Knfpic SLavRo. L9ubOane'a
DOMOVINA
AMERICAN IN SPIRTT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 66
CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, MARCH 21, 1938
LETO XLI. — VOL. XLI.
Zanimive vesti iz življenja ameriških Slovencev, Tretja številka "Novega sveta" izšla
Pravkar smo dobili v roke tretjo številko zanimivega nove-mesečnika "Novi Svet," ki je poučnega in zabavnega be-Uvodni članek "Demokrata" je značilna slika raznih vlad, ki so se pojavile po svetovi vojni. Zanimiv je članek Galileo Galilei. Mr. Zupan prikuje prijetno pomladansko pegico. Sledijo članki: Bori se uzore in drugi. Prav zanimi-v2i je Finžgarjeva povestna črtica "Pisarna." Poučno je1 čtivo P°d naslovom: Iz narave, in vsakogar bo zanimal opis slovenjih pionirjev v Ameriki. Sledi •finogo nasvetov za dom in zdravje, nasveti za gospodarje in gospodinje. "Novi Svet" pripo-r°čamo vsem našim prijateljem. Naročijo ga lahko, ako pišejo na 1849 W. Cermak Rd., Chicago, 111. Izhaja mesečno na 32 straneh in velja samo $2.00 za Vse leto.
Prvi slovenski kandidat, ki se •le prijavil v državi Pennsylva-niji za urad državnega poslanca ^ Mr. Ludvik Zupančič, ki je tfospel v Ameriko, ko je bil star ? let. Očeta mu je pred mnogimi leti ubilo v premogovniku. V °kraju, kjer kandidira, to je v Allegheny county, se nahaja do ^5,000 jugoslovanskih volivcev. Napačno je poročilo v "Glasu Naroda," ki pravi, da če bo Zupančič izvoljen, bo prvi slovenji postavodajalec v Zed. drža-yah. Prvi je bil Joseph Košir, ki ie bil leta 1908 izvoljen v državno postavodajo države Wyoming, dočim imamo v Clevelandu Ze dolgo vrsto let naše Slovence v ohijski državni postavodaji.
V bolnišnici v Calumetu je l»mrl rojak Math Grahek, star 77 'et in doma od Črnomlja. V
Ameriki je živel okoli 40 let. Tu ne zapušča nobenih sorodnikov.
V	Detroitu je umrl poznani rojak, bivši Calumetčan, John Zunič, star 70 let in doma od čr-ncmlja. Pred mnogimi leti je vcdil gostilno v Calumetu. Bil je vdovec. Zapušča sina in šest hčera.
V	Milwaukee se je močno pobil rojak Viktor Žagar, star 22 let, ko je z avtomobilom trčil v neki drugi avto.
V	West Allisu, Wis., je umrla Josephine Arch, stara 58 let in rojena v škocjanu. V Ameriki je živela 37 let in zapušča tu moža, dva sinova in tri hčere, v So. Chicagu pa sestro. Dalje je istotam umrl rojak Frank Zcrc, star 51 let in doma iz Tcškega sela nad Ljubljano. Zapušča ženo in več otrok. — V Milwaukee je umrla Terezija Draginc, rojena v Metliki in ena najstarejših slovenskih nase-ljenk v Milwaukee. Zapušča moža in dve omoženi hčeri.
V	Chicagu je umrl eden prvih slovenskih pionirjev, dobro poznani rojak sirom Amerike, Martin Kremesec. Ranjki je bil rojen pri Treh farah v Rosalni-cah pri Metliki. V Ameriko je prišel leta 1885 in je bil tu sko-ro 53 let. Pred štirimi leti mu je umrla soproga.
Iz Oglesby, 111., je bil deportiran rojak Vincent Zupančič.; Slednji je prestal že 12 let zapora zaradi umora svoje žene in je bil le pogojno izpuščen iz zapora. Ker se pa ni obnašal po volji oblasti, so ga zdaj ponovno prijeli in ga bodo deportirali v Jugoslavijo. Doma je iz Spodnje štajerske in je bil v Ameriki nad 30 let. Tu ima sina in hčer, ki sta že oba odrasla.
100,000 oseb zahteva izločitev komunista
New York, 19. marca. The Catholic Truth Society v tem niestu je v nekaj dnevih nabrala nad 100,000 podpisov ameri-8kih držovljanov. Ljudje zahtevo, da governer Lehman ali pa ne\vyorški župan LaGuarclia odbrani j o iz urada Simon Gear-s°na, ki je pomočnik borough Predsednika Isaaksa. Gearson Jve poznan kot komunist. Katolikom se je pridružilo tudi 75,-članov Ameriške legije v državi New York, Veterans of foreign Wars ter slične organi-2&cije. Gearsonov načelnik ^aaks se je izjavil, da svojega Pločnika ne bo odstranil iz Urada, ker je zadovoljen z nje-delom.
-o—
Hoover pravi, da ne bo vojne v Evropi
London, 19. marca. Herbert Hoover, bivši predsednik Zedi-njenih držav, je včeraj izjavil, da nikakor ne misli, da bi nastala splošna vojna v Evropi. Hoover se vrača te dni v Zedinjene države, potem ko je tri mesece potoval po raznih državah Evrope. Priznal je sioer, da je položaj bolj nevaren kot je bil v letu 1914, toda nobena država ni pripravljena za daljšo vojno.
Prijet bankir
.: Zvezni pravdnik v Clevelandu dal aretirati enega najbolj Gnanih bankirjev v Clevelan-Roberta A. Bishopa, ki je °bdolžen, da je poneveril $40,-Bishop je bil pred kratkim podpredsednik Central National v Clevelandu, predsednik r£ovske zbornice, in predsednik Uotary kluba. Postavljen je bil ^ varščino $5,000 in se bo mo-l zagovarjati pred zvezno sodilo.
Vest iz domovine
vasi Skrlovica, fara Sv. egor na Dolenjskem je pre-Pe^l častitljivi rojak Jernej j.a,5lc' ki je dosegel visoko sta-P vv 94 let. V domovini za-jj "Ca dve hčeri in v Clevelan-^ Več bližnjih sorodnikov in znancev. Naj mu bo ^^ domača zemlja.
Ogenj uničil velik parnik v Clevelandu
Včeraj kmalu dopoldne je začelo goreti na velikem potniškem parniku "City of Buffalo." Parnik je dobro poznan tisočerim našim ljudem, ki so se z njim vozili na izlet med Cleve- \ landom in Buffalo in v Niagara j Falls. Kako je ogenj nastal, ni j znano. 12 ognjegasnih kompa-1 nji se je odzvalo klicu, ko je na-1 stal ogenj in imeli so dovolj opraviti cele tri ure, predno so požar spravili pod kontrolo. Povzročena škoda znaša $700,000, dočim je bil parnik zavarovan za $360,000 v slučaju ognja. Precej prizadet radi silne vročine je bil tudi sosednji veliki parnik "C & B" in deloma poškodovan je tudi parnik City of Erie. Tekom požarja se je na licu mesta zbralo tisoče in tisoče ljudi, ki so prišli tja z avtomobili, tako da je morala nastopiti policija, ki je radovedneže dirigirala proč od ognja.
Lindbergh slučaj
Tacoma, Wash., 20. marca. Tukajšnja policija je aretirala nekega 45 let starega moškega in sicer na prošnjo policije iz države New Jersey. Dotična oseba je baje v zvezi z ugrablje-njem in umorom Lindbergh otroka. Aretiranec je baje bivši član ruske boljševiške policije, bivši privatni detektiv in bivši prohibicijski agent v Ameriki. Vsa stvar je tajna in se javnosti niso sporočile podrobnosti.
Naši vinogradniki
Vinogradniki v Lake, Geauga in Ashtabula county, Ohio, med katerimi je par sto slovenskih farmarjev, so se končno pretekli teden, organizirali in ustanovili ko-operativo., katere namen je stiskati grozdje v mošt in pozneje prodajati vino. Načelnik kooperative je Mr. Julius Roemer. Medtem pa bodo farmarji naredili velik pritisk na državno postavodajo v Ohio, da vpelje precej visok davek na californijsko vino. Na ta način bi dobilo ohi j-sko vino prednost, ker bi bilo cenejše in farmarji bi vsaj nekaj dobili za svoje grozdje. Našim slovenskim farmarjem v ondot-ni okolici toplo priporočamo, da se pridružijo ko-operativnemu gibanju v njih lastno korist. Mr. Roemer, katerega itak vsi poznate, vam bo dal natančnejša pojasnila.
Državljanska šola
Ta teden se vrši pouk o ameriškem državljanstvu v četrtek in v petek v veliki dvorani javne 'knjižnice na 55. cesti in St. | Clair Ave. Pričetek pouka je i vselej ob 7. uri zvečer.
Avstrijsko poslanstvo v Washingtonu zginilo
Washington, 19. marca. V poslopje, kjer se je dosedaj nahajal štab avstrijskega poslaništva v Zedinjenih državah, je včeraj dospel nemški poslanik, ki je prevzel vse urade in poslovanje. Obenem se je napotil nemški poslanik v urad ameriškega državnega tajnika in mu sporočil, da je dobil povelje iz Berlina, da avstrijsko poslanstvo preneha poslovati in da bodo zanaprej avstrijski interesi zastopani po nemškem poslaništvu. Obenem je povedal nemški poslanik državnemu tajniku Hullu, da so postal! vsi člani dosedanjega avstrijskega poslaništva v Zed. državah — nemški državljani. Nemški poslanik je v avstrijskem poslaništvu zapečatil vse uradne listine in tajno korespondenco avstrijskega poslaništva.
-o-
Avtomobilske licence
S 1. aprilom mora imeti vaš avtomobil novo državno avtomobilsko licenco. Najbolje in točno boste postreženi, ako se oglasite v uradu councilmana 23. warde, Mr. John Novaka na 6727 St. Clair Ave., ki ima oblastveno dovoljenje za izdajo avtomobilskih licenc. V istem uradu vam pomagajo, da so vaše tozadevne prošnje pravilno izpolnjene, zaprisežene in odpremljene na pristojni urad. s Samo- deset dni imate še čas. Hitite, da ne boste med zadnjimi, kajti zadnji navadno čakajo dolge ure, da pridejo na vrsto. Councilman Mr. Novak vam sedaj lahko točno postreže.
Prva hčerka
V	soboto zjutraj so se zglasi-le vile rojenice pri dr. August Urankar in prinesle prav zalo hčerko prvorojenko. Materino ime je .Frances Lausche, sestra priljubljene pevke Josephine Lausche-Welf. Prav iskrene čestitke, Jerry!
Dobra zguba
Mrs. Ella Schuard je pred kratkim zgubila denarnico, v kateri je imela $57.00. Včeraj sta ji pa dva dečka vrnila denarnico. Ko jo je odprla je ženska dobila v njej $58.00.
Koristno predavanje
V	sredo 23. marca se vrši v stari šoli župnije Marije V,nebo-vzete na Holmes Ave. zanimivo predavanje o sušici. Sleherni je prijazno vabljen, da pride.
Nadaljni samomori v zavzeti Avstriji
Dunaj, 19. marca. Nič manj kot 29 samomorov je bilo včeraj izvršenih na Dunaju. Samomorilci so večinoma židje, ki se bojijo mučenja v nacijskih ječah. Nova vlada v bivši Avstriji tudi nadaljuje s preganjanjem katoličanov, duhovnikov in redovnikov. Milijone dolarjev verskega premoženja je dal Hitler zapleniti zadnje dneve. Včeraj je bilo aretiranih tudi sedem višjih uradnikov prve avstrijske banke, ker so dovolili kredit vojaški organizaciji, katere načelnik je bil bivši avstrijski kan-celar Kurt Schuschnigg. Včeraj so fašistovske nemške čete naredile pogon na Gabrielov zavod v bližini Moedlinga pri Dunaju. Omenjeni zavod je sloveč po vsej Evropi radi izvrstne izobrazbe, ki jo je mogoče dobiti r.a zavodu. Fašisti trdijo, da so v ,zavodu pri menih dobili skrito orožje. Nova vlada je dala tudi odstraniti lastnike dveh največjih židovskih trgovin na Dunaju ter jih nadomestila s svojimi
zastopniki.
Lewis zahteva 3 milijarde za nova dela
Washington, 19. marca. John Lewis, načelnik C. I. O. delavskega gibanja v Zedinjenih državah, je včeraj zahteval, da dovoli kongres za prihodnje leto najmanj tri tisoč milijonov dolarjev za razna vladna dela, da se preživlja 12 milijonov brezposelnih delavcev v Ameriki. Lewis računa, da s tremi tisočimi milijoni dolarjev se lahko dobi delo za 3,500,000 brezposelnih. Denar ne bi bil potrošen zastonj, ker bi vladni delavci ustvarjali dela, ki so trajne vrednosti.

Poljaki še vedno kričijo za vojno z Litvinsko
London, 21. marca. Dasi je litvinska republika se popolnoma podala vsem zahtevam poljske republike, pa Poljaki še vedno kričijo po vojni. Položaj je tako napet, da sedaj celo Litvi nci zahtevajo vojno, ker je izzivanje Poljakov neznosno. Po vsej Litvinski so se včeraj vrši-1 le velike demonstracije za voj-| no, in enako tudi na Poljskem, j Litvinska republika šteje nekaj manj kot štiri milijone ljudi, dočim ima poljska republika nad 33,000,000 prebivalcev. Poljska vlada je poslala na litvinsko mejo 100,000 vojakov, zaeno s tanki in vojaškimi letali. Pričakuje se, da bo Poljska stavila nove zahteve litvinski republiki, katerih slednja ne bo mogla izpolniti in bo tako gotovo prišlo do vojne. V glavnem mestu Poljske je včeraj ulična druhal divje razsajala in zahtevala vojno. Policija je bila prisiljena aretirati 435 oseb v divjih vojnih demonstracijah. V Kaunas, ki je glavno mesto litvinske republike, kot v Varšavi, ki je prestolica Poljske, so prepričani, da je vojna neizogibna. Vzrok smrtnega sovraštva med obema republikama je malenkosten. Litvinci so ustrelili dva poljska vojaka, ki sta prekoračila litvinsko mejo in se nista zmenila za klice litvin-skih stražnikov, da zapuste litvinsko ozemlje.
Španska vladna armada v obupnem boju, da zopet zavzame izgubljene postojanke
Španija prosi za nakup orožja v Ameriki
Washington, 19. marca, španski poslanik v Zedinjenih državah Fernando De Los Rios je včeraj naprosil vlado Zedinjenih držav, da spremeni nevtra-litetno postavo v toliko, da bo španskim lojalistorh mogoče kupovati orožje v Ameriki v boju zoper napadalne narode, španski poslanik je izjavil, da je Spanj ia edina država, kateri je za-branjeno kupovati orožje v Ameriki, dočim Nemčija in Italija lahko kupujejo v Ameriki. Celo Kitajci in Japonci imajo to pravico, le socialistični vladi Španije je to zabranjeno, je dejal poslanik. Rekel je, da Španija ne potrebuje in ne išče pomoči, pač pa le zahteva za sebe iste pravice, kot jih imajo druge dr žave.
-o---
Louis in Schmelling
Zamorski boksar Joe Louis in Nemec Max Schmeling se bosta spoprijela 22. junija, letos, za prvenstvo v boksarstvu. Kje se bq bitka vršila, še ni določeno.
Hendaye, Francija, 10. marca. Nacionalistične čete so s topniškim ognjem danes razrušile mesto Caspe, iz katerega je prihajal najbolj obupni boj lo-jalistov, da vržejo armado generala Franca nazaj.
Mesto Caspe je bilo včeraj zasedeno po generalu Francu. V tem mestu je najboj važno križišče cest za zvezo s Katalonijo in Aragonom.
Vlada v Barceloni pa izjavlja, da bo skušala na vsak način zo- j pet dobiti Caspe v oblast. 30,000 j mož iz severa hiti mestu na po- j moč.
Medtem so pa nacionalisti do-
bili pod kontrolo nad vse važno cesto Montalban-Alcaniz, ki odpira pot proti Sredozemskemu morju.
Videti je, da primanjkuje španskim vladnim četam moštvo in streljivo, dočim ima general Franco vedno sveže čete na razpolago in dovolj topov, zlAsti pa zrakoplove.
Nad 3,000 kvadratnih milj španske zemlje so dobili nacionalisti tekom enega tedna v oblast. Napredovali so za 60 | milj. Ponekod so oddaljeni le 125 milj od Sredozemskega mor-'ja.
-o—
Predsednik Roosevelt ne bo predsedniški kandidat. Bivši governer države Indiane Paul McNutt ima največ prilike za zmago
Kitajci so uspešno pognali Japonce nazaj
Šangaj, 19. marca. Kitajski protinapadi so imeli zadnje dneve večje uspehe. V mnogih okrajih so Kitajci vrgli Japonce nazaj, ponekod so pa popolnoma ustavili njih ofenzivo. V Sansi provinci, katero je preplavila japonska armada pretekli teden, so Kitajci zavzeli važno mesto Linfen in napadajo z vso silo mesto Hvosien, kjer je važno železniško križišče. Opaziti je v splošnem, da se japonska armada ne bori več z istim duhom in junaštvom kot tekom prvih tednov.. Eden izmed vzrokov tega je, ker so japonski generali pripovedovali armadi, da bo Kitajska zasedena v dveh mesecih, a teče sedaj deseti mesec, pa so Japonci še daleč od uspeha. Sin toži mater s^a dva milijona odškodnine New York, 19. marca. Hugh Travis je vložil na višji sodniji tožbo proti svoji materi za $1,-850,000 odškodnine. Sin trdi, da mu je oče, bivši governer države Wyoming zapustil ta denar, toda mati ga je spravila za sebe. Smrtna kosa
V nedeljo zjutraj je v Mt. Sinai bolnišnici preminula 10-let-na Rose Vikovich. Družina stanuje na 1545 E. 31st St. Njen oče Steve je umrl leta 1936. Pokojna zapušča tri sestre in tri brate. Pogreb ima v oskrbi pogrebni zavod A. Grdina in Sinovi.
Pet kaznovanih
Na mestni sodniji je bilo te dni kaznovanih pet trgovcev z denarno globo, ker pri prodaji blaga niso oddajali znamk prodajnega . davka. Posamezni trgovci so bili obsojeni v globo od $15 do $50.
Adrija
Pri zadnji seji zbora Adrija je bil izvoljen nadzorni odbor in sicer: Agnes Zalokar, Violet Zivko in Henry Sinkovic. Zbor Adrija priredi koncert in plesno zabavo 24. aprila, ^.»v,.
Washington, 20. marca. Osebni prijatelji, ki dobro poznajo predsednika Rooseveita, so te dni izjavili, da Roosevelt ne bo iskal tretjega termina za pred-sedništvo in bo odbil vsak poskus, da se ga primora prevzeti kandidaturo.
Zadnje čase so se v ameriški javnosti oglasili številni prijatelji bivšega governerja države Indiane, Paula McNutta, ki je sedaj ameriški visoki komisar na Filipinskih otokih.
Govori se, da predsednik Roosevelt nikakor ne bi nasprotoval kandidaturi McNutta. Slednji bi kandidaturo sprejel, ako bi imel absolutno zagotovilo, da Roosevelt ne bo kandidat. Proti Rooseveltu ne bi kandidiral noben drug demokrat.
To zagotovilo je .baje sedaj prišlo in prijatelji McNutta šo zlasti v glavnem mestu na delu, da mu pridobijo simpatije naj-prvo med kongresmani, pozneje pa po raznih državah. V Indi-ani sami je McNutt zelo popularen.
Senator Wheeler se je včeraj izjavil, da je prepričan, da Roosevelt ne bo tretjič kandidiral. "Sentiment proti tretjemu terminu je preglobok med ameriškim narodom," je dejal senator Wheeler.
"Od predsednika Georga Washingtona pa vse do danes še nihče ni prelomil nepisane postave glede tretjega predsedniškega termina. Prepričan sem, da je tudi predsednik Roosevelt ne bo."
Zrakoplovni napadi na mesta naj prenehajo
London, 19. marca. Angleška vlada je poslala francoski vladi in Vatikanu prošnjo, da se zavzamejo za akcijo, da se preprečijo v bodoče zrakoplovni napadi na mesta, ki niso utrjena. Povod tej zahtevi so dali številni napadi španskih nacionalistov, ki so zadnje dneve zaporedoma bombardirali mesto Barcelono in pri tem ubili nad 1500 civilistov. General Franco se izgovarja, da je Barcelona glavni stan španske armade in je torej upravičen bombardirati mesto.
-o-
Birme v Clevelandu Tekom mesecev marca, aprila, maja in junija bomo imeli v Clevelandu sv. birme pri sledečih znanih župnijah: v sredo 23. marca v cerkvi Marije Brezmadežne, v četrtek 24. marca, ob 7:30' zvečer pri sv. Lovrencu, v Newburgu, v nedeljo 27. marca pri sv. Frančišku na Superior Ave. V nedeljo 24. aprila v cerkvi Svete Trojice v Barbertonu. V pondeljek 2. maja ob 2. uri popoldne v cerkvi sv. Cirila in Metoda v Lorainu. V nedeljo 5. junija ob 4. uri popoldne pri sv. Hiercnimu v Clevelandu.
Seja
Staršem mlad. pev. zbora S. D. D. se naznanja, da se vrši redna mesečna seja v pondeljek 21. marca ob 7. uri zvečer v S. D. Domu na Waterloo Rd. Pričetek ob 5. uri popoldne. Prosi se starše, da se seje udeležijo V obilnem številu.
Odvetniki Tom Mooneya napadajo sodmjo
Washington, 19. marca. Odvetniki Tom Mooneya so danes pripovedovali sodnikom najvišje sodnije Zed. držav, da so sodniki najvišje sodnije države Californije skupno z drugimi sovražniki'Mooneya v zaroti, da Mconey ne more iz zaporov. Odvetniki Mooneya zahtevajo od najvišje sodnije v Washingtonu, da ponovno "odpre" slučaj in dovoli novo obravnavo, ki bo prinesla vse druge stvari na dan kot prvotna obravnava. Sodni-ja v Calif orni j i je nalašč potvo-rila razne dokumente, da so pričali proti Mooneyu.
-o-—
Piketiran konzulat
Pred poslopjem Midland Building, kjer se nahaja nemški konzulat v Clevelandu, je prišlo v soboto dopoldne do piketira-nja nemškega konzulatnega urada. Več sto piketov se je pojavilo, ki so protestirali, ker je Nemčija zasedla Avstrijo. Obenem so protestirali, ker Nemčija grozi obstoju čehoslovaške republike. Policija je pustila [ demonstrante v miru, ki so se končno mirno razšli.
Andrica na češkem
The Cleveland Press je poslala znanega pomožnega urednika Mr. Andrica iz Romunske na Čehoslovaško, odkoder bo sporočal v Cleveland o tekočih dogodkih.
želite peč?
Revni družini se odda pec za kuhanje, na plin ali premog. Vprašajte na 6120 Glasa Ave.	. >.fr*Si(ti« t
f r
AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
6117 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio __ .	_____Pubnshcd daj]y_except Sundays and Holidays__
NAROČNINA:
Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50. Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna številka, 3c.
SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months. Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers
Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878.
-•v.. : - -8:5
No. 66, Mon., March 21, 1938
Plače in draginja
Ne čakajte do zadnjega
Dne 20. aprila, kakor je bilo že poročano, se vrši koncert priljubljenega pevca g. Antona Šublja in sicer v Slovenskem narodnem domu na St. Clairju. Da bo pa vsak, ki kupi vstopnico, obenem imel tudi preskrbljen sedež, zato se prodajajo rezervirani sedeži že v naprej. In seveda, pri tem je za upoštevati, da kdor si bo pravočasno preskr-bel vstopnico, bo imel tudi prostor po svoji želji, ker sedaj si lahko sami izberete, kjer želite sedeti.
Koncert se bo vršil pod pokroviteljstvom vežbalnih krožkov Slovenske ženske zveze, katerih je že osem v Clevelan-du, ki štejejo lepo število brhkih deklet. Ti naši krožki so povabili Mr. Šublja, da bi priredil koncert, kar je gospod umetnik radevolje ugodil. Torej, koncert bo v korist naših vežbalnih krožkov in dobiček bo porabljen za veliki piknik, katerega bodo imele te skupine v tem poletju. Mr. Šubelj dobi le del dobička (seveda, koliko bo dobička je pa odvisno od posetnikov), toda pričakuje se lepa udeležba naroda. Bilo je že mnogokrat dokazane, posebno v preteklih par letih, da se mnogo več ljudi zanima za lepo slovensko pesem
Ne dolgo tega je neko veliko industrijsko podjetje naznanilo, da bo v bodočnosti zvišalo ali znižalo delavske plače v razmerju z obstoječo draginjo življenskih potrebščin. Cene, kakor se spreminjajo na javni tržnici, od časa do časa objavlja United States Bureau of Labor Statistics.
Nam se zdi, da je ta nastop industrijskega podjetja skrajno nepraktičen, nelogičen in pomenja nekako "zamr-znenje plač" ter obenem odrekuje delavcem pravico, da dobijo pravico do bogastva, ki so ga sami ustvarili. Ni čudno, da je nastalo med delavci skrajno ogorčenje nad dotično odredbo kompanije.
Pa tudi ostala ameriška javnost se je oglasila. Sledila je burna polemika o tem vprašanju, in sam predsednik se je udeležil javne debate potom posebnih izjav. Predsednik je izjavil, da sč dejstvo draginje ne sme jemati v poštev, razven kadar se gre za minimalne delavske plače. Draginja ne sme biti nikdar odločilni faktor, kadar se določujejo delavske plače. V vsakem slučaju pa, je dejal predsednik, je treba jemati v poštev nakupovalno moč ameriškega delavca.
Argument draginje pri urejevanju delavskih plač pomenja pa vseeno velik napredek v gospodarskem naziranju sedanje generacije. V preteklih desetletjih se je naraščujo-, ča draginja življenskih potrebščin od vseh strani pripozna-vala kot važen razlog, da se zvišajo delavske plače. Vse delavske organizacije so rabile ta argument. Pa tudi vlada ni zaostajala za delavskimi organizacijami. Končno so bili tudi delodajalci prisiljeni, da so priznali, da čim večja je draginja, višje morajo biti plače, ker sicer delavski in uslužbenci ne morejo kupovati potrebščin.
Tekom svetovne vojne smo imeli v Zedinjenih državah inflacijo, to je, cene so bile silno visoke, pa tudi delavske plače nenavadno visoke. Kmalu po svetovni vojni pa je prišla deflacija, to je, cene so se znižale, in to priliko so uporabile stotere ameriške industrije, da so začele zniževati delavske plače, češ, da je tudi vse življenje postalo cenejše.
Mnpgi industrijski voditelji v Ameriki še vedno zastopajo načelo, da je draginja dobra podlaga za urejevanje delavskih plač. Oni mislijo, da se morajo dohodki delavca avtomatično spremeniti, ?ko se spremenijo cene življenskih potrebščin. Izkušanja pa uči, da delavske plače le počasi napredujejo in se dvigajo in največkrat šele eno leto potem, ko so se dvignile cene življenskim potrebščinam. Če se delavske plače tako ne zvijajo, kot se zvišajo cene življenskim potrebščinam, tedaj poneha delavska nakupovalna moč, delavec ne kupuje toliko, kot bi moral, in posledica je, da blago zaostaja, da tovarne prenehajo poslovati in naenkrat se znajdemo v središču gospodarske krize.
Toda industrijci imajo še vse drugačne izgovore. Glavni ugovor proti predlogu, da bi bila višina plač vselej od- gram jn krasno petje visna od draginje potrebščin, ki raste in pada, je ta, da ako se to načelo izvaia do svojega naravnega zaključka, ne bi bilo v bodočnosti nobenega napredka v življenskem standardu ameriškega delavca.
Namreč, ostalo bi za vselej to geslo: kadar bo draginja, bo, recimo, delavec dobil 80 centov na uro, kadar pa dragi-
uslugo in posebno boste pa na ta način napolnili navdušenje tistim, ki imajo koncert v oskrbi.
Mr. Šubelj bo podal najlepši spored slovenskih pesmi kar jih je še bilo petih na naših cdrih. Vse ljubitelje petja vabimo najvljudneje, da poseti-te Šubljev koncert, ker smo gotovi, da boste rekli: O, ja, bil je lep večer!
V nadi, da bo vsestranski uspeh vas pozdravljam,
Albina Novak tel. HE 1572
Dopis iz Euclida
Človek bi mislil, da v post-nam času ne bo kaj pisati. Vsaj kar se tiče veselic vse nekam počiva. Zato bi se pa morali malo bolj pobrigati za postne pobožnosti. Tudi kampanja je za katoliško časopisje. Meni je najbolj priljubljen mesečnik Ave Marija in dnevnik Ameriška Domovina. Priporočljiv je tudi katoliški dnevnik Amerikanski Slovenec. Priporočati je kar oba ta dnevnika. Prav lepo bi bilo, če bi katoličani podpirali katoliški tisk, ki nam ne manjka.
Sliši se, da bo nek skrivnosti fant prišel k sv. Kristini na 24. aprila. Tam bodo pirhe in pomaranče sek&li. Kdo bo ta
fant? Pravijo, da zna tako in posebno kadar isto proizva- plesat> kot uletov fant> ki je
jajo tisti, ki se razumejo na lepo petje. Mr. Šubelj ima naravnost očarljiv glas, ki seže globoko v dušo in srce, da človek v resnici uživa istega. Tudi njegov nastop je tako originalno prijazen, da si ž njim takoj osvoji pcpolno pozornost in zanimanje.
Da bo pa program še bolj obširen in pester, bodo nastopili tudi krožki v svojih sloko-vitih uniformah. Med odmori bo vsak krožek posebej predstavljen, tako, da bo vsak imel svejo polno veljavo in po koncertu bo na odru podana krasna živa slika, pri kateri bodo predstavljeni vsi krožki obenem. To bo nad vse krasen prizor in nekaj popolnoma novega in očarljivega.
Ne morem si misliti, da bi kdo mogel izostati, kdor ko-i lička j ljubi v resnici lep pro-
prvo nagrado odnesel iz Shore High. Pevec pa da je tak kot Stanley Potokar, ki na radiu poje. In igralec pa tak kot John Globokar; kadar on igra, vse občinstvo v dobro voljo spravi. Pa lep tako, da se vsakemu dekktu dopade.
Kako je velik in kakšne br-kice ima, to boste pa drugič zvedeli. Kdor ga hoče videti, naj bo gotovo 24. aprila pri zabavi, ki jo priredi društvo št. 219 KSKJ pri sv. Kristini. Oseba, ki ugane fanta, dobi lepo denarno nagrado. L. Opa-ra je obljubil za prigrizek tako, ki je široko, dolgo in visoko. Še mene ima firben in komaj čakam 24. aprila.
J. Intihar ---o-
Radio program iz Jugoslavije
Članice teh krožkov imajo ' Cleveland, O. —< Kakor sem na rokah vstopnice in ako vam 1 že na kratko poročal v Ameri-iste slučajno ponudijo nikar! ški Domovini o programu iz
ne recite, da je še čas, ker s tem si delate samo skrbi, če bo sploh kaj vstopnic kasneje
naše lepe Jugoslavije, hočem danes nekoliko obširneje poročati o tem programu. Mogoče
nja preneha, dobi delavec 40 centov na uro. To bi se ribalo za dobiti. Tukaj podajam na-'bo enega ali drugega zanima-od leta do leta, delavec bi nekako otopelo ostal pri svojem , slove načelnic krožkov in ako j 10 kje in kdaj in na kaki va-delu brez vsakega upanja na boljšo bodočnost. Pri tem pa stanujete v bližini katerih iz-1 lovni dolžini se dobi program, še nastane dvom, če bi bile vse kompanije v resnici priprav-j med teh se takoj zglasite pri ljene v doglednem času zvišati delavske plače. Mnoge bi se: njih in si nabavite sedež, obotavljale tako dolgo, da bi draginja prenehala, in dočim Krožek št. 10, "Frances Su-bi kompanija y omenjenem času dobivala ogromne dobičke, šel Cadets" načelnica: Alice ko bi svoje produkte drago prodajala, pa bi delavci ostali pri Kapel, 793 E. 156.
starih plačah. Take kompanije same se ne zavedajo, da s Krožek št. 14, "Frances Ru-jkdaj in kje se ga lahko dobi. tem same sebi uničujejo, kajti končno je delavec izčrpan in | pert Cadets" načelnica: Lil-j že 14. novembra lanskega ne more več plačevati predmetov, naročila v tovarnah za-j lian Orazem, 19014 Kildeer Av.' ieta s,em prvič slučajno dobil ostanejo in zopet smo V krizi.	Krožek št. 15, načelnica Jo-j program iz Jugoslavije. Ta
'družabne plače." sep.hine Sever, 3701 E. 77th St.! čas se je oddajal na valovni
Vem, da mnogo naših rojakov ima radio aparate. Mnogi veliko boje kot pa jaz. Mogoče da pazijo na program, mogoče je da sploh ne vedo
Ameriška federacija dela poudarja
Krožek št. 25, "St. Vitus Ca-
dolžini 6,106 meg., kar je bilo
Delavske organizacije so prepričane, da industrije lahko plačujejo visoke plače, kajti pod pogojem pravične razdeli-i Sets, načelnica: Josephine Per- pa jako težko dobiti. To pa tve bogastva bo industriia vedno v polnem "obratu, si bo sa- Par> 5809 Prosser Ave.	i radi ameriških postaj v N. J.
' ' '	Krožek št. 41, "Mary Lušin W3XAL in Chicago W9XF, ka
ma sebi ustvarjala bogastvo, poleg tega, da bo ameriški delavec lahko imel dostojno standard življenje.
Cadets", načelnica Frances Do-j teri sta skoro na istem valu.
Ko je Hitler oni dan spal na Dunaju, potem ko je združil Nemčijo in Avstrijo v eno državo, je imeMepe sanje. Sanjalo se mu je, kako bi se postavil, če bi si posadil na glavo avstrijsko cesarsko krono. Kaj se smejete? če si je posadil Napoleon francosko, zakaj bi si Hitler avstrijske ne.
* * *
Oni dan smo poročali, da so ameriški Slovenci nabrali okrog $700.00 za ambulanco španskim komunistom. To je zelo napačno poročilo. Dozdaj so nabrali natančno $3,607.60. če smo zapisali, da je bilo nabranega $700 za ambulanco, smo s tem mislili, da bo najbrže samo toliko šlo faktično za ambulanco, drugo se pa odšteje za "stroške." No, vsi moramo živeti!
linar, 1131 E. 177th St.
Krožek št. 47, "Little Flower Cadets," načelnica, Eleanor ! Hrovat, 3524 E. 82nd St.
Krožek št. 50, "Marie Pris-land Cadets," načelnica, Frances Kurre, 6509 Schaeffer Av.
Krožek št. 32, načelnica, Mrs. Terezija Zdesar, 20691 Arbor Ave.
Zglasite se lahko tudi pri tajnicah vseh elevelandskih podružnic, ki bodo vam na uslugo.
Apeliram na članstvo SŽZ in cenjeno občinstvo, da si takoj preskrbite sedeže. Če to
Vsled tega tudi omenjeni postaji prenehati z oddajanjem, k,adar je na istem valu kaka tujezemska postaja.
Potem sem skušal ta program še večkrat dobiti, tako 30. novembra in 14. decembra. Pa nisem mogel nič dobiti. Mis-
Pctem sem skušal ta pro-škatlja ali radio aparat pokvarila in da je vsega mojega veselja konec, da sploh ne bom več slišal jugoslovanskega programa. Potem sem pa skušal vsepovsod na vseh valovih. In hura! ravno na novega leta dan, ali v Ameriki na starega
storite, si boste sebi storili leta večer, sem zaslišal močan
glas. Iznenaden sem bil! Kaj je bilo? Slišal sem samo konec programa, našo sveto pesem; Naprej zastava slave ... Ne morem popisati mojega veselja, ki sem ga občutil takrat. Program sem dobil čisto na drugem valu, ki je veliko bo-lji in čistejši. Gotov sem bil, da sem dobil direktno iz Bel-grada. Le žal mi je bilo, da ga nisem poprej dobil. Zaznamoval sem si pa val za drugič.
Težko sem pričakoval dneva 14. januarja letos. Že ob pol sedmih zvečer sem sedel pri radiu in ga uravnal natančno na 11,750V2- čakal sem in čakal. Minute so bile dolge ure. Ko je bila ura natančno 7:45, je pa angleška postaja GSD prenehala z oddajanjem in takoj zanjo sem pa zaslišal "horn" petkrat zaporedoma in potem pa: Pozor! Beograd kliče! Potem je pa oglaševalec naznanil spored programa. Program je bil predavanje o uvozu in izvozu, splošno o prometu v državi. Seve. je bila tudi lepa godba in petje, najprej v srbskem, potem v hrvatskem in nazadnje pa v našem milem slovenskem jeziku. Če sem prav razumel, je govoril dr. Drago Marušič, bivši ban dravske banovine.
Odtedaj naprej pa brez vsake težave dobim pravi val čisto lepo in glasno, celo bolje kot postaje v Clevelandu. Kar je pa največjega pomena je, da postaja Beograd oddaja le lepo in poučno predavanje, lepo petje in godbo celo uro in pol. Nima pa nesmiselnih ogia-sov kakor tu v Clevelandu, ko ne slišiš drugega dan za dnem kot žajfa in zopet žajfa, pa lekatorija.
Dne 14. marca, točno ob 6:45 zvečer se je zopet zaslišal že znani mi klic. Aha, sem si mislil, te že zopet imam. In v resnici! Ob 6:50 se je oglasil oz-nanjevalec in v prvih besedah je lepo pozdravil vse brate Jugoslovane, Srbe, Hrvate in Slo-vetnee, živeče v Kanadi, v Severni in Južni Ameriki. Potem je oznanil pomen predavanja. Bilo je o Bosni in Herce5 govini. Potem je sledil govor ministra šuma i ruda, Bogoljuba Kojundiča. Zatem so sledile splošne dnevne vesti iz Jugoslavije. Glede Nemčije se noben govornik ni nič izjavil. Po govoru je sledila lepa pesem "Šta je mladost." Na koncu so zapeli našo nikdar pozabljeno himno: Lepa naša domovina, za nameček pa še: Naprej zastava slave.
Pred kratkim sem bral v Amer. Domovini, da je gospa Mary Strekal dobila prvi program iz Ljubljane in sicer popoldne. Prosil bi jo, če bi bila tako prijazna in mi povedala, na kateri dolžini vala je dobila. Ali na kratkih valovih? Prosim Vas, če ste tako prijazni, sporočite to po časopisu in naznanite dolžino valov, da bomo tudi drugi deležni naše nad vse ljubljene slovenske pesmi.
Dragi rojaki! Ako hočete slišati lepe slovenske pesmi, godbo in zanimiva predavanja iz lepe naše domovine, preskr-bite si radio aparat, če ga še nimate. Vsi vi pa, ki ste že ali pa boste slišali jugoslovanski program, napišite pismo in od-Valovna postaja, Beograd, Ju-pošljite na naslov: Kratko-goslavia — in pri prihodnji oddaji boste slišali zahvalo po radiu za vaše pismo, da so ga prejeli. Pri zadnjem programu je bilo mnogo bratov Srbov in Hrvatov, katerim je bila podana zahvala in le nekaj Slovencev.
Torej dragi rojaki, pišite pisma. Več ko bo dospelo pisem, večje veselje bodo imeli in nam oddajali še lepše in mogoče tudi bolj pogosto programe iz domovine.
Kari Mramor
Iz Collinwooda
Zopet nova smola, kakor vidim iz Jakatove kolone z dne 12. marca. Vedi, Jaka, in cenjeni bralci in bralke Ameriške Domovine, da sem bil trdno uverjen in prepričan na učinek mojega zadnjega dopisa. Mislil sem si, da bom mirno in nemoteno užival svojo vdovsko prostost. Obenem, da sem rešen morečih skrbi in pa blamaže, v katero sem bil za-gazil po prizadevanju te sa-lamenske Reple.
Glej ga spaka! Praviš, da si nisem izgovoril kota in da je vsled tega Micka zopet na dil-ci. Pa zdaj jaz vidim, da sem poleg Micke še jaz zlezel na dilco, na kateri bom moral čakati na ponovno preizkužnjo, da zopet pokažem, koliko moči imam napram dobrotljivi Urši in pa objedljivi Repli. Kaj več slabšega si ne upam reči o njiju.
Kako praviš, Jaka, da me pozove j o na zagovor v Newburg, Bog se me usmili, koliko jih bom moral zopet prestati. Da bi me le milostno sprejeli. Ampak priti takima dvema v štih kot sta U. in R. je huda reč. To vedo le tisti, ki so imeli srečo to videti in opazovati. Ta užitek so dozdaj imeli samo v Collinwoodu, kjer je še zdaj toliko smeha, da ga prodajajo na kilometre. Za prodajalno pa ne vem, ker sem še premalo časa tukaj.
Vam Nevvburžanom pa svetujem, da ga ni treba prit kupovat, ker če bo sreča z vami, boste imeli priliko pobližje spoznati značaj Reple in Urše, pa Nacle. Torej smeha boste imeli sami dovolj, ne da bi ga bilo treba hodit kupovat sem v Collinwood. Torej vam že naprej .svetujem, da se že sedaj pripravite za prvi četrtek po veliki noči.
Pa naj bo, se bom dal pa vam na ljubo, če že ni drugega izhoda, vjeti še enkrat v mreže in na limanice, ki mi jih bosta nastavili Urša in Repla. Sicer pa Jakatu prav natiho povem, da imam načrt narejen, kako sem bom izmazal. Samo da bi Repla in Urša za to ne zvedeli predčasno.
Torej na svidenje v četrtek po veliki noči v Newburgu. Do takrat mi bodite pa pozdravljeni vsi skupaj, še posebej pa Repla in Urša, da ne bo kake zamere.
Matevž,
hišni posestnik in vdovec
-o-
VAŽNO!
Sreča je čakala Frank Kaste-lica pri seji društva Slovenski dom št. 6 SDZ. Pa ni bil navzoč, zatorej je na izgubi $3. France, požuri se in pridi na prihodnjo sejo. Mogoče te sreča počaka in dobil boš $4. člane in članice gori omenjenega društva pa opozarjam, da redno prihajajo na sejo, ker se ne ve, katerega sreča zadene na prihodnji seji. Ako niste navzoči, niste deležni. Na svidenje na seji 15. aprila.—Tajnik. -o--
—v Smrt pod drevesom. V Selnici ob Muri se je pripetila huda nesreča 24 letni posestnikov sin Jožef Gornik in njegov oče sta se domenila, da poj deta v gozd spravljat posekano drevje k poti. Ker se je oče še nekaj zadržal v hlevu, je šel sin naprej in se kar sam spravil na delo, in sicer je hotel najprej spodnesti težak hrast, ki je na strmem pobočju posekan obvisel na drugem drevesu. Ko je to deblo z dolgim vzvodom dvigal, je drevo res padlo, pri tem pa je padel tudi Gornik tako nesrečno, da ga je deblo pritisnilo ob tla. Ko je prišel v gozd oče, je našel sina že nezavestnega. Zdravnik mu ni mogel več pomagati in je nesrečnež kmalu izdihnil.
KIRSTEN FLAGSTAD
Ena najboljših sopranistiuj pri Metropolitan operi je gotovo Kirsten Flagstad, ki bo prinesla tudi v Cleveland svoj srebrno čisti glas k opernim predstavam, ki se vrše v Clevelandu od 4. do 9. aprila. Nastopila bo v "Tristan und Isolde." V tej operi nastopi v torek 5. aprila in popoldne v petek 8. aprila v "Tannhaeu-ser" Vstopnice za te operne predstave se že lahko dobe v loby Union Trust banke, 9• cesta in Euclid Ave.	>
Če verjamete al' pa ne
To-le sem dobil v krošnji na zadnji ribniški veselici in ni na-pek.
Ribničana je zelo vest pekla i« sam sebi se je zdel velik grešnik-Zato je mislil, da domači gospod nimajo dovolj moči, da bi mu m«' gli dati odveze, da bi zopet za' dobil mir in dopadajenje, zato je sklenil, da gre naravnost V Ljubljano do škofa.
Ko pride v škofijo, vidi mla* dega gospoda, ki ga prijazn0 nagovori:
"No, oča, kaj boste pa vi P°* vedali?"
"Dcsti imam za povedati, Pa vam ne bom, ker se mi zdite 3e premlad. Ali so škof doma?"
"Aha, doma so."
"Dajte no, hitro jih pokličite, da mi bo prej odjenjalo."
Gospod pelje Ribničana ^ škofu in ta ga prijazno sprejme in vpraša po njegovi želji."
"Vejo, gospod škof, jaz sem strašno velik grešnik. Noben drug na svetu mi ne more P0' magati kot vi, tako bi rekel-Dajte, spovejte me."
"No, to se pa lahko zgodi. Rar v spovednico pojdite in me ta"1 počakajte, bom takoj prišel."
In res, naš Urban se napoti V spovednico in tam obuja kes, da se je kar spovednica tresla-Kmalu pridejo škof in spoved s0 začne.
"Ne vem, kje bi začel," reč* Urban, "tale grešnik sem, da se sam sebi smilim."
"No, kar lepo po vrsti povej' te, bomo že videli," ga tolažij0 škof.
"Veste, sam ne vem, kaj je zmotilo, menda me je sarn11 poštajna motila, da sem šel kušnil nekovo punčaro," začne Urban.
"Koliko je bila pa stara?"
"Kaj bi rekel, saj ne vefl1 prav natančno. Ne bom se P9
zlagal, če rečem, da je dve
let'
mlajša od mene in jaz jih bom svetem J ur ju osemdeset.
"Ampak zdaj pride pa še naJ hujše, zdaj pa res ne vem, kak" bi začel."
"No, oče, kar povejte, zato sva
pa tukaj."
"Pa naj bo, enkrat mora taK ali tako na dan. Veste, bom Pra^ natiho povedal — Ribnici1 sem."
H
"Mi na misel ne bo prišlo! Morebiti vas prav paz lahko rešim in vam pomagam, da ui-dete tistemu Miriditu!"
"Kako pa bi to narečji ?"
"Poznam deželo tod. Vodil bi vas tako, da vas Miridit gotovo ne dobi, črez travnike in Po odprtem svetu, kjer se ne ^ore skriti. Pozneje pa pridejo itak na široko Ovčje polje,
leži južnovzhodno od Skopja in sega do Velesa. Tam zidajo novo železnico, tam vam ne more blizu. In če vam je Prav, ostanem še tudi za Skop-ijem pri vas."
"Zelo nas bo veselilo. Vidim, da si mnogo potoval."
"Le po domačih krajih. Te Pa dobro poznam."
"Mi smo seveda tod tujci in ^e poznamo ne krajev ne ljudi. Pa čul sem spotoma o ne kem človeku, ki mu pravijo žuti. Kdo pa je tista človek?"
Pritlikavi krojaček je dvignil obrvi in skrivnostno dejal:
"Zloglasen i*opar je!"
In boječe se je ozrl in nadaljeval :
"Ni dobro o njem govoriti. Povsod ima' svoje ljudi. Za Vsakim drevesom utegne kateri stati."
"Torej je Žuti poveljnik roparjev?"
"Da."
"In njegovi zavezniki so številni?"
"Povsod ima zveze, v vsaki vasi, v vsakem mestu. Najvišji kadi in na j pobožne j ši imam — mohamedanski duhovnik — utegne biti njegov zaveznik."
"Pa mu ni priti do živega?"
"Ne. Postava mu ne more nič. Nisem sicer učenik korana in njegovih razlag, pa čul ser. nekoč, da so naše postave nejasne in mnogoznačne, da več škodujejo ko koristijo. Vsak sodnik lahko tako postavo obrne in razlaga po svoje."
"Žal je le preres!"
"In kako je šele, če se nihče ne briga za postavo —! In tako je pri nas. Misli na naše Albance, na Arnaute, Škipeta-rje, Miridite in na druga naša plemena! Vsako pleme ima svoje postave, svoje pravo, svoje navade. In taka dežela je pravo torišče za človeka, kakor je Žuti. Smeje se padiša-hu in njegovim uradnikom, kadijem, oblastim, policiji in celo vojaštvu! Nihče mu ne more nič. Vsaka vas si je v la-
tako pri nas, da Žutemu ni mogoče priti do živega. Najbolje je, da se ne govori o njem. Tudi mi ga rajši pustimo pri miru! Revež sem, pa me je le strah, če mislim na njega. Po parah si služim denar, ne nabere se mnogo. Pa prihranil sem si nekaj piastrov za čud< delnika, ki me bo zdravil. In če me tisti ropar napade in mi vzame moje siromašne pri-prihranke, bi niti za zdravila ne imel —."
"Praviš, da poznaž svet onstran Tetovega?"
"Da."
"In Šar planino tudi?"
"Seveda. Tam sem doma."
"Pravijo, da stoji za Teto-vim v Šar planini znamenit in zanimiv han —. Ali veš za nje-
ga
v
"Kako mu je ime?"
"Ne spominjam se več prav. Pa zdi se mi, da je beseda Kara poleg."
Bistro sem ga pogledal. V njegovih očeh se je zabliskalo, naglo in plameneče. Pa koj so spet gledale njegove oči krotko in skromno.
"Kara — kara —?" je ugibal. "Hm —! kako bi se naj ime glasilo —. Ce bi povedal celo ime, bi ti morebiti lahko ustregel s točnejšimi podatki —."
"Morebiti pa se še spomnim na tisto ime. Kara — kara —?
Halef, tudi ti si čul tisto ime. Se ga spominjaš?"
Halef me je dobro razumel.
"Karanorman misliš?"
"Da, da, Karanorman! Tako je bilo!
Poznaš tisti kraj, Afrit?"
Razmišljal je, vsaj zdelo se je tako, in po kratkem molku dejal:
"Da, vem, kaj misliš! Toda Karanorman ni han, le razvalina je. Živa duša ne stanuje v njej. Prej kedaj pred stoletji, je bil velik karawanseraj, pozneje karaul — stražni stolp —, sedaj pa je razvalina.
Kaj so ti pravili o tistem hanu?"
"Da tam živi Žuti."
Po obrazu mu je zadrhtelo, kot da mora nekaj šiloma premagovati. Kaj — ? Smeh — ? Roganje —?
In koj se mu je obraz spet pomiril, krotko kakor po navadi je menil:
"Mislim, da so te potegnili!"
"Misliš?"
"Da. Poznam razvalino zelo dobro. Bil sem v njej po dne-
1938
Sn (Mi
MAR 1938
1
M 21
m 29
W^liThJlFrJ
2.3.'17
SHE Mm lip šop
KOLEDAR
DRUŠTVENIH PRIREDITEV
' APRIL
3.—Pevski zbor Sloga, pomladanski koncert v S. N. Domu.
10.—Jugoslovanski pasionski klub, Pasionska igra v avditoriju S. N. Doma.
17. — Koncert mladinskega pevskega zbora "Kanarčki" v Slovenski delavski dvorani na Prince Ave.
17. — Slovenska mladinska šola SND, prireditev ob zaključku šolskega leta v avditoriju S. N. Doma.
23.—Baseball klub društva Mir št. 10 SDZ, ples v S. N. Domu na 80. cesti.
di godbeni koncert v avditoriju S. N. Dotna na St. Clair Ave.
7.—častna	straža SDZ, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma.
8.—Ilirija	Junior High pevski zbor priredi koncert v po-čast materam v Slovenskem domu na Holmes Ave.
8.—KSKJ Ohio Boosters lte-gljaška liga, plesna veselica v S. N. Domu.
8.—Mladinski pevski zbor "črički" priredi spomladanski j koncert in materinsko proslavo i v S. N. Domu na 80. cesti.
8.—Podružnica št. 41 SžZ
I obhaja osmo obletnico in raa-23.—23d Ward Democratic j terinsko proslavo v S. D. Domu Club, plesna veselica v avdito- na Waterloo Rd. riju S. N. Doma.	8.—Mladinski pevski zbor
23.—Društvo Collinwoodske gtrjančki priredi Materinsko
Slovenke št. 22 SDZ priredi velik ples v Slovenskem domu na Holmes Ave.
24.-
proslavo v Sir renskem društvenem domu na Recher Ave. 14.—Podružnica št. 47 SŽZ
Združeni Slovenci na prire(ii Materinsko proslavo v
seh s sosedi. Večna vojska je yj in tudi ponoči, pa nikdar med njimi, tatvine, umori, krv- nigem videl kaj sumljivega. He osvete so na dnevnem redu j Razvaiina je zapuščena. Tudi
—. Tisti zmaga, ki je večji zločinec, večji nasilnež!
Ampak, effendi," je pridjal Ponižno, "ničesar nisem rekel, prav ničesar! Revež sem in -ne maram biti še večji revež!" "Se bojiš, da bi te izdal?" "Ne! Preplemenit si! Pa drevesa imajo ušesa in zrak
tudi!"
"V drugih deželah bi pač ne bilo tako!" "Ali po drugod ni roparjev?"
"So, pa redki. In ne gospodarijo dolgo. Postava je v tistih deželah dovolj močna, da užene take ljudi." "O, zvijača je močnejša ko
Postava!"
"Zvijačo je treba premagati z zvijačo! Pri nas ni nober zločinec tako zvit, da bi mu bil kos še bolj zvit policist, bi prišel tak policist k vam, kmalu ugnal Žutega." "Kaj še! Žuti bi prej zvedel Za njega, ko on za Žutega. In t>otem _?"
V krojačevem glasu je bilo česar še nisem prej čul ^'i njem. Poudarek, prikrito toŠanj.e, posmehljivost —. Pa Morebiti sem se. zmotil. . "No, policist bi bil- seveda Zgubljen. Pa prišli bi drugi." "Ti bi tudi izginili! Je že
Jutrovem priredijo igro v Slovenski delavski dvorani na Prince Ave.
24.—Društvo sv. Kristine št. 219 KSKJ priredi plesno veselico ob priliki 11-letnice društva.
24.—Dramsko društvo Abra-ševič, predstava in ples v avditoriju S. N. Doma.
24.—Koncert društva Planina v S. N. Domu v Maple Hts.
30.—Slovenska Ženska Zveza, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma.
30.—Društvo Ložka Dolina, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma.
MAJ
1.—Prireditev ob zaključku šolske sež(fn6'šol'e S. N. D. v avditoriju Doma na St. Clair Ave.
1.—Pevsko društvo Lira priredi spevoigro v šolski dvorani sv. Vida.
1.—Zbor Slovan priredi koncert v Društvenem domu na Recher Ave.
1.—Društvo sv. Štefana št. 224 KSKJ priredi plesno veselico v šolski dvorani sv. Pavla na 40. cesti in St. Clair Ave.
1.—Koncert pevskega zbora "Cvet" v dvorani na Prince Ave.
1.—Društvo Pioneers HBZ, prireditev v obeh dvoranah S. N. Doma.
1.—Podružnica št. 10 SŽZ priredi Materinsko proslavo v obeh dvoranah Slovenskega doma na Holmes Ave.
6.—Društvo sv. Jožefa prire-
Slovenski delavski dvorani na Prince Ave.
14.-15.—Jugoslovanski	kulturni vrt, prireditev v avditoriju in spodnji dvorani S. N. Doma.
15.—Slovesno	praznovanje desetletnice Slovenske delavske dvorane na Prince Ave.
21.—Društvo Marije Magdalene št. 162 KSKJ priredi plesno veselico v Kna-usovi dvorani.
21.—White	Motor Union Local 32, ples v avditoriju S. N. Doma.
22.—Pevsko	društvo Lira priredi spevoigro v šolski dvorani sv. Vida.
22.—Pevski zbor društva Zvon priredi pomladanski koncert v S. N. Domu na 80. cesti.
28.	— Društvo Clevelandski Slovenci št. 14 SDZ obhaja 25-letnico obstanka v avditoriju S. N. Doma na St. Clair Ave.
28., 29., 30.—Prireditev novega Slovenskega doma v Eu-clidu v domovih prostorih.
28.., 29., 30. — Praznovanje 11-letnice obstanka skupnih društev fare sv. Vida, na prostorih stare cerkve na Norwood ltd. in Glass Ave.
29.—Mladinski	pevski zbor Kraljički v Mapi« Heights priredi koncert v S. N. Domu, Maple Heights.
29.—Društvo sv. Ane št. 150 KSKJ praznuje 25-letnico društva v S. N. Domu na 80. cesti.
v okolici nihče nič ne ve o Žu tem. Trdil bi, da prav tam ljudje manj govorijo o Žutem ko po drugod."
"V domačem kraju pač ne bo vznemirjal ljudstva s svojim zloglasnim imenom!"
"Mogoče. Vidim, effendi, da si premeten človek in. da pogledaš stvari do dna! Pa to utegne biti usodno za tebe!"
"Zakaj ?"
"Sumim, da iščeš Žutfega—."
"Kako moreš kaj takega sumiti?"
"Vse tvoje obnašanje in govorjenje kaže na to."
"Cuj, opažam, da tudi tvoja bistroumnost ni samo od včeraj ! In to utegne bili tudi za tebe usodno!"
"Šališ se! Reven krojaček sem, ti pa, tako sem čul, že tedne sem preganjaš Žutove ljudi in jih še misliš preganjati. Veš, kaj si? Policist, tajni policist, eden tistih, ki si prej o njih govoril!"
"Nisem!"
"Pa se mi le zdi! Misliš, da boš našel Žutega v Karanorman hanu? Niti prišel ne boš do Karanorman liana!"
"Zakaj ne?"
(Dalje prihodnjič.)
Požp.r je napravil ogromno škodo v starodavnem ameriškem, fortu, Fort KIia.gra, N. Y. Ta fort, je sezidal raziskovalec La Salle leta 1756. Leta 1759 so ga zasedli Angleži in ga imeli v posesti do ameriške revolucije.
JUNIJ
5.—Desetletnica podružnice št. 21 SŽZ v Jugoslovanskem narodnem domu v West Parku.
5.—Društvo sv. Vida št. 25 KSKJ, piknik na Pintarjevi farmi.
5.—Bliss Coal Co. ima piknik na Stuškovih prostorih v Wickliffe, O.
12.—Piknik Slovenske mladinske šole SND na Močilnikar-jevi farmi.
12.—Pevsko društvo Zvon priredi letni piknik na prostorih Maple Gardens.
12.—Društvo sv. Križa št. 214 KSKJ priredi piknik pri Zornu na Bradley Rd.
12.—Slovenska godba Bled priredi izlet na Stuškovo farmo v Wickliffe, O.
19.—Društvo'Združeni bratje št. 26 SSPZ priredi piknik na Stuškovi farmi v Wickliffu.
19.—Društvo Na Jutrovem št. 477 SNPJ, piknik pri Joseph Zornu na Bradley Rd.
26.—Podružnica št, 49 SžZ ima piknik na Stuškovi farmi v Wickliffu.
JULIJ
3.—Društvo Danica št. 34 SDZ ima piknik na Joe Zorn prostorih na Bradley Rd.
3.—Piknik Mladinskega pevskega zbora Slavčki na Stuškovi farmi v Wickliffe, O.
10.—Zadružni piknik na Mo-čilnikarjevi farmi, ali piknik Slovenske zadružne zveze.
10. — Piknik mladinskega pevskega zbora Kanarčki na Zornovi farmi.
10.—Pevski zbor Sloga priredi izlet na Stuškove farme v Wickliffu.
17.—Zbor Slovan ima piknik na Močilnikarjevi farmi.
17.—Društvo Vrtec št. 11 SSPZ ima piknik na Stuškovi farmi v Wickliffu.
24.—Klub slovenskih groce-ristov in mesarjev ima piknik na Pintarjevi farmi.
24. — Društvo Brooklynski Slovenci št. 48 SDZ priredi piknik na Zornovih prostorih na Bradley Rd.
24.—Društvo Washington št. 32 ZSZ ima piknik na Stuškovi farmi v Wickliffe, O.
31.—Piknik skupnik društev fare sv. Vida na Pintarjevi farmi.
31.—Piknik skupnih društev fare sv. Lovrenca na cerkvenih prostorih v Maple Gardens.
AVGUST
7.—Piknik župnije Marije Vnebovzete na Močilnikarjevi farmi.
SEPTEMBER
10.—Društvo	Clairwoods št. 40 SDZ, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma.
11.—Samostojna	Zarja, 10-letnica, opera v avditoriju S. N. Doma.
12.—Pričetek	konvencije S. D. Zveze v avditoriju S. N. Doma.
18.—Veliki koncert Združenih mladinskih pevskih zborov v S. N. Domu na St. Clair Ave.
21.—Društvo	Martha Washington št. 38 SDZ, ples v avditoriju S. N. Doma.
OKTOEER
1.—Društvo Clevelandski Slovenci št. 14 SDZ, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma.
15.—častna straža SDZ ima plesno veselico v avditoriju S. N. Doma.
23.—Mladinski pevski zbor Slavčki, koncert v avditoriju S. N. Doma.
22.—23d	Ward Democratic Club, ples v avditoriju S. N. Doma.
29.—Društvo	Carniola Tent 1288 TM, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma.
30.—Jesenski	koncert pevskega društva Zvon v S. N. Domu na 80. cesti.
30.—25-letnica Slovenske zadružne zveze v Slovenskem do mu na Holmes Ave.; program popoldne in zvečer.
NOVEMBER 5.—Društvo sv. Cirila in Me-
toda št. 18 SDZ, plesna veselica ; kim je ostal Jože Pertot čil,
v avditoriju S. N. Doma
12.—Društvo	Slovenec št. 1 SDZ, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma.
13.—Samostojni	pevski zbor Zarja, opera in ples v avditoriju S. N. Doma.
19.—Carniola	Hive št. 493 TM, plesna veselica v avditoriju S .N. Doma.
20.—Podružnica	št. 25 SŽZ priredi ples in igro ob priliki desetletnice obstanka. Prireditev se vrši v S. N. Domu na St. Clair Ave.
DECEMBER
17.—Društvo Svobodomiselne Slovenke št. 2 SDZ, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma.
31.—Društvo Zvon priredi zabavni večer v S. N. Domu na 80. cesti.
IZ PRIMORJA
—Trst. — Umrli so: Zubar vd. Susel Lucija, čibej Antonija in Struja Josip.
—Trst. — V fašističnih organizacijah so odpravili onika-nje (dare del Lei). Odslej bodo predpostavljene samo vikali, a med sabo se bodo "came-rati" tikali. Pravijo, da je to bolj rimljansko.
—Trst. — V prosti luki se je težje poškodoval pri padcu z voza 34 letni Vouk Josip iz Rocola.
_Tržič. — V Selcah je v neki gostilni nenadoma umrl za srčno kapijo Ivan Kovačič iz Modre j pri Sv. Luciji.
_V Trstu je umrl Jože Pertot, učitelj in bivš dež. poslanec. Gb ogromni udeležbi vseh naših slojev iz Trsta, okolice in bližnjega Krasa, so položili minuli teden k večnemu počitku 80-letnega učitelja Jožeta Pertota iz Ro j ana. Številni krasni venci pri veličanstve-nem pogrebu so tudi pričali kako splošno priljubljen in spoštovan je bil pokojnik v domačih vrstah. Jože Pertot se je rodil Barkovljah, a učitelje-val je dolgo vrsto let v Bazovici, kjer je dosegal največje uspehe v vzgoji mladine in vodil vzoren šolski vrt z meteorološko postajo; tam je ustanovil še pred 40 leti procvita-joče "Gospodarsko društvo" in sloveče pevsko društvo "Lipa." Skupno z vnetimi tovariši so si učitelji ustanovili svojo strokovno tržaško učiteljsko društvo, ki se je pod podpredsed-ništvom nepozabnega Štefana Ferluge lepo razvilo v 'važen in krepak kulturni faktor našega primorskega preporoda. Poleg vsega je deloval pokojnik marljivo in uspešno pri slovenski tržaški "Kmetijski družbi" preko vseh 40 let njenega plodonosnega obstanka, [n tu je zlasti on kot izkušen strokovnjak v i n o g r a dništva znal izdatno pomagati našim "mar der j ar jem" z nasvetom, vzgledom in podukom ob času težke krize prenovljen j a okoličanih vinogradov radi vrtne uši. A njegovo in nesebično delovanje mu jo hvaležni narod očito priznal na ta način, da ga je obenem s tov. Štefanom Ferlugo leta 1909 prav plebiscitarno proglasil za svojega zastopnika v mestni svet in deželni zbor tržaški, ko je namreč bilo prvikrat na podlagi programa političnega društva "Edinost" izvoljenih v tržaški okolici vseh 12 naših poslancev. Ali ta čast pok. Per-totu ni bila lahko breme, ksr je vestno opravljal tudi to svojo narodno dolžnost in je moral po dolgih sejah se pogo-stoma' zadržati do kasno v noč in potem sam se vračati domov na svoje posestvo visoko nad Rojanom. To po očetu podedovano lepo gospodarstvo je za-dobilo ob balkanski vojni zgodovinsko ime skadarskega "Ta-raboša" in je slovelo daleč na okoli po svoji pristni slovenski gostoljubnosti. Do pred krat-
zdrav in vedno dobro raspolo-žen kljub svoji visoki starosti. Le hudo je potrla dobrega očeta izguba dveh hčera, soproge dr. Kisiča in soproge dr. Fornazariča, ki sta preminuli v kratkem času. S svojim neutrudnim delom in stremljenjem zapušča skromni Jože Pertot širom ožje domovine naj častne j ši spomin.
DKEVMEKSTI
Mehika je zasegla last pe-trolejnsh družb
Mexico City, 19. marca. Predsednik mehikanske republike je zasegel vse premoženje in lastnino ameriških petrolej nih družb v Mehiki v namenu, da nastane konec ostremu sporu, ki je nastal med kompanijami in njih uslužbenci. Ameriške in druge nizozemske družbe lastujejo v Mehiki zemljišče in druge vrednosti, ki predstavljajo svoto najmanj $400,000,000. Mesece in mesece je trajala borba med kompanijami in delavci, ne da bi se dosegel kak uspeh. Kot je izjavil predsednik Cardenas namerava mehikanska vlada nacionalizirati petrolejna polja in jih operirati v imenu vlade, potem ko dobijo sedanji lastniki primerno odškodnino.
-o-
Načelnik nemških fašistov bil skoro linčan
Pittsburgh, 19. marca. Vse policijske rezerve tega mesta so morale včeraj nastopiti, da so rešile Wilhelma Kunze, ki je načelnik German-American Bun-da, nemške fašistovske organizacije v Ameriki. Ljudje so zvedeli, kjer imajo fašisti svoj shod, pa so pridrveli pred hišo in razbili več vrat ter zahtevali, da pride Kunze ven in se bori za | svoje življenje. Nemški fašisti so nameravali sklicati za danes večji shod v Pittsburghu. Shod jo bil odpovedan. Policija, ki je sinoči nastopila, je tekom nekaj minut razgnala nemirno množico.
-o-
Krave ni varno molzti z
električnim strojem
Fresno, Cal., 19. marca. Na farmi farmarja A. Flinta so molzli krave s pomočjo električnega stroja, kd je nastala nevihta in je udarila strela v stroj. Elektrika je pri tem ubila tri krave, dočim se je ostalim mleko posušilo.
MALI OGLASI_
Delo išče
ženska srednje starosti išče delo. Sposobna za vsa hišna opravila ali pa za delo v restav-rantu. Pripravljena je iti tudi r.a farmo. Naslov se dobi v uradu tega lista.
Peč naprodaj
za gretje, na premog. Zanesljiva, dobra peč. Dobite jo zelo poceni. Vprašajte na 6123 St. Clair Ave., zadaj, po 6. uri zvečer.
(68)
Nova hiša
se proda. Takoj plačate samo $400.00 in vaš lot kot delno plačilo. Ostanek plačujete po S38.00 na mesec. Hiša se nahaja v bližini 222. ceste v Eu-olidu, južno od Lake Shore bulevarda. Telefonirajte KEn-more 1115.	(68)
V najem se da
čedno stanovanje, osem sob, ja-ko pripravno. Po zmerni ceni. Vprašajte na 1249 E. 79th St.
(66)'
Naprodaj je	1
rin Dvoru v stari domovini lepa kmačija. Hiša primerna za trgovino, lepe njive in travniki za košnjo, dva vinograda, pašniku Vpraša se pri John Legan, 12831
Carrington Ave., West Park.
(66)
Zamenjana sinova
FRANCOSKI ROMAN
"Torej, grof," reče sodnik, "vi priznavate, da je bil Noel Gerdy otrok vašega pravega zakona, in da samo on je upravičen, da nosi vaš naslov?"
"Da, gospod. Gorje! Ko se mi je moj načrt posrečil sem bil vesel kot bi dospel v nebo. Doživel sem briljantno zmago. Bil sem skoro pijan od dejstva da bo otrok Valerije bival poleg mene. Pozabil sem na vse drugo. Ideja, da bo on nosil moje ime, da bo podedoval vse moje premoženje v škodo drugega, me je navdajala z največjo radostjo. Onega druzega sem sovražil. Niti pogledati ga nisem hotel. Ne vem, če sem ga en samkrat objel.
"Valerija, ki je bila tako dobro z menoj, me je celo karala radi tega.
"Ena sama stvar je povzročala, da nisem mogel do po polne sreče. Grof in j a de Com-marin je oboževala Onega, o katerem je mislila, da je njen sin. Neprestano ga je pesto-vala. Mislite, koliko sem trpel, ko sem videl mojo ženo, kakor sipi je poljube in kako boža otroka moje priležnice!
"Storil sem vse, da ni prevečkrat prišel v njeno družbo, in ona, sirota, ki ni razumela, kaj se godi v meni, je mislila, da držim otroka proč od nje, da ga ne bi božala. In umrla je v tej misli, gospod,.zastrupljena od ideje, katero sem pravkar omenil. Umrla je od žalosti, toda kot svetnica, brez jpritožbe, brez mrmranja; v svojih prsih je nosila odpuščanje."
Dasiravno se je Daburonu zelo mudilo, pa nikakor ni hotel prekiniti grofa, pač pa ga je nasprotil, naj kratko omeni vsa dejstva v tem slučaju. Vedel je, da drži grofa pri zavesti le mrzličavost in da lahko vsak čas pade v omedlevi-co. Bal se je, da če bi ga za trenutek ustavil, da grof ne bi imel več dovolj moči, da bi znova začel pripovedovati.
"Za njo," nadaljuje grof, "nisem potočil nobene solze. Kaj mi je bila ona v življenju? Vzrok žalosti in kesanja. Toda božja pravica se je po-služila strašnega maščevanja še prej kot sodni j a. Nekega dne sem dobil svarilo, da me je Valerija prekanila in da mi že dolgo več ni zvesta. Sprva nisem mogel verjeti, zdelo se mi je nemogoče. Raje bi dvomil nad samim seboj kot nad njo, Vzel sem jo iz podstre-
AUGUST HOLLANDER
6419 St. Clair Ave.
v Slovenskem Narodnem Domu
PRODAJA parobrodne listke za vse prekomorske parnlke;
POŠILJA denar v staro domovino točno, po dnevnih cenah;
OPRAVLJA notarske posle. •
Hollander ima v zalogi tudi jugoslovanske znamke.
LOUIS OBLAH
TRGOVINA 8 POHIŠTVOM
PohiStvo to vse potrebščine za dom. 6612 ST. CLAIR AVE. HEndersoti 2878_
VLOGE v tej posojilnici
"Si zavarovane do $5000 po Federal Savings & Loan Insurance Corporation,, Washington, D. C.
Sprejemamo osebne in društvene vloge Plačane obresti po 3% St. Clair Savings & Loan Co. 6235 St. Clair Ave. HEnd. 6670
šja, kjer je delala šestnajst ur na dart, da je zaslužila trideset vinarjev; vse, kar je imela, je dolgovala meni. Vse je šlo zadnje čase tako gladko naprej, da se mi je zdela njena nezvestoba nemogoča. Niti ljubosumen nisem mogel postati. Kljub temu sem pa začel poizvedovati. Opazoval sem jo, da, celo vohuna sem najel za njo. Povedali so mi resnico. Nesrečno dekle je imelo ljubimca, s katerim je živela že skoro deset let! Bil je neki ka-valerijski častnik. V njeno hišo je prihajal z največjo opreznostjo, in navadno je jemal slovo ob polnoči, toda včasih je prišel in ostal pri njej vso noč, nakar je šele zjutraj odšel. Ker je bil v bližini Pariza je lahko večkrat dobil dopust. In tekom teh dopustov je ostajal po več dni pri njej, ne da bi se sploh kje prikazal. Nekega večera mi javi moj ovaduh, da se nahaja on pri njej. Odhitel sem nemudoma tja.. Moja navzočnost je nikakor ni presenetila. Sprejela me je kot običajno in se mi z rokami ovila okoli vratu. Že sem mislil, da me je moj vohun nalagal. Že sem ji hotel vse povedati, ko zazrem na glasovirju moško rokavico, tako kot jo navadno nosijo častniki. Ker nisem želel imeti sitnih prizorov, in ker nisem vedel, kako daleč bi me moja jeza zapeljala, sem se brez besede posiovil. Od tedaj je nisem nikdar več videl. Pisala mi je, toda *njenih pisem nisem odprl. Skušala je s silo priti k meni, toda zaman! Moji služabniki so imeli stroga navodila."
Ali je mogoče, da je to isti grof de Commarin, slaven radi svoje ošabne hladnokrvnosti, radi svoje rezerviranosti, ki je sedaj govoril na ta način, ki je odpiral brez sramu pred sodnikom vse svoje preteklo življenje?
■ Nahajal se je v onem obupnem položaju, ko se človek bliža blaznosti, ko nas zapusti vsak zdrav razum, ko moramo dobiti izhod strastnih čuvstev, ki plovejo v notranjosti.
Kaj so brigale sodnika te tajnosti, katere je grof tako dolga leta nosil v svojem srcu.
"Nikakor ne morem opisati," nadaljuje grof, "čuvstev, ki so me tedaj trpinčila. Na to ženske sem bil privezan s srčnimi vezmi. Bila je kot del mene samega. Ko sem se ločil od nje, se mi je zdelo, kot da sem si odtrgal kos lastnega telesa. Preklinjal sem jo in obenem želel jo zopet videti in pritisniti k sebi. Sovražil sem jo, toda obenem ljubil. In vse do danes sem obdržal njeno sliko v svoji duši. Nikdar je ne morem pozabiti. Njena zgu ba mi ni prinesla nobene tolaž be. In to še ni vse; glede Al berta so se začeli pojavljati strašni dvomi. Ali sem bil jaz v resnici njegov oče? Ali morete misliti, gospod, kako silno sem trpel, ko sem govoril sam s seboj; mogoče sem žrtvoval lastnega otroka za otro ka kakega tujca! Pri tej misli sem zasovražil vso mladost. Pri takih mislim sem nekaj krat že nameraval ubiti Al berta! Toda kmalu sem se naučil krotiti svoje strasti, dasi se mi popolnoma ni posrečilo. Albert, gospod, je bil najbolj ši sin, kljub temu pa je bila med nama nekaka ledena meja, katere si Albert nikdar ni mogel raztolmačiti. Že večkra sem nameraval sam iti na sod-nijoj kjer M xs§ priznal in j
otroka, toda stan mi je to vselej preprečil. Sklonil sem glavo pred škandalom. Bal sem se sramote in posmehovanja, ki bi sledilo, a končno je vendar vse prišlo na dan."
Glas starega gospoda je umolknil po teh besedah. Pokril si je obraz z obema rokama. Dve težki solzi sta tihotno zdrčali po njegovih gubanča-stih licih.
Medtem so se pa sodnijska vrata napol odprla in pokazal se je obraz dolgega sodni,jske-ga pisarja.
Daburon mu namigne, da vstopi, potem se pa obrne proti grofu de Commarinu in reče z mehkim glasom:
"Gospod, v očeh neba kot v očeh človeške družbe, ste zakrivili silen zločin, in kot vidite so posledice strašne. Vaša dolžnost je, da poravnate svoj greh, kot je pač v vaši moči."
"Tak je tudi moj namen, gospod, ali kot bi rekel, moja najdražja želja."
"Gotovo me razumete," nadaljuje Daburon.
"Da, gospod," odvrne starec, "dobro vas razumem." Mogoče vam bo služilo v tolažbo," pristavi še sodnik, "ko čujete, da je Noel Gerdy vreden vsega sopštovanja glede visokega stališča, katerega mu nameravate vrniti. Gotovo boste priznali, da je njegov značaj toliko več vreden, ker se je vzgojil po svojem lastnem prizadevanju. On je mož odličnega talenta, boljši in bolj vreden kot kdorkoli, kar jih poznani. Imeli boste 'sina, ki
zahteval svojega postavnega kar se je tu vršilo. Vem le toliko, da radi malenkosti moža kot je Albert prav gotovo niso zaprli. Če ste ga dali zapreti, tedaj imate brez dvoma proti njemu nekaj več kot sumničenje — mogoče imate pozitivne dokaze."
Daburon se vgrizne v ustnice in za trenutek ni mogel zakriti svoje nevolje. Zanemaril je svojo običajno opreznost, prehitro je govoril. B^l je mnenja, da je grof ves iz sebe. Vsa njegova spretnost ni mogla popraviti narejene napake.
To izpraševanje, od katerega je toliko pričakoval, lahko ovrže vse njegove načrte. Priča, katero je zapustila opreznost, ni več zanesljiva priča Trese se, da ne bi sama sebe izdala in obenem se obotavlja pri odgovorih.
Ali je grof sploh kaj vedel o zločinu v Jcnchere ali ne? Take in enake misli so rojile Daburonu po glavi.
"Gospod," začne sodnik sedaj s strogim glasom, "kdaj so vas obvestili, da je vaša tajnost odkrita?"
"Sinoči, in sicer mi je Albert sam povedal. Pripovedoval mi je to žalostno zgodbo, aaeno o nekem dejanju, katerega si pa ne morem raztolmačiti, razven —"
Grof nagloma prekine govor, kot da bi se domislil, da je nemogoče, kar je samo slutil.
"Razven? —" hitro vpraša sodnik.
"Gospod," reče grof, ne da bi direktno odgovoril, "Albert bo junak, ako ne bo zločinec."
"Ah!" reče hitro sodnik, "ali imate torej vzrok, da ga smatrate nedolžnim?"
Glas Daburona je bil skoro škodoželjen.' Grof se vzravna in reče:
"Jaz ne morem niti obsojati niti proglašati nedolžnim. Čutim le, da je moja dolžnost spraviti jasno pravico na dan."
"Grom in strela," reče Daburon sam sebi, "že zopet sem ga razžalil! Ali naj na ta način vršim svoje dolžnosti, da delam napako za napako?"
"Dejstva so sledeča," reče grof. "Ko je Albert sinoči pripovedoval o teh prokletih pismih, mi je začel nastavljati past, da bi odkril resnico, kaj-
je vreden vaših prednikov. In nihče v vaši družini ne bo obžaloval, gospod, da vikomt Albert ni Commarin."
Ne, ne," odvrne hitro grof, "pravi Commarin bi že umrl. Kri vse opere."
Ta grofova opazka je povzročila globoko razmišljeva-nje v sodniku.
"Gospod," reče Daburon, "ali ste prepričani o krivdi svojega sina?"
De Commarin sodnika začudeno pogleda.
"V Pariz sem dospel šele včeraj dopoldne," odvrne Com-«narin, "in neznano mi je vse,
ti še vedno je dvomil, ker mu Noel ni izročil vseh pisem. Med nama je nastal živahen pome-nek. Albert je izjavil, da se rad umakne Noelu. Jaz pa sem sklenil, da naj me velja kar hoče, da se raje pobotam. Albert mi je kljuboval. Vsa moja prizadevanja, da ga spreobrnem k mojemu naziranju, so bila zaman. Odločno je zatrjeval, da se kljub mojim prošnjam umakne. Rekel je, da bo zadovoljen, ako prejme od mene malenkostno odškodnino. Zopet sem ga skušal omajati, ko sem namignil, da bo s tem razdrta tudi njegova poroka, po kateri je zadnje dve leti tako goreče hrepenel. Odgovoril mi je, da se lahko zanese na vztranjost svoje za-ročnice, gospodične d'Arlan-ges.".
To ime je padlo kot strela z jasnega neba nad preiskovalnega sodnika. Padel je skoro nazaj v naslonjač.
Zdelo se mu je, da je ves njegov obraz zardel, kar je hotel zakriti s tem, da je potegnil z mize šop listin in si z njimi zakril obraz, kot bi hotel natančno besedičiti nekatere stavke.
Sedaj mu je šele postalo jasno, kako težavno nalogo ima pred seboj. Že je čutil, da bo zakrivil strašno napako. Zakaj neki je prevzel to obravnavo? Ali ni mogel preiskovanja izročiti drugemu sodniku? Ali je res mislil, da ostane lahko nepristranski?
Z največjim veseljem bi poklical druzega sodnika, ki naj nadaljuje z zaslišanjem grofa, toda ali sme ali more to storiti? Njegova vest mu je pripovedovala, da bi s tem zakrivil še večjo napako.
"Gospod," reče končno, "sentiment, kot ga je pokazal vikomt je v resnici lep, brez dvoma. Toda ali ni govoril z vami o vdovi Lerouge?"
"Da," odvrne grof, ki je nenadoma postal bolj živahen, kot bi se spomnil na nekaj, česar prej ni opazil, "da, seveda."
"Potrebno bo, grof," nadaljuje sodnik, "da natančno ponovite vse, kar se je pripetilo med vami in med njim. Apelirajte na vaš spomin, in po-
Špan&ki rušilec Lepanto, ki je potopil v pomorski bitki pri Cartageni nacionalistično križarko Canarias.
Prizor iz mesta Teruela v Španiji, kjer so se vršili vroči boji med rdečo špansko ar-])mlo med belimi tetami. Teruel je dam,s v posesti nacionalistov ali belih čet.
V glavi 13 letnega Jack Granta iz Stockbridge, Gal je
slišati nekako tiktakanje, podobno tiktakanju ure, ki jo fant drži v roki. Včasih je to tako, močno, da fant niti spati ne more. Zdravniki stoje ^pred uganko in ne vedo, kaj bi povzročalo to tiktakanje
Imenik raznih društev
DRUŠTVO SV. ANTONA, ŠT. 138 C. K. of O.
Predsednik Jos. Meglič, podpredsednik John Hrovat, finančni tajnik Anthony Skuly, 11324 Knowlton Ave., zapisnikar Jos. Hrovat, 6731 Edna Ave., blagajnik Frank Turek, nadzorniki: Jos. Kostanjšek, John Hrovat, Geo. Turek. Društvo zboruje vsak tretji pondeljek v mesecu ob 7:30 zvečer v dvorani stare šole sv. Vida.
DRUŠTVO PRESVETEGA SRCA JEZUSOVEGA
Predsednik John Levstek, 646 E. 115 th St., podpredsednik Anton Hlapše, tajnik Frank A. Turek, 985 Addison Rd., blagajnik Andrew Tekauc, zapisnikar Matija Oblak. Nadzorni odbor: Frank Petkovšek, Andrej Zakrajšek in Albert Novak. Vratar Matt Debevc. Zdravniki za preiskavo novih članov »so vsi slovenski zdravniki. Seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesccu ob 1. uri popoldne v novem poslopju S. N. D., soba št. 2, na St. Clair Ave.
SAMOSTOJNO DRUŠTVO LOZKA DOLINA
Predsednik Frank Baraga, 1160 Addison Rd., podpredsednik John Krašo-vec, tajnik Frank Bavec, 1097 E. 66th St., blagajnik-zaplsnikar Frank Truden. Računski nadzorniki: John Ster-le, John Mlakar in John Žnidaršič. Seje se vršijo! vsako tretjo sredo v mesecu v S. N. Domu, soda št. 4, staro poslopje. Društvo sprejema nove člane od 16. do 45. leta s prosto pristopnino in zdravniško preiskavo. Društvo plačuje $200.00 smrtnine, in $7.00 na teden bolniške podpore. Asesment je $1.00 mesečno. Za sprejem ali pregled novih članov so vsi slovenski zdravniki. Za nadaljne informacije se obrnite na društvene zastopnike.
SAM. PODPORNO DRUŠTVO ŽUŽEMBERK
Predsednik Frank Jerič, podpredsednik Andrej Škerl, tajnik in zapisnikar John Ubic, 1426 E. 55th St., blagajnik Joe Slogar, pomočnika pri blagajniku John Z a veri in Andrew Skerl. Nadzorniki: John Kastelic, Joe šlogar Jr. Zastopnik za S. N. D. in Klub društev John Ubic. Zdravnika dr. Oman in dr. Perme. Seje se vršijo vsako prvo sredo v mesecu v S. N. D., soba št. 3, cb 7:30 zvečer. Društvo je na dobri finančni podlagi, torej naj vsak društvenik gleda, da pridobi vsaj enega novega člana za društvo, da lahko zvišamo podporo in smrt-nino.
dr. J. M. Seliškar Sr., dr. M. F. Oma"; dr. L. J. Perme, dr. A. J. Perko, d1'' A. Škur in dr. J. F. Seliškar Jr
Društvo zboruje vsako prvo nede-ljo v mesecu v spodnjih prostorih stare šele sv. Vida ob 1. pop. Mesečni asesment se začne pobirati 12:3j:' na domu tajnika pa vsakega 10-in 25. v mesecu. V društvo se spreje-majo novi člani in članice od 16. ci° 55. leta in se jim nudi pet vrst zavarovalnine od $250 00 do $2000.00. Bolniška podpora znaša $7.00 ali $14®° na teden, v društvo se sprejemaj'' tudi otroci od rojstva do 16. leta. ^ slučaju bolezni se naj bolnik javi P1'1 tajniku, da dobi zdravniški list in karto in ravna naj se po pravilih J®"* note.	__
DRUŠTVO SV. VIDA, ŠT. 25 KSKJ. Preds. Leo Kushlan, 6417 St. Clair Ave.; podpredsednik Anton Strniša, tajnik A. J. Fortuna, 1093 E. 64th St.; blagajnik Anton Korošec, Z£raygMl
SKUPNA DRUŠTVA FARE SV. VIDA
Preds. Louis Erste, 6205 Whittle1 Ave.; podpredsednica Miss Mary vec, finančni tajnik Frank Deja*. 1413 East 55 th Street; zapisniki Lawrence Bandi, blagajnik Mart1" Svete Jr. Nadzorniki: Anthony J-Fortuna, Mary Salamon, Fr. Bogovi^ Seje se vršijo vsako četrto sredo mesecu v dvorani stare šole sv. Vida-
Društva, ki želijo sodelovati, naj >f' volijo 2 ali 3 ali več zastopnikov i" jih pošljejo nai sejo, kjer bodo z veseljem sprejeti. Vse zastopnike in za' stopnice se pa vljudno prosi, da 6 redno udeležujejo sej in sporočajo njih delovanju na društvenih sejah__
KLUB SLOVENSKIH VDOV ■
Predsednica Julija Bokor, 6615 Ed"" Ave.; podpredsednica Mary Grd'11' tajnica Julia Brezovar, 1173 E. co" St.; blagajničarka Frances Baraga* 1045 E. 62 St.; nadzornice: Helen" Mally, Jennie Kužnik in Mary Bai» bič. Klub ima redne mesečne seJrl vsak prvi torek v mesecu pri seS Modic, 6201 St. Clair Ave.__
SLOV. ŽENSKO PODP. DRUŠTVO SRCA MARIJE (STARO)
Fredsednica Julija Brezovar, P° predsednica Mary Grdina, prva taj nica Frances Novak, 6326 Carl AV •• Telefon: ENdicott 0729, blagajničar« Catherine Perme, finančna tajni Mary Bradač. Odbornice: Mary SktW' Ana Erbežnik. Nadzornice: Loui-Pikš, Genovefa Supan, Jennie Broo nik. Vratarica Frances Kasunič. niška nadzornica: Louise Pikš, stopnice za skupna društva fare • ^ Vida: Cecilia Skerbec, Mary ""'"V Marija Tekavec. Zastopnice za •> gcslovanski kulturni vrt: Jennie <-» nik, Mary Stanonik. Zastopnica Klub društev SND: Mary Stan©1' Društvo zboruje vsako drugo neae»rf v mesecu ob 2. uri popoldne v s šoli sv. Vida. Članice se sprejem«« y jJruštvo samo do 40, leta.

trudite se, da mi podaste be-! sede, katere je rabil vaš sin."
Grof de Commarin je brez vsake težave ubogal. Za trenutek se ga je polotila zdrava reakcija. Njegova kri, vznemirjena z obširnim zaslišanjem, je začela zopet redno krožiti. Možgani so se mu ohladili.
Na čudovito jasen način so se pojavili pred njim vsi prizori od sinoči, do najmanjše podrobnosti. Albertove besede so zopet donele po njegovih ušesih. Vse se je natančno vrtelo pred njegovimi očmi.
Grof je pripovedoval in govoril, jasno in odločno, in Daburon je začutil, da je Albert res kriv.
Sodnik je vzel za zlo napram Albertu vse ono, kar je
dan prej izzvalo občudovanje grofa napram Albertu.
"Kakšen čudovit igralec," misli sodnik. "Tabaret mora videti v dno duše. Ne samo, da je mladi vikomt predrzen, pač pa tudi zvit in lokav. Saj je čudež, da se nam je posrečilo potegniti mu krinko z obraza! Kako čudovito natančno je vse že naprej odredil in premislil! Niti ena beseda ni bila brez namena izgovorjena! Kako je \ bil natančen za najmanjšo podrobnost! Nikjer se ni vjel, da celo svoje zaročnice ni zapustil. Ali je v resnici tozadevno obvestil tudi Klarico? Če se vrnem k njej, jo vprašam o tej stvari. Ubogi otrok!
(Dalje prihodnjič.)