PRIMOR« DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo - Cena 90 lir Leto XXIX. St. *j2 (8564) TRST, petek, 13. julija 1973 PRIMORSKI DNEVNIK Je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskalv tiskarni »Doberdoba v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer Je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskam p _y_P ‘ PRED ZAČETKOM PARLAMENTARNE RAZPRAVE 0 ZAUPNICI Na prvi seji nove Rumorjeve vlade imenovali ministrske podtajnike Vlada je tudi določila funkcije ministra brez listnice Coppa - Ministri se bodo ponovno sestali v ponedeljek - Sestanek Bertoldijeve struje PSI - Vittorelli o vlogi opozicije RIM, 12. — Danes popoldne je | pri OCDE (organizaciji za sodelo-bila v palači Chigi prva Seja no-1 vanje in gospodarski razvoj s se- ve Rumorjeve levosredinske vlade Vlada je imenovala nove podtajnike (katerih seznam objavljamo posebej) ter določila tudi funkcije ministrov brez listnice. V bistvu so potrdili funkcije, ki so bile že nakazane v seznamu, ki ga je prebral Rumor časnikarjem po obisku na Kvirinalu. V tem seznamu pa ni bila omenjena funkcija, ki naj bi jo opravljal bivši minister Coppo; današnje sporočilo ministrskega sveta pa pojasnjuje, da bodo Cop-pu poverjene «politične naloge predvsem v zvezi z ustanovami, ki so pod nadzorstvom predsedstva ministrskega sveta». To je torej že drugo novo ministrstvo, ki ga je uvedla nova vlada, poleg ministrstva za ekologijo. Pač pa so sedaj ukinili ministrstvo za mladino, ki ga je uvedel Andreotti. Vlada je tudi imenovala ministra za proračun Giolittija za stalnega delegata dežem v Parizu). Nova vlada se bo spet sestala v ponedeljek zjutraj, da bi odobrila programsko izjavo, ki jo bo predsednik Rumor še isto popoldne podal v senatu in v poslanski zbornici. Kot je znano, se bo naslednjega dne začela parlamentarna razprava o zaupnici, ki bi morala potekati s pospešenim tempom Zaključila naj bi se še ta teden, vlada pa bo po vsej verjetnosti že takoj po prejemu zaupnice sprož la prve zakonske ukrepe na gospodarskem področju, ki so jih pripravili trije gospodarski ministri Giolitti, Colombo in La Malfa. Na področju strank beležimo danes sestanek predstavnikov Bertol-dijeve struje PSI, ki so proučili politični položaj. Bertoldi je v svojem uvodnem poročilu ugotovil, da je struja sedaj sestavni del strankine večine po spremembah, do katerih NOVI PODTAJNIKI RIM, 12. — Objavljamo seznam ministrskih podtajnikov, ki jih je imenovala na današnji prvi seji nova levosredinska vlada. Predsedstvo ministrskega sveta: Sarti (KD) Azzaro (KD — za dežele), Compagna (PRI — za južno blagajno). De Matteis (PSI — kulturno bogastvo), Nucci (KD — reforma), Vincelli (KD — okolje). Zunanje ministrstvo: Bensi (PSI), Granelli (KD), Pedini (KD). Notranje ministrstvo: Lepre (PSI), Pucci -lKD), Righetti (PSDI), Russo (KD). Ministrstvo za pravosodje: Pen-nacchini tKD). Ministrstvo za proračun in načrtovanje: Morlino (KD). Ministrstvo za finance: Ama- dei (PSDI), Carta (KD), Lima (KD), Macchiavelli (PSI). Zakladno ministrstvo: Fabbri (KD), Ruffini (KD), Picardi (KD). Renato Colombo (PSI), Schietroma (PSDI). Obrambno ministrstvo: Buffone (KD), Lattanzio (KD), Pellicani (PSI). Ministrstvo za šolstvo: Bempo- jam, ki so onesnaževale obalo Lacija ter reki Tibero in Aniene. Mladi pretor je vodil tudi boj proti mestnemu hrupu ter se je ukvarjal še z drugimi problemi, ki se tičejo zaščite človekovega okolja. Dr. Flore novi predsednik kasacijskega sodišča RIM, 12. — Dr. Giuseppe Flore je novi predsednik kasacijskega sodišča. Na to funkcijo ga je poklical vrhovni sodni svet, ki se je sestal danes pod predsedstvom predsednika republike Leoneja. Nadomestil bo dr. Gaetana Scarpel-lo, ki bo 1. septembra letos odšel v pokoj. Dr. Flore je star 69 let ter je po rodu iz Potenze. Leone pojde v Francijo prve dni oktobra RIM, 12. — Predsednik republike Leone bo od l.do 5. oktobra letos uradno obiskal Francijo na , . povabilo francoskega predsednika f,aAd Sr?urra. (K?>, Pompidouja. Spremljala ga bo že- 1 Anrirn (KD) T,ennoi (PSI). .S,., i________________ un l’Andro (KD), Lenoci (PSI). Ministrstvo za javna dela: Cot-toni (PSDL, Arnaud (KD), Scar-lato (KD). Ministrstvo za poljedelstvo: An-grisani (PSDI), Cifarelli (PRI), Salvatore (PSI). Ministrstvo za prevoze in civilno letalstvo: Cengarle (KD), Masciar-di (PSI). Ministrstvo za pošte: Giglia (KD), Massari (PSDI), Vignola (PSI). Ministrstvo za industrijo, trgovino in obrtništvo: Averardi (PSDI), Bosco (KD), Servadei (PSI). Ministrstvo za delo in socialno skrbstvo: Corti (PSDI), De Cocci (KD), Del Nero (KD), Foschi (KD). Ministrstvo za zunanjo trgovino: Ferrari (PSI), Orlando (KD). Ministrstvo za trgovinsko mornarico: Venturi (KD). Ministrstvo za državno udeležbo: Principe (PSI). Ministrstvo za zdravstvo: Guer-rini (PSI.1, Spadola (KD), Va-liante (KD). Ministrstvo za turizem in predstave: Cavezzali (PSI), Fracassi (KD). ......... Novi ministrski podtajniki bodo prisegli jutri popoldne ob 17.30 v palači Chigi pred ministrskim predsednikom Rumorjem. Rimski pretor Amendola imenovan za šefa kabineta novega ministrstva za ekologijo RIM, 12. — člani nove Rumorjeve vlade se pripravljajo na izvrševanje ministrskih funkcij. Po predaji poslov, ki je bila pretekle dni, je sedaj na vrsti organizacija dela v posameznih mi nistrstvih, z rotacijo in zamenja vo funkcionarjev. Gre za birokratske akcije, ki jih časopisi navadno niti ne zabeležijo. Tokrat pa je treba zabeležiti prvi upravni akt socialističnega senatorja Corone, ki vodi novoustanovljeno ministrstvo za ekologijo. Za šefa kabineta ministrstva je novi minister imenoval rimskega pretor ja Gianf ranča Amendolo. ki je bil v zadnjih dveh letih čestokrat v središču pozornosti javnega mnenja zaradi svojih pogumnih akcij proti rimskim industri- na Vittoria. Kot je znano, je bil Leonejev obisk v Franciji prvotno določen za junij, vendar so ga morali preložiti zaradi odprtja vladne krize. je prišlo na sejah CK in vodstva membo usmeritve. DAMASK, 12. — Danes so objavili skupno poročilo o obisku delegacije KPI v Siriji, ki se ja zaključil že pred dnevi. V sporočilu je rečeno, da so mir, varnost in sodelovanje evropskih držav tesno povezani z utrditvijo pravičnega miru na Bližnjem vzhodu. Obe strani, pravi sporočilo, podpirata palestinsko osvobodilno gibanje in obsojata politiko diskriminacije in preganjanja, ki jo izvaja Izrael do prebivalcev zasedene Palestine. PSI. Na genovskem kongresu je bila namreč struja sestavni del kartela levica in torej notranje opozicije, sedaj pa se je oddaljila od Mancinijeve in Lombardijeve struje, ki nista hoteli stopiti v vlado. Po Bertoldijevem mnenju pomeni razširitev strankine večine korak naprej za notranje stanje v PSI. Nova večina pa nikakor ni zaprta, pač pa si prizadeva, da bi vključevala čim širši del stranke. Na seji so tudi obravnavali osnutek političnega dokumenta, ki pozitivno ocenjuje akcijo strankinega tajnika De Martina ter se zavzema za prilogoditev notranjega stanja v PSI z novim položajem. Predstavniki struje pa glede tega dokumenta niso bili enotnih mnenj. To pa ni edina sprememba, ki je nastala znotraj PSI po genovskem kongresu: člani bivšega MPL (politično gibanje delavcev) so namreč sklenili vstopiti v Lom-bardijevo strujo, član vodstva PSI in bivši voditelj MPL Labor je utemeljil ta sklep, češ da linija socialistične levice najbolj ustreza stališčem in izbiram bivših pripadnikov MPL. Lombardijeva struja bo imela odslej, po vstopu MPL. 19 mest v CK PSI (namesto dosedanjih 15) in štiri mesta v vodstvu stranke (namesto treh). V socialističnem taboru beležimo tudi intervju namestnika tajnika PSI Mosca rimskemu dnevniku «Paese sera* in uvodnik člana vodstva PSI Vittorelli ja v genovskem dnevniku «Lavoro nuovo». Mosca poudarja, da za sedaj še ni mogoče ocenjevati, ali bo nova vlada najbolj ustrezna, da rešuje probleme sedanjega trenutka, vsekakor pa povratek socialistov v vlado že sam po sebi ustvarja demokratično bolj odprto situacijo v .odnosih med političnimi silami in v družbeni stvarnosti. Mosca je tudi podčrtal, da na pogajanjih za sestavo nove vlade ni bilo nikakršnega dogovora o policijskem priporu. PSI zahteva korektno tolmačenje ustavnih določil ter se v tem sklopu zavzema tudi za organsko preosnovo sistema preventive. Končno je Mosca (kot že včeraj Berlinguer) zanikal, da bi KPI kakorkoli pritiskala na socialiste, da bi vstopili v vlado. Vittorelli pa posveča svoj članek odnosom med večino in opozicijo. Glede skrajno desničarske opozicije Vittorelli ugotavlja, da so vlade v preteklosti kazale do nje določeno dobrohotnost ter celo sprejemale njene glasove, kar je leta 1960 privedlo do krize s Tambronijem, sedaj pa do krize Andreottijeve vlade. «Po drugi strani obstaja problem levičarske opozicije — nadaljuje član vodstva PSI — in vlada se pripravlja, da prizna njeno vlogo in njene meje. Komunistična partija pa se pripravlja, da definira naravo svoje opozicije nove vrste*. Vittorelli se nato sklicuje na komentar tajnika KPI Berlin-guerja reviji «Rinascita», v katerem vidi »številne pozitivne elemente*, kot na primer spoznanje, da je prišlo do spremembe v primerjavi z desnim centrom in da obstajajo pogoji za dejansko spre- «Na ta način se odpira možnost — pravi Vittorelli — koristne omikane konfrontacije, na terenu vlade in opozicije, med raznimi silami, ki delujejo v okviru delavskega gibanja*. KPI bo opravljala koristno funkcijo, ko bo prispevala k čim hitrejšemu uresničenju vladnih obvez, ko bo izražala svoje pomisleke in pomagala izboljšati vladne ukrepe. Socialistični predstavnik ugotavlja tudi, da praktično vse stranke ustavnega loka soglašajo z diagnozo položaja, prav tako tudi sindikati. Iz te skupne diagnoze pa mora izhajati skupna obveza, ki bi iahko zajela 90 odstotkov italijanskih političnih sil, ne glede na to, če so v vladi ali v opoziciji. Prav zato pa se morajo vse te sile čutiti soodgovorne za trdnost demokratičnih ustanov in za razvoj italijanske družbe. Adrian Hastings, duhovnik, ki je v londonskem »Timesu« objavil članek o pokolu v Mozambiku je Imel v sredo intervju po britanski neodvisni televiziji, v katerem je ponovil, da je vest o pokolu dobil od dveh španskih duhovnikov, ki sta trenutno v portugalskih zaporih. Njegovo pričevanje je potrdilo več duhovnikov, ki so prišli iz Mozambika. Hastingsa obtožujejo portugalske oblasti, da je naklonjen mozainbiškemu gibanju Frelimo, medtem ko so njegovi sobratje to odločno zanikali in izjavili, da ni imel z možu minski mi partizani nobene zveze. Včeraj je odpotoval v Madrid, kjer se bo srečal z nekaterimi španskimi duhovniki, ki so te dni dopotovali iz Mozambika PO DVODNEVNIH POGOVORIH Z JUGOSLOVANSKIMI VODITELJI El Za jat zaključil obisk v Jugoslaviji Egiptovski zunanji minister poudaril ugoden razvoj jugoslovansko-egiptovskih odnosov • Minic povabljen v Egipt (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 12. — Egiptovski zunanji minister dr. Mohamed Hasan El Zajat je končal danes svoj dvodnevni uradni obisk, med katerim je izmenjal misli o dvostranskih odnosih in aktualnih mednarodnih vprašanjih z zveznim tajnikom za zunanje zadeve Milošem Miničem, s podpredsednikom SFRJ Ratom Dugonjičem in predsednikom zveznega izvršnega sveta Dže-malom Bijedičem, ki sta ga danes popoldne ločeno sprejela. Med sprejemom pri Ratu Dugonjiču, mu je El Zajat izročil poslanico predsednika Egipta El Sadata za predsednika Tita. Egiptovski zunanji minister je pred odhodom na tiskovni konferenci ocenil razgovore kot zelo uspešne in koristne in kot korak k nadaljnjemu razvoju prijateljstva in sodelovanja med obema prijateljskima državama. El Zajat je v zvezi s položajem na Bližnjem vzhodu dejal, da je Egipt pripravljen plačati najvišjo ceno za mir, toda da je tudi pripravljen brez omahovanja iti v borbo za mir. Egiptovski minister je zaprosil jugoslovan- ..................................................,i|niiiiiiiiiniiiimntiiiitiimiiiniiiiiiiiiiiiiiinnt,iii|,,,»,|||,,ll,l,,llll,,,ll,ll,,,,III,',,,,,,,,l",M...'Il,ll,,l,,,l,ll">* VAL OGORČENJA ZARADI^ POKOLA V MOZAMBIKU SE ŠIRI Generalni tajnik OZN Waidheim zahteval pojasnila od Portugalske Glasnik britanske konservativne vlade izjavil, da je pokol «portugal-ska notranja zadeva» - Protesti proti prisotnosti Portugalske v NATO LONDON, 12. — Predsednik odbora OZN za dekolonizacijo Šalim Ahmed Šalim (Tanzanija) je včeraj objavil izjavo, v kateri pravi, da zverinstva, o katerih piše duhovnik Adrian Hastings v »Timesu*, potrjujejo ugotovitve raznih organizmov OZN in dokazujejo da se lizbonski fašistični režim ne meni za pozive mednarodne skupnosti. Predsednik odbora pravi nadalje, da demanti portugalske vlade samo potrjujejo pokole in da imajo odgovornost za te pokole tudi vlade držav članic NATO, ki so tudi stalne članice varnostnega sveta OZN in ki pošiljajo Portugalski o-rožje in vojno opremo. Predsednik Šalim izraža upanje, da bo varnostni svet podprl priporočila odbora za odpravo kolonializma na ozemlju pod portugalsko upravo in da bo dal večjo moralno in materialno pomoč ljudstvom Angole, Gvineje Bissau in Mozambika, ki so žrtve portugalskega genocida. Generalni tajnik organizacije a-friške enotnosti Nzo Ekangaki je danes v Lusaki ostro obsodil portugalsko upravo, ki se ne more boriti s partizani v džungli in se zato maščuje nad ženami in o-troci. Vodja osvobodilnega gibanja Frelimo v severnem predelu Mozambika pravi, da do sedaj ni vedel za pokol v vasi Wiriyamu, da pa ga ne preseneča ker je v teku na tistem področju rodezijska in portugalska protiofenziva, ki traja od prejšnjega decembra. Izjavil je tudi, da je zelo verjetno ime Wiri-yamu zgrešeno in da gre po vsej verjetnosti za Williamo. Dodal je, da so zločini portugalskih vojakov proti civilnemu prebivalstvu v Mozambiku vsakdanja realnost. fi; ■ j-Li ■' Sfej- i wf-i . jr pMPBp#K’'v J , > 'i . ‘j %: VtW" Prvi tajnik madžarske socialistične delavske partije Janoš Kadar, ki se mudi na obisku v Jugoslaviji, kjer je imel v prejšnjih dneh politične pogovore s predsednikom Titom, si je včeraj kot turist ogledal Portorož. Na sliki: Janoš Kadar (na sredi) se sprehaja po portoroških ulicah v spremstvu žene in Staneta Dolanca ............................................nuni......um................................... Nova Rumorjeva levosredinska vlada je imela včeraj prvo sejo, na kateri je imenovala 58 novih podtajnikov. Od teh ja 32 demokristjanov, 15 socialistov, 9 socialdemokratov in 2 republikanca. Vlada se bo spet sestala v ponedeljek zjutraj, da bi odobrila programski govor, ki ga bo predsednik Rumor imel popoldne v parlamentu. Generalni tajnik Organizacije združenih narodov Kurt VValdheim je pozval na odgovornost portugalskega odpravnika poslov pri r~: .czzi'th . Združenih narodih in mu izrazil zaskrbljenost svetovne organizacije ob vesteh o pokolih v portugalskih kolonialnih posestih. Zaprosil ga je naj se o vesteh o pokolih pogovori s podtajnikom odbora OZN za dekolonizacijo Tangom. Britanska opozicija je medtem prisilila vlado, da pristane na javno razpravo o pokolih v Mozambiku v spodnji zbornici. Razprava bo v torek, prav tedaj, ko bo portugalski ministrski predsednik Caetano na sprejemu pri kraljici Elizabeti Na slovenskih višjih srednjih šolah v Trstu so se včeraj zaključili zrelostni izpiti, ki jih je polagalo skupno 91 maturantov s Tržaškega in z Goriškega. Izide izpitov na klasičnem liceju bodo objavili danes, na drugih šolah pa verjetno v ponedeljek. Na svoji tiskovni konferenci v Rimu je pater Theo Van Asten, ki je predstojnik »afriških misio-narjev* že od leta 1971, ko so duhovniki te bratovščine zapustili Mozambik, da bi prinesli v svet vest o portugalskem nasilju izjavil, da so odšli iz Mozambika, ker se cerkev ni jasno izrekla proti portugalski kolonialni oblasti. Na dalje je Van Asten izjavil, da je dal vse potrebne informacije msgr. Casaroliju in msgr. Benelliju, da bi obvestili papeža o tragičnem položaju v Mozambiku, kjer je sedem katoliških škofov, od katerih ni niti eden domačin. Eden od mo-zambiških škofov je po odhodu «afriških misionarjev* podal ostavko in od takrat niso še imenovali njegovega namestnika, ker mora imenovanje, po vatikansko - portugalskem sporazumu, odobriti lizbonska vlada. V zaključku svojega posega je Van Asten poudaril potrebo po spremembi konkordata in misionarskega statuta, ker vsebina teh dokumentov predpostavlja s strani Vatikana odobravanje nepravičnega družbenega sistema. Britanska liberalna stranka je včeraj po zgledu laburistične sklenila, da bojkotira vse uradne manifestacije med obiskom portugalskega ministrskega predsednika Gaetana, ki bo prispel v Veliko Britanijo v ponedeljek. Glasnik britanske vlade je medtem izjavil, da je vlada mnenja, da ne obstajajo dokazi, iz katerih bi se lahko sklepalo, če je do pokola prišlo ali ne. Vsekakor pa je , glasnik britanskega zunanjega ministrstva o-značil pokol 400 Afričanov v Mozambiku kot »notranjo zadevo Portugalske*. O pokolu bo v tore« na j zahtevo laburistične stranke razprava v spodnji zbornici. Istega dne bo portugalski premier na večerji s kraljico Elizabeto v Buckinghamski palači. Generalni tajnik OZN Kurt Wald-heim je izrazil portugalskemu odpravniku poslov pri združenih narodih zaskrbljenost ob vesteh o pokolih, ki so jih zagrešili portugalski vojaki v Mozambiku. Wald-heim je prosil portugalskega odpravnika poslov, naj se pogovori o tej zadevi s podtajnikom odbora za dekolonizacijo Kitajcem Tangom. Večina časopisov ugotavlja danes, da prihaja orožje, s katerim so Portugalci poklali Afričane v vasi Wiriyamu iz držav članic NATO. Tako so helikopterji, s katerimi so se pripeljali vojaki zelo verjetno nemški, letala ki so bombardirala vasico so menda italijanski lovski bombniki Fiat, brzostrelke so nizozemske, pištole, s katerimi so pokončali afriške otroke pa po vsej verjetnosti nemške, to prav zaradi njene kolonialistične politike. Dokument so kratko-malo arhivirali in ni imel nobene posledice. Tudi rodezijska vlada je v kratkem sporočilu demantirala, da bi se njeni vojaki, udeležili pokolov v Mozambiku, kot pričajo rnisio-narji, ki so se vrnili iz Afrike. Južnoafriška tiskovna agencija pa pravi, da je področje, kjer naj bi prišlo do pokola, že skoraj leto dni pod nadzorstvom Frelima in skuša nato zvrniti vso krivdo na mozembiške partizane. RIM, 12. — V italijansko glavno mesto je prispel pakistanski predsednik Ali Buto. Na letališču ga je sprejel italijanski ministrski predsednik Rumor. Buto se bo ustavil v Rimu približno štiri dni. Sestal se bo z vsemi pakistanskimi veleposlaniki v raznih evropskih državah Scheel v ZDA WASHINGTON, 12. — Zahodno-nemški zunanji minister Walter Scheel je imel danes daljši pogovor s predsednikom Nixonom, ki se ga je udeležil tudi Henry Kis-singer. Še prej se je Scheel srečal z zunanjim ministrom Roger-som in z visokimi funkcionarji njegovega ministrstva. Scheelov obisk v Washingtonu povezujejo s posvetovanjem med ameriško vlado in evropskimi za vezniki pred konferenco o skrčenju oboroženih sil v Evropi, ki se bo začela 30. oktobra na Dunaja Stiki med ameriškimi in nemškimi oblastmi so še zlasti pomembni, ker je velika večina ameriških sil v Evropi na ozemlju Zahodne Nemčije. Šnuderl sprejel veleposlanika Macotto BEOGRAD, 12. — Član zveznega izvršnega sveta Boris Šnuderl je sprejel danes italijanskega veleposlanika Walterja Macotta in gospodarskega svetnka veleposlaništva Giuseppa Battistinija, s katerima se je razgovarjal o vprašanjih gospodarskega sodelovanja med Jugoslavijo in Italijo, o vprašanju tranzita južnega sadja preko jugoslovanskih pristanišč za področje Evropske gospodarske skupnosti, in to v zvezi z nedavno podpisanim sporazumom med Jugoslavijo in Evropsko gospodarsko skupnostjo. B. B. ske novinarje, da prinesejo narodom Jugoslavije zahvalo za razumevanje podporo pravični stvari Egipta, Na vprašanje, kaj misli o posredovanju glavnega tajnika svetovne organizacije Waldheima na Bližnjem vzhodu, je Zajat dejal, da mu ni znano, da VValdheim nudi svojo uslugo. Egipt pozdravlja napore generalnega tajnika svetovne organizacije in spoštuje vse resolucije svetovne organizacije. Po besedah El Zajata, svet mora jasno reči ZDA in Izraelu, da pravica do nasilja ne sme obstajati in to ne zaradi Egipta in Arabcev temveč zaradi vsega sveta. V skupnem sporočilu o razgovorih in obisku egiptovskega zunanjega ministra, se ugotavlja obojestransko zadovoljstvo zaradi popuščanja napetosti v nekaterih delih sveta, istočasno pa tudi zaskrbljenost zaradi se nadaljnjih pojavov pritiska in odločnost, da skupno z drugimi neuvrščenimi miroljubnimi državami na svetu, nadaljujeta z nasprotovanjem politiki sile in aktivnim prispevkom stvari miru in krepitvi varnosti in neodvisnosti na osnovah enakopravne udeležbe vseh držav. V sporočilu se poudarja potreba o odločni borbi proti neokolonializmu in ostanku kolonializma. El Zajat je obvestil Minica o rezultatih dosedanje akcije Egipta za rešitev krize na Bližnjem vzhodu in pri tem poudaril, da je kljub dejstvu, da dosedanji miroljubni napori Egipta niso pripeljali do pozitivnih rezultatov, glavna zaskrbljenost E-gipta je polno izvajanje resolucije varnostnega sveta in svetovne organizacije. Minic je s svoje strani seznanil El Zajata s prizadevanjem Jugoslavije v zvezi s krizo na Bližnjem vzhodu in dejal, da bo Jugoslavija še nadalje podpirala pobude in akcije Egipta v smeri pravične rešitve krize. Ministra sta sedanji položaj na Bližnjem vzhodu ocenila kot težkega in nevarnega in ugotovila, da se kriza pospešuje s tendenco možnega povzročanja ^posledic za svetovni mir. Ministra sta pozitivno ocenila dosedanjo razpravo o varnostnem svetu. V skupnem sporočilu se nadalje obojestransko poudarja pomen bodoče konference neuvrščenih na vrhu in prepričanje, da bo konferenca prispevala k povečanju akcijske sposobnosti in vloge ter vpliva neuvrščenih držav na svetu. V preučevanju dvostranskih odnosov sta se ministra sporazumela, da je kljub dobremu razvoju dvostranskega sodelovanja, potrebno sprejeti ukrepe, da bi se ti odnosi še bolj razširili in okrepili. Miloš Minic je z zadovoljstvom sprejel vabilo El Zajata, da obišče Egipt. B. B. HONGKONG, 12. - Seveimovietnamska tiskovna agencija poroča, da je Sovjetska zveza izročila ha-nojskim oblastem prvo letalo tipa »antanov 11-18», sledila bodo še druga. Letala naj bi sodila v okvir pomoči Sovjetske zveze Severnemu Vietnamu za njegovo obnovitev. Sirsko-izraelski incident TEL AVIV, 12. - Po vesteh iz Tel Aviva naj bi trije sirski tanki prodlrli v demilitarizirano področje med sirskimi in izraelskimi položaji. Kaže, da so začeli streljati in da je streljanje trajalo približno dvajset minut, naka- so se tanki umaknili. Na izraelski strani ni bilo žrtev, in prav tako kaže na sirski. Do spopada je prišlo na Golanskem višavju, ozemlju, ki ga je Izrael zasedel po vojni leta 1967. (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 12. — Svet narodov zvezne skupščine je danes razpravljal in sprejel več zakonskih osnutkov, katerih smoter je povečanje produktivne moči gospodarstva. Pred razpravo je zvezni tajnik za finance Janko Smole obvestil poslance o najnovejših ukrepih zveznega izvršnega sveta, kj so neposredno v zvezi s predloženimi zakoni, to je o monetarnem položaju na svetu in njegovem vplivu na jugoslovansko gospodarstvo. Zvezni izvršni svet je namreč v zvezi z opustitvijo trdnih tečajev valut in prehodom na nihajoče tečaje valut mnogih držav sklenil, da tudi Jugoslavija uvede sistem nihajočih tečajev. Zvezni izvršni svet je pooblastil Narodno banko, da z u-streznimi intervencijami na deviznem trgu vzpostavi realne odnose, ki so se že formirali v inozemstvu in da sprejme ukrepe za vzdrževanje trdnosti takih odnosov. Istočasno je zvezni izvršni svet določil interventne tečaje, ki so izhodiščna točka za vzpostavitev realnih odnosov med tečaji raznih tujih valut na domačem deviznem Pred kratkim je v okviru NATO trgu. Tako je določen interventni Belgija protestirala proti prisotno teče'' 16 dinarjev /a doiar, za nem-sti portugalske v atlantski zvezi i,n. ško marko 595 dinarjev za 100 ■■■■■■.n.................................................................................... wT _ y • ; Po tajnih pogajanjih z vladnimi Vrsta ukrepov za povečanje produktivnosti v gospodarstvu delavci so se po 15 dneh splošne Novi tečai lire1 2 42 din za 100 lir Stavke, ki je spravila v zagato Bor- novi tečaj lire. uin ta m daberryjev »golpistični* režim, vrnili na delo. Tako je sinoči na tajni seji sklenil sindikat CNT, katerega je urugvajski predsednik razpustil takoj po državnem udaru. CNT je sinoči objavila dokument, v katerem je o-brazložil svojo odločitev. V začetku resolucije poudarja, da je osnovni princip vsakega dolgoročnega boja ošibiti sovražnika in okrepit: svoj položaj. V tem okviru predstavlja prekinitev stavke novo strategijo, ki ni predaja pač pa nadaljevanje boja z drugim orožjem in z drugim ciljem. Sindikalisti so se odločili za prekinitev stavke včeraj ponoči na tajni seji. Od 45 prisotnih voditeljev naj bi se jih 42 izreklo za prekinitev in le ?• naj bi nasprotovali temu ukrepu. Po vesteh iz dobro obveščenih krogov kaže, da je bil Bordaberryjev režim prisiljen na pogajanja z razpuščenim sindikatom. CNT pa trdi, da je zavrnila predlog vlade, ki je penudila osvoboditev aretiranih sindikalistov, če bi se delavci obvezali, da za šest mesecev ne bodo stavkaA. Včeraj je Bordaberry tudi osvobodil predsednika levičarske koalicije »Frente amplio* generala Seregnija, ki jc bil zaprt v ponedeljek nekaj ur po krvavih incidentih med delavci in policijo. mark, novi tečaj italijanske lire je 2,42 za 100 lir. Smole je nadalje obvestil poslance, da je zvezni izvršni svet naložil zveznim organom, da v skladu z novim položajem na monetarnem trgu, pripravijo ustrezni obrambni mehanizem, da bi se zagotovila trdnost na domačem trgu. Istočasno je zveznim organom naloženo, da proučijo položaj tistih podjetij, ki so pod prejšnjimi pogoji sklenila dolgoročne izvozne posle in investicijska dela v inozemstvu. Smoter drugih ukrepov, ki jih je zvezni izvršni svet predlagal, je aktiviranje kreditne politike. Narodni banki je naloženo, da do konca meseca predloži konkretne ukrepe za spodbujanje izvoza, medtem ko bodo zvezni organi do konca meseca predložili ukrepe, ki bodo olajšali preusmeritev nakupa produkcijskega materiala, opreme in blaga široke uporabe na tistih področjih, kjer je njihov nakup cenejši. Kot poseben kompleks problemov v trgovinski izmenjavi z inozemstvom, je Smole omenil odnose s socialističnimi državami. Zveznim organom je namreč naloženo, naj pripravijo analizo gospodarskih odnosov s socialističnimi državami .B. B. S SINOČNJE SEJE TRŽAŠKEGA OBČINSKEM SVETA Ponovno je bila odložena gradnja novega športnega igrišča v Trebčah Nadaljuje se razprava o občinskem proračunu ■ Poseg svetovalke KPI Zorzini o potrebah slovenske šole Tudi sinočnja seja tržaškega občinskega sveta je bila prvenstveno posvečena razpravi o občinskem proračun, in se bo nadaljevala še danes in prihodnji teden v torek, v četrtek pa bodo glasovalne izjave in glasovanje. Istočasno bodo v četrtek tudi obrazložili načrt hitrih cestnih povezav, zadnja seja občinskega sveta pa bo v petek, ko bodo razpravljali in sklepali o hitrih cestnih zvezah. Sinoči je prvi posegel v razpravo liberalec Morpurgo, ki je predvsem ugotovil, da tako visok deficit odpira žalostne perspektive za prihodnost občinske uprave. Nato je liberalni predstavnik govoril predvsem o mestnem prometu in o cestnih povezavah. O delovanju občinske uprave za mladino in o športu pa je govoril demokristjan-ski svetovalec Fabiani, ki je zahteval gradnjo novih športnih objektov in se zavzel za čim hitrejšo izgradnjo odkritega bazena poleg že obstoječega pokritega na na-brežju. . Zanimiv je bil poseg komunistične svetovalke Zorzinijeve, ki je razpravljala o šolskih vprašanjih in je obtožila tržaško občino, da se za ta vprašanja zelo malo zanima. Kot primer je navedla občino Bologno, kjer je v proračunu ena četrtina sredstev namenjenih za šolstvo, pri nas pa le ena sedmina. V tej zvezi je svetovalka nato navedla celo vrsto podatkov o pomanjkljivih učilnicah in podatkov o neustreznih šolskih vrtcih. Tudi petletni načrt, ki ga je pripravila občina, najbrž ne bo mnogo rešil, saj je bilo na primer v prejšnjem načrtu predvidenih del za 9 milijard in 582 milijonov lir, izvršenih pa je bilo samo za 3 milijarde 877 milijonov lir. Ničesar ni bilo storjenega za pošolski pouk na osnovi deželnega zakona in stroške^ za knjige morajo plačevati starši. Svetovalka je v tej zvezi navedla, da znašajo stroški za knjige_ za učenca v prvih razredih višjih srednjih šol 25 tisoč lir in z napovedanimi povišaki cen bodo narasli na 40 tisoč lir, kar predstavlja prav gotovo veliko breme in razredno diskriminacijo. Komunistična svetovalka je posvetila posebno poglavje slovenski šoli, glede katere je ugotovila, da se o njej v proračunu sploh ne govori. V resnici pa obstajajo resna vprašanja, saj je slovenska šola prepogosto le slaba kopija italijanske, šolska poslopja zlasti v okolici so neustrezna, stara in slabo vzdrževana, na Proseku pa so italijanski in slovenski otroci prisiljeni posečati šolo dopoldne in popoldne. Prav tako je neustrezno poslopje za srednjo šolo pri Sv. Jakobu. Predvsem pa manjkajo ustrezne šolske strokov- ne strukture in slovenski strokov- | šče, zbrala 4 milijone in opravila jii zavodi. 8.500 prostovoljnih delovnih ur, 700 Svetovalka je nato ugotovila, da | borovcev so posadili okrog igrišča je slovenska šola pogosto preveč samo enostavna kopija italijanske in da ji ni zagotovljena ustrezna avtonomija, ki bi odgovarjala interesom in potrebam slovenskega prebivalstva glede programa in drugih didaktičnih zahtev. Status šolnikov še vedno ni urejen. Svetovalka je zahtevala, da sprejme občinska uprava vrsto pobud, da se uredi položaj slovenske šole in da se ustrezno usposobi. V razpravo o proračunu je nato posegel še svetovalec Rosolini (KD), ki je obravnavah predvsem obračun ACEGAT in razne pobude občine v tej zvezi. Občinski svet je nato ratificiral številne sklepe in med drugim sklep o gradnji gledališča »Teatro stabilen V tej zvezi je župan sporočil, da dežela še vedno proučuje vlogo o popravku regulacijskega načrta, da bi lahko na predvidenem prostoru zgradili stavbo z večjo kuba-turo, da pa to ne onemogoča gradnje. Župan je tudi poudaril, da bo imelo gledališče deželni značaj. Do ostre razprave je prišlo, ko je odbornik Verza prečital sklep, da se 25 milijonov lir, ki so bili namenjeni za gradnjo Športnega igrišča v Trebčah, porabi za druge namene, ker za sedaj tega igrišča ni mogoče zgraditi in bi deželni prispevek izgubili. Proti temu je ostro protestiral komunistični svetovalec Rončel, ki je dejal, da občinski svet, osebno župan in odbornik za šport, že šest let obljubljajo gradnjo tega igrišča, sedaj pa so ugotovili, da regulacijski načrt ne predvideva v Trebčah nobenega področja, ki bi bilo namenjeno za športne objekte, in da deželni odbornik za urbanistiko ni sprejel popravila, ki ga je predložila občinska uprava. Svetovalec je podčrtal, da je mladina v Trebčah sama že po vojni zgradila svoje igrišče, ki ga je tudi sama vzdrževala in redno plačevala občini najemnino in navedel vrsto podatkov o stroških in drugih bremenih, ki jih je prevzela vaška mladina. Glede novega igrišča pa je dejal, da nihče ne zahteva velik stadion, temveč igrišče, kjer bo mogoče igrati v skladu s športnimi predpisi. Danes obstajajo v okolici številna igrišča: v Križu, na Proseku, v Bazovici in Padričah, ki so izključni rezultat lastnih naporov in žrtev prebivalstva, za kar pa občina ni ničesar prispevala, Za igrišče v Križu je—prebivalstvo zbralo .4 milijone 200 tisoč lir in žrtvovalo 3.500 prostovoljnih ur, občina pa je po birokratskih zapletljajih poskrbela edino za najemno pogodbo. V Bazovici je mladina zgradila igri- Občina pa je po končani gradnji poslala pismo, da je treba v desetih dneh podpisati pogodbo, sicer sledi izgon. V Padričah, kjer je 600 prebivalcev, so od 1967. leta zgradili prostor za balinanje, igrišče za košarko, igrišče za nogomet in dve igrišči za tenis s slačilnicami in za to porabili 36 milijonov 700 tisoč lir. Ustvarili so športni center, katerega vrednost sedaj cenijo na 91 milijonov lir. Svetovalec je nato ostro kritiziral počasnost, s katero se pričenja graditi športna palača, ki je odvzela vsa sredstva, ki bi morala biti namenjena za razne športne objekte, ter obžaloval, da je že 20 let na Opčinah zapuščena telovadnica, ki je last države, medtem ko bi lahko zadostila skoro vsem potrebam okoliškega področja Dr. Berzanti pri prefektu Novi predsednik deželnega sveta dr. Alfredo Berzanti je včeraj zjutraj obiskal vladnega komisarja. Malo kasneje je vladni komisar dr. Abbrescia vrnil novemu predsedniku obisk. Pojasnila v zvezi z okuženimi ribami V zvezi s primeri zastrupitve zaradi zaužitve tunine, o katerih se je v teh dneh veliko govorilo v našem mestu, je občinski zdravnik dr. Fabiani včeraj sporočil, da je bilo vseh primerov le devet in je bila zastrupitev le lažjega značaja brez posebnih posledic. Prizadete osebe so ozdravele že v enem ali dveh dneh. Samo v enem primeru se je moral zastrupljenec zateči v splošno bolnišnico in še tega so že naslednjega dne odslovili. Do teh primerov zastrupitve je prišlo potem ko so nekateri ljudje zaužili tunino, s katero so jim postregli v dveh tržaških javnih lokalih, medtem ko se ni doslej nihče pritožil čez ribe, ki jih prodajajo v raznih tržaških ribarnicah. Pokrajinski laboratorij za higieno in profilakso je analiziral vzorce pokvarjenih rib, vendar je izid a-nalize pokazal, da ni vzrok okužbe rib morebitna prisotnost živega srebra v ribah samih. NA FESTIVALU ZNANSTVENOFANTASTIČNEGA FILMA Italijanski «Baba Yaga» in češki «Akce Bororo» Drevi bosta na sporedu dve jugoslovanski slikanici Včeraj zvečer so na festivalu znanstvene fantastike predvajali kar dva celovečerna filma. Predvajali so *Baba yaga», film Cor-rada Farine, ki je že režiral vam-piristično aktualizacijo cHanno cam-biato faccia», v Trstu pa je nastopil z raznimi kratkimi filmi. Film »Baba Yaga», je posnet po stripih uveljavljenega G. Crepaza, kateremu menda film ne ugaja. Pred dnevi so se zaradi filma razvile polemike med režiserjem in producenti, ker da so ti rezali približno 20 minut filma, in sicer njegove manj komercialne prizore, kot se je izrazil režiser včeraj popoldne na tiskovni konferenci. Zato so po želji režiserja film postavili izven tekmovanja. Ne glede na to se nam zdi, da film ne uspe obnoviti vzdušja in ritma izvirnega stripa, kateremu lahko očitamo akademičnost in tsno-bizem*, priznati pa moramo precejšnjo grafično očarljivost. V filmu moti še največ poskus povezati osrednjo psihoanalitično zgodbo med Valentino in Babo Yago z nekim političnim razmišljanjem, ki je povsem zunanje. Osrednja zgodba iiiiiiimiiiiimiiiiiiimiiiiiimiiitimiiiiiifniiiiiiitmiiiiiiimimiiitimiiiimiiiiiimimimmimimimmiiiiiiiiMiiiiiiiiMiiiiiiiiimuiiiiiiiiiiiiiHiiHimiiftiiiiiiiiimii Z ZAKLJUČKOM USTNEGA DELA ZRELOSTNIH IZPITOV Maturantje na slovenskih šolah so se včeraj končno oddahniii Na Trgovskem tehničnem zavodu, kjer je delalo izpite 31 kandidatov, ni bilo stanje letos povsem zadovoljivo Zrelostnih izpitov na slovenskih višjih srednjih šolah v Trstu je za letos konec. Včeraj so se pod «težkim bremenom* svojega znanja zvrstili pred izpraševalno komisijo še zadnji kandidati trgovskega tehničnega zavoda «Žiga Zois*. Pod križnim ognjem vprašanj jim je profesorska komisija izmerila nav-pik in počez zrelost ter si pridržala dokončno sodbo za prihodnje dni. Nekaj dni bo pač še treba počakati z delno pridržanim dihom, medtem pa se že da razmišljati o čimprejšnji in čim donosnejši zaposlitvi v tem ali onem trgovskem podjetju ali pa za nekatere o bodočih študijih na univerzi. Iz srednješolskih klopi se skratka podaja v življenje 31 mladih ljudi in njihova glavna prtljaga sta znanje in duh, ki jim ju je posredovala šola. Matura je nekakšna carinarnica, kjer to prtljago skrbno pregledajo. _ ■—-» Carinarnica na Trgovskem tehničnem zavodu je svojo nalogo o-pravila in če moramo o njenem delu kratko potegniti zaključke, moramo potem ugotoviti, da je od- ..............mm..miniiin»mmimimiiiii s SINOČNJI SEJE OBČINSKEGA SVITA V DOLINI Razpravljali so o gorskih skupnostih in o kulturnem domu v Boljuncu Licitacija za gradnjo kulturnega doma za 113 milijonov lir Gorska skupnost naj bi zajemala tržaški in gorički Kras krila v skupini letošnjih maturantov nekaj pomanjkljivosti, ker ni v čast ne dijakom in ne šoli sami. Mimogrede naj ob tem povemo, da so nekateri letošnji kandidati »odkrili* celo vrsto zanimivih «no-vosti», za katere prej živ krst ni vedel. Kot na primer to, da Slovenija meji s Črno goro, ali pa to, da je Almirante levičar in ne desničar, kot se je doslej mislilo. Poleg tega smo izvedeli, da je luna planet ali da je prva ameriška atomska bomba padla na Kitajsko. Ob tem svetlem «znanju» so zato povsem razumljive nekatere praznine, kot ta, da kandidat ne ve, v kateri pokrajini je Novo mesto ob Krki ali, denimo, kakšen vpliv so imeli Habsburžani na Trst. Mimb vsega tega je še vprašanje pigjpflpih nalog, v katerih je pre-■cej .kandidatov streljalo takorekoč Župančič, Kosovel, Kosmač in Kocbek, zato je morala o vsakem izmed teh nekaj povedati. Mimogrede kakšno dodatno vprašanje za preverjanje njenega splošnega znanja, nato pa spet knjigovodstvo s celo kopico tehničnih izrazov, ki so sicer suhoparni, toda tako pomembni za bodoče življenje trgovskih akademikov. Novo parkirišče Sinoči se je sestal dolinski občinski svet, ki je imel na dnevnem redu celo vrsto točk, med katerimi pa sta bili zlasti dve zelo pomembni: prisoditev licitacije za gradnjo kulturnega doma v Boljuncu in odobritev mnenja dolinske občinske uprave o gorski skupnosti. Z uradno prisoditvijo licitacije se je zaključil težaven »porod* kulturnega doma, ali bolje — sedaj ni več ovir za začetek stvarne gradnje kulturnega hrama v Boljuncu. Natečaj je zmagalo tržaško gradbeno podjetje CESLA, kateremu bo občina plačala za gradnjo doma nekaj nad 113 milijonov lir. Sinoči je občinski svet odobril tudi prošnjo na deželno upravo za podelitev prispevka 25 milijonov lir za občinsko knjižnico v Boljuncu, tako da so perspektive kulturne’ obogatitve dolinske občine precej »rožnate*. . Občinski svet Je tudi sprejel predlog župana Lovrihe za omejitev gorske skupnosti, v katero bo spadal tudi del dolinske občine, m sicer ves tisti del, ki se razprostira na kraški planoti. Občinski »vet je imel samo še en dan časa, da je izrazil svoje mnenje deželni upravi, ki bo začrtala meje posameznih skupnosti. Po soglasnem mnenju dolinskih svetovalcev, naj bi skupnost na našem področju obsegala predel tržaškega in goriškega Krasa od Doline do Doberdoba in Sovodenj. Župan in nekateri svetovalci so tudi naglasili, da morajo spadati v gorsko slcupno6t vse občine kratkega pod-TOČja torej tudi zgoniška in del nabrežinske. Če tega ne bo, se bomo znašli pred gorsko skupnostjo, kateri bo manjkala poglavitna komponenta - homogenost. Od meje goriške pokrajine do repentabr-»ke občine bo namreč vrzel, čeprav je tudi to področje začrtano v mejah, ki jih določa zakon. Svet je tudi odobril vrsto manjših sklepov: imenoval je pregledovalce obračuna, odobril nove davke za reklamne napise in pooblastil občinski odbor glede vseh ukrepov, ki so povezani z zako- nom o predčasni upokojitvi uradnikov in funkcionarjev. Opozicija zahteva sklicanje seje repentabrskega obč. sveta Občinski svetovalec dr. Pavle Colja je včeraj poslal v imenu opozicije repentabrskemu županu Mihi Guštinu brzojavko z zahtevo, da takoj skliče izredno sejo občinskega sveta, ki mora izreči svoje mnenje glede ustanavljanja gorskih skup nos ti. Deželna publikacija o reji in vzgoji otrok V teh dneh so se sestali predstavniki deželnega odbomištva za higieno in zdravstvo, Inštituta za puerikulturo tržaške univerze ter tržaške otroške bolnišnice Burlo Garofolo, da bi se dogovorili o načinu za razdeljevanje knjige »Ljubi in vzgajaj*, ki jo je založila dežela Furlanija - Julijska krajina in ki je namenjena vsem nosečnicam in novim mamicam. S to pobudo namerava dežela izpolniti vrzel na področju reje in vzgoje otrok v prvih detinskih letih. Knjigo, ki je bila založena v 20 tisoč izvodih, bodo razdeljevali brezplačno vsem novim in bodočim mamicam, ki bodo zanjo zaprosile v vseh porodnišnicah naše dežele ali pa na sedežu deželnega odbomištva za higieno in zdravstvo v Ul. Milano 19, Trst (telefon 73-55). Ali je ta zelo koristna knjiga prevedena tudi v slovenščino, za slovenske mamice? Izraelska ladja trčila ob pomol VII. v zgodnjih popoldanskih urah je prišlo v novem pristanišču da neobičajne »prometne* nesreče: izra- elska motorna ladja »Iris* je trčila ob novi sedmi pomol, pri čemer je porušila kos brega. Ladja se je zasidrala ob pomolu včeraj dopoldne, ob 13.45 pa je kapitan zapovedal, naj ladjo premaknejo nekaj metrov bolj proti dnu pomola, da bi laže razkladali tovor. Kaže, da niso pravočasno ustavili motorjev, in tako je ladja trčila z bokom ob pomol. Pri tem pa ni utrpela hudih posledic, samo bočna pločevina se je ukrivila navznoter, ni pa nobene nevarnosti za ladjo. O zadevi vodi preiskavo pristaniško poveljstvo. Aretiran nasilnež, ki je grozil z nožem Prejšnji večer so agenti letečega oddelka aretirali 27-letnega Matijo Blažiča iz Kopra, ki je z nožem grozil 30-letnemu mehaniku Gianniju Bacchii iz Ul. Mazzini 13. Tržačan je stal na vogalu med Garibaldijevim trgom in Drevoredom D'Annunzio, ko se mu je Blažič približal in mu je brez vsakega razumljivega razloga zagrozil z dolgim kuhinjskim nožem. Bacchia je seveda pobegnil, v kratkem pa je opazil policijsko izvidnico in povedal agentom, kaj se mu je pripetilo. Agenti so v kratkem zasledili Blažiča, našli so mu nož in zato so ga aretirali ter prijavili sodni oblasti. Smrt priletnega moža zaradi nerodnega padca Preteklo noč, kmalu po polnoči se je hudo poškodoval 82-letni Pio Graziotti in nekaj ur pozneje je umrl v bolnišnici. Priletni mož je prenočeval v občinskem zavetišču v Ul. G. Gozzi 5 in ponoči je vstal iz postelje, da bi šel v kopalnico. Po poti je nerodno padel in se močno udaril v glavo. Ker je krvavel iz ušes in je bil brez zavesti, so ga sprejeli v nevrokirurškem oddelku glavne bolnišnice s pridržano prognozo, še pred zoro pa je izdihnil. rahlo, mirni) naslova. Večina si je namreč izbrala drugi naslov, ki pravi »Industrijska moč in bogastvo, znanstvena odkritja in njihove tehnične uporabe, raznolikost proizvodnje, obširnost tržišč in vedno hitrejša prevozna sredstva ne koristijo, če niso zasidrana v obvezi in ljubezni do človeštva*. »Šest ur časa ste imeli na razpolago in lahko bi se izognili določenim napakam!* — «Naloga dokazuje, da premalo berete*, takšne in podobne ugotovitve profesorja slovenščine je bilo večkrat slišati med ustnim delom izpitov, ko sta skupaj z dijakom pregledovala nalogo. Ustni izpiti so po drugi strani dokazali precejšnje znanje v znanstvenih predmetih, pri literarnih predmetih pa so nekateri, kot rečeno, dokazali pomanjkanje splošne kulture. In vendar se je pri izbirnem predmetu večina odločila ravno za literarne predmete, kar je za tehnični zavod nekoliko čudno. Kar 19 dijakov si je izbralo slovenščino, po štiri pa so si izbrali italijanščino, knjigovodstvo in blagoznanstvo. Komisija se je ob tem držala načela, da določi s svoje strani znanstveni predmet, če si je kandidat izbral literarnega in obratno. Pobliže smo spremljali le včerajšnji zaključni del ustnih izpitov. Na vrsti je bil plavolasec, ki si je izbral za prvi predmet knjigovodstvo. Moral je odgovarjati o podatkih fakture, o zavarovanju, o komercialnem strošku, bančnem poslovanju v nekaterih podrobnostih, dividendah, menicah in podobnih stvareh, mimogrede pa ni moglo izostati vprašanje o davku na dodatno vrednost, IVA, ki predstavlja novost za italijanski davčni sistem. Zatem je bila na vrsti italijanščina. S profesorjem sta se najprej lotila seciranja Manzonijevih »Zaročencev* ter nato prešla v romantični svet Leopardija. Razgovor se je dotaknil tudi Leopardija človeka in padlo je tudi vprašanje, ali bi Leopardi pesnil take pesmi, če bi bil, recimo, boksarski svetovni prvak težke kategorije in ne takšno rahločutno in zaradi svojih telesnih hib tako zagrenjeno bitje, kot je v resnici bil. Vprašanje je vzbudilo zanimanje tudi ostalih profesorjev komisije, ki so dotlej nekoliko odmaknjeno spremljali razgovor. Po pregledu pismenih nalog je bil kratek premor, da so se profesorji malo pomenili med seboj in zbrali za naslednje kandidatinjo, ki je medtem ob pridušenem živžavu na hodniku še enkrat bežno pobrskala po svojih zgubljenih za piskih. Kmalu so se vrata zbor niče v pritličju odprla in kandidatinja je vstopila, za njo pa gruča sošolk in sošolcev. Sedla je za mizo, ki ima obliko podolgovato črke U, sošolci in sošolke pa so sedli na stole za njenim hrbtom. Snov za razgovor si je kandidatinja sama izbrala. V slovenski literaturi so ji najbolj všeč Kette, Zaradi vprašanja parkirnega prostora, s katerim se srečujejo obiskovalci gledališča Rossetti. se je tržaška občinska uprava odločila, da bo dala za preizkušnjo številnim avtomobilistom na razpolago obširen prostor v Ljudskem parku. Tega novega prostora-se bodo obiskovalci Rossetti ja lahko posluževali z jutrišnjim dnem, ko se bo začel festival operete, in bo na njem dvesto parkirnih mest. Avtomobilisti bodo morali za parkirni prostor plačati 250 lir. Vhod v novo parkirišče bo s strani, kjer stoji kavarna Firenze. pa ima kak zmerno uspel prizor, n. pr. proti koncu, ko nas od daleč spominja na Hitchcockov «Marnie». Zanimiva je uporaba igralk. V vlogi Valentine nastopa debitantka Isabelle de Funes, ki sicer ne daje osebi nikakega značaja, je pa vsaj fizično podobna Crepatovi Valentini Baba Yaga je v stripu stara, grda, sadistično in sapfično poželjiva gospa, zato je izbira igralke Carroll Baker za to vlogo le deloma uspela. Bakerjeva ni več mladenka, ki je nastopala v Fazanovem *Baby Doli» (1956), je pa kljub temu še vedno očarljiva in nam ne more biti antipatična, predvsem ko nastopa (kot Isabelle de Funes) v integralno golih prizorih. Ely Gal-leani je pa precej primerna za vlogo lutke, ki zaživi (v tem smislu je film nekak dodatek k retrospektivi: nekje vidimo celo odlomek iz znanega iGolemav). Nastopata še George Eastman in Angela Covello. Popoldne sta se protagonistki Carroll Baker in Isabelle de Funes srečali na koktajlu z novinarji, zvečer pa sta prisostvovali predava-vanju. Svetovljanska komponenta, ki je tako nastopila na festivalu, je bila doslej morda najbolj pomanjkljiv aspekt tržaške manifestacije. Drugi celovečerni film je Čeha Otokarja Fuke «Akce Bororo* (O-peracija Bororo). Češkoslovaška je do lani nastopala v Trstu z zabavnimi zgodbami, letos pa se je pojavila s še preresnim razmišljanjem o odnosu med civilizacijami. V popoldanski retrospektivi smo videli nemški film iz leta 1926 «Me-tropolism, ki ga je režiral veliki Fritz Lang po knjigi žene Th.ee von Harbou. Zelo lepa je fotografija Karla Freunda. V glavnih vlogah nastopata Brigitte Helm in Gustav Frblich. Metropolis je mesto prihodnosti, v katerem gospodarji zatirajo delavce (prikazovanje delavčeve alienacije je mojstrsko). Znanstvenik pripravlja robote, ki naj bi nadomeščali človeka v delu; za začetek poskusi robota - žensko kot provokatorko za delavski upor, ki prizadene delavce same. Gospodarjev sin, kateri se je zaljubil v Marijo, ki je za delavce nekaka svečenica, privede na koncu očeta in voditelja delavcev do tega, da si podata roko. «Metropolis» je seveda dvoumen film, ki je zelo značilen za leto 1926, vendar ni reakcionarno delo, kot bi se lahko zdelo. Njegova kompleksnost, ki je ne moremo analizirati v par besedah, mu daje še danes veliko vrednost, Drevi bo na vrsti zadnje poglavje iz serije ameriških filmov o planetu opic, J. Leea Thompsona *Bat-tle for the Planet ob the Apes», pred katerim bodo predvajali dve jugoslovanski slikanici (ena je v koprodukciji z Italijo) in eno poljsko. S. G. iimiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiHiimiiiimiiiiiiiiiimiiiiuuiiiimiiniiiiiiimimiimmiiiiiiiiimiiimiiiiiiimimii ZA DOSEGO NOVE DELOVNE POGODBE Jutri celodnevna stavka delavcev trgovske stroke Zborovanje stavkajočih delavcev na Trgu Goldoni XI. MEDNARODNI FESTIVAL ZNANSTVENOFANTASTIČNEGA FILMA GRAD SV. JUSTA ob 21.15: «Battaglia per il Planeta dclle schnmie* (dolgometražni film, ZDA, 20th. Century Fox, režija J. Lee Thompson, igra John Huston). Kratkometražni: «11 corridoio« (Poljska), «Astralis» (Jugoslavija) in «Tup Tup» (koprodukcija Italija - Jugoslavija). KINO EXCELSIOR ob 17.30 (Retrospektiva): «Brasile 2000» (dolgometražni film, Brazilija, Izven tekmovanja); «La vlsitatrice« (ZDA) in «La pletra rossa* (ZRN). Kino MIRAMARSKI PARK »Luči In zvoki* ob 21.30 »der Kausertraum von Mi-ramare* v nemščini; ob 22.45 «Mas-similiano e Carlotta* v italijanščini. Nazionale 16.00 «11 killer dagli occhi a mandorla*. Barvni pustolovski film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Excelsior Zaprto zaradi počitnic do 14. julija. Grattacielo 16.30 «L’isola delle sala-mandre*. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Fenice 16.00 «Un tranquillo vveekend di paura*. Barvni film. Igra Burt Reynolds. Prepovedano mladini pod 18. letom. Eden 16.30 »Io monaca per 3 carogne e 7 peccatrici*. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Ritz 16.30 »Un omicidio perfetto a termine di legge*. Barvni film. Igrajo: Philippe Leroy, Helga Anderson. Prepovedano mladini pod 14. letom. Aurora 16.30 »Fritz il gatto*. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Capitol 16.30 «H caso Thomas Crown». Prepovedano mladini pod 14. letom. Jutri: »Borsalino*. Cristallo 16.30 »Tarzan e le pantere nere*. Filodrammatico 16.30 »Primo tango a Roma*. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Moderno 16.30 »Sei iellato amico, hai incontrato Sacramento*. Barvni we-stem film. Ty Hardin. Vittonn Venelo Zaprto zaradi počitnic do 14. julija. Ahbazia 16.30 »Uno spaccone chiamato Hark*. George Peppard. Western film v barvah. Astra Zaprto zaradi počitnic do 19. julija. Ideale 16.30 »Due samural per _ento geishe*. Franco Franchi, Ciccio In-grassia. Barvni film. Impero 16.00 »Vogliamo i colonelli*. Ugo lognazzi. Barvni film. MLADINA IN PD »SLAVEC* RICMANJE — LOG priredita 22. in 23. t.m. ŠAGRO S KULTURNIM SPOREDOM Zvečer ples z ansamblom THE LORDS Delovali bodo dobro založeni kioski Vljudno vabljeni! Šolske vesti Jutri v soboto, bodo 24 ur stavkali po vsej deželi delavci trgovske stroke. Deželno 24-umo stavko je sklicalo tajništvo federacije CGIL, CISL in UIL skupno s sindikalnimi predstavniki tržaške, videmske, goriške in pordenonske pokrajine. Jutrišnja stavka spada v okvir programa sindikalnih bojev, ki jih delavci trgovske stroke bojujejo v vsedržavnem merilu za doseko nove delovne pogodbe. Deželno tajništvo je v ta namen izdelalo poročilo, v katerem je rečeno, da niso dosedanja pogajanja za obnovitev delovne pogodbe, ki je zapadla že meseca junija, pokazala še nobenega napredka, ki bi vzbujal upanje na skorajšnjo dosego sporazuma. Z jutrišnjo stavko nameravajo sindikalne organizacije te stroke opozoriti delodajalske organizacije na svoje nevzdržno stanje. Jutri ob 8.45 bo v ta namen na Goldonijevem trgu tudi shod stavkajočih delavcev in delavk. Zaradi stavke bodo seveda jutri zaprte trgovine, ki zaposlujejo delovno silo. Omamili in zlorabili so dekle iz Kopra 2e spet so v bližini vojaške bolnišnice v Ul. F. Severo našli dekle, ki so jo neznanci zlorabili, še prej pa omamili z vinom, morda pa celo z mamili. Pred nekaj meseci so karabinjerji odkrili prav v Ul. F. Severo dve mladi Tržačanki pod vplivom mamil in zdravniki so ugotovili, da so ju posilili. Včeraj ponoči pa je neki stanovalec v Ul. Vicolo Ospedale militare 2/1 odkril v vhodni veži mlado dekle v nezavesti. Poklical je agente kvesture, ki so dekle prepeljali v bolnišnico. Ugotovili so, da je pošteno pijana, kmalu pozneje pa je prišla k zavesti in povedala, da jo je zlorabilo več mladih fantov. Izkazalo se je tudi, da je dekle, ki je stara 18 let, doma iz Kopra in da je predvčerajšnjim zbežala od doma, prišla v Trst, kjer je srečala skupino fantov, ki so jo opili. Nesreča v pristanišču med razkladanjem tovora V opoldanskih urah se je po škodoval med delom v novem pri stanišču 23-letoi težak Fulvio Fran zolini iz Vicolo delle Rose 26. Dl lal je na krovu jugoslovanske ladje »črna gora*, ko ga je zadel tovor, ki ga je dvigal žerjav iz trupa ladje in ga močno udaril v kolena. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer so mu ugotovili odrgnine na levem kolenu. Sprejeli so ga na ortopedski oddelek, kjer se bo moral zdraviti dober teden. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA obvešča, da bo od 16. julija do 25. avgusta odprta od 8. do 13. ure razen v tednu od 13. do 18. avgusta, ko bo popolnoma zaprta. Včeraj-danes Danes, PETEK, 13. julija DRAGAN Sonce vzide ob 5.28 In zatone ob 20.53 — Dolžina dneva 15.25 — Luna vzide ob 19.36 in zatone ob 3.23 Jutri, SOBOTA, 14. julija SVOBODA Vreme včeraj: najvišja temperatura 27,4 stopinje, najnižja 21,4, ob 19. uri 25,7 stopinje, zračni pritisk 1009 mb. rahlo pada, veter 8 km na uro vzhodni - severovzhodni, vlaga 52-odstotna, nebo 9/10 pooblačeno, morje mimo temperatura morja 24 stopinj ROJSTVA IN SMRTI Dne 12. julija 1973 se je v Trstu rodilo .11 otrok, umrlo pa je 7 oseb. UMRLI SO: 86-letna Giuseppina Sosič por. Perhavec, 64-letna Lidia Mahorcich por. Coloni, 88-letna Antonia Giurgevich vd. Dugoni, 78-letni Francesco Zejn, 81-letni Pio Graziutti, 74-letni Giovanni Perentin in 74-letni Vittorio Rossoni. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) A. Barbo, Trg Garibaldi 4; Di Gretta, Ul. Bonomea 93; Godina A11TGEA, Ul. Ginnastica 6; S. Luigi, Ul. Fel-luga 46 (Sv. Alojzij). NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) AlIAlabarda, Istrska ulica 7; Al Ga-leno. Ul. S. Cilino 36 (Sv. Ivan); de l.eitenburg. Trg S, Giovanni 5; Miz zan, Trg Venezia 2. Gledališča < FESTIVAL OPERETE V POLITEAMA ROSSETTI Jutri ob 21. uri bo prva predstava Kalmannove operete »Cardaška kneginja*. Protagonista te operete, ki bo odprla letošnji «Festival operete*, bosta sopranistka Edith Martel-li in tenor Alvino Misciano, poleg katerih bodo nastopili tudi Adriana Innocenti, Lino Savorani, Elio Pan-dolfi, Armando Bandini, Tonino Mi-cheluzzi, Graziella Porta, Lucio Rolli, Gianfranco Saletta, Fulvia Gasser, Vito Susca, Eno Mucchiutti, Anna Re-chimuzzi, Sergio Pieri, Renato Leban in Enzo Viaro. Režija Vito Molinari. Nastopil bo »Festivalski balet*, orkester in zbor iz gledališča Verdi. Zbor je uvežbal Gaetano Riccitelli, orkester bo dirigiral Hans Walter Kaempfel. Koreografsko je delo pripravil Gino Landi s sodelovanjem Anne Brillarelli, kostimi pa Sebastiana Soldatija. Scene so po zamisli Giannija Ville pripravili pod vodstvom Maria Rossija v scenskih delavnicah gledališča Verdi. Pri osrednji blagajni v Pasaži Prot-ti 2 (tel. 36-372) nadaljujejo s prodajanjem vstopnic. MIRAMARSKI PARK «LUČI IN ZVOKI» TEDENSKI SPORED Ob ponedeljkih ob 21.30: «Maximilian of Mexico an emperor's tragedy» (v angleščini); ob 22.45: «Massimilia-no e Carlotta« (v italijanščini). Ob torkih zaradi tedenskega počitka ni predstav. Ob sredah ob 21.30: »Der Kaisertraum von Miramare* (v nemščini); ob 22.45 «Massi-miliano e Carlotta* (v italijanščini). Ob četrtkih ob 21.30: »Ma-ximilian of Mexico an empe-ror's tragedy» (v angleščini); ob 22.45: «Massimiliano e Carlotta* (v italijanščini). Ob petkih ob 21.30: «Der Kaisertraum von Miramare* (v nemščini); ob 22.45: «Massi-miliano e Carlotta* (v italijanščini) . Ob sobotah ob 21.30 in ob 22.45 spalni vagoni Moskva Turin ob petkih) 21.03 D Ljubljana • Opčine 21.38 L Opčine Kakšne so najemn ne v hišah, ki jih upravlja goriška ustanova za ljudske hiše? Vprašanje je prišlo na dan, ko je upravni svet IACP pred nekaj meseci povišal vse najemnine izpred leta 1960. S povišanimi dohodki je nameraval IACP pričeti z vzdrževanjem stavb, za katere so skrbeli malo ali nič, ker bilo denarja na razpolago. Stanovalci, ki so bili do tedaj neorganizirani, so se združili in na več sestankih v Gorici in v drugih krajih zavzeli kritično stališče do poviškov najemnin. Nato so imeli razgovore z vodstvom IACP in tam tudi sestavili okvirni sporazum. Na zadnji seji občinskega sveta v Gorici so tudi razpravljali o teh poviških: vprašanja so namreč poslali tako socialdemokratski kot demokrščanski svetovalci. Vodstvo IACP je poslalo tisku poročilo, v katerem obvešča za katere poviške gre. Na Goriškem zanima povišanje 754 stanovalcev. U-pravljanje teh stanovanj je bilo pasivno že leta 1961 in tedanji upravni svet je zahteval od ministrstva za javna dela povišanje tedanjih najemnin za 271 odstotkov. Tako povišanje pa se je v Rimu zdelo previsoko, zaradi tega ga niso odobrili. Najemnine so ostale zaradi tega nespremenjene. V poročilu IACP so objavljene najemnine in tudi sedanji poviški. Za trosobno stanovanje s kuhinjo pritiklinami v štiristanovanjski hiši so stanovalci plačevali doslej 1.275 lir najemnine, po povišku pa bi znašala najemnina 5.350 lir. To so stanovanja zgrajena tik po vojni, so brez kurjave, kopalnice in vseh ostalih modernih naprav. Za štirisobno stanovanje v stavbah s šestimi stanovanji gre povišek od 9-540 lir na 11.800 lir. Za trosobno stanovanje v 12-stanovanjski hiši se bo najemnina povišala od 7.435 na 9.300 lir. V nekaterih drugih podobnih, a starejših stavbah, pa se bo najemnina povišala od 2.685 na 6.300 lir. Povišali bodo tudi najemnino petim stanovalcem, ki bivajo v enostanovanjskih hišah (na razpolago imajo tudi vrt) s petimi sobami. Ti plačujejo 4.095 lir, po novem naj bi bila najemnina 11.350 lir. Za zaključek je še šest primerov v eni stanovanjski hiši. Tu i-majo pet sob, plačujejo sedaj 9.340 lir najemnine, povišali naj bi jo na 14.150 lir. V vseh .omenjenih stanovanjih plačujejo sedaj 647 lir mesečne najemnine za en prostor, po novem pa naj bi ta znašala 1.302 liri. To je še vedno premalo za redno vzdrževanje stanovanja. Vodstvo IACP meni, da bi bile potrebne veliko višje vsote za redno vzdrževanje omenjenih stavb in stanovanj. Sedanjim stroškom je treba dodati še novi davek na stanovanjske stavbe. Omenjene stavbe so namreč bile 25 let oproščene davka, sedaj pa mora IACP plačevati zanje davek, kot katerikoli zasebni lastnik hiše. Zavod ima še druge stroške, kot so občinski davki za kanalizacijo, stroški za zavarovanje itd. Vse to bremeni zavod za 1.300 lir mesečno za vsako stanovanje. Tem je treba dodati še upravne stroške. Nikakega poviška niso napovedali za stanovanja, ki so bila zgrajena po letu 1960. S temi poviški bo IACP letno dobil 70 milijonov lir. S tem denarjem bodo v teku petih let popravili vse stavbe, ki so potrebne popravil in vzdrževanja. Ker bodo v ta namen potrebovali nad pol milijarde lir bodo morali ostali denar dobiti kje drugje. Goriški zavod za ljudske hiše je tudi uvedel v novozgrajenih stanovanjih socialne najemnine. Mesto predvidenih 31.300 lir so uvedli znižane najemnine, srednja najemnina v teh stavbah je 18.400 lir mesečno. Zavod za ljudske hiše je za to svojo politiko socialnih najemnin dobil podporo osmih občinskih svetov in tudi sindikalnih organizacij. Vendar so morali prav zaradi tega povišati stare in nizke najemnine. Akcija odbora stanovalcev IACP se medtem nadaljuje. V prejšnjih dneh so imeli sestanke v Romansu in v Gradišču, v Gorici bo skupšči na stanovalcev v dopolavoru Safog v Stražicah v soboto, 14. julija ob 19.30. Odbor je imel stike z vodstvom za ljudske hiše in hoče izvedeti za mnenje zainteresiranih preden pride do ponovnih stikov. (1) Ne vozi ob praznikih. (2) Ne vozi ob nedeljah. (3) Vozi oh ponedeli-tih. torkih sredah, četrtkih in petkih. 14) Vozi ob ponedeljkih, torkih, sre dah, sobotah in nedeljah. prava njihove namestnike. Gorico je zapustil pokrajinski zdravnik, t.j. načelnik pokrajinskega oddelka ministrstva za zdravstvo. Dr. Montagna je vodil ta urad od leta 1949 in na Goriškem so ga vsi dobro poznali. Odhaja na podobno službeno mesto v Videm. V Gorici bo njegovo funkcijo začasno prevzel »3r. Gregorig, občinski zdravnik v Gorici. Iz Gorice odhaja tudi začasni finančni intendant dr. Gaetano Ran-dazzo. V našem mestu je živel dolgo vrsto let. V ponedeljek odpotuje v Belluno, kjer bo vodil tamkajšnjo finančno intendanco. Danes občinski seji v Doberdobu in Števerjanu Danes popoldne ob 16. uri bo v Doberdobu seja občinskega sveta, ob 21. uri bo seja v števerjanu, ob 20.30 pa bo zasedal občinski svet v Gorici. Na vseh treh sejah bodo razpravljali o zakonu o gorskih skupnostih. Občinski sveti se morajo namreč odločiti, kateri skupnosti hočejo pripadati. Poleg tega pa imajo vseh treh krajih na dnevnem redu še druge točke. Dr. Bruno Gregorig začasno prevzel posle pokrajinskega zdravnika V teh dneh opažamo celo vrsto sprememb in novih imenovanj na vodilnih mestih državne uprave. Vrsta vodilnih funkcionarjev se je namreč predčasno upokojila, zaradi tega imenuje sedaj državna u- Od danes na županstvu objavljeni seznami dodatnih davkov Na goriškem županstvu bodo danes objavili nekatere dodatne sezname davkoplačevalcev. Ti bodo na ogled vsakomur do 20. julija. Objavljeni bodo dodatni seznami za družinski davek za leta 1967, 1968, 1969, 1970, 1971, 1972 in 1973. Za ista leta bodo objavljeni tudi dodatni seznami za takso na pse in za takso za odnašanje smeti. Davkoplačevalci bodo dobili na dom davčne kartele, davke bodo plačali šestih obrokih začenši z 10. avgustom 1973. Prizadeti se lahko pritožijo na prefekturo. Od 13. do 17. julija pa bodo na razpolago občinstvu, vedno v pro-tokolnem uradu županstva, seznami raznih državnih davkov. Tudi za te bo treba plačati prvi obrok petoš-njega 10. avgusta. Na Tržiškem povzročajo letala preveč hrupa Župan iz Turjaka Cosolo je poslal ministrstvu za prevoze in civilno letalstvo ter letalski družbi ATI pismo, v katerem naproša predstavnike ministrstva in družbe, naj se čimprej sestanejo z župani trži-ške okolice, da bi razpravljali o hrupu, ki ga povzročajo letala ponoči. V pismu je rečeno, da imajo prebivalci pravico, da ponoči lahko mirno spijo. Prebivalci teh krajev se namreč večkrat ponoči zbudijo zaradi hrupa, ki ga povzročajo motorji letal, ki pristajajo ali odletijo z ronškega letališča. Komentarji o prepovedi pisanja v slovenskem jeziku V tržiški ladjedelnici je vzbudila precej ostrih komentarjev vest, da so hčerki enega delavca v počitniški koloniji v Lignanu prepovedali pisati domov v slovenskem jeziku. O stvari so razpravljali že v torek na seji tovarniškega sveta, kakor hitro je bila novica objavljena v časopisu. Zastopniki tovarniškega sveta so odšli v Lignano, da bi izvedeli, kako je prišlo do nevšeč-nega primera. SLUŽBENO MESTO JE PREVZEL TE DNI Pogovor goričkih časnikarjev z novim šolskim skrbnikom Dr. Camillo Imbriani je enajst let služboval v Bocnu, zato pozna probleme manjšinskih šol Zagotovil je, da se bo zanimal za slovenske šole Goriški časnikarji v pogovoru z novim šolskim skrbnikom dr. Camillo m Imbriani jem Novi šolski skrbnik dr. Camillo Imbriani, ki je v teh dneh prevzel svojo funkcijo, je včeraj zjutraj povabil časn karje na razgovor. Dr. Imbriani je obljubil, da bo imel s tiskom stalne stike in da bo časnikarje sproti obveščal o vsem, kar se bo dogajalo na šolskem področju. Povedal je, da si je sam izbral Gorico, ker je izvedel, da je to u-rejena pokrajina, da so ljudje pri nas m:rni in da so stvari na šolskem področju normalne. Dr. Imbriani službuje v upravi prosvetnega ministra že celih dvajset iet. Enajst let je bil za funkcionarja v Bocnu, devet let pa je bil v Vid- POGOVOR S TRETJEŠOLCI Odličnjaki nižje srednje šole «Ivan Trinko» bodo nadaljevali študij na slovenskih šolah Davorin Devetak iz Ronk bo sel v klasično gimnazijo - Loredana Marušič iz Doberdoba in Marija Cijan s Peči sta še neodločni - Ana Ferletič iz Dola pa se je že odločila bo šel v fond za Zgraditev spomenika padlim v NOB. Drevi ob 21. uri bo tekmovanje v briškoli, sledil bo plest-jutri bo ples ob 20.30. V nedeljo pa bo ob 20. uri priložnostni govor, sledil bo ples. Marija Cijan, Davorin Devetak in Ana Ferletič Letos je na slovenski nižji šoli »Ivan Trinko* opravilo 75 dijakov malo maturo. Med letom so bili dijaki in dijakinje razdeljeni v štiri razrede. V HI. A in B so bili samo .fantje — skupno jih je bilo 33 — v HI. C in D pa samo dekleta. Velika večina dijakov je izdelala, samo trije so bili zavrnjeni. V glavnem so mali maturantje izdelali s srednjo oceno, nekateri, se pravi osem od njih, pa so odličnjaki. Do teh dijakov' sem se te dni obrnil, da bi od njih izvedel, kakšni so njihovi nameni za nadaljnje šolanje. Hotel sem vedeti, če nameravajo obiskovati višjo šolo, ali pa če bodo šli v službo. Ker’ teh osem dijakov biva v raznih krajih na Goriškem (ena dijakinja v Doberdobu, ena v Dolu, ena na Peči, eden dijak v Ron-kah ter štirje v Ganci) sem se odločil, da bom za mnenje najprej vprašal tiste dijake, ki stanujejo izven mesta. Najprej sem obiskal Davorina Devetaka. Biva v Ronkah z bratom in starši. Dobil sem ga samega doma, ko je ravno prišel iz mesta s kolesom. Ko sem mu razložil vzrok mojega obiska, mi je takoj postregel z odgovorom, in sicer. Povedal mi je, da je njegova želja obiskovati slovensko klasično gimnazijo. Pogovor se je nadaljeval in sem ga vprašal, kam bo šel na počitnice. Rekel mi je, da bo letos ostal doma. Hodil bo na kopanje v bližnji štarancan ali v Sesljan. Povedal mi je še, da so doma naročeni na naš dnevnik in da njegov oče Teodor sodeluje v pevskem zboru »Srečko Koso vel* iz Ronk. Odpeljal sem se nato proti Doberdobu, kjer biva v Tržaški ulici na številki 16 druga odličnjakinja, ki je letos obiskovala III. D: Loredana Marušič. Tudi njo sem dobil samo doma. Na vprašanje, katero šolo bo prihodnje leto obiskovala, mi je rekla, da še ni gotova in da se bo morala odločiti do konca tega meseca. Loredana ne ve še, kam bi se vpisala, ali v slovenski klasični licej, ali na italijanski tehnični zavod «Fermi». Jaz sem takrat to samo zabeležil. Sedaj pa bi Loredani rad svetoval, naj se raje vpiše na slovenski licej, in mislim, da mi ni Kraška pot me je od Doberdoba vodila proti Dolu, kjer sem na št. 33 dobil doma Ano Ferletič. Dobil sem jo v kuhinji, ki jo je ravno pospravljala. Bila je malo v zadregi, ko sem ji razložil vzrok obiska. Z veseljem pa sem opazil, da tudi Ana čita Primorski dnevnik, ki ga je imela na mizi. Najprej je dijakinja skočila v zgornje prestare po sliko, potem pa mi je zagotoidla, da se bo vpisala na klasično gimnazijo v Ulici Croce. Vesel tega odločnega odgovora glede izbire šole sem se napotil še na Peč, kjer stanuje v Ul. Sau-ro 2 Marija Cijan, katere brat, obiskuje slovenski licej v Gorici. Zato sem jo vprašal, ali se bo tudi ona vpisala v to šolo. Odgovorila mi je, da na licej se ne bo vpisala in da je še neod ločena, katero šolo izbrati. Upamo, da se bo čimprej odločila, se veda za slovensko višjo šolo! Rudi Pavšič Našo deželo obiskali kmetijski tehniki iz Zagreba Zadružni hlev v Terzo d’Aqui-leia je včeraj obiskala 40-članska skupina članov Kmetijskega inštituta iz Zagreba. Pogovarjali so se o tukajšnjem razvoju zadružništva. Kasneje so si hrvatski gostje ogledali tudi zadružno mlekarno v bližini Vidma. Včeraj zjutraj sta z ronškega letališča odleteli dve letali sovjetske družbe, ki bosta pristali v Moskvi z dvesto osebami iz naših krajev. Potniki bodo namreč obiskali se jem »Friuli - Venezia Giulia produ-ce», ki ga bodo odprli danes zjutraj. Na tem sejmu sodeluje preko 60 kmečkih in obrtniških podjetij Od danes do nedelje na Vrhu praznik bivših borcev Zveza borcev na Vrhu bo od da nes do nedelje priredila na istem _______ ________ . treba poudariti I prostoru, kjer je bila v prejšnjih važnosti te izbire. Na žalost foto j dneh proslava kmečkih puntov, po-grafije ni imela. I letno praznovanje, čigar zaslužek Avtomobilist oplazil kolesarko na križišču Na križišču med Ul. Crispi in Verdijevim korzom se je včeraj popoldne. pripetila nesreča 37-letni gospodinji Annamariji Padovan, por. Baiocchi iz Ul. Garzarolli 166. Ženska, ki se je vozila s kolesom, je čakala pri semaforju, da bi zavila na desno. Ob njej, na njeni levi strani, pa je bil avtomobil ki je ob prižigu zelene luči zavil tudi na desno in oplazil žensko. V bolnišnici so Annamariji Padovan ugotovili udarce na desni nogi in roki in se bo zaradi tega zdravila 7 dni. mu za namestnika tamkašnjega skrbnika. Doma je iz Avellina, pa si je kljub temu zaželel službovanje v severovzhodn;h pokraj nah države, ker vlada tu še vedno red iz starih časov, tako je novinarjem sam izjavil. Gorico si je izbral tudi zato, ker je tu položaj podoben onemu v Bocnu, je dejal dr. Imbriani. Položaja sicer ne pozna v podrobnostih, vendar je prepričan, da se bodo dale stvari reševati. Na vprašanja našega urednika, ki je dejal, da bi želeli imeti vsi, ki imajo opravka s slovenskim šolstvom, z njim dobre odnose, boljše kot s predn ki, je dr. Imbriani dejal, da bo zastavil vse svoje sile, da bi bili odnosi najboljši in da bi se vprašanja, ki zanimajo slovensko šolo, pravilno reševala. Novi šolski skrbnik je tudi dejal, da bo imel že v naslednjih dneh sestanke z odgovornimi zastopniki krajevnih oblasti, da bi izvedel kakšni so načrti v zvezi ; šolskimi gradnjami. Na vprašanje našega urednika, kaj meni o ljudskih šolah s celodnevnim poukom, je dejal, da je to pozitivni pojav, da si bo prizadeval, da bi ga razširili, seveda, če bo dala deželna uprava na razpolago finančna sredstva, ki so tako za gradnjo novih objektov kot za upravljanje tračih šol nujno potrebna. Novemu šolskemu skrbniku želimo prijetno bivanje in uspešno delovanje med nami. Ker pozna pi-o-bleme nemških šol na Južnem Tirolskem, želimo tudi, da bi pozitivno reševal probleme tukajšnjih slovenskih šol, ne da bi prišlo med slovensko javnostjo in ustanovo, ki jo zastopa, do nepotrebnih nesporazumov. Mladi tatič iz Vidma ukradel ženski torbico, potem pa se je skesal Malo pred polnočjo se je policistom v službi na goriškem kolodvoru javil mladenič in jim povedal, da je nekaj ur prej ukradel torbico starejši ženski. Gre za 19-letnega Sergia Vanchierija iz Vidma, Ul. Chisimaio 40. Ta je okrog 21.30 v Ulici Monache iztrgal iz rok 71-letni Ivanki Lazar, bivajoči v Co-cevia štev. 6. torbico, v kateri je bilo približno osem tisoč lir. Ženska je pričela kričati, Vanchieri pa je zbežal po tamkajšnjih ozkih ulicah. Očividno se je fant skesal svojega dejanja, pa se je sam javil policiji. Agentom je tudi pokazal grm ob Drevoredu Virgilio, v katerega je skril torbico. V njej so bili razni papirji in denar, manjkalo je le tisoč lir, ki jih je porabil za nakup hrane. Policistom je povedal, da je nekaj podobnega napravil pred meseci tako v Trstu kot v Vidmu. Sedaj je zaprt v goriškem zaporu. Šolske vesti Ravnateljstvo gimnazije - liceja in učiteljišča v Gorici, Ulica Croce 3, sporoča, da 24. julija 1973 ob 12. uri zapade rok za vpis v šolsko leto 1973 - 1974. Ravnateljstvo Državnega strokovnega zavoda zd trgovino s slovenskim učnim jezikom v Gorici, Ulica V. Vento 74, sporoča, da 24. julija ob 12. un zapade rok za vpis v šolsko leto 1913/74 Ravnateljstvo nižje srednje šole »I-van Trinko* v Gorici, Ulica Randaccio 10. obvešča, da 24. julija 1973 ob 12. uri zar-ade rok za vpis v šolsko leto 1973 74. Izleti Slovensko planinsko društvo organi. žira jutri, 14. in v nedeljo, 15. julija vzpon na Cernjalo (2344 m) nad Nevejskim sedlom. Prijave in podrobnejša pojasnila na sedežu SPD, Ulica Malta 2, še danes, 13. julija. Izlet bo vštet z eno prisotnostjo »Planinstvo in šport za vsakogar*. Prosvetno društvo »Briški grič* v števerjanu priredi 15. in 16. avgusta avtobusni izlet v Jugoslavijo. Obiskali bodo Reko, Plitvička jezera, Karlo-vac (kjer bodo premočili), Zagreb Kumrovec, Rogaško Slatino in Savinjsko dolino. Za dve kosili, eno večerjo in eno prenočišče je poskrbljeno. Vpisovanje sprejemajo pri odbornikih društva. Zainteresirani naj se javijo čimprej, ker je število prostorov v avtobusu omejeno. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna Tavasani, Korzo Italija 10, tel. 2576. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je dežur na lekarna Rismondo, Ul. E. Toti, tel. 72701. Iz goriskega matičnega urada ROJSTVA: Alida Spangher, Gianlu-ca Morini, Alessio Morini, Flavio Pun-tin, Bruno Valdemarin. SMRTI: gospodinja 58-letna Stanislava Melink, por. Simčič, upokojenec 60-letni Milan Pisk, upokojenec 82-letni Ubaldo Adriani, upokojenec 81-letni Francesco Sorbola, gospodinja 87-letna Lojzka Plesničar vd. Pette-rin, upokojenec 61-letni Ernesto Da-neluzzi, upokojenec 78-letni Luigi Co- Prispevki V spomin pokojnega Angela Vittori daruje družina Mariani 10.000 lir za krvodajalno društvo v Gorici. Kino Gorica VERDI 17.00—22.00 »La mala ordi-na». A. Celi in L. Paluzzi. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. CORSO 17.15—22.00 »Mafiosi di mez-za tacca e una govemante dritta*. L. Regrave in V. Nater. Barvni film. MODERNISSIMO Zaprto. CENTRALE Zaprto. VITTORI A Zaprto. Tržič EXCEI.SIOR 17.30—22.00 »Una vita difficile*. Barvni film. PRINCIPE 18.00-22.00 »Un uomo dal-la pelle dura*. Barvni film. AZZURRO Zaprto. JVova Gorica SOČA »Sedmerica jezdi*, ameriški barvni film ob 18.30 in 20.30. SVOBODA »črni morilec*, italijanski barvni film ob 18.30 in 20.30. DESKLE Prosto. RENČE Prosto. PRVAČINA Prosto. KANAL Prosto. 13. Julija 1973 NEZADRŽNA POT DEMOKRACIJE V SVETU TUDI BAHAMSKI OTOKI SO NEODVISNA DRŽAVA Po petih stoletjih španske in britanske dominacije je tudi za Baham-ske otoke nastopil čas neodvisnosti ■ Nadoblast bele oligarhije Že par dni Bahamsko otočje nima več britanskega guvernerja, v svetu pa obstoji še ena nova, mlada država več. Neodvisnost je na te otoke prišla po petih stoletjih španske in britanske dominacije. Kot da bi se bila usoda na čuden način poigrala s tem arhipelagom, ki ga sestavlja nič manj kot 700 otokov s skupno površino 14.000 kvadratnik kilometrov. Enega. teh otokov, San Salvador, je prvi odkril Krištof Kolumb 1. 1492. In šele danes, po skoraj petsto letih, si je Bahamsko otočje pridobilo neodvisnost, pravico, da samo odloča o svoji usodi. »Bahamas* pomeni po slovensko »plitvine*. Arhipelag je sestavljen od 22 otokov, od katerih jih je 22 naseljenih, 661 koralnih otočkov in 2387 skalnatih grebenov. Otoki se raztezajo, kot nekakšna stražarska vrsta, v dolžini kakih 1200 km od južnih obal Floride do severovzhodne obale Kube. Ta nova državica šteje komaj 200 tisoč prebivalcev, večina teh so potomci črnih sužnjev, ki so jih semkaj pripeljali v 18. stoletju. Ostali so britanskega, kanadskega in ameriškega porekla. Njihov govorni jezik je angleški. Večina jih živi na otoku New Providence, kjer se nahaja tudi glavno mesto Nassau z okrog 80.000 prebivalci. Otoki so v glavnem nizki in ravni. Koralna in peščena tla niso ravno najbolj idealna za gojitev kakršnih si koli rastlin. Zato so bili prebivalci primorani se zateči k morju. Nekaj neuspelih poizkusov, da bi tu razvili poljedelstvo je bilo storjenih v 18. stoletju, ko se je bila dvignila cena bombaža in sladkorja. Iz Afrike so bili pripeljali sužnje, iz Amerike — p~e-den se je tu rod la republika — pa so semkaj pribežali britanski kroni (prej je bila Amerika del britanskega kraljestva) zvesti su-žnjelastniki. Vendar so vsi poizkusi propadli. Danes na Baham-skih otokih goje limone, banane, in nekaj povrtnine. Pretežni del hrane morajo prebivalci, kot prej, uvažati. Izvažajo pa cement, rum in sol. Zgodovina pripoveduje, da so Španci brez milosti uničili domala vse avtohtone prebivalce, Indijance, kaki dve stoletji kasneje pa so se tu naselili puritanski u-bežniki iz Anglije. Njihovi maloštevilni potomci še danes tu žive v zaprtih, arhaičnih skupnostih. V 17. stoletju, točneje 1. 1649, so nadzorstvo nad otočjem prevzeli Britanci. Začelo se je tri stoletja trajajoče obdobje britanske administracije, katere konec so, kot rečeno, prav te dni Bahamci tako radostno pozdravili. Beli otočani so na domačem političnem prizorišču prevladovali vse do 1. 1962. Po nepisani ustavi, neke vrste listini iz 1. 1729, so na volitvah lahko glasovali samo moški. Kot volivci so bile na seznamih tudi družbe. Bela oligarhija je svoje posle vodila mirno brez težkoč, deleč oblast z britanskim guvernerjem. Tudi oddaljeni otoki so volili svoje predstavnike — običajno so to bili kaki odvetniki iz Nassaua — v parlament, a ti so se jih kasneje le poredkoma spomnili, Takšno stanje bi verjetno še danes trajalo, če bi se po drugi svetovni vojni ne bil tako razvil letalski potniški promet. Amerikanci so tu nenadoma odkrili nekakšen »raj za turiste* in Bahamski otoki so v hipu postali nekakšen sinonim luksuznega letovišča njbogatejših, ki so se že bili naveličali Havajev in Floride. Prekrasne peščene plaže. ugodno podnebje, razkošni hoteli, igralnice in številne »črne roke*, pripravljene »streči beli gospodi*, vse to je pripomoglo, da so se Bahamski otoki razvili v enega od centrov svetovnega turizma. Vse niti te velike turistične igre so imeli v rokah predstavniki nekaj belih družin. Te so hotele iz Nassaua napraviti nekakšen »karibski Zuerich*. Izdani so bili posebni zakoni na osnovi katerih so Nassau spremenili v izredno privlačno mesto za mednarodni kapital. Na Bahamskih otokih ne obstoje davki in mnoge znane, a tudi nekatere sumljive .družbe, so Odvisnost Bahamskih otokov od ZDA pa je postala tako velika, da je še danes v rabi šala: »Če veliki sosed kihne, se Bahamski otoki takoj nale žejo pljučnice*. Medtem so se pojavili prvi znaki nasprotovanja beli oligarhiji. Leta 1953 so skupina črnih Bahamcev in dva ali trije beli liberalci ustanovili Progresivno liberalno partijo - PLP, katere voditelj je postal takrat 23-letni briljantni pravnik Lin-den Pindling. S časom je aktivnost PLP pod Pin-dlingovim vodstvom prinesla nekatere rezultate in 1. 1964 so Bahamski otoki dobili neko vrsto avtonomije. In dasiravno Bahamski otoki, kot je nekdo rekel, »niso sodelovali v splošni orkestraciji za neodvisnost*, ki so v šestdesetih letih Jamajka, Trinidad in Tobago, a kasneje tudi Barbados z njo za- pljuskali v Veliko Britanijo, pa so tej glasbi le prisluhnili in 1. 1968 končno izvolili Pindlinga za premiera. Njegova politika je dobila še eno pomemono potrditev na lanskoletnih volitvah. Pindlingova lanskoletna zmaga je bila namreč izvo-jevana pod parolo borbe za neodvisnost. Zdaj bodo Bahamski otoki, razumljivo, zaprosili za sprejem v OZN in v Organizacijo ameriških držav. Arhipelag je tako tudi postal 33. član Commomvealtha. Njihov pomen je še toliko večji, ker se tu nahajata dve velikanski pod-momiški oporišči NATO. Vendar pa stoje pred njimi spričo ekonomske odvisnosti od ZDA in nestalnosti turistične mode še številne in ne ravno lahko rešljive naloge. Čas bo pokazal, kako se jih bodo lotili in reševali. 11-11^' »• Prihodnji torek bo na prvem kanalu ital. TV priredba Mastronardijcvega romana « 11 calzolaio di Vigevano». Na sliki Nanni Svampa in Maria Monti, ki igrata glavni vlogi fliiiiiiiii«iiaiii«iiiiiiiiaiBaaaiiiiirvTvati«iiiiiiafiiiiaiaiiiiii*iiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiaiaiiiiaiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiitiitiiiaiiaiiii«irniiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiaiiiiiaiiiiaiii>>i>*ii>>iiif>ii>BiiutiiiiiifiiiiMMi«iiiiiaiiaiiiiiiaiivaiiatiafitiiaiiiiiaMiiiiiifviiiiii>iii«>iiiii>iiiiiiiiiaaiiaMiaMiiiiiiiaiiiiiiiiiu ŠTIRJE POTAPLJAČI REŠUJEJO IZ PODMORNICE DRAGOCEN TOVOR Zahodnonemško vlado zanima živo srebro ali zanimajo Bonn bolj neki dokumenti? Ob koncu vojne se nemška vlada ni zmenila za eno izmed Hitlerjevih podmornic, sedaj pa so se v Bonnu spomnili, da so na podmornici zelo važni dokumenti Podmornica «U - 859», ki je sedaj predmet spora med štirimi potapljači in bonsko vlado Od druge svetovne vojne nas loči že doba ene generacije. Od maja 1945 do danes je minilo že obilnih 28 let. Toda druga svetovna vojna nam je zapustila toliko svojih sledov, da se moramo z njo ubadati še danes. Včasih se s temi problemi ubadajo posamezniki, včasih ce- lo vlade posameznih držav. Primer, ki ga bomo danes navedli, pa je nekakšna kombinacija obojega, da Se namreč z eno in isto zadevo najprej ubadajo posamezniki, nato pa še vlade. Za kaj gre? Nekega septembrskega dne 1944. leta je nemška podmornica «U-859» lllllllllllimilllllllllMinillllllllltlitlllUllllllUIIIIIIIUIIIIIIIIHIIIIIllllllllltllllllllllllllllllllllllMHIIIIIIIIIIIIIIII Film «Sutjeska» pride na puljski festival? Zagotovo ga bodo vrteli na moskovskem filmskem festivalu, kjer bo na sporedu 20. t. m. -V Moskvo pojde cela vrsta filmskih ljudi SARAJEVO, 12. — Delovna skupnost filma «Sutjeska* se je včeraj prijavila za sodelovanje na letošnjem festivalu jugoslovanskega filma v Pulju. V prijavi za uradno sodelovanje filma «Sutjeska» je izražena tudi želja, naj bi film prikazali zadnji dan festivala da bi se torej s tem filmom letošnji festival tudi zaključil. Hkrati, ko je delovna skupnost filma «Sutjeska» poslala gornji predlog organizatorjem filmskega pohitele to izkoristiti. ......................................................................................... Horoskop OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Važno posvetovanje, na katerem si boste utrdili položaj. Nepričakovan zaplet v sorodniškem krogu. Zavrnite neko vabilo. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Vaš položaj na delovnem mestu se bo utrdil. Nekdo stalno misli na vas. Od časa do časa se tudi s seboj pogovorite. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Opustite trgovanje, ki ni za vas, in se oprimite kakega drugega posla. Koristen nasvet prijatelja. Priporočljiva je trdnost v odločitvah. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Ponavljate iste napake, zaradi katerih ste že drago plačevali Popolna iskrenost je edini način rešitve nekega ljubezenskega spora. Prehlad. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) En sam, tudi majhen spodrsljaj vas lahko stane precej, če bo šlo za denar. Naoredovanje na čustvenem področju. Občutek trdnosti in sreče. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) S svojim treznim nastopom si boste zagotovili sijajno poslovno priložnost. Konec neke mučne napeto *ti. Potrebni ste razvedrila. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Natančno preverite, kakšne so finančne zmogljivosti nekega novega partnerja. Čustva: nič še ni izgubljenega. Simpatično darilo. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Če tvegate, tvegajte pametno: u-poštevajte vse momente, ki so za in proti temu. Ne pozabite na prijatelja, ki je v stiski. Prijetno srečanje. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Za vas je najvažnejše, da se telesno čim bolj okrepite. Ne bodite tako skromni, ker veljate več od drugih, čeprav sami mislite drugače. Obisk. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Za vse, ki se ukvarjajo s kako umetnostjo, bo danes nadvse uspešen dan. Pazite, da si ne zapravile nekega lepega prijateljstva. Glavobol. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Končno boste dosegli to, po čem ste toliko časa hrepeneli. Potrebni ste sprostitve v naravi. Uredili boste svoje odnose s sosedom. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Po izrednem podvigu, ki bo zbtičii splošno pozornost, se boste spet posvetili svojemu rednemu delu. Veselo svidenje z ljubljeno osebo. Prehodna utrujenost. festivala v Pulju, je dobila sporočilo, da bodo «Sutjesko» vrteli tudi na moskovskem filmskem festivalu, ki se je začel 10. t.m. Nadalje so zvedeli, da bodo «Sut-jesko» v Moskvi zastopali njen režiser Stipe Delič, Vlado Segrt, Nikola Popovič in general major Milan Vukovič, v Moskvo pa bodo od igralcev šli Milena Dravič, Ljuba Tadič, Bata Živojinovič, Boris Dvornik, Bert Sotlar in morda tudi sam Richard Burton, ki je, kot vemo, v filmu igral vlogo maršala Tita. Prikazovanje filma ^Sutjeska» v Moskvi ima prav gotovo velik pomen, kajti mednarodni filmski festival v Moskvi sicer nima tradicij, kakršne imata festivala v Cannesu in v Benetkah, vendar njegov pomen iz leta v leto narašča, kajti letos, ko se festival vrši že 14. krat, sodeluje na njem s svojimi filmi nič manj kot 86 dežel, nekatere celo z več filmi. Letos so se oglasile tudi Avstralija, Venezuela, Irak in nekatere druge dežele, ki doslej m festivalu še niso sodelovale. Festival se je začel, kot smo rekli 10. t.m. in ga je začel s pozdravom predsednik sovjetskega odbora za kinematografijo Filip Jermci Na otvoritveni svečanosti so pr Ar ali tudi pozdravno pismo generalnega sekretarja CK KP SZ Leonida Brežnjeva. Od jugoslovanskih filmov bodo poleg že omenjene »Sutjeske* predvajali še tri dokumentarce in sicer. tNa drini čuprija», ki ga je napravil 2ika Ristič, «Grad ptica u gradu ljudi» Zlatka Sudoviča ter film *čas> Jožeta Bevca. Kakor se je zvedelo, vlada v svetu za film veliko zanimanje Kmalu pride film pred domače, jugoslovansko občinstvo, nato pa tudi pred tuje. plula na Daljnem vzhodu in sicer v smeri me3ta Penang na polotoku Malaki. Podmornica je bila že štiri mesece na morju. Priplula je iz Kiela, kjer je bilo veliko oporišče nemških podmornic, čeprav je posadka imela posebno nalogo in ji je bilo zato prepovedano sleherno vojno dejanje, je med potjo vendarle «tako mimogrede* potopila dve zavezniški ladji. Podmornica je namreč peljala vzhodnemu zavezniku Japoncem dragocen tovor, ob vrnitvi pa bi morala pripeljati v Nemčijo neke dragocene stroje, ki so jih Japonci izdelali za Nemčijo m s čimer bi plačali dragocen tovor, ki ga je imela s seboj podmornica. Le uro plovbe so imeli Nemci do Penanga, do Malake. Zato je poveljnik podmornice sklical častrlike na zadnji sestanek. Nihče ni niti mislil, da bi že tako rekoč na cilju mogli zaiti v zasedo. Čakala jih je namreč britanska podmornica. Komandant podmornice je bil namreč obveščen, da se mu bliža nemška podmornica »U-859*. Ker je dobil točne koordinate približevanja nemške podmornice, je pravilno postavil svojo enoto, tako da je na globini 80 metrov nedaleč od Penanga mimo čakal na svoj plen. Ob 13. uri so njegovi slušni aparati zaznali ropot Dieslovih motorjev nemške podmornice. Kako minuto pozneje je že izdal ukaz in proti nemški podmornici je švignil torpedo, ki je nemško podmornico zadel v sredino, prav v poveljniško kabino, kjer so bili zbrani vsi častniki. Ob eksploziji se je podmornica prelomila na dva kosa. Častniki so bili vsi na mestu mrtvi, razen strojnega častnika Hortsa Klata, ki je bil zapustil sejo, ker je moral na stranišče. Klat je ostal živ in živih je ostalo še 10 članov posadke, ki so se vsi rešili, ker so jim tudi »tovariši* z britanske podmornice priskočili na pomoč, pač po mednarodnih pravilih, da sovražnika najprej potolčeš, nato mu pa rešuješ življenje ... To je bilo v malone že davnem 1944. letu V raznih morjih in oceanih leži na večjih in manjših globinah na tisoče ladij in podmornic, ki so si jih nasprotniki družno potapljali v petih letih velikega klanja. Nekatere ladje, ki so bile na plitvinah, so skušali po vojni rešiti ali z njih vsaj nekaj pobrati, kar je bilo najbolj vrednega. Druga razna plo vila pa so ostala zanemarjena, na voljo poaumnejšim ali pohlepnejšim ljudem, ki so računali, da bi se dalo kaj z ladij odnesti. Ko je malajska vlada leta 1948 sporočila, da se bo vsaka ladja, ki loži nekje na njenih morjih smatrala, da je brez lastnika, če se lastnik ne bo oglasil v letu dni. se Nemci za podmornico »U-859* niso niti zmenili. V povojnih letih je bilo morje okoli Singapura, Malezije in posebno okoli Penanga prava »Amerika* za potapljače, za lovce na dragocene predmete, na tuja bogastva. Potapljači so se bahali, kaj vse niso odkrili v potopljenih ladjah. In prav gotovo je bilo na marsikateri ladji marsikaj dragocenega. Podmornica »U-859* pa je mirno ležala 25 let, ker verjetno mhče ni računal, da bi se moglo tudi r.a podmornici najti kaj vrednega. Neka zasebna malajsko - britanska družba je sicer skušala vsaj pregledati podmornico, vendar je prej finančno propadla in načrti so sli po vodi. _ Toda eden od potapljačev to' družbe hi hotel odnehati, kajti razširila se je govorica, da je v podmornici 30 ton živega .srebra. Če bi to £&_!. ni okvir državne varnosti. Sicer pa šili, bi to predstavljalo veliko vred nost, od 7 do 8 milijonov funtov šterlingov, torej cel kup milijard lir. In ta potapljač, ki se je potap-Ijaštva izvežbal v britanski mornarici, se je z dvema Britancema in nekim Avstralcem združil v majhno podjetje in pred časom lotil dela. Kakor pravijo danes, so se najprej pozanimali, čigava je podmornica. Ko so ugotovili, da je izven malajskih teritorialnih voda in da se Nemčija ni za podmornico potegovala. da je torej podmornica danes last nikogar, da je torej last tistega, ki se je loti, so se lotili dela. Nato so zbrali tudi podatke o podmornici, namreč iz mornariških knjig o Hitlerjevi vojaški mornarici. Štirje potapljači so se lotili dela in do decembra 1971 pripravili vse za iskanje dragocenega tovora. Najeli so majhno tovorno ladjo z žerjavom, radarjem in radijsko povezavo. V začetku so imeli precej težav, vendar pa tudi dovolj sreče, kajti naleteli so na podmornico že pri prvem iskanju. V podmornici pa so v nekem prostoru našli celo točen zemljevid in hkrati opis poti podmornice, s čimer je bilo potrjeno vse, kar se je o podmornici šušljalo. Po dolgih pripravah so prišli tudi do tistega dela podmornice, kjer bi po njihovem mnenju moral biti dragocen tovor. 4. februarja pa so tisti, ki so spremljali delo, slišali preko radia vesel glas svojega tovariša, ki je z dna veselo pripovedoval: »Roko sem potisnil globoko v pesek in ugotovil, da je tu nekaj težkega, zelo težkega, hkrati imam občutek, da je to zelo gladko. Zdi se mi, da smo na pravi poti. Dečki, odkrili smo zlati rudnik!*. Koj se je v globino pognal še drugi potapljač; ki je svojemu kolegu prinesel vrečko. Potapljača sta napolnila vrečko z neznano snovjo in priplavala na površje. Koj so videli, da je bila vrečka polna živega srebra. Ob tem odkritju so si napili s penečim se vinom, da bi proslavili svoj uspeh. Naslednjega dne se je delo nadaljevalo in tako so nadaljevali dan za dnem. Ugotovili so, da je živo srebro, ki je bilo v pesku, dejansko priteklo iz razbite jeklenke. Poleg te jeklenke pa je bila cela vrsta celih, torej polnih jeklenk. Bile so to jeklenke, ki so bile pol metra visoke in imele premer 15 cm. Dela so se nadaljevala vse do 15. februarja, ko so potegnili na površje že 12 ton živega srebra. še bi bili nadaljevali, toda začelo jim je primanjkovati opreme m ker so imeli na razpolago že 12 ton ži vega srebra, so odpotovali v Singapur, da bi našli ljudi, ki bi bili pripravljeni jim posoditi nekaj denarja za nakup novih strojev in nove opreme. In prav v trenutku, ko so namreč že izvlekli na vrh 12 ton živega srebra in se pripravljali, da potegnejo na površje še ostalih 18 ton dragocenega tovora, se je ogla sila zahodnonemška vlada, ki zalite va ne le ostanke podmunhe in kar J« v njej, pač pa tudi živo sre bro, ki so ga oni že rešili. Ker se zahodnonemška vlada zaveda, da je podmornica »U-859* v mednarodnih vodah in da se ni Nemčija oglasila k besedi 1948. leta, ko je malajska vlada posredno pozvala tudi njo, se danes poteguje za podmornico trdeč, da so na podmornici neki tajni dokumenti. ki da so tako važni za varnost Nemčije, da jih nemška vlada niti danes. 28 let po končani vojni, ne sme pustiti v tujih rokah. Zahodnonemška vlada je tudi že pripravila svojo odpravo za raziskovanje podmornice. Kako se bo zadeva končala, ni znano. Štirje potapljači se zavedajo svojih pravic, toda znano je, da pogosto vse pravice odpovedo, kadar se oglasijo k besedi državniki, ki svoje zahteve še ovijajo v vseveljav- bomo v kratkem videli, kako se bo zadeva razvijala, kajti štirje potapljači se nameravajo obrniti na haa-ško mednarodno sodišče. IZ UMETNOSTNIH GALERIJ Dela Emila Benčiča v galeriji Tergeste Kulturni stiki s sosednjo Jugoslavijo so se v zadnjih letih pomnožili tudi na Tržaškem. Do gaja se to posebno na območju likovne umetnosti z vrsto zanimivih razstav. Ako so nekatere galerije posrečeno predstavile javnosti že vrsto izbranih umetnikov iz Slovenije, pa nas z enakim uspehom pričenja seznanjati galerija Tergeste s hrvatskimi likovniki. Tokrat je njena razstavna razpoložljivost do skrajnosti zasedena z deli poreškega kiparja Emila Benčiča, ki živi tik ob morju v slikovitih Špadičih. Benčič razstavlja v Trstu prvič in to poleg kipov tudi zanimive perorisbe. Benčič je kipar v pravem pomenu besede, v smislu aktualnosti kiparskega izraza, pri čemer ne mislimo zgolj na mojstrsko, marveč v enaki meri tudi na iskateljsko plat njegovega dela, saj se šele v uravnovešenem združevanju obeh pravilno razodene vrednota vsake sodobne umetnine. S tem pa nočemo trditi, da je Benčič ravno utiralec neke nove poti, menimo pa, da je uspel posrečeno prilagoditi obsegu lastnega občutja Moorovo spoznanje, da more, enako kakor plastično oblikovanje, nasprotstvo tega, predrtina s svojo praznino kiparsko zaživeti v snovi uporabljenega gradiva, ki je pri Benčiču orehov les. Ne ostajajo pa v njegovih kipih predrtine povsem votle, ker v njih rastejo kroglaste antropomorfno naznačene oblike n.pr. usta in podobno, kar prerašča v svojem pomenu videz teh na prvi pogled sicer abstraktnih ustvaritev, ki nam jih razumljiveje približuje šele njih poimovanje kot: ljubimca, objem, metamorfoza poljuba, rojstvo, dvojčka, materinstvo, družina itd. Ako so slavnega Michelangela kipi konvencionalno-anatomsko mogoči, pač kot dosežek ostrega opazovanja ljudi na podlagi neštetih risb, pa vendar Benčičeva dela prav tako ne izhajajo iz čiste domišljije. Zrcalijo okolje, v katerem so nastala. Kajti v njih se spajajo prvine istrske obalne prirode, čudoviščnost od sile valov v tisočletjih izdolbene skale in čeri ter sedanja razvejanost življenja morske flore, umetniško zgoščena z ritmičnostjo stilizacije Benčičeve-ga kiparskega poustvarjanja. Popolnoma drugače, močno nagonsko, pa nastajajo Benčičeve perorisbe pod vtisom glasbenih mojstrovin velikih skladateljev kot šo n.pr. Respinghijevi «Rimski borovci» in «Rimski vodnjaki», Ravelov «Bolero» in druge od Mussorgske-ga dti sodobrtega hrvaškega komponista Sakdfia. Mirtljma zvočnost njihovih akordov se v bujnosti Brnčičeve domišljije spreminja v vidljivo stalnost likovne lepote', stkane z zapleteno drobno igro stotin črtic v pravljično čarobne vzorce, zdaj cvetličnih, zdaj kristalnih in drugod spet morda samo ustvarjalcu umljivih oblik, ki pa so v njih celoti sugestivno privlačne, kot dragocene svilene vezenine plapolajoče v ritmu glasbe. Razgledan in občutljiv obiskovalec galerij bo nedvomno zaslutil, da se mu tu Emil Benčič predstavlja z deli polne dozoritve triinštiridesetletnega umetnika, ki je po dovršitvi zagrebške akademije mnogo potoval po Evropi, posebno po Italiji, Spanji in Franciji, da bi umetniško obogatel in dozorel v iskanju dokončnega lastnega izraza MILKO BAMBIČ iHiiuimiiiiiimmmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiniinmiiiiiiiiMiiiimmiiiiiiiimiiiiiHiMmmiiiiiiiimiiiiiiiiimi Letalski hrup ograža mir Na tisoče britanskih državljanov je prizadetih zaradi čedalje večjega hrupa, ki ga povzročajo letala. Zlasti oni, ki stanujejo blizu letališč. Proti temu »rjovenju* letal so se uspešno postavili po robu prebivalci mesteca Hoslemersa, južno od Londona. Posebna akcijska skupina proti letalskemu hrupu je lani avgusta ta hrup «snemala» 110 ur. v teku katerih je področje preletelo 1200 letal. Poprečno je na eno uro letalski hrup trajal pol ure, in to od 6. do 18. ure, dvajset minut pa od 18. do 6. zjutraj. Ti podatki so skupaj z ostalimi protestnimi akcijami privedb do tega. da so na letališču Heatrovv, ki leži blizu mesteca, prepovedali nočne polete v poletnih mesecih. V zimskih mesecih v tem pogledu ni toliko pritožb od strani ljudi, ker v lem času ni toliko nočnih noletov, vrh tega pa ljudje tudi spijo pri zaprtih oknih. Za ostale britanske aerodrome ta prepoved ne velja. Na angleškem imajo državljani, kar zadeva letai ski hrup. zvezane loke že od leta ko se je začel razvijati letalski promet. Takrat so oblasti stale na stališču, da bi letalska industrija, če bi državljanom bil dovoljen zakonski postopek proti letalskemu hrupu, propadla. Zato ni bilo v tem smislu nič storjenega. Danes so se časi precej spremenili. Državljani se vse bolj zavedajo, da imajo tudi oni nekatere pravice, ne pa samo proizvajalci in lastniki letal, da si nagrabijo čimveč dobička. v «Cepimo na tempirani bombi» LOS ANGELES, 12. - V teh dneh je atomska nevarnost ponovno v o-spredju. Pred leti se je o tem veliko govorilo, ko sta Sovjetska zveza in ZDA delali atomske poskuse v zraku tako rekoč dan za dnem in druga za drugo, tako da je Zemljo ovilo ozračje, ki je bilo cesto dokaj nasičeno z atomskim prahom. Demonstracije so dokazovale revolt množic in zaradi tega so sklenib, da ne bodo več delali atomskih poskusov na površju Zemlje in v zraku, pač pa je bilo «dopustno* le še podzemeljsko preskušanje atomskih bomb in naprav. Le LR Kitajska in Francija sta si, ker sta bib »v zamudi*, privoščili nekaj atomskih poskusov in prav te dni je na dnevnem redu spet francoski poskus, proti kateremu se dvigajo glasovi na vseh koncih sveta, predvsem seveda v Avstraliji in na Novi Zelandiji, torej na dveh zemljepisnih področjih, ki sta s tem najbolj prizadeti. In vendar atomska nevarnost ne grozi Zemlji le v tem smislu. Kakor piše »Los Angeles Times* so prostrana področja ZDA in stotisoči njihovih prebivalcev v nevarnosti zaradi zelo nevarnih radioaktivnih jedrskih odpadkov iz naprav, obratov in skladišč ameriške agencije za a-tomsko energijo, časopis pravi, da prihaja ta nevarnost zaradi tega, ker atomske odpadke »izločajo na za o-kolico nevaren način*. Pisec članka trdi, da je za to zvedel iz razgovorov s funkcionarji in svetovalci Agencije za atomsko energijo ter iz pisma funkcionarjev ■terjagejicije. ki pa nočejo, da bi se njihova imena omenila. Nadalje je avtor članka zvedel za to tudi iz nekega tajnega poročila glavne kontrolne službe ZDA, iz poročila, ki je bilo 1968. leta poslano skupnemu torej zveznemu odboru za atomsko e-nergijo. «Agencija za atomsko energijo — je dobesedno rečeno v tem dokumentu — pa ni pripravljena priznati resnosti problema*. »Prišli smo že v slepo ulico, dejansko "" n-- -- '>tem- ske dobe. Pravzaprav sedimo na tempirani bombi* — je dobesedno rekel eden izmed strokovnih svetovalcev Agencije za atomsko energijo. Gre za funkcionarja, ki seveda noče da bi se njegovo ime omenjalo. V listu se omenja tudi primer kako se iz tankov za uskladiščevanje atomskega goriva, spuščajo v obratih Ameriške agencije zn atomsko energijo v Hanfordu, v državi Wa-shington. v tekoče vode 500 tisoč galon smrtonosne radioaktivne tekočine. Prejeli smo BOREC — štev. 6 - 7 za leto 1973. Izdaja Zavod Borec, Ljubljana, Beethovnova 10. Iz vsebine: Od ustanovitve prvih divizij do kapitulacije Italije; Partizanska obveščevalna služba, Osvobodilni boj v Dolomitih itd. TRST A 7.15, 8.15, 11.15, 13.15, 14.15, 17.15. 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Za mlade poslušalce: 18.30 Simfonične skladbe; 18.50 Klavir ter elektronske orgle; 19.10 Na počitnice; 19.20 Zbor in folklora; 20.00 Šport; 20.35 Delo in gospodarstvo; 20.50 Vokalno instrumentalni koncert; 22.05 Zabavna glasba. TRST 12.10 Plošče; 15.10 I. Svevo: »Una vita* — radijska igra; 15.50 Popevke 1973; 19.30 Deželna kronika. KOPER 7.30, 8.30, 12.30. 14.30, 17.30, 18.30, 19.30, 21.30 Poročila; 7.15 Glasba za dobro jutro: 8.40 Jutranja glasba; 10.00 Orkester; 11.21 Melodije; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Tretja stran; 14.40 Mini juke box; 15.45 Plošče Ricordi; 17.40 Ital. zbori; 18.00 Zapojmo in zaigrajmo: '8.45 Poje Ana štefok; 18.00 Oddaja progresivne glasbe; 20.00 Za prijeten konec tedna; 20.30 Prenos RL; 21.00 Večer v glasbi; 21.40 Top hits; 22.30 Simi. koncert; 23.35 Ritmi. NACIONALNI PROGRAM 7.00. 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Po ročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.15 Vi in jaz; 11.30 Četrti orogram; 13.20 Strnjena komedija; 15.00 Poletni spored za mladino; 17.05 »Sončnica*; 18.55 Filmska gla»- PETEK, 13. JULIJA 1973 ba; 19.25 Mladi interpreti; 20.20 Koncert; 21.45 Kavarniški koncert; 22.20 »Andata e ritorno*. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Poročila; 7.40 Pojeta Bruno Lauzi in Gigliola Cinquetti; 8.40 Kako in zakaj?; 8.54 Melodrama; 9.50 Nadaljevanka «Margo»; 10.35 Nicola di Bari; 12.40 »Alto gradimento*; 13.00 Hit Parade; 13.50 Kako in zakaj?; 15.00 Zgodovinski romani: »Aleksander Veliki*: 15.45 Glasbeno govorni spored; 17.35 Telefonski pogovori; 20.10 «Andata e ritorno* z Mino; 20.50 Plošče; 22.43 Lahka glasba. III. PROGRAM 10.00 Koncert; 11.00 Na sporedu je klavičembalo; 11.40 Sodobna ital. glasba; 12.15 Glasba skozi čas; 14.30 Plošče resne glasbe; 15.15 Violončelist M. Rostropovič; 16.15 Brahmsove koralne skladbe; 17.20 Simf. konceri: 18.45 Klavirske skladbe; 19.15 Koncert; 20.15 Izvenze-meljske civilizacije. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 11.00, 14.00. '6 00, 20.30 Poročila; 7.50 Rekreacija; 9.10 Glasbena matinej; 10.05 Počitniško popotovanje; 10.20 Glasba vam pripoveduje; 10.40 Glasovi v ritmu; 11.20 Po Talijinih poteh; 12.20 Z nami doma in na onti; 13.10 Melodije; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Z domačimi ansambli; 14.30 Pri- mmm poročajo vam...; 15.10 Romunske ljudske pesmi in plesi; 16.30 Napotki za turiste; 16.40 D. Švara: Trio 1972; 17.00 «Vrtiljak»; 18.10 Iz glasbene literature polpretekle dobe; 19.00 Aktualnosti; 19.50 O-gledalo našega časa; 20.00 Lahko noč, otroci!; 20.15 Trio Avgusta Stanka; 21.00 Naj narodi pojo: 21.30 »Top-pops 13»; 22.15 Oddaja o morju in pomorščakih; 23.15 Zvoki iz logov domačih; 00.05 Literarni nokturno; 00.15 Paleta popevk in plesnih ritmov. ITAL. TELEVIZIJA 18.15 Program za mladino; 19.15 Živi evangelij; 19.45 šport in ital. kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Aktualnosti ; 22.00 Glasbeni spored; 23.00 Dnevnik, II. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 G, Giraud C. Lodovici: «11 galantuomo per transazione*; 22.45 Mednarodni turnir v košarki. JUG TELEVIZIJA 19.05 Obzornik; 19.20 Veseli tobogan; 19.55 Doktor na pohodu -film; 20.20 Plavanje; 20.45 Risanka; 21.00 Dnevnik; 21.35 »Vi\*a Maria* film; 23.35 XXI. stoletje 24.00 Dnevnik. KOPRSKA BARVNA TV 21.00 Risanke; 21.15 Poročila; 21.30 «Darilo, ki spravlja v zadrego* - film; 22.20 Narodna glasba. ŠPORT ŠPORT ŠPORT KOLESARSTVO NA DIRKI «T0UR DE FRANCE» Neznosna vročina pomagala favoritom Etapna zmaga Angleža Hohana • Na zgornjem delu lestvice tudi včeraj ni prišlo do sprememb - Van Neste po padcu v bolnišnico ARGELES SUR MER, 12. — Anglež Barry Hoban je osvojil 11. etapo «Toura», Španec Luis Ocana pa še vedno nosi romuno majico. Huda vročina je bila danes glavni protagonist etape. Tekmovalci so morali namreč voziti v vročini, ki se je sukala okrog 50 stopinj. Zato je razumljivo, da se niso preveč naprezali in favoriti so tako z lahkoto nadzorovali potek dirke. Osem km pred ciljem je padla skupina kolesarjev in Van Nesteja so morali z ambulanto prepeljati v bolnišnico. Tik pred ciljem je skušal napasti Godefroot, toda glavnina se ni pustila presenetiti. Zadnji nalet se je tako odvijal ob «sodelovanju» vse glavnine, Anglež Hoban si je pravočasno poiskal dobro «startno» mesto in si je tudi zagotovil etapno zmago. Lestvica današnje etape (čase so merili ob vhodu na stadion in ne končnem cilju): Barry Hoban (V. Brit.), ki je prevozil 238 km dolgo progo od Montpelliera do kraja Argeles sur Mer v 7.45'21” Jacques Esclassan (Fr.) Van Roosbroeck (Bel.) Delepine (Fr.) Godefroot (Bel.) 7.45 10” Vianen (Niz.) 7.45 21 Krekels (Niz.) 7.45'10’ Besnard (Fr.) Teirlinck (Bel.) 7.45 21 ’ Verbeeck (Bel.) Skupna lestvica: Luis Ocana (&P-) 71.34 06’ Fuente (Šp.) 9’ 08” zaostanka Thevenet (Fr.) 10’16” Perin (Fr.) 19'57” Van Springel (Bel.) 23'09” Zoetemelk (Niz.) 23’15” Van Impe (Bel.) 23’40” Lopez Carril (šp.) 24'12” Poulidor (Fr.) 26'18'' Mortensen (Dan.) 26'39" na 1. 2. 3. 4. 5. 0. 7. 8. 9. 10. 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. ARGELES SUR MER, 12. — V drugi etapi «Toura bodočnosti* je zmagal Španec Martinez Enrique. Etapa Pezenas — Argenes sur Mer je bila dolga 167,500 km. Prvo mesto na skupni lestvici je osvojil Italijan Giampaolo Flamini. Vrstni red na cilju: 1) Enrique Martinez (Špan.) 4.16’35'’ 2) Abelardo Rios (Kol.) isti čas 3) Aren Van Den Hoek (Niz) 4.15’37” Skupna lestvica: 1) Giampaolo Flamini (It.) 8.31’39” 2) Gianfranco Pala (It.) 8.31’47” 3) Giambattista Baronchelli (It.) 8.31'48” 4) De Waal (Niz.) 8.31'50” 5) Bodier (Fr.) 8.31’52” 6) Schmid (švi.) 8.31'54” 7) Bourreau (Fr.) 8.32' 8) Kraft (Nem.) S) Demore (Fr,) 10 Steinmayer (Av.) BATH, 12. — V 6. kolu evropskega ekipnega šahovskega prvenstva v Bathu je Jugoslavija premagala Anglijo s 4,5 : 3,5. Na lestvici tega tekmovanja vodi še vedno SZ pred Madžarsko, Jugoslavijo in drugimi ekipami. PLAVANJE VČERAJ V BERLINU Nemka A. Eife postavila evropski rekord tudi na progi 200 m prosto BERLIN, 12. — Vzhodna Nemka Andrea Eife je v teku državnega prvenstva izboljšala evropski rekord na 200 m prosto za ženske s časom 2’05”70. Prejšnji rekord je bil 2’06”34. Eifejeva je že včeraj izboljšala na 200 m hrbtno evropski rekord s časom 2'22”34. ŠPORT NA TV RIM, 12. — V prihodnjih dneh bomo na televizijskem ekranu lah ko gledali precej športnih oddaj: v četrtek bodo ob 22.45 na drugem sporedu oddajali košarkarsko tekmo med Kitajsko in Italijo, v soboto pa krožno kolesarsko dirko po pokrajini Cuneo. V nedeljo bo v okviru nedeljskega športa na televiziji od 16.15 do 18.15 prenos mednarodnih regat iz Lucerna. V ponedeljek pa bo na drugem sporedu prenos košarke iz Roseta degli A-bruzzi. PLAVANJE NA PROGI CAPRINEAPELJ Rogošič bo branil svoj naslov SP Doslej /e bil ie dvakrat svetovni prvak v maratonskem plavanju SPLIT, 12. — Dvakratni svetovni prvak v maratonskem plavanju Jugoslovan Veljko Rogošič je že odpotoval v Neapelj, kjer bo 15. julija nastopil na tekmovanju za naslov letošnjega svetovnega prvaka v tej disciplini. To tekmovanje poteka vsako leto na progi Capri — Neapelj, dolgi 37 km. Rogošič je izjavil, da ima tudi letos velike možnosti za osvojitev tega naslova, kar bi bil njegov že tretji zaporedni uspeh na progi Capri — Neapelj. Lani je na tej progi dosegel čas sedem ur in pol ter je premagal približno 50 tekmovalcev Iz 30 držav. Pred odhodom v Italijo je Rogošič izjavil, da je optimistično razpoložen ker se je letos pripravil zelo dobro in se tudi sicer počuti odlično. * * * SIRACUSA, 12. — Novella Caliga-ris je na mednarodnem plavalnem tekmovanju v Siracusi zmagala na progi 200 m metuljček in je s časom 2’23” postavila nov italijanski državni rekord. Svoj dosedanji rekord na tej razdalji je popravila za cele tri sekunde. SABLJANJE GOTEBORG, 12. — V polfinalu svetovnega sabljaškega prvenstva v žen skem ekipnem floretu je Sovjetska zveza premagala Zah. Nemčijo z 9 proti 7, Madžarska pa Romunijo z 9 proti 5. SMUČANJE TEKMOVANJE NA «KL» V CERVINII Cassejev rekord v nevarnosti po včerajšnjih odličnih spustih Kar pet tekmovalcev doseglo poprečno hitrost nad 180 km na uro « Le še 24 tekmovalcev v konkurenci BREUIL (Cervinia), 12. - Absolutni rekord Alessandra Casse ja v smučanju na kilometer z letečim startom je v resni nevarnosti. V današnjih vožnjah so kar trije smučarji prešli mejo 181 km na uro in splošno mnenje je, da bodo jutri Cassejev rekord (184,143 km na u-ro) izboljšali. V današnjem drugem dnevu tekmovanj je bila podlaga proge idealna in nekateri tekmovalci so postavili startno točko precej visoko v hribu, da bi tako pridobili na hitrosti. Na tekmovanju je danes ostalo le še 24 tekmovalcev. Vsi ostali so bili izločeni po členu pravilnika, ki pravi, da morajo udeleženci doseči poprečno hitrost, ki ne sme biti nižja kot pet odstotkov od najboljšega časa tistega dne. C.asse je dosegel svoj dnevni rekord v tret- pred tem nastopom zato, ker se mil........„„„.....................mn,............n.............................m....,....,..,,,......,.............................................................m..,.,.,....,........m....................................... JUTRI IN V NEDELJO PO REKORDNEM SKOKU V VlSlNO V MliNCHNU Letvica je nihala, a ni padla po Stonesovem rekordu 230 cm Presenetljivi ameriški skakalec meni, da bo ta rekord še izboljšal V športni javnosti je bilo danes največ govora o mladem Američanu Dwightu Stonesu, ki je sinoči postavil nov svetovni rekord v skoku v višino. Stones je še zelo mlad, saj ima šele 21 let. Doma je iz Los Angelesa. Lani je na olimpijskih igrah v MUnchnu presenetljivo o-svojil bronasto medaljo z višino 221 cm, kasneje pa je še popravil svoj osebni rekord z znamko 222 cm. V letošnjem letu je napredoval iz tekme v tekmo: najprej je preskočil 223 cm, nato še 226 in je s to višino tudi osvojil ameriško prvenstvo. Stones je skočil 230 cm v atletskem srečanju med ZDA in Zah. Nemčijo. Rekordni dosežek mu je uspel v tretjem poskusu, potem ko je dvakrat popolnoma zgrešil. Ko je preskočil letvico, se je je rahlo dotaknil, tako da se je tresla in Dwight jo je gledal kot pribit, 25 tisoč gledalcev pa je v tišini čakalo če bo padla ali ne. Ko se je končno umirila, je občinstvo navdušeno pozdravilo mladega atleta, ki je skakal od sreče. Kasneje je Stones pripomnil, da bi naskakoval še večjo višino, če ne bi bil preveč utrujen, saj je v istem večeru skočil približno dvajsetkrat. Preden je postavil rekord, je že preskočil višino 227 cm. Stones, ki je visok 1,96 m in tehta 78 kg, skače v slogu «fosbury», medtem ko je dosedanji rekord (229 cm) dosegel skakalec trebušnega sloga, Pat Matzdorf. Kot zanimivost lahko povemo, da je Stones skakal sinoči, seveda pred -ekor-dom, izmenično tudi v trebušnem slogu. KOLESARSTVO MONTELUPO FIORENTINO, 12. — V soboto bo v kraju Montelupo Fiorentino kolesarska dirka za nagrado «Vetro, ceramica in calzatu-re», ki bo dolga 216 km. Za to dirko so se že prijavile sledeče ekipe: Filotex, Magniflex, Sammontana in Dreher. BAASTAD, 12. — Jugoslovan Nikola Pilič se je umaknil z mednarodnega teniškega turnirja v Baa-stadu, ker si je med igro z Avstralcem Carmichaelom poškodoval nogo. V trenutku njegovega odstopa je vodil Avstralec s 4:6, 6:3, 1:0. VESLANJE Sto petdeset mladih veslačev na Bledu Med seboj se bodo pomerile reprezentance šestih sosednjih dežel Dwight Stones po svojem rekordnem skoku v višino v MUnchnu: na levi doskok po uspelem poskusu, na desni pa nekaj trenutkov kasneje, ko z napetostjo opazuje, če bo letvica obstala na stojalih in obveljal svetovni rekord 230 cm BLED, 12. — Mladi veslači Koroške, Dunaja, Furlanije - Julijske krajine, Veneta, Istre in Slovenije se bodo zbrali v soboto in nedeljo na Bledu, kjer se bodo pomerili v veslaškem šesteroboju za memorial Borisa Kocjančiča. To tekmovanje je bilo doslej vedno izredno zanimivo in letošnja blejska regata bo gotovo presegla vse dosedanje. To pot bo branilo barve posameznih reprezentanc kar šest čolnov v vsaki kategoriji in s tem bo tekmovanje dosti bolj izenačeno. Temu primerna bo tudi udeležba, saj se bo zbralo v tem slikovi tem turističnem centru Gorenjske preko sto petdeset veslačev, ki se bodo spoprijeli za letošnji prehodni pokal. Na lanskem tekmovanju v našem mestu so bili najboljši zastopniki I-stre, na drugo mesto pa so se u-vrstili reprezentanti Slovenije. Tudi tokrat imajo največ možnosti mladi veslači iz Istre, med katerimi bo tekmovalo precej državnih prvakov. V skupni - razvrstitvi od leta—1970 d*Ue vodi . Jetrn pred- Slovenije in Koroško. Na veliki Veslaški regati v Duisburgu, na odprtem prvenstvu Zahodne Nemčije, bodo sodelovali tudi trije jugoslovanski čolni. Po odločitvi tehnične komisije in zveznega kapetana Mite Boroviča bodo odpotovale v Zahodno Nemčijo nasledil je posadke: četverec s krmarjem Krke iz Šibenika, dvojec krmarjem Jadrana iz Zadra ter četverec brez krmarja Danubiusa iz Novega Sada. Nastop v Duisburgu bo tudi zadnje pregledno iiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiMiimiiiiiiiNi OBVESTILA SPDT priredi od 27. do 31. avgusta POLETNI SMUČARSKI TRENING NA PLAZU POD PRISOJNIKOM (VRŠIČ) za smučarje predtekmovalnega in tekmovalnega razreda, letn. 1960, 1959 In starejše. Bivanje in hrana v koči «Na Gozdu«. Zjutraj bo na razpolago vlečnica, smučarski učitelj pa bo z mladinci ves dan za telovadbo in za smučanje. Plačilo se bo poravnalo v dinarjih. Točna vsota bo določena, ko bo znano število udeležencev tečaja. Zainteresirani naj se čimprej prijavijo, da se rezervirajo mesta in poskrbi za prevozna sredstva. Prijave v Ul. Geppa 9, tudi telefonsko na številko 31-119. Ime, naslov in telefonsko številko morajo udeleženci poslati najkasneje do sobote, 14. julija. tekmovanje pred nastopom na letošnjem evropskem prvenstvu v Moskvi. Te posadke bodo odšle na pot na, stroške jugoslovanske veslaške zveze, poleg njih pa bodo odpotovali tudi nekateri cirugi veslači, katere bodo poslali njihovi matični klubi, da bi si na tej veliki regati priborili vizum za potovanje v Moskvo. Brata Bajlo iz Zadra se ta čas pripravljata na Bledu. Po končani veliki regati v Lucerni se jima bo pridružil še četverec Danubiusa iz Novega Sada. Veslači iz Šibenika, ki imajo 21. t.m. doma srečanje z univerzama iz Oxforda in Cambridgea, se bodo pripravljali v domačih vodah pod vodstvom trenerja Boraniča. jem spustu, tako da se je po računanju najnižja mera ustavila na 172,727 km (Cassejeva hitrost pa je bila 181,818 km na uro). Prva serija spustov je bila zelo počasna, saj je bila proga še poledenela. V drugem spustu pa se je izkazal Silvano Rounde, ki je dosegel hitrost 181,543 km na uro in je dosegel drugi najboljši čas dneva. Casse je po končanih spustih izjavil, da je bila njegova četrta vožnja najboljša, čeprav ni bila najhitrejša. V tem spustu je namreč proučil vse značilnosti proge in določil pot, ki jo bo uporabil jutri pri napadu na svoj rekord. Tako Casse, kot tudi Vacchet in Rounde so se odločili za spust po desni strani proge, ki je najboljša Tekmovanju je prisostvovala tudi posebna sovjetska komisija, ki je izjavila, da bo v aprilu 1974 tudi v SZ prvo eksperimentalno tekmovanje na «KL». Leta 1975 pa bi moralo biti na sporedu mednarodno tekmovanje s sodelovanjem vseh najboljših svetovnih specialistov. Lestvica današnjih spustov: 1. Alessandro Casse (It.) 2. Silvano Rbude (It.) 3. Teresio Vacchet (It.) 4. Giuseppe Meynet (It.) 5. Franz Schaller (Av.) 6. Kalevi Hakkinen (Fin.) 7. Luigi Di Marco (It.) 8. VValter Cafoni (It.) 9. Pietro Perrod (It.) 10. Karl Beck (Nem.) 11. Schwaiger (Av.) 12. Hoshina (Jap.) 13. Sedivec (ČSSR) 14. Holzl (Nem.) 15. Miura (Jap.) 16. Vola (It.) 17. Syriratka (Kan.) 18. Muenster (Nem.) 19. Irsara (It.) 20. Braun (Nem.) in Yamana- ka (Jap.) 172,827 VODNO SMUČANJE 181,818 181,543 181,360 180,632 180.000 177,777 177,514 177,252 176,991 176,470 176,297 176,125 175,867 175,603 175,267 175,012 173,997 173.745 173.326 ATLETIKA DRESDEN, 12. — Vzhodnonemški atlet Michael Drose je že enajsti sprinter, ki je izenačil star evropski rekord na 100 m s časom 10 sekund. TRST, 12. - V nedeljo bo v Trstu italijansko državno prvenstvo v hitrostnem vodnem smučanju. Tekmovalci bodo morali v Tržaškem zalivu dvanajstkrat prevoziti 6 km dolg krog. mmvts* Iillivii JADRANJE PARIZ, 12. — V letalski nesreči na pariškem letališču Orly je izgubil življenje tudi trikratni svetovni jadralni prvak z razredu Finn Brazilec Jorge Bruder. Star je bil 35 let. ATLETIKA Rezultati zadnjega dne italijanskega državnega prvenstva RIM, 12. - Včeraj so pred 40.000 gledalci zaključili letošnje italijansko državno atletsko prvenstvo. Ker se je tekmovanje zavleklo kasno v noč, objavljamo zadnje rezultate danes. 100 m ženske 1. Cecilia Molinari 11"4 (izenačen rekord prvenstev) 2. Bolognesi Paola 11”7 3. Giuliana De Capitard 11”9 4. Antonella Bertoldo 12”0 5. Alessandra Battaglia 12”2 100 m moški 1. Luigi Benedetti 10”3 (izenačen rekord prvenstev) 2. Vincenzo Guerrini 10’’4 3. Alfredo Macaccaro 10”4 4. Palmiro Carrara 10’’5 5. Stefano Rasore 10”5 daljava moški 1. Piercarlo Molinaris 7,56 m (rekord prvenstev) 2. Carlo Arrighi 7,46 m 3. Maurizio Siega 7,45 m 4. Domenico Fontanella 7,39 m 5. Modena 7,22 m 1.500 m moški 1. Gianni Del Buono 3-12”0 2. Giulio Riga 3’43"9 3. Adelio Diamante 3’48”8 4. Gervasini 3’50”2 5. Carraro 3'51"8 1.500 m ženske 1. Gabriella Dorio 4’27"6 (državni mladinski rekord) 2. Pina Torello 4’29”0 3. Nadalet Antea 4'30"5 4. Mara Cecchetti 4'37”4 5. Luisa Marci 4’37”4 100 m ovire 1. Ileana Ongar 13”7 (državni rekord) 2. Antonella Battaglia 13”9 3. Sandra Tonelli 14’T 4. Rigodanza 14”5 5. Lunghi l-i"6 110 m ovire 1. Sergio Liani 13'8 2. Giuseppe Buttari 13" 9 3. Marco Acerbi 13”9 4. Ronconi 14”2 5. Corghi 14"3 3000 m zapreke 1. Franco Fava 8*40 ”8 (rekord prvenstev) 2. Antonio La Mantia 8*47 ”0 3. Luigi Carmicelli 8’4R"4 4. Umberto Risi 8'51”2 5. Fortunato Tota 8’52"4 10.000 m 1. Giuseppe Cindolo 29'28"8 2. Giuseppe Ard zzone 29'29”4 3. Luigi Zarcone 29'34"4 4. Antonio Mangano 29'5!)"8 5. Tolone Claudio 39’10"6 disk moški 1. Silvano Simeon 62.94 m Fiasconaro s svojim nastopom v teku na 400 m na italijanskem državnem atletskem prvenstvu v Rimu kljub zmagi ni zadovoljil 2. Armando De Vincentiis 60.32 m 3. Gianni Brandizzi 53,70 m 4. Marco Tirinnanzi 51.54 m 5. Pietro Bordignon 51,24 m 400 m ženske 1. Donata Govoni 54'’9 2. Silvana Zangirolami 55”6 3. Luigina Tonelli 56”6 4. Daniela Gregorutti 56”7 5. Anna Albanese 56”8 400 m moški 1. Marcello Fiasconaro 46”8 2. Claudio Trachelio 47”1 3. Pasqualino Abeti 47”4 4. Sergio Bello 47”6 5. Antonio Costa 47”8 Dr. Aleksander Gala - Peter Partizanski zdravnik m Spomini iz bogatega, pa »udi težkega življenja partizanskega zdravnika V bolnico sem prispel, ko je bila Gregorčičeva brigada že v Benečiji. Tako sem brigadi pravzaprav stalno sledil z zamudo nekaj dni, že od kar sem se od nje ločil na Velikem vrhu nad Grudnico. Na svoji poti proti Benečiji se je enota stalno zapletela v boje s sovražniki in puščala svoje ranjence kurirjem in drugim, ki so jih nato spravljali v konspirativ-ne sanitetne postaje. Navadno sem prišel na področje, ki ga je zapustila brigada, ko se je umikala, vendar so ga Italijani še vedno preiskovali z namenom, da še za brigado očistijo teren od partizanov, ki bi jih morda tem pustila. Tako so me stalno spremljale hajke že od Malih Vrš sem. Tudi tokrat ni bilo drugače. Takoj drugi dan, bilo je v drugi polovici maja, ko sem prišel v bo-nico nad Sužldom, so prihrumeli po dolini od Kobarida sem tanki in kamioni, polni vojakov. Nismo vedeli, kaj nameravajo, zato smo bili že pripravljeni, da se umaknemo više v strmino proti vrhu Matajurja. Italijani pa se niso obrnili proti nam, ampak se je kolona razporedila po dolini in zavzela položaje. Kasneje smo zvedeli, da je bil to de. obroča sovražnikovih sil, s katerimi so obkolili Gradnikovo brigado, ki je bila nekje za Stolom, hribom, ki je nasproti Matajurju. Bolnica je bila k sreči zunaj obroča. Ves dan smo opazovali, kaj bodo počeli, toda le čakali so. Kdaj pa kdaj se je kakšno vozilo premaknilo, sicer je bil mir. Streljanje in eksplozije min je bilo slišati vrh Stola in za njim. šele drugi dan so se kasno popoldne vrnili, odkoder so prišli. Po razklenitvi obroča in odhodu sovražnih enot iz doline so nas v bolnici obiskali nekateri boroi, ki so se udeležili pohoda v Benečijo. Jožko pa je pripeljal nekaj ranjenih iz borb na Stolu in na Miji. Ti so vedeli povedati, kako je bilo na pohodu v Benečijo in kako je bila razbita Gregorčičeva brigada. En bataljon je padel v zasedo nekje na južnem pobočju Matajurja in bil razbit. Dosti partizanov je bilo ujetih, pa tudi padlo jih je veliko. Pohod v Benečijo je bila velika preizkušnja Gregorčičeve brigade. Sovražnik jim ni dal miru, skoraj vso pot od Trnovskega gozda sem. Tam sem srečal tov. Jako (Jaka Avšič), namestnika komandanta glavnega štaba, In Ahaca, politifcomasdrja cone, ki sta vodila pohod brigade v Benečijo. Po kratkem počitku sta nadaljevala svojo pot. Za hrano je bilo v bolnici dobro poskrbljeno. NI manjkalo kruha, mesa, mleka in drugih dobrot. Vse to je skoraj vsak dan prinašal komandir Jožko iz Idrije in Kobarida. Največji problem sta bila ogenj in dim. Lupili smo drva, pa se nam je posrečilo, da nikoli ni bilo dima, da ga bi bilo daleč opaziti. Seveda je bilo to zamudno delo, ki so ga morali opravljati tudi lažji ranjenci. Kuriti se je smelo le podnevi, ker bi se obenj v mraku videl iz doline. Ves čas, kar sem bil v bolnici, skoraj ni bilo miru okoli nas. Dokler je bila Gregorčičeva brigada še v Benečiji, je pokalo iz tiste smeri; dolgi rafali so zdaj pa zdaj parali ozračje in vmes so eksplodirale mine. Kljub temu je življenje v bolnici potekalo mirno in tiho naprej. Nekega dne mi pravi Jožko, da me ne more videti v hlačah, ki jih pokrivajo velike zaplate. Tudi sam sem se že želel rešiti «čakšir», ki mi jih je še pozimi na Robu v Šercerjev! brigadi poklonil Mile Kilibrada. Za ta letni čas so postale prevroče. Jožko mi je obljubil pumparice in mi jih tudi pri- nesel, čeprav so ga to noč Italijani skoraj ujeli v Kobaridu in se je komaj rešil. V hlačah, ki niso bile nove, sem kar plaval. Kmalu sem uvidel, da so mnogo bolj praktične od klasičnih vojaških hlač, kot so čakšdre, ki jih danes razen za parado ne nosi nobena vojska več. Iz sanitetne postaje št. 8 sem nameraval še v zadnjo sanitetno postajo št. 10. Toda zaradi ofenzive, ki je prav tedaj minila, nisem šel na pot. Deseta bolnica je bila kakih 1700 m visoko na planini Baban v masivu Kanina nad vasjo Gornja 2aga na Bovškem. Ustanovili so jo borci Gradnikove brigade, med njimi domačini iz žage Ognjenkar (Franc Rot) in Svoboda, Francetov bratranec (Andrej Rot). V začetku je bilo v njej le nekaj ranjencev, ki so bili ranjeni spomladi v akcijah Soškega odreda. Kasneje sem izvedel, da je bila bolnica že v maju pregnana s planine Baban. Bilo je to v času pohoda brigad v Benečijo. Nekaj partizanov je nosilo na nosilih ranjenca po izredno težkem gorskem svetu v dolino Učeje in nato spet visoko v strmo pobočje Dmohle. že naslednji dan je čiščenje zajeilo tudi Dmohlo in Stol, pa so se morali umakniti nazaj na planino Baban, od koder so prišli. Rešila jih je dobra zveza z ljudmi iz doline, ki so jih obveščali o sovražnikovih premikih in namerah s posebnimi znaki. Naloga izvidnice visoko v gori je bila, da se ravna po dogovorjenih znakih iz doline. S terend v dolini so bili zmenjeni, da bodo v primeru, če bi se Italijani napotili v goro, razobesili rjuho, kot da jo sušijo. V slabem vremenu, kadar je bil pogled v dolino zaradi megje zastrt, bi moral nekdo od terencev tvegati vsaj dve uri poti visoko v strmi alpski svet. Tudi kdor pozna to področje, si bo težko predstavljal, kakšne napore so prestali ti ljudje že samo s tem, da so si prinesli hrane iz doline. Posebno so trpeli, ko so nosili ranjence po brezpotnih strminah, kjer se samo še divje koze z lahkoto gibajo. K sreči bolnica ni obstala dolgo, že češ dober mesec so jo ukinili. Ozdraveli ranjenci in bolniki z osebjem so se priključili delom Gradnikove brigade. Po pohodu v Benečijo na tem področju ni bilo več večje partizanske enote, tako tudi bolnica ni bila več potrebna. V času, ko sem se odpravil proti deseti bolnici, je ta obstajala le še kratek čas. Lahko bi se zgodilo, da bi bolnice v dneh, kolikor bi potreboval do nje čez vrhove Stola prek meje mimo. Skutnika, sploh ne našel več. Takrat tega nisem vdeel, zato sem se na Matajurju resno pripravljal na pot. Sovraž nikova ofenziva na našo brigado pa mi je preprečila pot na Bovško. Po kakem tednu, bilo je še v prvih dneh junija meseca, sva se z Jelkom odpravila nazaj proti Krnu v bolnico št 7. Zvedelo se je, da je bila Gregorčičeva brigada zelo prizadeta in celo razbita. Gradnikova brigada pa se je srečno izmuznila iz obroča. Kam so se obrnile enote iz Benečije, ni nihče natančno vedel. Sklenil sem, da se po isti poti vrnem proti Trnovskemu gozdu. Po poti obiščem tudi enote, če bom na katero naletel. Na dosedanji poti sem se prepričal, da sanitetne postaje kar dobro delujejo, čeprav v izredno težkih razmerah. Na poti nazaj bom še enkrat pogledal vse ranjence in nudil pomoč novim, ki so se nabrali v postojankah po mojem odhodu. Ko sva z Jelkom odhajala z Matajurja, je bila ofenziva že mimo. Pričakovati je bilo, da se bo položaj nekoliko umiril. Vendar ni bilo tako. Italijanske posadke v Kobaridu, Tolminu In drugih krajih so še naprej brskale za partizani.' Tako je bilo še nadalje kolikor toliko varno hoditi samo ponoči. Dež je neusmiljeno padal, ko smo se s kurirjem spuščali z Matajurja po travnati poti proti Soči, da j0 prebredemo nekje na istem mestu kot prejšnjikrat, ko smo prihajali na Matajur. Zaradi velikega naliva je reka zelo narasla zato je kurir predlagal, da bi bilo bolje iti čez viseč most' pri vasi Kamno. (Nadaljevanje sledi J TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija »Dan* V SFRJ posamezna številka 1.— dinar, za zasebnike mesečno 18.— letno 180,— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Stran 6 13. julija 1973 Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/1 »ADIT. - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno • upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir »Mali oglasi* 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I. Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja In tiska ZTT - Trst KLJUB ZAGOTOVILOM AMERIŠKE VLADE Ponoven padec dolarja na evropskih tržiščih Kaže, da namerava Nixon odlašati z odločitvijo, da razvrednoti dolar ali nakupi tujo vuiuto vse do jesenskega zasedanja EATT FRANKFURT, 12. - Dolar ni zdržal. Nixonov polovični ukrep je bil torej preskromen, da bi prepričal finančne operaterje o trdnosti ameriške valute, ki je danes zopet zabeležila občuten padec na skoraj vseh tržiščih. «Zdržala»,je le v Londonu in Tokiu, to pa iz dveh raziičnih razlogov. Angleški funt šterling je precej šibak in sloni skoraj izključno na dolarju, zato je bilo treba oričakovati, da ga bo ameriška vlada povlekla za seboj, pariteta pa bo ostala skoraj ista. Drugače je v Tokiu. Iz precej nerazumljivih razlogov ni japonska državna banka podprla dolarja in je zato valuta drsela navzdol na tokijski borzi tudi v prejšnjih dneh, danes pa je ostala na isti točki kot včeraj. Po današnjem padcu je potrebno, da nekoliko pogledamo, koliko je izgubil dolar v primeri z »močnimi* valutami. Za osnovo smo vzeli april 1971. ko so ga prvič devalvirali. Dolar je padel za 27 odst. v primeri z japonskim jenom, za 34 odst. z nemško marko, za 33 odst. s švicarskim frankom in za 25 odst. v primeri s francoskim frankom. V ZDA so zaradi tega zelo zaskrbljeni in upanje v izboljšanje, ki so ga izrazili, je zgolj želja in nikakor ne odgovarja realnemu stanju na valutnem tržišču. Dejstvo, da ni Nixon sDrejel vseh 17 milijard dolarjev v tuji valuti je pomenilo za večino finančnih operaterjev, da nameravajo ZDA razvrednotiti svojo valuto in so se je skušali zato znebiti. Ponudba je bila mnogo večja od povpraševanja in temu je neizogibno sledil današnji padec. Največji »potres* je bil seveda na frankfurtskem tržišču, ki velja za najboljšega pokazatelja stanja valutnega trga. Dolar, ki so ga včeraj kotirali 2,40 marke, je bil danes vreden 2,359 marke. Zaradi tega hudega padca je posegla nemška Bundesbank, ki je nakupila pet milijonov dolarjev, tako da se je v teku dneva ameriška valuta delno popravila, ob zaprtju borze pa je bila kotači ja še vedno zelo nizka: 2,371 marke. -.,„r, Mnenja v Frankfurtu so precej deljena. Dejstvo pa je, vsaj o tem so vsi prepričani, da gre vsaj delno za namerni korak ZDA. Če ni bila devalvacija Nixonov namen, ampak je prišla zaradi vztrajanja z vojno v Vietnamu, južnovzhodni Aziji in zaradi zadeve Watergate, je nedvomno današnji padec posledica ameriške trmoglavosti, ki noče kloniti zahtevam mednarodnega posvetovanja v Baslu. Možno je, da Nixon špekulira na devalvacijo in da meni, da bo z njo lahko kljuboval zadnjim ukrepom EGS in da bo ameriški trg še vedno kompetitiven tudi za države članice EGS. V Frankfurtu so zato prepričani, da deve vse do zasedanja mednarodne organizacije o carinskih bremenih in o trgovski izmenjavi GATT, ki bo šele jeseni. Kaže namreč, da nameravajo ZDA zavlačevati z odločitvijo vse dokler ne bodo jasno vedele, kako se bo razvijala njihova zunanja trgovina. Sicer pa jim tega ne more nihče zameriti, saj je a-meriška plačilna bilanca v zelo slabem stanju in se bo lahko izboljšala le z radikalnimi ukrepi. Da bo lahko te izpelial, pa mora Nixon vedeti, kaj mu bo pripravil GATT. Zaradi padca dolarja je italijanska lira danes nekoliko pridobila v primeri z dolarjem in funtom šter-lingom, izgubila pa v primeri z ostalimi evropskimi valutami. Ti premiki pa so bili le malenkostni in ^ šele v prihodnjih dneh bo mogoče ugotoviti, kam bodo privedli. Kazen za kapitana trajekta Heleanna ATENE, 12. — Disciplinski svet grškega ministrstva za mornarico je kaznoval kapitana in štiri člane posadke grškega trajekta Heleanna, na katerem je 18. avgusta 1971 izbrunhil požar. V nesreči je umrlo 25 ljudi, 271 pa je bilo ranjenih. Komandantu Dimiitriosu Antipasu in štirim mornarjem je svet odvzel mornarske knjižice, tako da ne bodo mogli več pluti. av*/1' *** VEDNO VEČJA NAPETOST V ITALIJANSKIH KAZNILNICAH Zaporniki v boju za svoje pravice V rimski kaznilnici Regina Coeii so jetniki začeli gladovno stavko, da bi dosegli preosnovo zakonika V bližini Stockholma se je pripetila huda železniška nesreča, ki je terjala 4 smrtne žrtve in 40 ranjenih oseb 14 DNI PO UGRABITVI SANMARiNSKECA ZDRAVNIKA ROSSELLA IN DR. ITALO ROSSINI STA ŽIVA,* TRDIJO UGRABITELJI Družina ni še prejela zadostnih dokazov o tem - Delovanje sodnika, male republike dr. Virolija - Časnikarji nezaželeni v San Marinu pomeni, da je blizu konec tega žalostnega dogodka. Vendar pa je zelo pomembno dejstvo, da svojci ugrabljenega zdravnika vedo, da imajo opraviti s pravimi ugrabitelji in da ne nasedajo več šakalom. Ugrabitelji so baje telefonsko sporočili družini, da sta »Rcssella in Italo živa in se počutita dobro*, niso pa dali dokazov, ki jih je želela družina. To dejstvo nikakor ne more' pčmjtiti družinč, ki si ga ne more razlagati. Možnih je pravzaprav mnogo razlag, med katerimi je najbolj PeSirhi-stična ta, da sta sanmarinska prebivalca mrtva, možno pa je tudi, da se malopridneži boje telefonskega prisluškovanja ali pa da sta ugrabljenca kje daleč in ju ne morejo spraviti v stik z družino. Vsekakor pa je gotovo, da ima družina opraviti s pravimi ugrabitelji, kajti slednji so ji dali nekaj podatkov, ki bi jih brez pomoči Rossinija in njegove hčerke ne mogli izvedeti. Stik z ugrabitelji pa je doslej edina novica, ki lahko pomiri družino Rossini. Še vedno vlada velika skrb za bolehnega zdravnika, ki bi mu preveliki napori lahko hudo škodovali. Prav tako se ne bo mogoč« dokončno urediti za- svojci bojijo, da bo zahtevana od- SAN MARINO, 12. — Družina Rossini je gotova, da se pogaja z ugrabitelji dr. Itala Rossinija in njegove hčere. To pa še ne ! lir, s pomočjo sorodnikov in znan- kupnina previsoka in da je ne bo- I bilo stalno zaprto. Le tu pa tam do mogli plačati. Družina razpo- so obravnavali kak prometni prelaga baje s kakimi 60 milijoni kršek. Sedaj pa morajo brati v cev pa bi lahko dosegla vsoto 80 milijonov. Če bo zahtevana odkupnina višja, bodo nastale hude težave, saj Rossinijevi ne razpolagajo s toliko denarja. Vsekakor pa kaže, da nimajo ugrabitelji nobene sile. Njihov glas je zelo miren in brez vsakršnih narečnih naglasov. Verjetno znajo vse, kar imajo povedati, na pamet in svojci ne morejo seči v besedo, sicer prekinejo zvezo. Odvetnik' Rossinijevih Bonelli je med običajnim srečanjem s časnikarji izdal tudi kratko poročilo za ' Rošsello 'in Itala. V poročilu pravi, da ju vsi čakajo in da delajo vse, kar je v njihovi moči. Ni pa hotel povedati, kakšno zvezo imajo z ugrabitelji. Prav tako vlada popoln molk od strani san-marinskih stražarjev. Njihov poveljnik je dejal le, da je «preiska. va v teku*, eden od dveh sodnikov majhne republike pa je le potrdil, da mu tajnost preiskovalnega postopka ne dovoljuje, da bi povedal kaj o preiskavi. Namignil pa je na možnost, da se tajnost nanaša na golo poizvedovanje o ugrabitvi in ne na iskanje ugrabiteljev. Dejal je tudi, da se ni udeležil sestanka, ki je bil včeraj v Bergamu. Tam je bilo namreč posvetovanje o tej ugrabitvi in primerjanje z okol-nostmi ugrabitve Mirka Panatto-nija, do katere je prišlo pred kratkim v Bergamu. Dejstvo pa je, da je bil sodnik včeraj ves dan odsoten in da je zvečer ob povratku izjavil nekemu časnikarju, da je zelo utrujen, ker je prevozil 600 kilometrov. Včeraj popoldne se je dr. Viroli sestal s kapetanom karabinjerjev Ferri-jem. Ta sestanek je bil v Riminiju in ga Viroli ni mogel zanikati, ker ga je videlo mnogo ljudi. Odvetnik Bonelli pa je glede tega dejal, «sanmarinsko sodstvo ni uvedlo preiskave, ampak le zbira podatke in dokaze*. Vsekakor pa je sodnik te dni precej delal in danes je sprejel nekega sorodnika Rossinijevih. Še vedno pa so zelo slabi odnosi med prebivalci San Marina in časnikarji. V mali republiki se vsi poznajo in njihovo sodišče je časopisju obtožbe, da so imeli ugrabitelji sodelavce v San Marinu in nedvomno jih to razburja, Kljub temu pa zaklepajo hišna vrata, česar niso prej nikoli storili. TASS napadla fizika Sakharova MOSKVA, 12. — Komentator sovjetske tiskovne agencije TASS Kornilov je danes ostro napadel znanega sovjetskega fizika in enega glavnih projektantov sovjetske vodikove bombe Andreja Sakharova. Povod za to je bil Sakha-rovov intervju za švedsko televizijo, v katerem je povedal nekatere stvari, ki so po mnenju Kor-nilova neresnične. Med drugim je Sakharov govoril švedskim novinarjem o kršenju državljanskih pravic in o zaprtosti Sovjetske zveze. Po mnenju Kornilova je Sakharov hotel zmanjšati pomen velikih uspehov, ki jih je SZ dosegla na področju šolstva in zdravstvenega varstva. Znani fizik naj bi se ukvarjal s problemi, ki jih sploh ne pozna. Svet pozna Sakharova predvsem kot sposobnega znanstvenika, zaključuje Kornilov, danes pa si Sakharov ustvarja s svojim anti-sovjetizmom povsem drugačen u-gled, ki nima nič skupnega s prejšnjim. LOS ANGELES, 12. — Potopljena Andrea Doria, včasih ponos italijanske mornarice, še vedno buri duhove. To ni nič čudnega, saj skriva potopljena ladja v svojem trupu precej dragocenosti. Tako sta lovca na zaklade Christopher de Lucchi in Do-nald Rodocer sklenila, da bosta 18. julija začela z deli, pri katerih naj bi potegnili na površino za približno milijon dolarjev dragocenosti. Pred njima je že mnogo potapljačev poskušalo srečo, poskus pa jim je spodletel zaradi velikega števila morskih psov. Kakor je znano, se je Andrea Doria potopila 25. junija 1956 zaradi trčenja z neko švedsko ladjo. NOVOZELANDCI SE NE BODO UMAKNILI Fregata «0tago» tiha priča atentatu na mir Kapitan ladje je dobil pooblastilo, da v primeru potrebe zapluje v francoske teritorialne vode WELLINGTON, 12. — Novoze- > Doslej je v prepovedanem področju samo jahta «Fri», a prot: atolu plujejo tudi druge «orehove lupine*. Faulkner je poudaril, da novozelandska fregata ne bo posegla, če bi francoske ladje napadle pacifično brodovje in ga odvlekle na varno, kot se je zgodiio že lani z jadrnico «Greenpeace». «Otago — je poudaril obrambni minister — ni priplula pred atol, da bi se vmešavala v početje Francozov, pač pa da bi bila priča tem protizakonitim akcijam in atentatu na mir in na človekovo zdravje*. Dopisnik tiskovne agencije «New Zeland Press Association* David Barber poroča s krova fregate, da francoske ladje ne sledijo več novozelandski ladji in da ni več na spregled niti francosk:h lovcev tipa «neptune». Barber sodi, tudi, da francoske ladje ne bodo napadle fregate, da bi jo prisilile zapustiti prepovedano področje. »Otago* križari na meji ogroženega področja in v takem položaju, da veter piha od fregate proti atolu. Ladja je tako dokaj vama pred »fall outom*. Možno je, da je prav zaradi tega francoske ladje ne nadlegujejo več da ne bi povzročile incidenta, ki bi še bolj poudaril pomen novozelandskega protesta landski ministrski predsednik Norman Kirk je danes izjavil v parlamentu, da bo Wellington ukrepal, če francoske ladie ne bodo spoštovale določil mednarodnega pomorskega prava o plovbi na odprtem morju. Kirk je nadalje poudaril. da bo morala Francija odgovarjati pred pristojnimi mednarodnimi organi za svoje početje. Pred njim je obrambni minister Arthur Faulkner poročal o akciji fregate «Otago», ki križari pred atolom Mururora, kjer namerava Francija razstreliti’ 'svoje vodikove bombe. Minister je poudaril, da je vlada pooblastila kapitana ladje, da zapluje v.francoske teritorialne vode. če bi bilo to nujno za reševanje morebitni’! ponesrečencev. Politični opazovalci tolmačijo ta ukrep kot pooblastilo poveljniku vojne ladje, da poseže, če bi bila v nevarnosti življenja pacifistov, ki so se zasidrali s svojimi jahtami pred atolom. Novozelandska vlada sicer ne odobrava protesta posadk zasebnih jaht, ki bi morale po njegovem mnenju zapustiti področje, kjer je že «Otago» tiha priča uradnega protesta novozelandske vlade. RIM, 12. — Jetniki rimske kaznilnice Regina Coeii so začeli danes zjutraj gladovno stavko, da bi pospešili preosnovo kazenskega zakonika in kaznilniškega pravilnika. Jetniki, ki niso in ti hoteli na delo, so poslali spomenice predsedniku republike, predsedniku ministrskega sveta, pravosodnemu ministru in članom pravosodne komisije. «Mi jetniki zapora Regina Coeii — je poudarjeno v spomenici — zahtevamo preosnovo kazenskega zakonika in kaznilniškega pravilnika. Ker doslej nista vlada in parlament ukrenila ničesar, smo se odločili, da začnemo z gladovno stavko. Opozarjamo tudi javno mnenje in vse demokratične sile, da bi nadaljnje zavlačevanje imelo kot posledico še večjo upornost jetnikov, ki so odločeni boriti se do skrajnosti za svoje pravice*. V zvezi s protestno akcijo jetnikov rimskega zapora je pravosodni minister Mario Zagari poslal ravnatelju kaznilnice telegram, v katerem ga poziva, naj ga sproti obvešča o položaju v kaznilnici. Minister nadalje poudarja, da se bo zavzel v parlamentu za hitro in učinkovito razpravo o reformi zakonika in kaznilniškega pravilnika. Gladovna stavka jetnikov rimskega zapora je le zadnji člen dolge verige uporov, s katerimi so zaporniki vseh italijanskih zaporov skušali opozoriti javno mnenje in demokratične sile na problem italijanskega kaznilniškega sistema. Zastarelost zakonov in brutalnost paznikov je že terjala marsikatero žrtev: pred nekaj dnevi je v rimskem zaporu umrl jetnik, ker mu niso nudili ustrezne zdravstvene pomoči. Zaprli so ga pred skoraj dvema letoma in mu doslej niso dokazali krivde. Ko je prosil za zdravniško pomoč, so ga zaprli v samico, češ da gre za poskus izsiljevanja. Zadeva je prišla na dan po zaslugi nekega pokojnikovega prijatelja. Čeprav se je izpostavil represalijam, je jetnik prijavil vso zadevo sodni oblasti in dal povod za preiskavo. Italijanski zapori so med najslabšimi zapori na svetu. Razen v novi kaznilnici v Rebibbii so sanitarne naprave pomanjkljive, celice so vlažne in mrzle, pravilnik pa izredno strog. Odstotek jetnikov, ki zboli v zaporu je najvišji v Evropi, če izvzamemo Grčijo, Španijo in Portugalsko. Prav danes rimski večerni list «Paese sera* poroča, da je začel namestnik rimskega državnega pravdnika dr. Lapadura sodni postopek proti psihiatru kaznilnice Regina Coeii dr. Della Roveru. Zdravnik je obtožen, da je kršil določila člena 608 kazenskega za- PO PRVIH REZULTATIH PREISKAVE FRANCOSKIH STROKOVNJAKOV KRATEK STIK V TOALETI VZROK POŽARA NA BRAZILSKEM BOEINGU S svojo prisebnostjo in spretnostjo je brazilski pilot rešil življenje številnim ljudem PARIZ, 12. — Izvedenci francoskega ministrstva za letalstvo so začeli preiskavo, da bi ugotovili vzrok letalske tragedije pri letališču Orly, ki je terjala 122 smrtnih žrtev. Orjaško letalo je strmoglavilo na polje 200 m od vasi Saulx les Chartreux na obljudeno področje južno od Pariza. Reševalne skupine so odpeljale v mrtvašnico zadnja zoglenela trupla, med- Še malo, pa bo segel po kladivu ......................im.....milili.................im......................................................................................m..............................................................mi.................. VČERAJ V ITALIJANSKIH MESTIH V PETIH ROPIH 85 MILIJONOV LIR PLENA Drzen podvig malopridnežev, ki so oropali tovarno «Olivetti» v Turinu - Roparji ranili dečka TORINO, 12. - Italijanski roparji in tatovi so zopet na delu; danes so izvedli veliko število podvigov, pa tudi plen je zelo velik. Naj-držnejši, pa tudi najuspešnejši je bil rop v uradih podjetja »Olivetti* v Torinu, kjer so tatovi odnesli plače uslužbencev, približno 40 milijonov lir. Malopridneži so prišli pred tovarno Olivetti, ki tam proizvaja stroje za fotokopije, okoli poldne; dva roparja sta izstopila in prisilila vse tri paznike, da so legli na tla, druga dva pa sta se takoj napotila proti blagajni. Na hodniku sta našla nekega uradnika in ga prisilila, da je šel z njima, pri blagajni pa sta naletela na blagajničarko in na nekega delavca. Nedvomno sta vedela, da bi morali danes razdeliti plače 380 uslužbencem in da so bile te plače izdatnejše zaradi poletnih počitnic. Zahtevala sta, naj jima blagajničarka izroči denar, kar je de- kle pod grožnjo samokresa seveda tudi storilo. Medtem je neki delavec opazil, kaj se dogaja in se je skušal približati avtomobilu roparjev v upanju, da bo lahko neopazno pretrgal žico, s katero so vžgali motor. Eden izmed roparjev na dvorišču pa ga je opazil in ustrelil v zrak ter ga s tem prestrašil. Strel pa je prestrašil tudi roparja pri blagajni, ki sta stekla po stopnicah navzdol. Pri tem se je raztrgala torba, v kateri sta imela denar in spotoma sta zgubila več desetin milijonov. Medtem se je dvorišču zbralo kakih 50 uslužbencev in roparji, ki so se bali, da bodo ostali v pasti, so ponovno streljali v zrak, nato pa so se hitro oddaljili. Kaže, da so vsi precej mladi in morda celo začetniki. vendar pa so zelo dobro vedeli, kakšne so navade uslužbencev tovarne in kje se nahajajo posamezni uradi. V Maniagu sta dva oborožena in zakrinkana roparja vdrla v poslovalnico videmske hranilnice in prisilila blagajnika, da jima je izročil približno 10 milijonov lir. Pred begom sta roparja zaprla vseh deset uslužbencev v blindirano sobo. Avtomobil fiat 124, s katerim sta ušla, so kasneje našli v bližini Ma-niaga. Do tretjega ropa je prišlo v kraju Quartesolo ob državni cesti Vi-cenza — Padova. Dva zakrinkana roparja sta prišla peš v podružnico ljudske banke iz Vicenze. Z orožjem sta prisilila blagajnika, naj jima izroči ves denar, ki je v blagajni (približno 6 milijonov lir). Eden od njiju je nato zahteval od nekega Klienta, ki je bil takrat pri bančnem okencu, naj mu izroči ključ svojega avtomobila, njegov pajdaš pa je videl, da je ključ že v avtu. Zato sta se lahko nemoteno od-1 zaklenil vrata, medtem ko je do- blico iz Reggio Emilie. Policija ne izključuje možnosti, da sta prišla roparja v Quarterolo z avtobusom ali z avtostopom. Tudi v Milanu so se roparji «spomnili» na neko banko. Oborožena moža sta vstopila v podružnico lombardske hranilnice in se takoj napotila k blagajni, iz katere sta pobrala približno tri milijone lir v gotovini. Nato sta se urno oddaljila z nekim avtomobilom in za seboj nista pustila nobene sledi. V Marini di Pietrasanta pri Luc-ci pa so bili roparji trije. Dva sta vstopila v podružnico krajevne hranilnice nekaj po 12.30. Eden je ostal pri vratih, drugi pa je s samokresom prisilil šest uslužbencev in tri Kliente prisilil k zidu: »Vsi k zidu, ker gre za rop; proletariat potrebuje denar*. Nato je poslal vseh šest uradnikov v bližnjo sobo in To pa ni bil edini današnji rop. | daljila z giulio GT z evidenčno ta-1 volil klientom, da so ostali ob t res precej šepa. zidu. Prebrskal je vse predale in pobral ves denar — približno 25 milijonov lir. Nato sta roparja zapustila podružnico in se skupno s pajdašem, ki ju je čakal v avtu, naglo oddaljila. Voznik pa je zavil v prepovedano smer in pri tem podrl nekega dečka, ki je privozil nasproti s kolesom. Nekaj časa ga je drsal za seboj, nato pa se je deček le rešil in obležal na tlaku. V bolnišnici bo moral ostati dva meseca, saj si je pri padcu zlomil nogo in utrpel še nekaj drugih poškodb. Val nasilja se torej stopnjuje. V današnjih petih ropih so si malopridneži prisvojili lepo vsoto 84 milijonov lir, policija pa ni niti enega izsledila. Sploh je vesti o aretaciji roparjev malo, čeprav so ropi na vsakodnevnem redu. če k temu dodamo vse manjše tatvine, o katerih sploh nimamo podatkov, lahKo ugotovimo, da roka pravice v Italiji tem ko so izvedenci začeli proučevati razbitine letala in magnetofonski posnetek vseh pilotovih manevrov. Ravnatelj brazilske družbe Varig de Carvalho, kateri je pripadalo letalo boeing 707 je sporočil, da bodo strokovnjaki družbe sodelovali s francoskimi izvedenci v preiskavi. Izrekel je tudi priznanje osebju pariškega letališča zaradi hitrega in učinkovitega posega reševalnih skupin. čeprav je preiskava tajna kaže, da je požar izbruhnil v toaleti orjaškega letala zaradi kratkega stika. To izjavo nekega člana reševalnih skupin naj bi danes tudi potrdila sama posadka, ki naj bi poskušala zaman pogasiti ognjene zublje s protipožarnimi sredstvi, ki so jih imeli na krovu. Ugotovljeno je, da so potniki brazilskega letala umrli zaradi zadušitve ne pa zaradi prisilnega pristanka. Francoska občila govorijo o pilotu brazilskega boeinga Ara-uju Da Silvi kot o heroju, ki je s svojo spretnostjo rešil življenje številnim osebam. Ni šlo za strmoglavljenje, trdijo ' strokovnjaki v Orlyju, pač pa ža izredno posrečen prisilni pristanek. Brazilskemu pilotu je uspelo, da se je z izrednim manevrom oddaljil od vasi in od zelo prometne ceste, ki povezuje Saulx les Chartreux s francosko prestolnico. H gorečemu letalu so prvi prihiteli kmetje, ki so delali na polju. Posadka letala je bila še živa, za potnike pa ni bilo več pomoči. Večina trupel je bila zoglenela, nekateri potniki pa, ki jih je dim zadušil, so goreli kot baklje. Podravnatelj bolnišnice Longju-meau, kamor so pripeljali ranjence, je izjavil časnikarjem, da bo osem ranjencev lahko v kratkem zapustilo bolnišnico, kjer se bosta morala še .dalj :časa . zdraviti le pilot da Silva in drugi pilot Antonio Fosimoto. Med žrtvami so reševalci identificirali senatorja Felinta Mullerja, liderja večinske stranke v brazilskem senatu, ki je potoval s soprogo Consuelo in nečakom Pe-drom; Joerga Bruderja, svetovnega prvaka v jadranju kategorije finn; brazilskega časnikarja Julia Dela-mareja, britanskega kronista Diar-muida Brigana in znanega brazilskega pevca Agostinha Dos Santosa. Med žrtvami je tudi znani italijanski kemik dr. Lorenzo Dainel-li, ki se je vračal s službenega potovanja po Braziliji. Znanstvenik se je nameraval vrniti v domovino z letalom družbe «Alitalia». Ker so bili na tem letalu vsi prostori že zasedeni se je odločil za brazilski boeing. Svojci italijanskega znanstvenika so pojasnili, da je dr. Dainelli nameraval odpotovati s soprogo, kateri pa so zdravniki prepovedali dolgo potovanje. Požar v Parizu terjal 2 žrtvi PARIZ, 12. — Velik požar je včeraj zvečer uničil največjo francosko trgovino s pohištvom Gale-ries Barbes v Parizu. Ko je izbruhnil požar, je bila večina obiskovalcev v nižjih prostorih šest-nadstropne zgradbe, zaradi česar so lahko brez težav zapustili goreče poslopje. Vendar je ogenj zahteval dve žrtvi, ki so ju našli v višjem nadstropju. Gasilci so pogasili ogenj okoli dveh ponoči. Nastalo škodo cenijo na približno deset milijonov fran kov. konika (izrabljanje svoje oblasti). Preiskavo sta sprožila Trevinije-va odvetnika Di Giovamni in An-tetonaaso s pomočjo socialističnega poslanca Ruggera Orlanda. Ta je prejšnji mesec med obiskom v zaporu videl jetnika privezanega na prisilo posteljo. Pazniki so mu pojasnili, da je ukrep odredil psihiater Della Rovere, ker da je Trevini zblaznel. Preteklo je le nekaj dini odkar je sodstvo začelo preiskavo o delovanju zdravnika in ravnatelja kaznilnice v Bologni in že spet se dramatično postavlja vprašanja zdravstvene oskrbe v zaporih. Primer Alda Trevinija je zelo značilen. Pred dvema letoma je bil obsojen, ker je ukradel 28.000 lir. Njegov uporni duh ga je zavedel v usodno napako, da se je prijavil kot civilna stranka v sod- ZREL0STNI IZPITI Misel ni bila Crocejeva pač pa Goethejeva: po napačni formulaciji matematičnega problema je ministrstvo za šolstvo spet ustrelilo velikega kozla. Prvi naslov za maturitetno nalogo iz splošne kulture na vseh višjih šolah je bil: Razpravljajte o naslednji Crocejevi misli: «Kar je človek podedoval od svojih prednikov, si mora z lastnim naporom spet pridobiti, da bo to trdno obranih. Kaj če bi se tudi ministrstvo ravnalo po tem načelu? RIBNIŠKA Ribničani veljajo že od nekdaj za najbolj prebrisane ljudi v Sloveniji in da si sloves zaslužjio dokazuje sledeča anekdota Ribničan je kupil na sejmu osla. Domov grede si je zadovoljno mel roke zaradi ugodne kupčije. Kaj mu je šinilo v misel? Kot vsi znamo velja osel, upravičeno ali ne, za v f like ga butca. Zato mu je prebrisani Ribničan nadel zelena očala in mu dal za južt-no žaganje. Ko je žival nezadovoljno mulila neokusno fuži-no je moški stekel v drvarnico po žago in se z orodjem v roki postavil za osla. Kaj je čakal? Da bo odžagal primerno dolge deske, ki jih bo osel izločil pa naravni poti. nem postopku proti paznikom, ki so obtoženi zaradi nasilnih dejanj julija lani v zaporu v Rebibbii. V odgovor so ga premestili v umobolnico za kriminalce v Averso. Gre za strašen lager, kjer zblazni tudi kdor je bil pred zaprtjem umsko popolnoma uravnovešen. Tre-vinijeve odiseje pa še ni bilo konec. Premeščali so ga iz enega zapora v drugi, dokler ga ni videl socialistični poslanec Orlando prejšnji mesec v kaznilnici Regina Coeii. Orlando je prikazal to srečanje takole: »Trevini je bil privezan na posteljo. Ob njem je sedel paznik in ga pital z žlico. Čeprav so mi pojasnili, da je kazen odredil psihiater, češ da .je jetnik dal znake blaznosti se mi je Trevini zdel zelo miren in manj potrt kot bi človek sodil spričo njegovega položaja. Ob neredih v zaporih je general-ni ravnatelj italijanskih kazenskih ustanov Pietro Manca zapisal, da gre v bistvu za neke vrste dialog, ki ga kaznjenci vzpostavijo z upravo, ko branijo svoje pravice. V številnih dokumentih, ki so jih jetniki v zadnjih mesecih skrivaj poslali tisku so obširno utemeljili svoje zahteve. Zaporniki hočejo, da bi vlada končno spoštovala svoje skoraj dvajsetletne obljube o pre-osnovi kazenskega zakonika in zaporniškega pravilnika. Pri srcu pa jim je predvsem preosnova zakonika (zlasti preventivna aretacija) in to ni naključje saj več kot polovica jetnikov še vedno čaka na proces. Poprečno razmerje med pripori ali aretacijami ter obsodbami je 130:1 kar pomeni da na 130 oseb, ki jih varnostni organi zaprejo, včasih tudi za en dan najbolj pogostoma pa za nekaj mesecev, je 129 ljudi nedolžnih. Tudi ostale zahteve italijanskih zapornikov imajo globoko socialno vsebino in zadevajo predvsem pravico do dela in učenja ter spoštovanje osnovnega človečanskega principa, ki ga je osvojila tudi italijanska ustava: zapor mora jetnika prevzgojiti ne pa imeti izključno represivni značaj. O kaznilniškem pravilniku naj navedemo samo to kar je o njem zapisal podravnatelj Regine Coeii dr. Corsaro: «Kaznilniški pravilnik je terorističen in nečloveški.* In kaj je doslej naredila vlada? Parlament je sicer odobril popravke k prvemu delu kazenskega zakonika, ki jih je predložil bivši pravosodni minister Gonella. O tej reformi je generalni inšpektor italijanskih zaporov Marcello Buona-mano dejal: »Ta reforma ne pelje k demokratizaciji našega kaznilniškega sistema pač pa le zaostruje avtoritarizem in upravne posege*.