik zavoda bi bil radikalski poslane« Na»tif Petrovič, a podpredsednika Ru-binstein in Barbot. Katera je omenjena beograjrkn borka, list ne omenja.
= Prva hrvatska itediona v Zagrebu. Na seji predsedstva Prve hrvatske Eto-dione dne 20. febr. Ee je sklonilo glavni skupščini, ki ee vrši dne 15. marca, predložiti bilanco zn leto 1923. s čistim dobičkom 20.108.179.66 Din in prenosom Iz predhodnega lets v znesku 490.978.36 dinarjev ter predlagati dividendo 100 Din na delnico.
= Splitski Portland - cement svetovne znamke »Salona« (Tour) dobavi prom ptno in po brezkonkurenčni ceni tirornl-ca »Split« del. dr. za cement PortlamI v Ljubljani, Aleksandrova eesta 1J.
= Dobave. Pri intendanttiri komande Savsko divizijako oblasti v Zagiebu, Ganeva ulica 30 se vrši dne U. marca ofer-talna licitacija uied? dobavo 32.700 ku-biSnih metrov trdih drv, pri odelonju za mornarico v Zemunu ti. io 12. marca ofertalni licitaciji glede doliave gasilnih potrebščin in materiala ln pri ravnateljstvu državnih železnic v Zagrebu 12. marca ofertalna licitacija glede dobave 100000 kg črne krovne pločevine. Natančnejše v Trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani.
= Dobave. Direkcija državnih železnic v I.jubljani razpisuje dobavo 20 kom. kolesnih obročev iz bazičnega, martino-vega ter plavnega jekla ln dobavo 20 kom. osi za vagone. Pogoji na vpogled vaak delavnik od 10. do 12. ure dopoldne pri ekonomskem odelenju (Gospo-svettka cesta), kateremu je v poslati kol-kovane ponudhe v pr<retn primeru do 4, v drucem do 8. marca.
= Policijska zatvorltev pariške pro-duktne borze. Iz Pariza poročajo, da je policija za pila tamošnjo blagovno borzo ter aretirala več agrarcev in triroveev, ki se na poziv policije niso hoteli razitl. ZaUoritev je usledila zaradi navijanja cen. Zaradi zatvoritvo borze je bila de-
putacija trgovcev s poljskimi pridelki in agraraev pri ministru za trjiviiio in poljedelstvo. Smatra se, da se bo bjrza kmalu zopet ctvoriia-
' Domače borze
22. februarja.
ZAGREB. Na efektnem tržišču je bila tendenca slaba. Od bančnih papir* jev je vladalo večje zanimanje za Eskomptno. Jugoslavenska se je precej trgovala po včerajšnjem tečaju. — Na deviznem tržišču je vladala v početku čvrsta tendenca in so bili začetni tečaji napravljeni na precej visoki bazi. Na« vodna bnnku jo začela intervenirati in so tečaji pod konec sestanka znatno po> pustili. Promet je bil živahen. Trgovalo se je največ v devicah na Italijo, Dunaj in Prago. — Notirale so devize: Dunaj 0.1134 do 0.1154, ček 0.11325 do 0.11525, Budimpešta 0.2125 do 0.2425, Bukarešta 43.5 clo 46J. Italija Izplačilo 349 do 352, Cek 34(5.25 do 349.25, Kopcnhngcn 0 do 1320, Kristijflnija 0 do 10S5. Lr.ndon Iz. plačilo 354 do 357, ček 345.75 do 348.75, Newyork ček 80.10 do 81.10, Pariz 340 do 345, Prarfa 235.20 do 238.20. ček 234 do 237, Stockhohn 0 do 2150, Švica 1390 do 1400. Valute: dolar 79.25 do 80.25, aK 0.11485 do 0. 11685, Kč 0 do 237.5, fr. fr. 0 do 342J, mK 0 do 0.15. Efekti: Lttora'e 89 do 90, Eskomptna 161 do 162. Hipotekama 86 do 87, Jugoslavenska 139 do 142, Ljubljanska kreditna 235 do 237, Praštediona 990 do 995, Rlječka puCka 93 do 95, Slavcnska 0 do 107, S-pska 139 do 140, Eksp'oatadia 124 do 125, šečerana Oaljek 1500 do 1520, Na. rodna šumska 130 do 133, Nlhag 150 do 152J, Osječka Ijevaonlca 168 do 170, | Gutmann 1535 do 1545, Slaveks 0 do j 825, Slavonija 160 do 162, Strojne to»' varne in livarne 150 do 0, Trbovlje 770 do 775, Union 0 do 1100, Tvornica va. j gona 180 do 190, 7 odst. Investicijsko \ 55 do 57, 4 odst. agrarne obveznice 30 , do 31.	|
BEOGRAD. Tendenca Je bila v početloi čvrsta. Povpraševanje Je bilo zelo veliko,' ponudba pa minimalna. Narodna banka je intervenirala v vseh devizah razen Pariza ln Dunaja, ki so ju pokrile banke same. Ko Je prispela vest, da se v Zagrebu posluje na bazi paritete 7X15, je bila ten-denea Se čvrstejša, a Narodna banka Je preprečila to bnzo ln intervenirala na bazi 7.15 do 7.20. Koncem borze so tečaji popustili. Z intervencijo Narodne banke se Je posrečilo tako v Beogrndu kakor tudi v Zagrebu preprefili nnglo padanje dinarja. Notirale »o deviio: Amsterdam 3130, Dunaj 0.115 do 0.1155, Budimpešta 0.23 do 0.25. Ženeva 1382.5 do 1387.5. Ml-lan 345.5 do 846. New-Yorb 80 do 80.25, Prnga 236 do 230JS Solun 0 do 140, Sofija 62 do 625; eiekti: Narodna banka 4SOO do 4300.
okrožjih, da se je i tem članstvo pri. pravilo na župno tekmo.
Ali ne bi kazalo, da se tudi nale ao* kolske župe, ki imajo ugoden teren in klimo, oprimejo te panoge. Gorenjska in obe ljubljanski župi Imajo najlepšo priliko, da uvedejo med svoje članstvo smučarstvo, po zgledu čepkih sokolskih lup.
Novosadskl nacionalistični «Vldov dan» je izdal svojo zadnjo številko 19. t. m. kot sokolsko številko. Za moto je postavil pasus Iz znane poslanice kralja Aleksandra: »Sokoli bodite tudi v bodo« če celemu našemu narodu vzgled narod« nega edlnstva.« Dalje prinaša poslanico Sokolstvu, ki jo je izdalo 3. aprila I. 1. starešinstvo JSS, in par delom« idejnih, deloma statističnih člankov odličnih so> kolskih delavcev iz Vojvodine.
Sokolsko društvo v SiškL Ker se je zaključila sokolska šola, bo začelo «Pro> svetno oddelenje® zopet s predavanji. Prvo predavanje bo soboto 23. t. m. ob 19.45 v ljudski šoli v Spodnji Šiški. Pre. dava s. Mira Engelmnnova: Naša žen. ska društva in Sokolice.
Občni zbor župe Bačka se je vršil 17. t. m. v župnem sedežu v Novem Sadu. Udeležilo se ga je 32 delegatov, ki so zastopali 22 društev. Dve društvi nista bili zastopani. 2upa šteje 24 društev z 2297 člani, 427 članicami, 864 naraščaj, nlkov, 393 naraščajnlc ter 1628 moške In ženske dcco. Na lanskem župnem na» rnščajskem zletu v Novem Sadu 27. ma. ja je nastopilo 993 obeh naraščajev, ta. ko da je bil to največji naraščajski zlut v ccli državi. Telovadcev Ima župa 612, telovodk 185. Najmočnejša in naiboliša društva so Subotica, Novi Sad in Sabac. V debati ao obširno razpravljali o skrbi za naraščaj in splošno povdarjali potre, bo, da se posveti temu vprašanju čim največ pozornosti. Letošnji župni zlet se bo vršil v Starem Bečeju. 2upa je prav agilno delovala tudi na prosvet. nem polju. V odbor je bil izvoljen kot starosta dr. Ignat Pavlas, kot načelnik MIlan Teodorovlč, kot načelnica Ljud> mila Mlhajlova. Kulturni relerat vodi dr. Nikola Mrvoš.
Sokol L v Ljubljani. Danes se vrši n« Taboru predavanje dr. Turka »O dobro, voljskem gibanju«. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Za brate in sestre udeležba obvezna. Odbor prosvetnega odseka.
Sokol
Soko?ske smuske tekme na Češkem
Sokolska župa Podkrkonoška Jlrasko. va je priredila svoio smučarsko tekmo za člane v župi včlanjenih društev dne 27. januarja t. I. Tekme so se udeležili tudi članice in naraščaj in sicer iz la. stne župe pa tudi iz štirih drugih žup. Skupno je tekmovalo 68 članov, 46 na« raščajnikov in 7 članic Iz 23 sokolskih društev. Udeležba je bila torej mnogo, brojna, kakoršna je redka na športnih tekmah. Velfko število tekmovalcev ka.' že, da češko Sokolstvo dobro goji smu. čarstvo, to krasno in izdatno panogo telesnih vaj.
Člani ao tekmovali v treh oddelkih: na 15 km, na 5 km in starejši na 5 km, naraščaj na 5 km in članice na 5 km, za člane in naraščaj ao bile tudi tekme v skokih.
Pred župno tekmo so se vršile tudi tekme v posameznih društvih in župnih
Šport
Sluibcna objava LNP. (Iz seje posl. o. 15. II.) Citajo se s pravom nastopa dne 7. marca za SK. Korotan (Kranj): Rebolj Viktor, za SSK. Maribor: KoSCIna Vcko-slav. Nadalje s pravom nastopa dne I. marca za SK. Slavila (LliublJ.): Dečman Ante, Cerne Ivan: za SK. lUrlla (LjublJ.) Pantmcr Viljem. Slednji sme nastopati v
prvenstvenih tekmah s 23. malem. Nada,
lje se čltajo s pravom nastopa dne J. /// za SV. liapid (Maribor): Pergler Prani — Tajnik II.
Srniiiko prvenstvo Zagreba in Hr. vatske. Zimskosportni podsavez v Zagr«. bu priredi v nedeljo 24. L m. tekmi prvenstvo Zagreba In za prvenstvo Hr. vatske. Pri zadnji tekmi morejo tekmo-vati vsi smučarji Jugoslavije, ako so ve. riilclranl v Zimskosportiiein savezu. Tek. movalna prosa na Pleševicl ie dolga krog 15 km. Start ob 9. zjutraj pri vili Horvat v Pleševlcl. Dobra železniška zveza u ljubljanske smučarje Je preko Karlove* do postale Jaška (Jastrcbarsko). Od po. staje na start Je krog 6 In pol km. Sani so vsak čas na razpolago. Prijave za tekmo se sprejemajo še eno uro pred za. četkoni tekme.
Smuiko tekmo na PlleSevict Je ZZSP priredil prošlo nedeljo. 1'roga Plješlvlca-Samoboi Je bila dolga 13.5 km. Izidi so-I. Denkovlč (Hašk) 1:23:29.4, 2. Agl« (HaSk) 1:27:04.6, 3. Princ (Ski-klub) 1:34:09.8. 4. Plazzeriano (HaSk) 1:43:524 Rezultati so zanimivi zlasti z ozirom na nedeljsko prvenstveno tekmo, ki se bo vršila ua Isti progi in katere ruzpis pri-občujemo gori.
Izprcmembe v nogometnih moštvih ljubilunskih klubov. Kakor doznavamo iz športnih krogov, namerava znani brani, lec Mirile Slavko Pretnar zapustiti svo| klub ter prestopiti k Prlmorju. Krilec Pri. morja Vrančlč pa bo baje zopet vstopil v Ilirijo.
Priteteh nogometne prvenstvene sezone. V nedeljo pričnejo v Zagrebu, Du. naju, Pragi In Budimpešti prvenstven« nugometne tekme.
Vesti iz Češkoslovaške. Dopisnik zagrebških »Novosti« Javlja, da je praška Slavlja dobila mnogo pozivov od Jugoslovanskih klubov, vendar pa se ji ne bo mogoče odzvati povabilom, zlasti za-radi pariške Olimpijade, na kateri bodo odlično sodelovali tudi Igralci Slavlje. Pač pa je Slavlja v pogajanjih t beograjskim prvakom Jugoslavilo za gostovanje v Pragi. — Poleti bo gostova-la v Pragi komunistična nogometna reprezentanca iz Rusije, ki bo Igrala nekaj tekem s praškim klubom Rdeča Zve-zda in z Vlktoiljo 2lžkov. — Češkoslovaška reprezentanca hazene bo igrala s Jugoslavijo, Prancljo, Anglijo ln Belgijo.
Češkoslovaški saviz hazene je na svojem zadnjem občnem zboru sklenil Igrati to leto nastopne mednarodne tekme: 28. tn 29. junija v Beogradu, 6. julija v Zagrebu, 4. avgusta v Londonu, 10. avgusta v Bruslju, 14. septembra v Parizu ln 24. avgusta v Pragi proti bazenski reprezentanci Jugoslavije.
KNJIGE, leposlovne tn znanstvene, literarne vrednosti, v vs,h leztkih, ktipule po nalvti/ih cenah vedno •Ljudska knjižnica» v Maribora,
Narodni dom I.
Tuici y Lijublfani
Od četrtka na petek je prenočilo v	Pistulka Henrik, potnik, Dunai; Frane
Ljubljani skupno 121 oseb, med njimi	Petermilch, prokurist, Dunaj; Rachmann v hotelu: | Karol, tigovec, Dunaj; Rihar Anton,
UNION: Behr Karo!, trg. potn., Gra.	knjigovodja Gradec; Rcsmatj Vinko,
dec; Bieber Rudolf, zastopnik pivovarne	trgovec. Radovljica; Schgstcin Josip. in.
Ptuj; Tschinkel Maks. nadučitelj, Ko«	dustnjalcc, Dunaj; Sehwarzwald l ennic
čevje; Dorner G juro, inženjer, Zagreb;	potnik Dunaj; Schmalz Maks prokunst
Franki Franc, trgovec, Brno; Ellinger	Pforzheim; Vagina Peter, potnik. Tu-Hans, Inženjer, Dunaj: Geller Nathan, I nn: VVclner AdoIf- P°tmk' Duna'" potnik, Dunaj: Ilirech Siegfried, potnik, | SLON: Adamcc Stanko, trg., Zagreb; Dunaj: Haber! Hinko, tov. direktor. Le. Bondy Mavro, tovarnar, Zagreb; Bieber
sce; Horvat Janko, slikar, Ljutomer; E.	Robert, tovarnar, Gradec; Zechner Fer«
Ja!owetz, protesor, Dunaj; Jcnič Alojzij	dinand, trgovcc, Ptuj; Dvornik 'Vicko, trgovec, Zagreb; Jost Karol, potnik, Ce. inženjer, Split'; Geržabck Siegbeit, pro« lje; Kralj Ivan, rudniški inženjer, Lju= fesor, Olten, Švica; Krošelj Josip, trg.
bija; Kolin Miše, uradnik, Zagr.eb; Ed.	potnik, Maribor; Kohl Avrelij, trgovec,
Kandušer, inženjer, Celje: Korošec Dra.	Trat; Konrad Samuel, potnik, Dunaj;
go, stavbeni mojster. Rečica ob Paki;	Kristančič Fran, uradnik, Maribor; Ko> K oni g Oskar, trgovec, Dunaj; Klemcnčlč rošec Franc, trgovec, Gornja Radgona; Alojzij, kavamar. Maribor; Lenhard I!.. Lančič Janez, nadzornik, G. Radgona; Industrijalec, Ljubno; Mccbold Alfred, Nagy Gabro Evgen, trg. potnik, Zagreb tov. direktor, Heidenhelm; Marossi Mo« Pribyl Marijana, uradnica, Dunaj; Sit« ric, trgovcc, Dunaj; Majer Ivan, posest, j gel Arnošt, trgovec, Dunaj; Valentinčič nik, Bled; Nadasi Hinko, trg. potnik, Anton, trgovcc, Kanal; Weltzmann Vili,
Čakovcc; Ncttel Franc, trgovcc, Zagreb;	potnik, Dunaj; \Vagner Ivan. trg. posl., dr .Olkovič Dragotin, sekreter .Slav,., Zagreb; Wiesel David, potnik, Dunaj;
Zagreb; Posselt Josip, gener. Inšp.. Trst;	Zoratti Peter, trg., Trst,
Piacenza Gvldo, Industrijalec, Turin;
zmerom ni plačal? Bivie tudi ne? In 'Skarabot! Ali nisem naročil, da jim »agrozite s tožbo? To je nezaslišano!«
«Saj sem ... saj eem pisal. A odgovorov Se ni.«
«A tožili nismo?«	-(| -
«8e ne . . . čakam . . > - -rKajjiak, vi kar čakajte! A jaz ne čakam več. Tožbe vložite Se danes. In iapiSit« ri to za uho ali kamor hočete, sicer zopet pozabite! — Le Ulite na tlelo!. Kaj postavate?«
Butina je molče otekel nazaj h glavni knjigi. Ktniie pa je potegnil predse f:opirno knjigo in se poglobil vanjo. Na^"krat se je !=kremž>i in zaklieni:
<Vi! Gospod Butina! Pridite no Se nekoliko semknj! . . . 7/1 i se mi. da ne anate več čitnti . . . Kaj sem pn tu-jrajfe zapisal? Flef .Gospod Heinrieh VPflftserkopf & On., O raz. Vljudno spo-roSum. da nenpmvlčeneea odteeriiaja po Din S ne priznavam in eem Va» Obremenil za Din 3 ..." A vi f.te te Din 8 kar črtali! Vse plačano! Moje .krvavo taalnžena dinarje meče te vi kar tako-le skozi okno!«
«Sa! Je poštnina, papir, delo stanejo v«6 ...» je začel razlagati knjigo-vodla.
•Tu 3 . . . tam 3 , . . naonkrat je Dm 1000!» Je kričal Zmne. «Tako-le Izgubljam avoj denar po brezveotnostl Hoveka, jti te Lmenoie knjigovodja!
Oh, vi da ste knjigovodja? — Ne, star ose! ste!«
•Gospod M. ne žalite me! Petnajst let vam delam in zaradi take-le baga-teie nimate pravico . . .»
Stari knjl-rovodja. suh in blod, »e Jo tako razburil, da Je zardel In mu je iz vodenih oči zableščalo, Nanrttnik mu je padel z nosu in nihal na črni vrvici, roke pa so mu krilile, kakor bi se utapljal.
•Nimam pravice? Jaz, Hef, nimam pravice, branit! svoje taietle? — Dovolj jo. trospod Butina. Odpovedujem vam službo. Nerabni, naravnost škodljivi »te! — Štirinajstdnevno odpoved sva pogodila. Dobro. Plpčatn teh štirinajst dni in lahko takoj greste. Midva ne spadava več Rkunnj.«
Ako bi bil Butina 25 let star, bi bil lahko zabrusil koš resnic v šefovo lice. Ker pa je imel že preko pet krlžev in je bil boleh on, je le za-javkai:
•Gospod Zmne, oprostite ml !n nikar m« ne mečite na cesto. Kje naj si najlem dandanes novo službo? . . . Star sem, bolehem . . . petnajst let delam vestno. pnStene . . .»
•Saj mi je žal. A ne morem . . . Ta-koi «> vam izplača pa — zbogom!«
Bntina je povesil plavo. Pred očmi mn je vse plesalo. Omshovaje se je vr nil h glavni kpjig!. Prijel je o$o£eni
pcre«nik in se začudil: glej. pero je Se mokro in v knjigi ima dvojka že glavo. a noge še ne. Komično! Nekdo dni« <la dvojki nogo, ki ji je on dal le glavo.
•	Gospod Butina.!«
Knjigovodja se je ozrl, kakor bi se zbudil.
«Tu Dim 80(5 za 13 dni. Veg vam ne gre. 14. dan je nedelja. Zdaj sva bot. Napičom vam le Se spričevalo.«
Starec je s trenočimi se prsti i-obiral z mtee dinarje in premifilial: Zdajle bi bil pravi trenotek! Zdaj-!e mn zabrusim, da je vampir — zver! Toda bescla snričevalo mu je uničila odpor.
Molčati mora: fcmuc sta lahko onemogoči povsod, Ako se mn zameri, bi moral poginiti ali se izseliti ... A kam?
Zmne je napisal, da je gospod Andrej Butina izvrsten knjigovodja, zanesljiv. vesten, oošten, spreten v vseh pisarniških n oslih, da izstopa zdrav le na Inst.ao željo . . .
•Tu. ljubi gwpod. leoSega spričevala vam ni napisa! Se nihče.« Je dejal Zmue. «Pa zdravi ostanite In brez zamere!«
•	Hvala lepa , . . Rad Min bil pri
vas . . .»
Rutini so se napolnile oči s solzami, i Snel je suknjo In klobuk, se Se po-Ule#£i ozrl po pisani! ln odhajai ka-
kor omotičen. Pravkar se je vrnil hlapec Flori jim
s po?te.
«Zb<xgom, Flori jan!« je dejal starec in ponudil desnieo.
• Kam pa. pospod knjirovodja?« se je čudil Florijan in prijel starčevo roko. Biln ie mrzla kakor mrliška.
•S trebuhom za kruhom . . Srečni!« je zaihtoJ Butima ln omahovaJ sko
zi vrata.
Sredi pisarne ie stal Sef In kričal: •Metličar. po.vlite in posuravit« ne- Milan, trgovec! Sibcnik; Solič Vida, trg.
JU2N1 KOLODVOR: Grobovšek F., lesotržec, Novomesto: Kranjc Franc, posestnik, Maribor; Krošelj Josip, trg. potnik, Maribor; Minerbi Mcnotti, inž., Trst; Nardis Marija, trgovka, Smled' nik; Sitar Ivan, hotelir. Toplice; dr. Zu» pančič Adriian, odvetnik, Postojna.
LLOYD: Klcmenčlč Lovro, poslovod. ja, Novomesto: Mcsesncl Ivan, zasebnik. Krško; Scdcj Pavel, trgovec, Juvornik; Tomič Josip, trg., Loka.
SOČA: Erga Ante, trgovec, Sibenlk; Gojtan Ivan, car. posrednik, Z«"'cb; Lešnik Franc, trgovec. Orehova vas: Mahorčlč Drago, trgovec, Zagreb: Roša
ko"ko no mizah in štela?ah! To je svinjak!*
Metličar !e bil rvjuktikant. mariinu-lant In Mov tajnik: navadno je tičal v zadn.il sobici, prevezoval znvoje, slikal nnislove in pisal spremniee.
In Zmnc se je okrenll k Florijanu tm ukazal:
Celje; Straus Ludvik, nadrevident. No. vomesto: Verša Karol, trg.. Trst,
TRATNIK: lloluška Ferdln., pečar, Bračak.
ŠTRUKELJ: Dcu Ivan, posestnik. Mo< kronog: Kos Franc, trgovec, Poljane; Marc Stanislav, trgovski opravitelj. Pia' nlna; Prcmrou Julij, trgovec, Karlovac;
•Pobriši o rab, ometi paičevine In Petejan Josip, uradnik, Maribor; Raz« orezrači! Jutri nastopi sln?.bo novi boršek Ivan, trgovec, Šmartno; Sever U
knjiffovodin.» — Nato se je umaknil v svolo pisarno.
M(vtličar iri Florijajri sta, se spogledala ln kimala.
«Sa! se mi Je zdelo, da le ves ta ?rom In tre«k sajno komedija!« je po-Sepnll Florijan.
• F.h. Zmtie v> pač ros Sebmntz!« se ie nn«me!i-iil Metličar. No, hlapec ga nl raz'jmo!.
trgovec, Postojna; Tomše Josipina, po« sestnlca, Čatež; Vran Josip, trg., Tomaj; Žmltck Franc, trgovec. Bohinjska Bi' strica.
To!eg tega v gostilnah: De Schiavz 6, Stari tišlar 7, Ameriknnec 5, Rav: Ik !> Lozar 2 in Novi svet 1.
I astnik In Izdalatell Konznrctl . lutra.. Odgovorni urednik Pr. Brozovič. Tisk Delniške tiskarne, d, d. v l.luhl)atil>
Jtfj Bckl:
Učiteljski koledar
('-.Učiteljski kalendar za 1924. god..) Izdalo K« le UdruJenJe Jugoslovenskih učiteljev v Beogradu. tiskala pa tiskarna Sv.Save Istotam. Obsega 222 strani ve-!|Ke osmerke ln |e trojezlčen. Uredniki 5$ mu biti: za srbski del MIh. M. Stano. ;evM. urednik .Učitelja.; za hrvatski del los. Skavti urednik «Napretka»; za slo. venski del pa Ivan Dimnik, urednik .Učiteljskega tovariša«. Marsikdo se bo vpra-iil aH le bila U publikacija potrebna, ko imamo ie toliko drugih koledarjev, altna-.'•jhov Itd.? Radi koledarja kot takega :irez dvoma ne! Najdeš pa v knjigi toliko ioiormatlvnlh, živo pisanih razprav In •;<ciev, d« ti ne bo žal, ako knjigo v njenem davnem delu prečita! do konca, letele enciklopedije Jugoslovenskega •„;ltell«tval
Tri vele mladega logoslovenskega dre-•.vsa so vrgle prvi sad dejanskega ujedl-'jonja lo Iskrene državotvorne misli. Pionirji, kl Jim Je prepuSCena šolska /soja naše mladine, so dokazali, da •„neva}o svojo misijo ln da Jim je ne* flotakljlvost države prva misel. »Pripadajte partiji, kolu volite, aH se I u buduče »dlučno stavite prottv svakoga, kojl bl hteo razorltl državno jcdlnstvol. Tako ciie nCItelJ MIh. Jovlč v uvodnem članku. To besede naj bl si zapisali naši politl-karjl globoko v srce in kmalu bl se v taji drŽavi cedila mleko In med.
Analogno končava dr. K. Ozvald svoj oidaktlčno-pedagoSkl esel o vzgoji prave
demokracije: .Veliko ljubezni pa veliko svobode, prave, pristne In ne kakega surogata bo treba pri vzgoji našega človeka, ako hočemo priti do resnične demokracije, kl bl naj ne bila nič drugega, nego politična organizacija — n r a v n e (tO je etično misleče, čuteče In živeče) družbo (str. 31.). Izmed slovenskih učiteljev so prispevali za esejistični del koledarja ie Lud.CerncJ (Izpričevala In ocenjevanje učlteljstva). P.Flere (O bistvu delovne šole) In Peter Močnik (Šolstvo in pro-sveta v Korotanu). Some Informativne, prikupno pisane razpravlce, kl Jih bo z zanimanjem člta! in tudi razumel vsak Jugoslovenskl Inteiigent Nič man) Interesa ne bodo vzbujali prispevki srbijan-sklh In hrvatskih pedagogov. Jezik le prožen In tekoč. Čeprav moti posebno v slovenskem In hrvatskem delu preobilica tiskovnih pogreSk. Dr.Bakii nas navaja, kako naj dvignemo moralnost med narodom. dr. Dobr. Ger. Popov U se na kratko bavi z vlogo učitelja «o higljenskom pro-svečlvanju., unlv. prof. V. Dlorovlč se spominja .nekronanega kralja Bosne«, bivšega skupnega avstro-ogrskega ministra V. Kalaja, poslanika ua beograjskem dvoru. In piše njesove prijateljske odnošaje s knezom Mlhajlom z vso toplino. Dr. Pata R. Radosavljevli (Njujork) nas vodi v delavnice svetovnih piscev ln nam predočuje dnevni Cas, k! so se ga ti naj-rajše posluževali za snovanje svojih del, MIh. M. Stanojevlt nam prikazuje velikega srbskega dobrotnika učiteljskih sirot Jov. OavrlloviCii, dr. Vol. R. Mlade-novli razpravlja o pojmu ekaraktera kod
fferbarta I KerSenčta!nera«, hrvatska
. učiteljica /dišava Vavra razpreda .nove
' misli o uzgajanju., dr. Blag■ D. Marko-vič (Užlce) zagovarja potrebo strokovno kvalificiranih nastavnlkov v učiteljskih Soluh (ima popolnoma prav!), dr. Fran Mandič (Zagreb) nam podaja nekaj točk lz eksperimentalne psihologije in pedagogi!«, dr. Dušan Rajlčii (Beograd) razpravlja o svobodnih pismenih sestavih. Srci. M. Adžlč (Beograd) Je zbral lz na|-razHčneJših srbskih pedagoških listov 50 aforlzmov, Uub. Al. Protit (Beograd) pa nam blaga svoje misli, kako nal bo zasnovana prva knjiga, kl Jo dobi učenec v roke, abecednik (bukvar).
Za esejističnim delom slede boli aH manj obsežne biografije s slikami znanih Jugoslovcnskih pedagogov In prosvetnih delavcev. Slovence zastopajo Anton Martin Slomšek, ustanovitelj slovenske šolske Matice Henrik Schrelner, pedagog-didaktik ln psiholog Viktor Beiek. matematik In metodik dr. Pran vite$ Močnik. največji živeč! pobornil; slovenskega učlteljstva Cngelbert Gangl, ustanovitelj pedagoško-znansiveiiega lista .Popotnik. MIha J. 1,'crai, ustanovitelj .Učiteljskega tovariša« Andrej Praprotnlk In organizator slovenskega naprednega učlteljstva naš starina Luka Jelene,
Kakor mozaik se vrste med temi bratje Srbi In Hrvati. Nal Jih navedemo! Srbski pedagog tn književn k dr. Volislav Baklč, hrvatski pedagog SIJ. Dasartček. reformator srbskih So! v Vojvodini dr. DJordJe Natoševlč. hrvatski pedagog In književnik Alf/a/ StojMovU, srbski pedagog Jovan Mlodragovit. organizator hrvatskega učlteljstva Iv. Filipovič, srbski pedagog Srclen M. Adilč. najvejjl, I.I92I. umrli pohornlk narodnega edinstva, hrvatski pedagog ln književnik Slovenec Davorin Trsttmlak, unlv. prof. v NJuJorku Srem-
UKKHitauaB
čan dr. Paja Radosavljevtt. direktor Ženskega beogradskega učiteljišča LJubomlr M. Protlč, Hrvat dr. Jure Turtč, profesor višje pedagoške Sole v Beogradu dr. Dušan Rajičlč, veteran srbskih učltellev AHA Jovit. Sreten Dinič, hrvatski pedagog LJudevU Modec, dolgoletni predsednik učiteljskega udružeuja Uroi Blagoje-vU, Novosadčan Mita Neškovli, predsednik hrvatskega knjlževno-pcdagoSkega zbora v Zagrebu dr. Slglsmund Calkovac, Srbln Dimitrije Putnikovlč, pesnik Avdo KarabegovU In vrl! organizator bosanskega sokolstva Dušan Al. Bogunovli.
Seveda Imamo še celo kopico tudi drugih narodnih prosvetlteljev, kojlh življenjepisi pa se radi pomanjkanja prostora letos niso mogli objaviti.
Koledar našteva nadalje vse Sole v naši državi, važnejše Imenoma, druge samo po številu. Temu statističnemu delu so nanizane učiteljske organizacije In ustanove. Prezrlo se nI prosvetno deto n e -osvobojenih učiteljev In učiteljic onkraj naše meje (socialni pedagoški tečaji v Julijski Krajin!) !n pozabilo se nI na delavce same (Pavla lločevarleva. leopuldina Leskovec, Ferdo Kh1nmayr. Ivan Vovk, Joie Pohor. Karel In Albert Strok. Josip Ribičič, Janko Samec In Metod Peternel)). Omenjen Je učiteljski pevski zbor, k! Je pod vodstvom Srečka Kumar/a nesel naSo pesem meseca septembra !923. v gor. Italijo ln orisana sta na kratko delovanje ln program slovenske Šolske Matice. Dobrodošla so v koledarju praktična navodila ze učitelje. kl posetl.lo prvič našo kraljevsko pre-Sto!lco, In epozorltev na razne znamenitosti tega mesta, končno navedba državnih ustanov In oblastev, '<! tamfo v nJem svoj sidež. Praktični del zaključujejo Izvlečki raznih zakonov In uredb (takse, povračllp potnih stroškov, postni tarll.
olajšave za potovanje po železnici Itd.). Našteti so vsi pedagoški la mladinski list! ln pedagoška dela, k! naj služIjo te-melilteJSI naobrazbi udteljstva. Leposlovni del koledarja uvaja troje sonetov našega Ganglu, ki v vznešenlh besedah opeva težko preizkušeno domovino. Nadaljnji prispevki v vezani In nevezan! besedi Andr. Gavrilovlča. Silv. Str. Kranjče-vlča. Cen ce slav a Novaka, Dlure Jakšlia, Janka M. VtsellnovUa In Jov. Udlckega so deloma n» vlžku, deloma omembe vredni.
Slaba stran publikacije Je tehnične narave. Predvsem kvari celoten vtis nebro) tiskovnih pogreSk, k! b! se Jim bilo lahko ogniti, ako M končno korekturo slovenskega dela livrSlI slovenski urednik. Da tudi kakovost papirja nI posebno privlačna, se razume spričo razmeroma nizko postavljene ccnc samo ob sebi. Tudi tiska ne morem pohvaliti.
Cul pa sem vseeno, da bl naša Učiteljska tiskarna celo za nižjo ceno knjigo lepše opremila In Ji dala boljši papir. Na! še omenim, da le naslovna stran primerna, čeprav spominja po svoji tehniki na anahronlstlčne publikacije Mohorjeve druifbe. Knjiga se naroča pri UCItelJsk'. knjigarn!. Cena broširanemu Izvodu I« IS Din.
Resume?
Jugoslovansko učiteljstvo s« qjcdinjnJ« tako kaker hI »e moral! uiedtn!evatl vs! drugI. Mogoče mu le lažje, ker tvori a v-tohtono skupino jasno začrtanih ciljev In globokega prepriča n ! a. Ta rcsnlca pa ne more opravičevati nas, kl smo slabe volle Potrebno le, da se spoznavamo In spoznamo, V knjig! bo našel tudi neučitelj marsikaj zase, zato Jo vsem toplo priporočamo.
O^datn v zakup
j »li prolam v Etud.vnrlb pr! Marfbaru prt rcrkvl lepo bl jo na v^go! trgovlktml lokali, koncesijo. praznili fiv-aovanjem iu vrlem prlpc-roča šo osebni ostal. Sssotl«\ '.ac.nH:.	«000
...» ...k. k.«do »p«	f.»«n. ..-k. ».m*. 1 m». - PrtobCoJ.Jo » 1. tnali os.Ml.kl
a*a-l • o.pr.1 rile. m lahko . .....kah n. -m..,,.	* 1«
•a odgovor tof	"* ........... "
Baotpulauljafca prutojbta* (S Diu).
ES22223
«OrJuna» Vič
j-!:.>4t v nedeljo dr.« it. te~ iriiirja v sokol, domu pr«d-miino veeellco b pl»8oas. — !a'»t«k ob 20. »večer. Do-muk* dutrodoli" — linte.	10««
Popravila klobukov
Mlnjm ta iUmolko* • m spr-jeaiajo t najboljšo lurS-a)ort:ii-m saloau Siuchljf-X;,;rhka, Ljubljana, 21doraVa tllca 3.	«»«
Pletenina
Trst Is predtlaltarlja
rde- 1 del — aajmodemtjil
sorol - po najnižji ceni. — . ?'irk, Pred Skotijo l'l . » rcjtnjea poslopju Kiedlln« bt.:k*. 8808
Oskrbnik
Ilfera citata liot upraviietj. oekrbnth veCJejm posestva, tUdI kot uradni« a!! sMa'-d!»6nlk pr! parni iacl. :t«n! trsmlnl. Slufoo apf»Jmem po rr.ej drŽavi kra!J"lnj> SI1S.
nploven. Ia arbobrv. v rfovorn In rtaael In Irrnni ISlelno prakK). Ponudbe pod ..Oskrbnik »lev. »400" na uiravo ..Jutra" do 13. (norca.	801«
Otomana dobro ohranjena, .t prr>.1a. Naalov pevo uprava „Jutra". (
, Naprodaj J* vetja onollna
Spalna oprava
sftr.raj ntv?., kompletua, «« proda po Jalto otskl cen!. — Naslov povo uprava „Jutra".
4039
ser tiranih jabolk. . Naslov pov« uprtvi ..Jutra".
Vlnosradsko posestvo
lepo, Roep..>*ko. ob ok.'. c.*t! pri Mariboru, a a hllam!, t na atacovanjo tako] cs ras-polaiso. c« utodao [ir^da. •-Ponudbo pod ..DoblSJiano.no po.e.tvo" aa podr. ..Jt-ira" v Mariboru.	890»
Sobo
« pcsebr.lra vbodom tn doma-M brano !»(e mlad. bolj«! uradnik pr! boiHI drutln!. -Najljubše, v csntru »hm aH
b:tltt.t glavnega kotodve™. — Por.odb« pod ,,C»rlBlh" na upravo ,,Jutra".	SOST |
Čedno sobo
100.000 Din posojila
proti vknj;»b! na prvo me.to (dvoj« pcBMtev, iaus. uilln)
li-Vtu tn tc proti dobrlca I -brestlia. Naalov pove upro- | va , Jutri" pod „'Takoj"
3003
Redka priložnosti
IMera flruSabnlka ali u«od-
Kovač
veffc TiefB dela pri psdko-vanju konj tn vozovlb. I*t« rlulbo, onjrajs aro na delalo In tudi druaam. Ponudb« na upravo ,,Jutra" pod Blfro ..Kova*".	«06«
(dobe)
eivttja
iprol.-.a. urna ta kl Ima dober iktia, etennJoCa v LJub-
Službo ▼ pisarni
MC« (oapodlFna a nanjem •lovenake^a tn nemlkera Je-
Blka. Dcpl.e pod „Prldna" na upravo ..Jutra".' SO-iO
Mizarski pomočnik
IM« alulb* bs prvo n i sto. event. previsni« tudi niPtt ? najem (valjent sli itul oilln). Naslov po»« uprava ,,Jutra".	«010
Mllnarskl pomočnik
IBvetban T vseb vrat«h itmet-nlb rnltaov, tsce alufb« A takoj. — Cenjeno ponudbe na
llnr.l all okollel, ee .prejm« upr. ..Jutra" pod
1 mo.1nl tre.',-vini. - Plamen« ponudb« >: '.javedbo .posob-t-s!.' na ucstnl predal as
3708
Dobro Steparlco
'kTtJUrsko otrt, Uterm sa teliaj. Delo Blatno, platna po-strar.fck£i stvar. Jekob Vinjak 8»v!Jar, VransSo.	«013
Služkinjo
r» vsa bisne !s kuhtnleke In sa taltojiinj! naarop, »prrjme vseja trnovsko blfa •a ilfižell. — Prednost Imaio !>rl.1ba mlnJSu kmefka tle. V.fta, Čeravno bi no prav '.ajftia takih det, k Imajo Viskije ae vsemu nrlvarlltl.
Ponudbe Je noelovitt pod 6'trO ..Pridno' tn poStena' is: vipravB .Jutra". 8933
Kuharica In sobarica
vs >';-?ta ta malo drullno. Pla«., 280—800 Din i.iesefno Kaalov: »r. RadoJCIti. Ze. OT^.	«04«
pomočnik 8".
4011
Potnik
kl potuje p« celi JugojlsvIJI, prevzame tudi sastop*tvo trna lastno trgovino ia CllV-Jalo. Ponudb« pod ..Tehnik" a» upravo ..Jutra". 401«
tm^iivMLh
Razno opravo:
gosposko »obo, MitraH, «11-
Pritlična hiša
. prsatim stanovanjem ta ts-t»32 nt,Itn vrtom. M proda v Ptu-' Ju. Ljutomerska ce.ta 1«. — Poltve ee lelotam ali v UJ'tb-IJenl v Kolodvorakl ulici as.
388«
Upe
t,rima, stoječ« alt v hlodih .	(t emrt-kov aotd to posekEll.
V.«, svotlik« Itd., prodsm. — B m|Dut 01j kolodvora Vli- -	. .
AlkerCsva cesu 15. 81)95 niotJe n.,,rodaJ. - Pcjaonlla poslopjem In vrtom, takoj daje Jo.lp Matjan, Vitmsrj« tutrrodsj. Pole* btle Js tri (l	8o70 orali prrovratnlh njiv. PIH-
Itiša z gostil, koncesijo
Kranju, obrtoJr-Sa It T »ob prltlkllnsml, Konpodaroltlm
te tako) sli potneje, lit« ao- us prodam «*« pro.:osl«doe spodlena. Cent ponudb« na I (vtltk. otuojltto l-remosa) upravo „Jatrti'' ?o3 „Mlr". I In drualb tvarin ts lideiavo
8fl8tt bar.-«, Kra.tta 1*3« za pre-,,	I vaianj«. Vet ss poliva v
1 tunini Končan. Holn« d,v lina 1!>1 v Uubljsnl. 8943
Mesečna soba
▼ sredini m.t.t, t-o m>>2aa«t' 4 souporabo kublnte, s« IS,'« i ta iskon.k! par bres olrot: ti marec, evoal tnčecku aprila. Cenjane po uutlbe na upravo ..Jutra" pod Cifro ,,Mirna zakonca".
fJbi
Kdo bl posodil
tUdI Sel* v j takoj psdtrnl druilnl 3000 Din pod dol.ro rerancljo ta 5 ineatcsvT Pod tilfro ..Ultra pouiofl" ns upravo „Jutra".
40«0
Dne klobase
krvav« In Jetrn« .e t« dobijo v petek In eoboto pri
Dve hiši
Chalupnlku. Stari trs It. 18 Depo«redno tik vevik. paplr-89G9 ntce, pripravni ta vesko obrt, takoj naprodaj Naslov pov® uprava „JuU»".	8350
Več moSko obleke
dobro ohrsnjens. se Naslov povo uprava
proda. .Jutra". 8958
Nnzrobnl spomenik
m.rmorne.t, «e proda. — Naslov pov« uprava „Jutra'~
39 IS
Apno
llvo, neugflleno, prvovrstno, več vatonov, se prods. Pismena vprašanja tia pofttn! predal It. 7. Kamnik. 3522
ClajtaJna št. 3
znamke \Vlener C8«at>nfabrlh v selo dobrem trtanju, prod-»ojno blaro. ,e proda. — Ponudb« z navedbo cene rta upravo „Juua".	«042
Kot vajenec
»elita vstopiti v trgovino specerljsklra blsuom. Ootrr.ta doma. — Naalov pov« uprava ,,Jutra".	4039
Mesta gospodinja
ISče mlada gospa, trjrovako naobrufena, v dobri h!SI. — Or« tudi v pisarno ta mr.nj-la plsarollks del« oti v Bpc-cerijslio truovlno. Vzame tudj trgovino v najem ali na račun. Resne ponudbe na upr. .Jutra' pod Slfro „Vestoa 1"
«enB
Stiskalnico St. 0
(B*tcnterpr^"«e) naprorlnj zs 7»00 Din. Plačljiv« lahko v obrokih. — Istotam .e proda 5 tehtnic (balauc) za kuharice ln trgovino. — Naslov v uprav! jutra".	40S7
Prodam posestvo
cllul pogoji selo ugodni.
l*onutlbe do 28. februsrja ne
Ittiflolfa Itakovc, trgovec v Kranju.	3510
Illša & kovačnico
Na hrano In stanovanje
aH ura na .t.o-- — 'o, X ar-rejm« J dljalt, oslr. gospod cs lK'lerJ*kl ces.l 10.
802E
Opremljeno mes. sobo
r.toaočs v po-el-nlm vhodom ter električno rst»v«t-!jxvo, lečo tn tj: U o J tatcbnl uradnik. Ponotibe nt opravo „Jutra" pod ..Soba 800" 8921
Iti pripravami ta milo ter nekaj njiv v bllitnl poetaj«	_
. St. JurlJ ob JtiJnl Irla.nkl.	Tr«0\ CC
3 oral« temlj«, gotpoda-sko Na fclfi! stara vodna pravica, eamee, llče l aH 2 opremlle-postopj* — pri S, Marjeti ao proda ts SS.000 nio. — nI ali neopreiuljenl Milni na Oravaketn polju. Poja-nlla Pojoanlln daje Ivan Kovači«, zob! s popolnoma »epariro-daje Fr. Kolec, Berstje, Ptuj. Sv. Urban. Slivnica pri rvilu nim vbodom v bllllnl polts.
8792 I	4050 ta stalno. Pismen« ponudb«
na upravo ,,Jutra" pod 6i'r0 ..Samec".	«058
Moška črna obleka
dva dnmsVn plalča « klobuk! in letne belo molke hlnče, ri nnprodaj. Co3po«vctska cejta 6. dvorlld«.	«028 "«»"">«
Sprlto prevelikega števila ponudb ml r.l mogoče, odgovarjali vsem 230tlm ter jim vračati slike. Zaradi tega sc tem potem zahvaljujem vsem. Ubrala sem si samo eno ponudbo, druge uničim. Katera se hoče hitro omotltl, naj se obrne na dnevnik „Jutro".
4006
Dama srednje starosti
Družabnika
llčem sa dobrono.no Industrijsko podjetje (čajno po-elvo ln Čokolada, v It-pem mestu Slovenije v laatnl bili. v kateri ss £« dela pol leta. Potreben kapital Pla 100 000. ftlfrvrnA.t lajamrvna — Na«Iov e« Itve v uprav! ..Jutra" pod „St»v. 3809".
3809
'I'!
Planino
dobra obranjeo. k a p I 00. — Ponudb« s navedbo cen« pod ...Malo rabtjoo" na upravo ..Jutra".	08d*
Zalaga klavirjev
In plantnov. najboljših Uiv&ru llO.endorf.r, Ctapka, ti... -
tic.r, ;Schw*!gbot.r. Original Silosi Itd. Jerica Hubnd, roj. Dolenc. UJublJasa, lllls.rjtva ulica 5.	*
črn olnnlno
&obro ohranjen^ so ups.4. proda Potrv* es T Hr«nr,vl
ulic! 7/1.	401'S
Zlato vcrlž. zapestnica
sc Jr Izgubila. KoJdlt.lJ C.t di Uro oetirsdo alio Jo vtu«, ker J« ta-e-tnlrs drag «po-Biln. O.ida jtC tu v uprt i .Ju-ra".	«03'.
Dva kavaltrja
81 iolll« ▼ TtM!«m f.redpvat«
pofiun«. dt«tln*rntrania in lftA«t» dvt xw*V. tlmtiH a ljU.hu pitjem. — i'Op!»« pod I „Mol^n«»t Pa»tn» t»d«»vs." Bi upravo .Jfutra". 31^94
Agentu ra
dobro vpeljan* v Ou- ta teo-reirfctva,	tastopalv* dc-
brih prodBJ®tov. Pooudb« procl ua upravo „Jutr»" pc-..Ageuturfc".	BttTV
Znanja želi
ge.opoAična. sc.oiina
B« obrt!, 3 pespodojn Br*'(1vjc
I2č8 v Celju ali okolici tobo . starosti lepega snafaja. —
io kuhinjo. Prlpravllrna t' poleg »tanuriBis 61vt*l, caco-n>*"-tl,i kitari «, tit aVArico, sobarico aH blanajnlCarko.— Prrvzafrip tudi tlufbo latih. trkoj ali pozneje. Penurlb« prosi db upravo .»Jutra" pod ,,Vc-..tDa 630". 4062
pisarna, d. z o.


krojaškesa pomočnika
m fino v«l(ko dol« sprejme K Pučnik, Sodna ulica 3.
«065
mmmm
(iseejo>
Zastopstvo
rt! gorenjski okraj, preno-	- njitrtin onrlce
t>m. Ponudb« J« poslati na W naitnp opeKO
'trsv« -Jutra" v Ljubljani prvorrune, strelne, tarezn« D>! ,,Solidno sastopstvo". I |„ navndu« Ur natldn« J« 8952 naJuiiodneJEa prilika. Bazpo-illjanjo na v«« postaj«. — Istotam i« oddajo lastništva. Naslov pod „0p«ka" as npr. ..Jutra".	8888
1200 vreč
po TMa S'50, vporabnth ta oglj«. embalažo Itd., odda ..KonkurencIJa", Bg. Sliko.
389«
Dira
n« vtmetlV v prov dobrem stanju, po nitki ceni i« drva 20—30 ni, koatanjeva, po 450 K m, naprodaj. — Naslov v opravi .Jutra".
Sposobna Slvtlja
'■•« francosko kakor tudi *sa.
ko drugo II 10 delo. • s« PrliMroSa t« aaloa ali prl-vstao. Popise pod ,,K>. 11" 1« uprava ..Jutra". «008
Samostojna moč
VsJlBOTodJa - bPsnclBt., kor«. srondrnt v Slovenskem, nem. u^ern tn italijanskem Jeslkti, ve»S neb komercljalrih postav g dsljlo prakso t«fe
Šivalni stroj
skoro čisto nov, s« proda. — Naslov povo uprava „Jutra".
4020
Kostanjevega lesa
ta tanln, prodom 10 vagonov proti takojlojl doba.l. — Ponudbe s navedbo cene na Franc Knei, Trli M«. Dolenjsko.	«0?
Ljubljana. Poljanska ~cc"ta lzi , gostilna".
prodaja: STANOVANJSKE II I » B » lircdmeujlb LJublJaue. vrt,
Gostilna
t lepim posestvom tik glave«
ccr.te v okraju Celje, bs b Invehtarjcm vred proda ta } 200.000 Din. N&slov v upravi ,,Jutra" pod GU.-o ,,Dofcro ..........«038
Na stanovanje
In sRjtrl:, bo sprejme gospsd. Naslov pov« uviva ,,Jutra".
3980
Majhen lokat
to ISče proti vl.okl odnkod-nlnl v oV:ol ifiu glavne polt« ali maalstiata Ponudbe pod lltro ..Takoj 10" ca upravo Jutra".	8835
Rrs-.io ponudba a sliko pod ,Tu.|uool" na upravo .Jutra".
Znnnfa želi
27letn! i>ovlJar,.ki	v
Svrho tnkojlnj« lealtv« s gtv apodiino 1S--2S let stlro. ).' b! intoia tvojo blRo ali	'
stanovanji. Lu rvRE'> pon-i.1t.. d« wogo::e s tllko ns upravo ,,Jutra" pod2!?ro ..Lepa t~(" tločuMt".	39(55
Prvovrstne ribe
Ečuk« Is d.-ugt) fluejl«, ts tekočih vodi - po uarc.čtUl iucll bi-1070 — ter prvovrs*-Da vin« — nudi gostilna Vidmar (T«l«k), 6v. Jakoba trii 5.	36dl
Na dobro hrano
a« aprcjui« 1—2 goapod« « bllllnl opern.pa clodsllSči«
Naslov pevs uprava ..Jutra".
892«
^rož*?!«, in
ra2Si6r«aite JUTRO"!
__________ ___________ Majhno posestvo
stanovanja UkoJ prosta, po' nova, tldana Mfta tn po! ora-
^ehnlček In korenlevo
s, me kupujemo. S r«r a Krtmp Ljubljana. WuUova ulica 12.
Vsako množino antene
8—15 ttt dola«, »—15 c,H, V-t-plm. Ponudbe pod Pitton-bols" na uprava ..Jutra".
4031
82.500. 100.000, 150.000 ln la vr*a v lopona krz.tn Blo-
------------1 venljo. 5 a;lcut od £cl-.o't;'t«
postaj«, s« proda za 100.000
17B.000 Din ; GOSTILNO IN
TRGOVINO, .
10 km od Ljubljane s filtri : Din. Vsep!o denarja nI treba orclo acmllllčo. t Inventar- 1 Jem, 176.000 dinarjev
KOLOnV. dvo.,
RE8TA VRAČI JO, enonadslrorno
takoj plačati. — Naelov: J. Fagot, Slov. Bistrica. 39'n
Prazne sode
strojnega ali drugega mlae-
rirometnen Industr. ►rsju. ep gostiln lih! In t«Iet d-
ol vrt, kompleten Inven-
tar, gospodarska p-^lopja, kupčtl krasna ekslstcnca za-
alf irana, Din 750.000 : ENON'AI)STK. III »O ob Tr-Safkl cesti, velik vrt. ta-
koj prosta dva stanov.njs. 800.000 Din : KONPBKCIJ. TROOVINO • bogatim Inventarjem, salona, lokalom In delavnico, D|i l'0.000; SANATOltU. kraten 'n ob-seten Idiličen kraj OoronJ-sks, 47 prostorov, S oralov vrta, psrlta bl gotda, lastna vodna mo«, ugorlnl pla-eilnl pogoji, Dia «25.00 D. Dalj« kraan« vil«, gralčlnak« posestva, rama trgovska In Siftllnlllis posestva, kmeteka posestva, stavbne parcele Itd.
Samotna opeka
..	»K.ld.m anne- I "Inega olja, kupim vsllto nl-zkili cenah In ugodnih
, ^
Naalov puv« uprava ,.J"tr«	t uti... it.it>nn,i-„. — — — ————-—---
385«
le pral
. _______ — Pon
.Samostojen 8" sa »lam-'.
Auto
. T.sttrln * Hlement" dobro ohranjen tn
10 HP. s novo
nami, Llubljana, Alskasn.i-.i va cssta 7.	349«
tllllt^taiSr- Ponudb« pod pttoiimellko, i« prodn. Poi»va Ponudb« s cena rranico rr- o..	7
* ■ - —	upravo 1 se v »utodelavnlcj M. OSek. stojna aa nailoT: Iva« Do. podrulstco „Jutr» v Mart
...-i i ..... ___iM, ■ kt.. M^irMt.	«067 , boru.	auut
Cnonadstropna hiša
■ gostilno. r,-.stltn!lt'tlm vrtom la Inventarjem v Maribora, ktinlm takoj ve« vagonov. - ae takoj proda po ujodnl ee-Pomidb. s ceno frsnko Pr>- nI. Oopits pod ..Ooatllns' es
Suhih bukovih drv
10. kron nr—de
dam onemu, ki ml pol£*« stanovanje s« samca, obstoječ« Is dveh ueopremljenlh oob s souporabo kopalnico. ▼ sredini meata. čs mogoče v novi hlll. Vbod po motnost! « stopnjllča. Nejtrado plačam sh prevzemu stanovanja. — Ponudbe pod ..Udobc-at" na uprave ..Jutra-.	£787
Mesečno sobo s hrano
llč« s t. marcem soltffen gospod. Ponudb« pod „061 rti ca uprava ..Jutra". 8749
O^toplm stanovanje
v Mariboru tistemu, kl odkupi pohlfitvo. Proda se Sen-tko kolo. Poja-nila pri dri|tnlcl ,.Jutra" v Marlh u 490»
Majhno skladišče
v bllllnl kolodvora, s« odda — Ponudbe na pottni pi . t'.nl 103.	3971
Trgovski lokal
se odda takoj v najem v šolo prometnem dt.izlskem me-atti. — Pontidhe pod flfro ..Proiet lit. 333". 394«
Konj
tMgtekrvnl am«tikanoe# dir-kftt\ 4 loU »tar, 1«B rtn visok. Je naprodaj. —- Naalov pove uprava ..Jutfa". 3D17
------1
Domače zpJ>.c ;
lep« plemensk«, prodam. — Naslov povo uprava ..Jutrs"
40-13
Stroji za sladoled.
Tovarna priprav ta
Ir.ilelovanje ledu in staduleda ter hladilnih ouiar. t.B>
,Drava* d. d.
Maribor. IlklHljtl »rispiktil
Dobro Idočo trgovino
s melsnim blagovn, gostilno
Ic tiaflkn. oddam v tišjem, event. tr.rtl protlsm. Nat.lov t upravi „Jutri" pod „Re8lr".
405«
Delavnico
Bretlo Ur obllrno, -------
mestu — Ponudb« pt»d llfr« 1 ..Delavnica v me.tu" aa upr. ..Jutra".	4058
Frlperoiamo knjigo:
Stojans^lfi i., Rumsn&vslia bitk
Popla bitk« ia ujen pomen 1 dvema zemljevidoma. Knjiga velja g poštnino vreil Dia 81— ter se naroda pri
Tiskovni zadrugi v Ljubljani.
r» ! /
Družabnika spr«Jm» vefj«. I« po-oinoma j vpeljano mizarsko podjetj« e 1 «tro'olm obratom v lasln! hl-61. potreben kepltsl 75 do 100.000 Dltt, s ali bret osebnega »delovanja. - Ponudb« pod ..Tovarna blitva" na uprava ..Jutra	2821
«000 C«U«. Oo.po.ka ulica. 40(7 1 kine, Medvod«.
Mlad trgovec
IM« 50—100.000 Din peoojlta
„. ... _______ ns prvomeitno vknjllbo. —
Din. Naslov pov« podruanlcs Nutov pove uprava ..J«'«'
HISo v Maribora
(Račnh) protlsm ta 70.000 Din. Naflov pov« podruitclca ..Jutra" v Mariboru. «003 |
blel J« t knjigi
Taksni b pristojbin?!;i pravilnik
Kdor plafnje takse /n pristojbine potrebuje poleg zakona tndi pra-vilaik, kl zakoa razlaga ia pojafi-Uiije. Knjiga kl obsega 240 strani, velja l poStnlno »red Din 1360 m b« naroča pri
Tiskovni zanrugi v Ljubljani
Prefernova ul. 51,
SOM i I
139
«NH5 nenavadnega ne najde« na njej,« zamrmram.
Votlo bobnenje groma ml odjrovorl.
•Dobro bi bilo,» pravim z nemirnostjo v glasu, ki jo lastna nervoznim ljudem ob nevihtah, »dobro bi bilo, da za prež okno.*
»Torej ne razumeš?* me vpraša Iler-man, ne moneC eo za mojo prošnjo.
»Ne! Mar ti misliš, da one besede kaj pomenijo? Pravzaprav je vsak globus živ, saj se vrti in govori našemu duhu, našim očem. Vprašaj ga, odgovoril ti bo: samo ob sebi umevno! >
»Kako umevno?»
»Menda vendar!« vzkliknem malce »^potrpežljiva da je TTorman tako trdovraten, se bolj pa, ker se ni zmenil za mojo prošnjo, naj zapre okno. »No norčdjomi so! Čc hočem na printer po-tekat: kako mesto, reko, poro, vprašam globus, in cn mi odtrovnri! . . .»
«Twfi jaz,> odjrovori nekam zasmeh-ljivo Herman Blaff, »tudi jaz sem si govori! kakor pravkar ti. A poznal sem dobro umrlega VVellleha: bil ie 5it-daJc. a nikdar ni govoril nesmiselnih besedi! ... In to poteke besede, ki mi jih je zapustil na globusu, bl liilr nesmiselne. če bi si jih naj razlagal na tvoj nnfhC . . .»
Blirdc rama oslrpj oči hi takoj za njim protreise mogočen grom ozračje .. Dež se vsuje na zemljo.
«To bo lepa nevihta,» memi Herman ln vstane.
Mudil sem, da nojde za pre t okno, in eem se Se veselil. A on se le nagne skozi okno in pogleda naokrog, potrm pa se zoner ozre vame. ,Tai pa mu v>nt-vim, kajti moje mistli se niso mogle od-

' trgati od nevarnosti, ki nama je pretila od nevihte, ki je zunaj besnela:
»Včeraj so listi (»oročali. da je strašen orkan popolnoma uničil neko mesto v Ameriki . . . Kakor se mi zdi bo tudi ta nevihta . . .»
Takrat pa skočim Iz naslanjača, v grlu mo nekaj zgrabi in jezik se mi prilepil na nebo. »Kaj pa ti jo?» vpraša Herman. Niti besedice ne morem Izdaviti S silnim naporom ae kon&no pomirim in vprašam:
Nisi-S vido! . . . globus se je zavrt olU
»No, no, VVilfricd, pomiri sel» ae nasmehne Herman.
»Zavite1 se je, ti pravim, zavrtel so je! ... Ko sem Izgovoril bosodo Amerika, se jo nakrat zavrteli ... In glej, preti moj'n>i očmi je sdaj Atn rika!..* SpOf.!edava se. Ln on pobledi.
si b!ed.> zamrmra potem. »Ali veš to gotovo? . . . Nisi imel halucinacije? . . . Nevihta . . . Hočeš, da zaprem okno?»
Sram ma postane tisti hip, in malo mirneje mu pravim:
»Ne bodiva no! Saj je otročje! Globus so jo zavrtel, verjemi mi! ... A saj ni na stva.i nič, da bi se morala bati! Preizkusiva 6tvar, hočeš? . . .»
NiC več nhsom mislil ni na nevihto, niti na to, da je okno odprto. Nič več nisem videl bliskov, ki so tresk-lil od minute do minute; nič vež se nisem zmeni! za grom, ki je skoro neprestano pretresal ozračje.
»Herman! Oglej si zdaj oblo! Vidifi, Amerika je pred nama . . . Tako, zdaj sva si antipoda . . . Dobro! In pazi.
Takoj
Izgovori besedo Ameriko . bova na jasnem! . . .»
Herman se s široko razprtimi očmi ozre na globus, nekaj časa še okleva, potem (ia se nakrat odloči lu rezko izpregovori:
»Amerika!*
In glej, globus se je zavrtal! Di,
zavrtal so je od desne na levo! Hitro in živahno, nato pa se je sunkoma ustavil ... In pred mojimi očmi so je pojavilo kiue>Ško carstvo in Uiiidu-stan! . . .
»Prusija!» kliknem tjavendan.
Krogla se zavrti za tri četrtine vrtljaja, in pred monoj leži Prusijal
»Vedet! moram, kaj tiči za tonil* vpije llorman ves iz sebe, »vedeti moram!*
S temi besodaml zgrabi globus za stojalo in steče ž njim k oknu — in sklanja jot se skozi okno v dnevno svetlobo, ifiče mrzlično na krogli »kritih gumliov, razpok in podobnega . . . Tedaj se tudi jaz namerim k njemu ...
A stražen blisk mi vzame viJ. Nogo mi klecnejo in le s težavo se vzdržkn poknoi. Ko pogledam okrog sebe, vidim svojega prijatelja na tleh .
Planem k njemu . . . A nič vež nisem videl znanega Hermanovega obraza, Ta obraz tam na tleh je ve« črn, ožpan kakor oglje, poleg nJega pa leži neki čuden stvor . . . Strela, ki je ubila Hermana, je požgala in prej kakor v eni sekundi uničila trdno, pobarvano zgornjo plast globusa. Le noge so mu ostale neitoškodovane — kar pa je stalo na teh nopali. pa je bila neka čudna zmee majčkenih mehanizmov, brezštevilnih ln nedoumljivih . . .
In ko so mi uhajali iz ust v-zkliki ln instinktivne besede, sem opazil da so nekateri deli mehanizma eliM ustroju fonografa in so bili Čudovito občutljivi
za gl asovo, prihajajoče Iz mojega grla . . .»
VVilfried umolkne. Potem pa zopet smehljajo nadaljuje:
»Po onem vzorou som si tudi jaz napravil globus, a v večjem merilu; a moj globtus se ne suče samo okrog ene osi, marveč sem mu napravil še ono os, pravokotno na prvo, kl je šla skozi ekvator. Razen tega sem tudi še sleer spopolnil profesorjevo iznajdbo, tako da se moja obla giblje na vse strani, kakor je treba, da vidiš zažulje-iii kraj na njej natančno pravokotno.. Evo ti globusa, G16, nudim ti ga v dar tn te prosim, ria ga ne odbiiel A pro-izkusi takoj, da-!i pravilno deluje. Treba mi jo le pritisniti na ta-Ie gumb, uri obla jiostane dovzetna za človeški gla« in za zloge geografskih imen, napisanih na njenem površju.*
S temi besedami Wilfriod vstane in stopi k obli. Nato pritisne na slonokoščeni gumb na kovinskem poditoi-ntku m se zopet vrne k najvižjurnu gospodu.
G16 Izgovori i važnim glasom: »Labrador!*
V istem hipu se krogli skloni ln zavrti in obstoji
Obala Labradorja, severozahodno od Kanade, se pojavi pred Luciferjo-viml očmi
IX.
»Ne bo lahko!*
Istočasne*t dogodkov jo včasih čudovita! Kadar jih Usoda srečno izbere, se rotli 18. brurnabe, čo pa jfli ne-rnllostno porazdeli nastane iVaterloo!
Istega dne, 4. junija, v istem trenutku, ko sta 016 in Wilfrled v stekleni kupoli NVarteške utrdbe na severnem tečaju zrla v čarobno kupo, v istem trenutku so se na rtiču Flora zbrali v {»osebni kabini podmornice
Cborallos Sainclair, Lourmel ln tir Patrick Swire ter se zaprli z Ruportota VI. v veliko Btuklono kletko, »lično oni, v kateri je umrl rdečolaaec llun. ter v Auteuilu.
Sainclair, Lourmel in sir Patrick so namreč nameravali R upe rti VI. hipno, tizirati in izpraševati v radioaktivnem ozračju, ki je uničilo Luciferjev vpliv a obonem podelilo mediju zmožnost nekake svetlovidnosti v brezmejne daljavo.
Kajti prodno bi začel Izvajati svoj načrt končne ofenzivo proti Lueiferju, in njegovi utrdbi Warteck — ki niu jo je Rujiort VI. razkril v enem prej. 5 njih hipnotičnih izpraševanj — je Nycta](*pe želel vedeti vse, kaj ee godi v trdnjavi sovražnikovi
To jutro jo bil Rupert VI. silno ubogljiv. In svetiovidnost njegova ni danes v ničemor zaostajala za preciznostjo, s katero je slikal hi opisoval, kar je videl in čul.
Sir Patrick je bil prvič v življenju priča hipnotični seansi. Vendar ni niti najmanj dvomil o resničnosti vizij, kl jih je imel hipnotizirani Rii|>ert VI, kajti Anglež je v zatLtjih štiriindvajRe. tih urah čul pri|iovedovati o tako ču. dovitih in nenavadnih dogodkih, da že ni mogel voč dvomiti niti se čuditi, bilo kar bilo. A ko je čul iz Ruperto^ vih ust strašne, fantastične i« nepojm-Ijivo besede, ki jih je tia severnem to-čaju v i.stom času govoril Lucifer, raz. lagaje svojemu polbratu ustroj teledy. nf.jna, so se siru Patrie.hu pojavili Se zadnji ostanki zaprepaščonja in osup. losti, ki jih je za vsak slučaj še imel pripravljene na dnu možganov. A kot nravi Anglež tega ni kazal na zunaj, in njegov obraz je ostal negiben.
Sainelaira in Lourmela so istočasno navdajali povsam nasprotni si občutki: (Dalje prihodnjič).
Barvne trakove, u. karbon-papir •indigo
T. n A T9 AflA LJUBLJANA,
Ju.	n, Selenburgeva ui. 6 I.
3!ilil!liiiiniiiit»'m'H)iw;;i!i!i!i!iiš:
Slovenska
Trboveljski premog in drva
dobavlja
a Dat*, fr»4 O Ti_____
SM. J
Dražili ILIRIJA, Llabljana, Kral|a Patra trž 8. T""4B
Plačilo tudi na obrok*.
Perilo, kravate, rokavice
itd.
po znatno znižanih cenah
l Stole V K. Soss,
Ljubljana, Mestni trg 19. SC ZAMUDITE FBIUISI
Zidarski polir
748/a
re5č pri gradnji mostov in zidov, ae Il6e ■ 1. marcem pri gradnji železnice Knin-Prihudič. Prednost imajo oni, ki so že bili zaposleni pri takih železniških delih. Ponudbe in zahteve na: Primorsko gradjevno drultvo s. o. j. Knin.
Težite delausk in razne konje
Atlrl« da Aeetlotn«
dobavlja vedno po najcenejših cenah
]ulio Hoffmann
ČAKOVEC (Jugoslavija)
Teleton *t. 31	61»

5
S
ZASTOPSTVO. w-/»
Agenttira in komisija v Ljubljani z lastno pisarno, telefonom in skladišči prevzame že nekaj, zastopstev ali komisijsko zalogo. Ccnj ponudbe na upravo „Jutra" pod , Zastojinik 1030'.
PODRUŽNICA: LJUBLJANA
DelnISka glavnica Din 50,000.000'— In rezerve preko Din 12,500.000'—
PODRUŽNICE:
Beograd, BJelovar, Brod n. 3., Celle, Dubrovnik, Gornja Radgona, Kranj, Maribor, Murska Sobota, Novi Sad, Osljek, Sarajevo, Sombor, Sušak, Sibe-nlk, Vršac, VVIen.
EKSPOZITURE:
Rogaška Slatina (sezonska), Škofja Loka In Jesenice.
A Q E N C I J Ii
Buenos Alres, Rosarlo de Santa Fe.
APILIJACI Ji!
Slovenska banka, Llubljana, Jugoslavenska Industrijska banka d. d., Split.
Izvršuje vse bančne poste na]kulantn?jc.
«ts/»
iHitronmiiiiiuniiMiimiiniiniM
"fni x iilT~r~r i~ci
Tvrdka CARO & JELINEK
zaednarodea odpvemnlšba delntik* družba, podra&Liea Maribor
il moja Daznaniti eetij. klieutoii, <i» je s ii-iisšujim dttfta preselita svoje p s.t me ia LtkaruiSUe ultou Ot. 7
v Kopitarjevo ulico št. 11
„V!la Felflbaoher", nazprott trlavnaga kolodvora, teielon ic. 14-3
ter prosi obenem, da se ji biaguliotao ohrani do tedaj izbaatoc zaupanj«.
x 11 ri
Z odličnim tpožtovtiil^ia Caro & Jeltuek d d.
TirrrrxrT irtzr-j
7»!
debel, zdrav, prebran, bel in rožnst, kupu« jem za dobavo takoj. — l'otiud!ie z označbo i najnižjo ccne je poslati na adreso:
1 Predojevič, Nova Grad ska.
Dažroatmske režise
nudi najcenejše a svojega skladišča
Jugoslavija prometno d. d.
Velika zaloga vsega elektrotehničnega materija la
motorjev
svetilnih teles
gpadnje
elektrarn
inštalaoljo
Elektrotehnično podjetje Leop, Ti»atrail-s
Ljubljana, Sv. Petra ccsta 25.
ZAHVALA.
Za via tolažbe polna totiutia ob pre bridki iiirubi na-e uepo<al>ua nopro^e, oiame, etare mame, tete, ta it« io svakinje, gospe
Marije Višner
kakor tudi ca toliko fastelo »prem«tvo pri pogrebu izrekamo ua»o iskreno zahvalo
Poeebuj »e prei-rčiiu tabvaljujeuio rast duh<>Ti£iui, nriuliuskemu miDi caiin, gosp. dr. llutratiti in ^>bp. ravnatelju 1'cktiiu u predCuiito otmsiavo obrata.
Škofja loka, dne il. februarja 1011.
Zili.it« loJblaa: Vlinr, Vrultir, Blazni*.
' I I '1fl!
Lomaj nanovo zidana, a £e ne popolnoma dogotovljcna, &
761/t	ao lahko lxupl.	j)
Poizve ne pri R. Rltošku, trgovcu v Še£tanju. v
v
jjjjltjjjtiii^
Rabim nujno ( •[ ; •
tPflssendecliZF)
rabljeni, če ravno ne v najboljšem stanju, toda deli kt je sporočiti na naslov Venčeslav Viiar. Ljutomer. 7«a/a
T5T\ 1 jiTTi i 11 tnT.TTl ITT rn'/t i 11 iT it nT "??;TTr,ffTTTruj" d iTH fiiTfl 1 iTTA' TTPi 1 i rtT";
IVAN ZAKOiNIK
LJUBLJANA
Dunajska ccata 61.40
Telefon čl »79 mestni tesarski mojster TelefoB 373 Vsakovrstna tesarska dela, moderne lesene stavbe, ostrešja ta palače, hiše, vile, tovarne, cerkve in zvonike; stropi, razna tla. stopnice, ledenice, paviljoni, verando, lesene ograje L L 4 Gradba lesenih mostov, jezov tn mlinov. Parna S»-n.	•	Tnvnrnji furnVn.
lellgsotn Gospodična
ki zna šivati in rof.tin dela, se iJce k triletni deklici in devetletnemu defku IVnudbo na frosp Emil Kratisz, Oaijek, Oiana kupaiište. m-i
lep, 'rn, s 1600 kaloriiomi. roilaja ii svo ega ru niltti Slovenska premogokopna dražba i o. z. v Ljubljani, Wolfova u.lea t I. — po 3U0 dinarje« postaja Ormni 36u dinarjev p- staja Ljub ljaaa in 4U0 dinarjev v Lijubljnui, na dom dostav Ijeno, u lOUO ti;. «cva
Zahtevale
v kavarnah, lavnih lokalih, gostilnah in brivnicah
»JUTRO"
Zagreb, Gajeva ul. 10
najcenejše in najbolje
iz Tovorne užiplic y MA
J
Oa^eSka !e!8iol:iinlca In tn?R:r,a m stroje i. d. OsS ek
t*ie
dva izurjena
1 i v a o a
sa črt hI, Kit ko delo in ctivga
mizarja
za mudi-lo. 7(J3/»
Poceni
Ce5ko perja!
Kilogram elv«rft opuli.otge p«it> 65 O n. n& pol icr//^"« 1)0,0 Gu Om, b«lo C^fe-^a ga Din, bollie ira lo Iltl Ola luehh.ga Kot puh to* in 180 Din boljšo vrst« £25 D!». PoAl otv, carin, proti!« proti po-VF..ttu, od too Dtn nupuj poitain« pro,to. Bl.no 99 Uvtl ratucpji Is
neng.JajoSi va.me nozai. Narofiil. Btimo n. EtlCdlM IsciSll tllkll it. 4S. kot p, m,a, cjiluaio, velika.	,
Po*'n. pollltke tt'«a Ii Coftiv »lovailn f Jnj„slavijo krog 14 anL
Prwa slon. zidarska zadrega v UM
reglitr. tadruga s omejeno aa«eM
Pisarna v L|ubl|anl, Tržaška cesta (L 2
TehnlSko vodstva i oblartvano-avtorltlraiila
gradbenim lnienj«r|em Projektira In livriule v»a v stavben t la Inicnjirslt« stroko spadajoča d la.
Delo sulidnol Ccne koakurenfnel