ih
TRST, sobota 22* oktobra 1955
Lel° XI. . št. 250 (3179)
PRIMORSKI DNEVNIK
Cena 20 lir
Poštnina plačana v gotovini
Tel. 94-638. 93 808, 37-338
Uu MONTECCHI »t. «, II. nad. — TELEFON »J-ISS IN 94-C3I — poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA St. 2« — Tel.	MALI OGLASI po 20 lir beseda. — NAROČNINA: mesečna 350, četrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3200 lir. — FLRJ: Izvod 10, mesečno 210 <lin
> v BrlJ°?ruA GOH,CA: Ul. S. Pelli-co MU Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 »n od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak lam	Postni tekoči račun Založništvo tržaSkega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ* Agencija demokratičnega inozemskega tiska, uriavna zaiozoa »i	j ,
1 stolpca: trgovski 60, finančno-upravni 100, osmrtnice 90 lir . Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 30 din. Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 - KB - 1 - 7. - 375 • izdata Založništvo tržaškega tisKa u.	i
Ved potjo na ženevsko konferenco 5* bo Dnlles danes nstavil v Rimn
Pfjj
9 °ahodom iz Združenih držav je Dulles poudaril veliko važnost kon-Qce in pripomnil, da bo ameriška delegacija delovala v duhu spora-J/*VQnja - Objava zapisnikov zadnje ženevske konference - Eisenho-"tva poslanica Gronchiju ? - Nadaljnji komentarji sovjetskega tiska
,^&GTON’ 21 • - Ame-Jjilovsi tajn>k Dulles je
K .ttona A letalom iz Wa“
''kor : °b 22.05 v Evropo.
;otio h,, *pano. se bo med : Njim “ v Rimu. Skupno tJ^Ovni i odpotovala večina Jiilj V.ak°V, ki se bodo ude-
l'!Iov Zan®Vske konference
X od v Rim se Pri' .Pted W‘rt ob 1». uri.
?®uodom v Evropo je W»tiici Je dobil dve važni u*ria »?^*dsednika Eisen-’ dj i’ United Press zatrju-,%ov.prva Poslanica pred-./**» Un_ 0.sebna izjava, ki da bo ženev-nca omogočila na-•'»dstj i* g*ebe nemške e-LVPoslanf razorožitve. Dru-S j ba naj bi bila t 'isttsvi sednikov pozdrav .“poslani v'adi in ljudstvu. I PtMC°Jnai bi Dulles iz-hNj v..Se iku Gronchiju. t. ** n. ?Pom v letalo je v, «Kon(*al sledečo izja-4 v, enca zunanjih mi-n, a katero odhajam,
<Nn,kVkak°r' je izji,vil
, frn ; ,..“‘senhower v pre-Jhtiet “Ju, spremeniti to, bNti se pogajali na J1 tjV„-0nferenci na naj-?’ v specifične spo-,V da rad‘ lega bo poti, ^Uha vsi pokažejo prali:0 knn sPrave in da prilil Aiw?s’i na obeh stra-tlska delegacija bo .lem duhu.
!«n Y o,'Ska» nemško zdru-™!1 Zah jlru evropske var-i, ^ujc °dne države, vštev-iaiftin. 7vezno republiko, i,^avljene upoštevati
V v ■
'lu lin	upiiimrioii
Vi Sov-V'eeno zaskrblje-iJšlj ,Jelske zveze, ki jo
i|lkSatiha Sovjete varnost i 'le. a s Pravi£nostjo V.4, J”: Mi namreč dvomi-(Jj j 1 se za daljšo dobo i,l\j s*gla varnost z nakit fbj hude krivice, ka-V«i l v Nemčije.
'■S ra. °m.° nadaljevati v V“r°žitve, s čimer KV’ narodi sedaj ba-,\V 0 Pripravljeni pod-■'■ijS , med Vzhodom in '!$mr bodo privedli do i\rnazurneviinja in več-\^»ri°St' in ki bodo slu-■niru
Svojo varnost. Na
Odhajam na to konferenco s podporo predsednika in parlamentarnih voditeljev in mislim tudi s podporo našega ljudstva. Zelo sem hvaležen za to podporo.
Dobro vem, da ima ta konferenca važen pomen. Njene temelje so postavili sami predsedniki vlad. Ce ne bomo mogli graditi na teh temeljih, tedaj bomo morali o-pustiti mnoge in velike upe. Ce pa, kakor mislim, bomo gradili na teh temeljih, tudi skromno, bo to dobro za ves svet in bomo lahko gledali v prihodnost z novim zaupanjema.
Ko je prebral to izjavo, je Dulles poudaril, da bo med svojim bivanjem v Ženevi stalno poročal voditeljem kongresa o poteku konference. Ce bi se na konferenci dogodilo nekaj, kar bi bilo zgodovinske važnosti, bi stopil v telefonski stik z voditelji kongresa. Danes zjutraj se je Dulles razgovarjal s predsednikom senatnega zunanjepolitičnega odbora, demokratičnim senatorjem Walterjem Georgejem.
Medtem pa je ameriški državni departma objavil poročila zadnje ženevske konference štirih velikih. Ta poročila so vsebovana v zvezku 88 strani, ki nosi naslov «Zenevska konferenca predsednikov vlada. Zvezek vsebuje zbirko dokumentov, ki so bili že objavljeni po ženevski konferenci, ter nekatere glavne izjave predsednika Eisenhowerja in državnega tajnika Dullesa na tej konferenci. Omenjene izjave so bile v glavnem že objavljene na tiskovnih konferencah med ženevsko konferenco, sedaj na so objavljene v celoti. Ker se britanska, francoska in sovjetska delegacija niso strinjale z objavo ostalih dokumentov, ne vsebuje zvezek nobene še neobjavljene izjave predstavnikov o-menjehih treh držav.
V kratkem uvodu omenja državni departma upe, ki jih je zamisel konference štirih vzbudila v svetu, in dodaja, da so ženevski razgovoril po-
PRISPEL V MOSKVO
V^oUkU« krogih »o poudarja v«*.. k. **k» Uk I»red ženeviiko konferenco
„ _
žfeti.F.n,'*:
>N " jtaršai al’šču so ga iNh-^agan Bulganin, Mo-< di ?• Sah°v’d' Malenkov,
> i.^otria, ,u.r°v, Sušlov in
«5k'	—	Burmanski	vanski organi niso ugotovili,
da bi v omenjenem času kako tuje letalo letelo nad jugoslovanskim ozemljem v tej smeri, je izjavil Branko Dra-škovič. Lahko rečem, je dejal Draškovič, da smo mi vedno obsojali in obsojamo tako delovanje in da zato ne bi nikdar dovolili, da se naš zračni prostor izkorišča za takšna dejanja«.
Draškovič je nadalje obve stil novinarje, da je 17. t. m. neko tuje potniško letalo, ki ima progo čez Jugoslavijo prišlo iz dovoljene poti v bol-1
garski zračni prostor in se j bo morala konferenca za u-ponovno vrnilo v Jugoslavi-'
r i« 0|haiF, ■ ov. S us lov m k« .11 M*,kl 'bor. Po ra-j» u Podai iziavo. N . ""M drugi S	zadovolii
Podal izjavo, m de-en da
\'t
i
I
4
„ *
v
e«*'1
čico
$
4
rHf
.*>*
S|.	h	-MMUVUIJCII. ut
i i111 Že 5 s°vjetska tla,
5 hj?»«iik6 °JB0 želel obi-
^Ze do1" i“U' ki ij, “Je zanimanje
'iSi	k izbra'o so-
la11' d' 5yM °' si zgra-i.Nl 8 bQnl '“sem zadcvu-t »m'	nei,	abku vdel na
kk^ih *kater« strani va-
,|S I raoLi5ud- Želim, da
Cm^Je z Postaviti tu t ŠM Ode uvedbo pri-
> 9vCa	"v med oaši-
t	Živel svetovni
i? ia*1*' 'pi-Ja	sprejela
kv b2unam?sednik
V ra,_ minister Mo-Av l'UrtnaSovoru st« bila i h , Ba“ski poslanik v
X nstiJ^0inih. sovjet'
v.	ministra	fe-
l°5ki
*iSJ ?0Uriak|b. diplomatskih llVs laj0' da je že Vtk ‘kih Pred sestankov «i do ! Ženevi prišlo W l?1' in a?t>ovorov med ‘vvfed az>jskimi vo-M'o siz “jo ženevsko Moskvi bila
v M""'
■«?J» ddmftrenca 0 ka-iM^Ova^®5 zjutraj Mo-
s francoskim
, A tripj Podanikom, bo li vk|l, r9zen8 imi vpra-
,C*ki^g0vorih u kr0‘ voditelji.
li'1 m 'foeih
^»%kbed bi« Predvidevajo »g, ob a*?iJem D Nuja J 1 r*na ; Jej?? skupna k^riliki l objav-
W‘‘A?b,nk* Nehru-
.Nm 0 U ‘.Domnevajo
frHort k v.z^ujev obisk j kiv arskih • u razvo-rtted , ‘n kulturnih
^ obem • -
a država-
0
»Poročilom‘VbCol
'S °?eim letela ao ,nekatera
kazali, da ti upi vsaj deloma niso bili zaman.
Prvikrat je sedaj objavljena večina izjav, ki jih je Eisen-hower podal na tretji plenarni seji 19. julija. Predsednik je tedaj med drugim izjavil, da je decembra 1950 sprejel poveljstvo SHAPE, ker je bil prepričan, da je namen tega organizma jamčiti mir.
«Eno Velikih vprašanj, ki so se tedaj postavljala Zahodu, je bila Nemčija. Ce bi se Nemčiji dovolilo, da postane «vojaška praznota«, če bi se dovolilo, da ponovno postane teren za rojstvo novega Hitlerja, bi lahko predstavljala največjo nevarnost. Priznajmo, da v tistem tre-i nutku nismo mislili na nevarnost za Sovjetsko zvezo: mislili srni na nevarnost za Zahodno Evropo. Ne pozabimo, da je v 85 letih naša zaveznica in prijateljica Francija bila trikrat zapletena v smrtni spopad z Nemčijo in vsakikrat zaradi nemškega napada. Spravimo Nemčijo v tak položaj, da ne bo več postala plen kakega Hitlerja. da ne bo več nezadovoljna in nesrečna država, ki trpi na manjvrednostnem kompleksu. Pač pa da bo država, ki bo lahko imela znatno vlogo za lastno obrambo ne da bi pri tem dosegla tako vojaško silo, ki bi ji o-mogočila napad.«
Predsednik je nato dejal: «V nobeni okoliščini se ZDA r.e bodo udeležile kake napadalne vojne proti katerikoli državi«.
Na seji od 20. julija pa je Eisenhower poudaril, aglavno razliko med mnenjem sovjetske delegacije in mnenjem ameriške delegacije, ki je v stopnji nujnosti, ki se pripisuje potrebi nemške združitve«.
V neki drugi izjavi na isti seji pa je Eisenhower izjavil; «Mislim, da sovjetski voditelji iskreno želijo uresničit mir in prav tako kakor mi. Prepričan sem, da se vsi strinjamo glede važnosti ene stvari; ne smemo zaključiti te konference, ne da pokažemo, da smo napravili iskrene in odločne napore, da na en ali drugi način dosežemo mir«.
Na peti plenarni seji 21. julija, ki je bila v glavnem posvečena razorožitvi, je Ei-senhower izjavil, da je «a-meriško ljudstvo odločeno o-hraniti svojo vojaško in jo po potrebi povečati, dokler bo potrebno čuvati mir in ohraniti našo varnost«.
Bližnja ženevska konferenca štirih zunanjih ministrov je še vedno v središču pozornosti sovjetskega tiska, ki tudi danes posveča konferenci številne članke, katere je oddajal tudi moskovski radio.
»Trud« piše, da je mogoče z dobro voljo najti rešitev za vsa važna mednarodna vprašanja, ter da bo konferenca imela uspeh, če se bodo ministri držali navodil, ki jim jih je julija dala ženevska konferenca štirih velikih. «Izvestija» pa pravijo, da
izjavil, da bodo na ženevski konferenci verjetno razpravljali tudi o bodočem vojaškem položaju združene Nemčije. Kakor je znano, je zahodno-nemška vlada do sedaj vedno poudarjala, da bo morala o tem razpravljati edinole vse-nemški svobodno izvoljeni parlament. Von Brentano je dalje dejal, da bodo štirje zunanji ministri nedvomno govorili o vojaški vlogi združene Nemčije v sistemu evropske varnosti. Dodal pa je, da bi bil sleherni poizkus, da bi že v naprej obvezali bodočo vsenemško vlado, »slab začetek«.
..Giornale mtaiia“
in Irtafka prosta cona
RIM, 21. — Kot smo že poročali, je pred kratkim »Giornale dTtalia«, ki velja med drugim tudi za zagovornika interesov veleindustrije, objavil dopis iz Trsta, v katerem se je odločno postavil proti tržaški prosti coni. V današnji številki pa objavlja isti list članek, v katerem opozarja, da bodo na prihodnjih volitvah zmagale indipendentistič-ne struje, če vlada ne bo storila onega čudeža, ki ga Tržačani pričakujejo od nje. in dodaja, da je tudi Italija pričakovala čudeže od Trsta, da pa čudeže lahko dela samo bog oče. V dopisu ni najti več tako odločnega nasprotovanja ustanovitvi tržaške proste cone kot v prejšnjem članku. Vendar pa prevladuje mnenje, da sta oba članka objavljena z namenom vplivanja na vladne komisijo o tržaški prosti coni. ki prav te dni pripravlja poročilo o svojem proučevanju tega vprašanja v Trstu.
ISennijeva
o vprašanju
različna
združitve
stalisca
Nemčije
Po razgovoru s Hruščevom je Nenni mnenja, da vprašanje združitve se ni zrelo za reševanje - Danes seja vlade, ki bo povzela vprašanje državnih nameščencev in nafte - Stavke in druga sindikalna vprašanja
(Od našega dopisnika)
RIM, 21. — V pričakovanju razgovorov z državnim tajnikom ZDA Dullesom sta se sestala predsednik vlade Segni in zunanji minister Martino ter podpredsednik Saragat zaradi določitve stališča v teh razgovorih, ki bodo v nedeljo. O tem bodo verjetno razpravljali tudi jutri dopoldne vsi ministri na seji vlade. Pri tem se poudarja, da ni brez pomena tudi navzočnost ameriškega dr. žavnega tajnika za obrambo, ki je danes obiskal ameriškega poveljnika enot ZDA v Vicen-zi, kamor so bile prej premeščene — kot snio že poročali — iz Avstrije.
V zvezi z Nennijevimi izjavami po njegovem prihodu iz Pekinga in Moskve pa je bila
opažena razlika med njegovim mnenjem o združitvi Nemčije pred razgovorom s Hruščevom v Jalti in po tem razgovoru. Nenni je namreč že 20. januar, ja letos v svojem poročilu pred centralnim komitejem PSI izjavil, da obstaja nevarnost tako imenovane »Namenitve sedanje razdelitve Nemčije, ter da je dolžnost stranke, da se proti tej okamenitvi z vso odločnostjo upre. Pred svo. jim odhodom v Moskvo pa je Nenni poudaril, da se njegovo stališče glede združitve Nemčije v celoti strinja s stališčem nemških socialdemokratov. Njegovo glasilo «Avanti!» je 7. avgusta poudarjalo, da je problem Nemčije problem Ev. rope in da šele tedaj, ko bo ta problem rešen, bo napredek.
Faure predlaga nove volitve že v prvi polovici decembra
Predlog bo v torek obravnavala narodna skupščina - Vprašanje volilne relorme zopet v ospredju
v
jo. pristojni jugoslovanski organi bodo proučili ta primer in sprejeli potrebne ukrepe, da bi se spoštovali predpisi o letenju.
Branko Draškovič je dalje izjavil, da češkoslovaška vlada ni še odgovorila na predlog jugoslovanske vlade za sestanek obeh držav, na katerem bi razpravljali o rešitvi medsebojnih gospodarskih vprašanj. Dodal pa je, da sodijo, da bo v kratkem prišlo do sestanka obeh delegacij.
V zvezi z vprašanjem jugoslovanskih terjatev od Madžarske je Draškovič izjavil, da je jugoslovanski poslanik v Budimpešti 15. t. m. izročil madžarski vladi noto, v kateri Jugoslavija zahteva, plačilo tistih jugoslovanskih terjatev, ki izhajajo iz pogodbenih odnosov, ki jih je Madžarska prekinila leta 1949. Gre za klirinške terjatve, ki znašajo nekaj nad 21 milijonov dolarjev, in za repara-cijske terjatve v znesku o-krog 100 milijonov dolarjev. Jugoslavija vztraja, da Madžarska izpolni te. svoje obveznosti, Kar se pa tiče novih pogajanj, za katera se zanima jugoslovanska vlada, gre lahko samo za tista vprašanja, katerih znesek je spo. ren.
Obisk jugoslovanske gospodarske delegacije v Egiptu je bil po izjavah Draškoviča odložen iz tehničnih razlogov.
trditev mednarodne pomiritve najti v prvi vrsti rešitev glede razorožitve. .Zatem omenja list zadevne ukrepe v Sovjetski zvezi (demobilizacija 840.000 mož in vrnitev pomorskega oporišča Porkkala Finski) ter izjavlja: »Gre za dejansko miroljubna dejanja, ki za rešitev razorožitvenega vprašanja predstavljajo primer, ki naj mu sledijo vse države«.
Zahodnonemški zunanji minister von Brentano je včeraj
PARIZ, 21.	— Ministrski
svet, ki se je danes sestal pod predsedstvom Faura, je sklenil, da bo v torek predložil narodni skupščini načrt zakona, ki določa za prvo polovico decembra nove splošne politične volitve.
Faure je na tiskovni konferenci izjavil novinarjem, da bo poseben medministrski odbor jutri pripravil besedilo načrta zakona. Ce bo skupščina predlog sprejela, bi volitve bile 4. ali 11. decembra.
Daljp je Faure izjavil: »Mislim, da je potrebno, da mora biti izvoljena nova skupščina, ki naj začne delovati januarja, da bo lahko usmerila sklepe o vprašanjih poglavitne važnosti, kakor je na primer vprašanje Severne A-frike, in nadaljevala njih izvajanje, ne da bi nastala nevarnost prekinitve. Ce bi se morale te obveznosti reševati s sedanjo skupščino, nekaj mesecev pred zaključkom parlamentarne dobe, bi prišlo do prekinitve njenega dela. Zaradi tega bi nastala negotovost glede izpolnjevanja številnih vprašanj. Za številne druge važne sektorje veljajo
kakor sta Maroko in Alžir, tako da vlada lahko izvaja sklepe in še dalje rešuje la vprašanja v. prihodnjih tednih.
Toda ta pripravljalna faza
nas bo privedla prav ob novem letu do absolutno odločilne faze, bodisi kar se tiče maroških pogajanj kakor tudi glede alžirskega režima Potrebno je, da se lahko nastopil v takem položaju, ki ne ho dovoljeval ne obotavljanja in tudi ne možnosti prekinitve. Ni drugih vzrokov za sedanji sklep vlade in ne gre za notranjepolitično spletko. Gre za to, da se sprejmejo jasne odločitve, ki naj obvežejo prihodnost dežele in v boljših pogojih«
Faure je tudi izjavil, da hi v Alžiru lahko bile volitve v prvi polovici decembra razen na nekaterih področjih, kjer «sedaj obstajajo posebne težave«.
Na vprašanje v zvezi z vojaškimi ojačenji ki so jih poslali v Severno Afriko, in z možnostjo odpoklica rezervistov iz Afrike je Faure izjavil, da so v vladi govorili o možnosti naglega odpoklica rezervistov, takoj ko bo vlada
iste pripombe, najsi gre z.i I	razpolagala	z.	elementi	za njih
nujnost določitve strukture	nadomestitev .zlasti	po	repa-
Francoske unije ali pa za re-	trlac‘Jt	vojaških	sil	iz	Indo-
formo ustanov. Z druge strani se pojavljajo v mednarodnem položaju vprašanja bistvene važnosti, kakor na primer položaj Francije v OZN, življenjsko vprašanje za mir v svetu; kakor tudi odnosi med Vzhodom in Zahodom.
Zaradi svoje bližnje razpustitve ne bi mogla narodna skupščina izvesti bistvenih reform in zaradi tega ne bi mogel biti čas, ki nas loči od pojetja, v celoti uporabljčn v ta namen.«
V zvezi z volilnim zakonom je Faure izjavil: «Ce želi skupščina spremeniti volilni zakon, bo to lahko napravila v zelo kratkem času, ki pa bi moral zadostovati, da lahko sprejme svoj sklep o dobro znanih vprašanjih. Pripominjam, da je sedanja skupščina, ki je nimam namena kritizirati, sprejela sklepe, ki jih vlada zahtevala, v seda-
le
njem položaju, o vprašanjih,
ČLANEK BORBE 0 JUGOSLOVANSKI KANDIDATURI V VS
Izvolitev FLRJ v VS
bi pomenila uspeh OZN
Članstvo Jugoslavije v gospodarskem in socialnem svetu ne more biti ovira za izvolitev v Varnostni svet
v'di'"Br Uradne-,	  —	    ;
.. J* , U	da	so le-!ku ANSE, da po izjavah več I ključka, da je edino kompn
NK
hvarsko' •iU>ela -7r Pomeni,
»Tudi lUgosl°-dl JU«o*lo-
italijanskih ujetnikov v Rusiji ni ven
BONN, 21 — Poslanec Lui-i Meda, ki načeluje italijanski delegaciji v Nemčiji za zbiranje podatkov o usodi bivših italijanskih vojakov v Rusiji, je nocoj izjavil, dopisni-
ci
BEOGRAD, 21. — V zvezi s kandidaturo Jugoslavije v Varnostni svet so se P°JaJl11 v tujini razni glasovi. Med njimi tudi glasovi, da bi izvolitev Jugoslavije pomenila neuspeh ZDA in uspeh Sovjetske zveze. V tej zvezi ugotavlja današnja «Borba«, da je Jugoslavija zavračala m da zavrača vsako udeležbo v konkurenčnem tekmovanju me dvema nasprotujočima si blokoma. «Vsem je znano, da je bila Poljska kandidat Sovjetske zveze, in če že gre za neko tekmovanje med k°vJet* sko zvezo in Ameriko, te aj se to lahko nanaša samo na kandidaturo Poljske in Filipinov«. ugotavlja «Borba*-»Jugoslavija je postavila svojo kandidaturo, šele ko sd številni delegatje prisil do za-
tisoč nemških ujetnikov, ki so se vrnili v zadnjih tednih iz ZSSR, ni več v Rusiji no-benega italijanskega ujetnika.
misni kandidat izhod iz zagate Ne glede na stališče tistih,’ ki se še naprej zavzemajo za izvolitev Filipinov,
ugotavlja »Borba«, je dejstvo, da je Jugoslavija kompromisni kandidat in da ni in ne more biti udeleženec v konkurenčnem tekmovanju dveh nasprotnih blokov«.
■ Izvolitev Jugoslavije ne bi pomenila poraz enega ali drugega bloka; ugotavlja »Borba«, temveč v prvi vrsti uspeh Združenih narodov. To Je važna stvar, zato verujemo, da se bo večina delegacij zavzela za tako rešitev«.
Glede pripomb, da Jugosla, vija ne more biti izvoljena v Varnostni svet, ker je bila izvoljena v gospodarski in socialni svet, ugotavlja «Borba», da je bila Turčija kot člani' ca gospodarskega in socialnega sveta pred dvema letoma izvoljena v Varnostni svet Zato izvolitev Jugoslavije v gospodarski in socialni svet ne more biti razlog, da ne bi mogla biti izvoljena v Varnostni svet, zaključuj* list.
kine.
Dalje je Faure napovedal, da se bo v začetku prihodnjega tedna sestal v Elizejski palači odbor za narodno obrambo, da se izreče o ukrepih v zvezi z Daljnim vzhodom. Vlada predvideva povratek 15 tisoč mož iz Indokine od »kupnih 35.000, ki sestavljajo tamkajšnji ekspedicijski zbor. Kar se tiče ostalih 20.000, bo moral omenjeni odbor povedati, svpje stališče, in s tem vpra-' šanjem je povezano vprašanje rezervistov.
Današnji pariški tisk obširno komentira včeraj napovedano možnost predčasnih volitev. Konservativni »Figaro« že govori o «spletkah», na hodnikih skupščine v zvezi z volilno reformo.
«Express» pravi, da je za vlado izbira omejena med ohranitvijo volilnega zaikoni iz leta 1951 in spremembo določenih določb. Prav tako se bo zaradi pomanjkanja časa znašel pred isto izbiro parlament. Zato bodo volivci pozvani, da izvolijo nove poslance za drugih pet let na podlagi istega sistema povezave ali pa s kompromisom, »ki bo zelo blizu tega krivičnega zakona«. »Toda. zaključuje list, najsi bodo deformacije volilnega zakona kakršne koli, ne bodo v celoti mogle zatreti ljudskih struj.« List poudarja, da bi na podlagi sedanjega zakona nastala nevarnost, da Francija dobi enako skupščino, kakršna je sedanja, tako da bi zopet postalo nemogoče reševati številna vprašanja.
Med volilnimi sistemi, ki naj bi jih vlada in skupščina obravnavali, so: 1. proporcionalno predstavništvo; 2. povratek k »istemu »arrondisse-ment«; 3. glasovanje na podlagi list V dveh izmenah brez povezav v okviru departmajev; 4. povezave v državnem merilu med velikimi formacijami.
kazal, da ni zmožen razpršiti vznemirjenosti in ustvariti tistega ozračja pomirjenja, ki je potrebno za uspeh sleherne prihodnje akcije.
V svoji izjavi poudarja izvršilni odbor v zvezi z bodočo maroško vlado, da bo morala imeti investituro visoke oblasti, proti katere zakonitosti ne bo ugovorov, pred tem pa bo morala francoska vlada podati »izjavo o svojih namenih. ki naj upošteva težnje maroškega ljudstva«.
Izvršilni odbor izjavlja dalje, da »nadaljnja veljavnost pogodbe o protektoratu ni v skladu z izvajanjem suverenih pravic in ne more omogočiti uresničenja teženj maroškega ljudstva do neodvisnosti v okviru svobodno dogovorjenih odnosov o medsebojni povezanosti«.
Razen tega zavrača izvršilni odbor Istiklala kronski svet v njegovi sedanji sestavi in je mnenja, da ta nima zadostne avtoritete. Zaradi tega ne more prava maroška vlada izhajati iz sedanjega kronskega sveta. Istiklal potrjuje z druge strani, da zahteva ukinitev pogodbe o protektoratu.
MacMillan o Posarju in Ženevi
LONDON, 21. — Britanski zunanji minister MacMillan je nocoj govoril v Londonu v zvezi z referendumom v Posarju. Med drugim je izjavil, dr »volivci bodo imeli možnost, da odločijo tako, da Posarje postane simbol sprave, namesto da bi nudilo priložnost za nasprotja«. Doda! je, da mora ena od močnih točk
NATO biti »sprava in prijateljstvo med Francijo in Zahodno Nemčijo«.
Glede prihodnje konference štirih v 2enevi je MacMillan izjavil, da je uspeh o najvažnejši točki (združitev Nemčije v okviru evropske varnosti) odvisen pd vzroka, zaradi katerega Kusi nasprotujejo nemški združitvi na podlagi svobodnih volitev. Pri tem je dejal; «Ce je vzrok sovjetskega nasprotovanja vojaškega značaja, tedaj bo mogoče z zahodne strani dati odgovor, ki je legalna in fizična jamstva, pogodba in vojaški dogovor ter ukrepi za medsebojno jamstvo. Ce pa je sovjetsko nasprotovanje političnega značaja in izhaja iz želie da se obdržijo teritorialna nadzorstva, tedaj ne bo naglih rezultatov v Ženevi«. Dodal pa je; »S časom pa ae bodo umaknili. V Avstriji so to napravili in to bodo še napravili«.
Minister je dalje izjavil, da se bo ženevska konferenca o-mejila na evropska vprašanja in je izrekel mnenje, da bo mogoče doseči napredek glede razorožitve, vsaj kar sc tiče klasičnega orožja.
BEOGRAD, 21- — Sovjetska parlamentarna delegacija je danes na* poti po Vojvodini obiskala kmečko obdelovalno v Bečeju, kjer so zadružniki priredili kosilo na čast delegatom. Opoldne je delegacija prispela v Novi Sad. Po sprejemu, ki ga je priredil na čast delegaciji predsednik avtonomne skupščine Vojvodine Stevan Dorovski, je delegacija odpotovala v Cortanovce, kjer so jim priredili večerjo, nato Pa se je vrnila v Beograd.
ki je bil uresničen v pogledu odstranitve hladne vojne, lahko postal dokončen. Nenni je nato v razgovoru z italijanskimi novinarji v Moskvi pred odhodom v Peking izjavil, da se strinja s stališčem nemških socialistov glede uresničenja združene socialistične Nemčije kot rezultata svobodnih volitev, ter da bo v takšni Nemčiji sedanja gospodarska in politična struktura Vzhodne Nemčije, ki je bila zgrajena na komfinističnih temeljih, skrčena, če ne bo že povsem izginila. Po razgovoru s Hruščevom pa je Nenni že v Moskvi dejal, da vprašanje nemške združitve še ni zrelo za rešitev, ker bo reševanje tega vprašanja zahtevalo mno. go let. Ob vrnitvi v Rim pa je Nenni dejal, da je vprašanje ponovne združitve Nemčije v kratkem obdobju neuresničljivo, temveč da je to vprašanje takšno, da mora čakati, dokler ne bo dozorelo. Logično je torej, da te različne izjave voditelja PSI pred in po razgovoru s Hruščevom vzbujajo upravičen sum. da je prav ta razgovor bil vzrok za spremembo Nen-nijevega stališča do tako važnega vprašanja, kakršno je združitev Nemčije. Hkrati odpade na ta način domneva — če gre res za vpliv Hruščeva
; da je bilo ' prvotno Nenni-
jevo pristajanje na nemško socialdemokratsko stališče posledica moskovskega namiga. Možno pa je tudi, da je glavni tajnik KP ZSSR v tem času svoje stališče spremenil, ali pa da gre le za taktično ravnanje v zvezi s prihodnjo ženevsko konferenco, na kateri bodo štirje zunanji ministri nemškemu vprašanju posvetili brez dvoma mnogo časa.
Včerajšnje izjave finančnega ministra Andreottija o bodočih ukrepih za povečanje nekaterih davkov ter o zmanjšanju obdavčevanja agrarcev so naletele na ostro kritiko tako levičarskega tiska kakor tudi Katoliške akcije. »Uni-ta« označuje te ukrepe kot negativen rezultat komoro-misa med Segnijevo vlado z desničarji. Glasilo Katoliške akcije pa pravi, da bodo bremena. ki jih napoveduje Andreotti. v prvi vrsti nosili srednji in delavski sloji zlasti glede gospodinjskih električnih naprav, ki so znak napredka. Oglasil se je tudi bivši finančni minister in ministrski predsednik Pella. ki je rekel, da ie Andreotti «prava žrtev sedanjega položaja«. ker ni napovedal povečanja predvsem dohodninskega in komplementarnega davka, ker se v zadostni meri ne posveča preganjanju o-nih, ki davkov ne plačujejo, in končno ker je zakonski predlog o davčnem izenače-niu ostal zaprašen nekje v arhivu poslanske zbornice.
Seveda se še vedno vleče vprašanje plač državnih na-
SZ za razpravo o razorožitvi pred glavno skupščino OZH
Zahodne delegacije proti vzporedni razpravi v New Yorku in Ženevi-Objavljeno poročilo o sejah razorožitvenega pododbora
NEW YORK, 21. — Komi-i Delegacije, ki so sodelova-sija OZpj za razorožitev se je I le na sejah pododbora, bodo
Istiklal zavrača sedanjo sestavo kronskega sveta
RABAT, 21. — Izvršilni odbor stranke Istiklal je v zvezi s kronskim svetom objavil izjavo, v kateri pravi, da sicer odobrava načelo kronskega sveta, ne more p» podpreti sistem*, ta m j« i* «*d«4 po-
restala danes popoldne pod predsedstvom turškega delegata Sarperja. Seja je bila sklicana na zahtevo sovjetske delegacije, da bi na njej proučili poročilo pododbora in pripravili letno poročilo za glavno skupščino.
Poročilo pododbora, v katerem so bili predstavniki Francije, Velike Britanije, ZDA, Sovjetske zveze in Kanade, je bilo objavljeno danes zjutraj. Vsebuje stenografske zapisnike sej ter vse izjave in predloge, ki so bili podani na sejah. Kar se tiče dela prvega zasedanja, ki je bilo v Londonu od 25. februarja do 18. maja, vsebuje poročilo fran-cosko-britanske predloge od 29. marca, ki določajo najvišjo stopnjo oboroženih sil velikih držav, sovjetske predloge od 10. maja. s katerimi se predlaga nadzorstvo na strateških točkah, na letališčih ter železniških in cestnih križiščih.
V zvezi z drugim zasedanjem. ki je bilo v New Yorku od 29. avgusta do 8. oktobra po konferenci štirih velikih v Ženevi, vsebuje poročilo Ei-senhowerjev načrt za izmenjavo vojaških informacij in za medsebojno letalsko inšpekcijo med ZDA in Sovjetsko zvezo, Faurov načrt za postopno znižanje proračunov za oborožitev ter za investicijo s tem prihranjenih fondov v načrte za gospodarski razvoj ter Edenov načrt za inšpekcijo s pomočjo nadzorstvenih skupin na obeh straneh demarkacijske črte. ki loči vzhodne sile od zahodnih v Evropi.	.
Poročilo, ki ne vsebuje za. ključkov in priporočil, po-drobno navaja vprašanja, ki so »i jih člani pododbora u-aanjAli,
predložile tudi poročilo svojim zunanjim ministrom za novo konferenco v Ženevi, ki se bo začela 27. oktobra.
Na današnji seji je prvi govoril sovjetski delegat Soboljev, ki je izjavil, da mora glavna skupščina razpravljati o razorožitvi, ne da bi čakala rezultate ženevske konference, ker bo zadevna razprava samo olajšala sklepe v zvezi z razorožitvijo, ki naj jih sprejmejo zunanji ministri v Ženevi. in bo omogočila vsem prizadetim državam, da obrazložijo svoje stališče o tem.
Soboljev je izjavil, da se strinja z izjavami francoskega delegata Mocha, da rezultati zasedanja pododbora ne odgovarjajo upom, ki so se porodili v Ženevi, ter je dejal, da je mogoče doseči sporazum o nekaterih bistvenih točkah, zlasti glede nadzorstva.	.	.
Zatem je govornik izjavil, da je treba odgovornost za nezadosten uspeh dela pododbora pripisati dejstvu, »da so ZJ3A odklonile proučevanje predlogov o dejanskih ukrepih za razorožitev«. Končno J» poudaril, da morata odbor za razorožitev in glavna skupščina začeti razpravo o zadevi, zato da se izkoristijo možnosti sporazuma, ki so se pokazale v Londonu in Ženevi.
Novozelandski delegat Mun-ro je izjavil, da nasprotuje sovjetskemu predlogu, ker bi po njegovem mnenju vzporedna debata o razorožitvi v New Yorku in Ženevi povzročila samo zmedo. Zato je predlagal, naj se komisija sestane po ženevski konferenci, kar bi omogočilo njenim članom, da proučijo številno dokumentacijo, na podlagi katere bodo morali nadaljevati r«spravo
Britanski delegat Nutting je izjavil, da bi razprava o tej zadevi v glavni skupščini bila bolj plodna po ženevski konferenci, ker bi delegati velikih držav lahko izkoristili izmenjavo misli med štirimi zunanjimi ministri. Dodal je. da vprašanje razorožitve, katere ključ je vprašanje nadzorstva, predstavlja »največjo odgovornost Združenih narodov«. Pozval je nato Sovjetsko zvezo, naj sprejme Eisen-hovverjev načrt. Edenov načrt in Faurov načrt glede inšpekcije, «da se ustvari ozračje zaupanja, ki bo omogočilo izvedbo učinkovitih ukrepov za razorožitev«.
Perujski in belgijski delegat sta zahtevala določen čas za proučitev poročila pododbora. da bo komisija lahko izvajala drugačno funkcijo, kakor je funkcija odobravanja dela pododbora. Belgijski delegat je dalje izjavil, da bi razprava o razorožitvi v glavni skupščini pred ženevsko konferenco pomenila, da se predvideva, da ne bo v Ženevi dosežen noben rezultat.
Na večerni seji so govorili kanadski, francoski in ameriški delegat.
Vsi trije so zavrnili sovjetski predlog, naj bi takoj začeli razpravo v glavni skupščini, in izjavili, da je treba počakati na zaključek ženevske konference. Turški delegat je predlagal, naj se nadaljevanje dela odloži za nedoločen čas, toda Soboljev je predlagal odložitev na 28. oktobra. Ker so ostali delegati temu odločno ugovarjali, je Soboljev svoj predlog umaknil in zahteval, naj se ta vključi v zapisnik, ter je obsojal »pomanjkanje konstruktivnega duha, ki je prišlo do izraza«. Seja j« bil* nato za-ključena.
meščencev, o čemer je razpravljal voditelj CGIL s predsednikom vlade, kateremu j* ponovno potrdil svoje stališče, da bo CGIL predlog vlade vzela v pretres, če bo posebna nagrada v celoti izplačana, ne pa glede na ostala vprašanja, ki so se vedno nerešena, da bi na ta način olajšal rešitev tega vprašanja. Di Vittorio je obenem poudaril, naj bi se vprašanje državnih nameščencev čimprej rešilo, in zahteval, naj se imenuje mešana komisija za rešitev vprašanja poldržavnih nameščencev, išegni je obljubil, da bo ta komisija v kratkem imenovana. O istem vpra-šanju4sta razpravljala zakladni minister Gava z voditeljem C1SL Pastorejem. Gre za začasno rešitev poenotenja posebne nagrade železničarjem in poštarjem. Kot smo vče-laj poročali, sta Segni in Go-nella na Pastorejev predlog že pristala,
Di Vittorio se je sestal tudi z Gonello, ki je sprejel hkrati delegacijo predstanikov železničarjev in poštarjev ter državnih nameščencev in upokojencev. Predstavniki CGIL so tudi Gonelli še enkrat povedali. da se njihov pristanek na vladni predlog ne tiče samo posebne nagrade za železničarje in poštarje, temveč tudi vseh ostalih vprašanj javnih uslužbencev. Gonella je obljubil, da bo o tem poročal na jutrišnji seji ministrskega sveta v okviru svojega poročila o stališčih raznih sindikalnih organizacij.
Svoje zahteve so ministru za trgovinsko mornarico obrazložili danes tudi predstavniki sindikata (CGIL), sindikatov FILM. Med najbolj pereča vprašanja spadajo: potrditev načela o ravnanju i osebjem, ki je predvideno za osebje pomorskih družb prvenstvenega nacionalnega interesa, ravnanje, ki mora biti raztegnjeno tudi na manjše pomorske družbe; nadalje je to vprašanje zdravstvene pomoči upokojenim pomorščakom, vprašanje izdajanja dovoljenj za plovbo, vprašanje ureditve disciplinskih predpisov v pomorskem zakonu, vprašanje ribolova na Atlant-sKem oceanu itd. Minister je nato sprejel tudi predstavnike sindikata pomorščakov FE.GE. MAKE, ki je vKljucen v d*-uioicnstjanski CItsL,
Včeraj je bila stavka okrog liOO ruuarjev podjetja Monte-i.atini v skupini Maremma. Rudarji so stavkali, da bi dosegli bilančno nagrado, povečanje nagrad za akordno delo, da bi se jim izplačali zaostanki ter da bi se jim povečal dodatek za menzo. V Milanu pa so zaradi dodatka za menzo stavkali številni kovinarji. stavke so bile enourne m poiuine ter so v nekaterih podjetjih zajele skoraj vse delavstvo.
Vse tri sindikalne organizacije CulL, demoknstjansk* CcoL in socialdemokratska UlL pa so sklenile da se stavita delavstva petrolejske industrije. ki je bila napovedan* za ponedeljek, odloži. Odložitev je zanteval minister z* delo, ki je sklical predstavnike petrolejskih delavcev na sestanek v četrtek 27. t.m. * namenom, da pride do sporazuma.
Minister za delo Vigo.e'li j* sprejel prefekta iz Modene, ki mu je razložil položaj, ki j* nastal zaradi odpuščanja delavstva v modenskih podjetjih FIAT. V.igoreili je prefekt* obvestil, da je predsednik FIAT prof. Valletta obljubil, da	bodo	odpuščeni delavci
cim	prej punovno sprejeti na
aelo.
Vodstvo demokristjan. CISL je danes objavilo besedila štirih resolucij, ki jih je sprejel	glavni	odbor na svojem
včerajšnjem zasedanju. Frv« resolucija govori o svobodi in sindikalni enotnosti, druga o ekonomskih pogodbenih zahte. vah, tretja, o tekočih gorivih in	četrta	o monopolističnih
strukturah.
V drugi resoluciji zahtev* CISL dokončne ukrepe o učinkovitosti delovnih pogodb, izvedbo zahtev parlamenta glede IRI, ustanovitev nacionalnega sveta za gospodarstvo in delo, produktivno reorganizacijo tekstilne industrije, dodatek za menzo, pogajanja z Montecatini, dodatek za draga stanovanja in družinske dodaL ke. Glede vprašanja tekočih goriv pa zahteva CISL: izvršitev programa za raziskovanje, industrijsko predelavo tekočih goriv v vse one oblike, ki so nujno potrebne, postopno znižanje cen metana m drugih proizvodov nafte, avtonomno politiko v zvezi s politiko mednarodnega petrolejskega karte, la, nadzorstvo nad oblikami sodelovanja tujega kapitala pri izkoriščanju naftonosnih polj, sodelovanje privatne iniciativa v okviru skupnih koristi pri izkoriščanju petrolejskih vrelcev, izboljšanje učinkovitosti javne pobude, itd.
V senatu so danes razpravljali o proračunu ministrstva za javno šolstvo, kar bodo nadaljevali tudi jutri, v poslanski zbornici pa o proračunu ministrstva za pošt* in telekomunikacije.
A. 9.
PRIMORSKI DNEVNIK
22. oktobra
Dane
hpominmki it.vevi
Na današnji dan je leta 1923
prevzel v Italiji vlado fašizem, ki je »uzakonil* zatiranje primorskih Slovencev.
es-, SOBOTA »J1
Kordula. Z«™""
iktobr«
Sonce vzide ob 6.30 'n nz?g° L,un* 17.10. Dolžina dneva 1»-^ J1.47. vzide ob 12.28 in zaton*
Jutri, NEDELJA 23. ®k
Severin, Zivk* —
PO PREDVČERA1ŠMIEM SKLEPU KOORDINACIJSKEGA ODBORA
Tudi predstavniki odbora za prosto cono izstopili iz konzulte trgovinske zbornice
Pojasnilo trgovinske zbornice n« sklop Koordinacijskega odbora sred* njih in inalili podjetij, ki se sklicuje na Juridični položaj zbornice
Včeraj zvečer ae Je sestal i osnovi takona in ministrskih
mestni odbor za prosto cono, | odlokov in da so sestavljeni ki je na daljšem sestanku l iz vseh gospodarskih katego-
razpravljal o stanju v trgo. vinski zbornici in sprejel sledečo resolucijo;
elzvršni svet mestnega odbora za prosto cono v Trstu je na sestanku 21. oktobra
rij, da zastopajo njihove inte rese. Trgovinska zbornica dalje poudarja, da so omenjeni organi dolini delovati na osnovi zakonov in predpisov, dokler jih zakonito ne nado-
proučil slonje v tržaški trgo-i mestijo. Zato trgovinska zbor
tlinski zbornici nastalo po sestanku izvršnega sveta trgovinske zbornice,
Odbor javlja javnemu mnenju očitno glasovalno špekulacijo, katero so inscemrali zainteresirani krogi. Takratno
ntca smatra, da je pritisk Koordinacijskega odbora na to javno ustanovo samovoljen in da ima namen odstraniti svoje člane od organov trgovinske zbornice. Trgovinska zbornica tudi opozarja, da so bili
glasovanje ni moglo imeti dru-'. člani konzulte in člani tehnič-gtga značaja kot vljudnostni | nih odborov imenovani oseb-
akt oh odhodu kap. Antonija Cosulicha in to tudi na osnovi že prej znanih uradnih izjav, ki so bile objavljene v lokalnem tisku.
Odbor brezpogojno odobrava pobudo članov koordinacijske-
no in ne na pooblastilo posameznih združenj, ter da vršijo naloge javne koristi, ki jih ne morejo zanemarjati, ne da bi zanemarjali svoje dolžnosti.
Pojasnilo trgovinske zborni-
ga odbora tržaških malih »n I ce je zgolj tehničnega zn»čs-srednjih podjetij, predstavni-} jz. Pojasnuje in poudarja, da
kov združenj, ki so včlanjena v mestnem odboru za prosto cono. kot tudi ostalih poslovnih ljudi, ki so že ali še bodo izrekli ostavko od funkcij, katere imajo v nkuiru trgovinske zbornice. Te ostavke imajo namen odstraniti vse zapreke da hi oblasti u-i--ko izvršile obnovo funkcij zbornice na osnovi upravičenih zahtev vseh gospodarskih ustanov, da postane trgovin-j ska zbornica ponovno enotni in reprezentativni organ lo-kalnega gospodarstva.
Mestni odbor za prosto cono izjavlja da nadaljuje s svojo akcijo vse do takrat, ko ne bo dosegel ciljen, katere so mu postavile zainteresirane kategorije in celotno prebivalstvo in to kljub vsem manevrom, * katerimi se 'kuja uduiifi zahteve gospodarskih krogov».
Svoje sodelovanje mestnemu odboru za prosto cono so dala vsa združenja tržaških trgovcev na veliko in na drobno, združenja ostalih malih in srednjih trgovinskih, obrtnih in industrijskih podjetij in velika večina tržaških političnih strank.
Trgovinska zbornica pa je včeraj sprejela odgovor na predvčerajšnje sklepe Koordinacijskega odbora tržaških srednjih in malih podjetij, na -osnovi katerih je bilo sporočeno. da združenja, ki so zastopana v Koordinacijskem odboru, izstopajo iz konzulte in raznih tehničnih odborov trgovinske zbornice, ker se ne strinjajo z njenim vodstvom. Hkrati je Koordinacijski odbor obrodil ravnanje vodstva na zadnjem sčstanku predsedstva. odbora in konzulte trgovinske zbornice, kjer so na premeten način predložili v odobritev »zaupnico* sedanjemu vodstvu trgovinske zbornice
so organi trgovinske zbornice imenovani od državne oblasti itd., ne odgovarja pa zakaj je bila nujna zaupnica, ki so jo predložili na že omenjenem sestanku, zakaj so bili pred
tem sestankom razširjeni glasovi, da bo predsednik trgovinske zbornice odstopil in da je zato potrebno, da se mu iz vljudnosti da »zaupnico* za njegovo dosedanje delo, zakaj so jo takoj po izglasovanju te «zaupnice», ki bi morala biti le vljudnostnega značaja, tolmačili, kot zaupnico za še nadaljnje delo sedanjega vodstva itd.
Hkrati pa se mora tudi trgovinska zbornica, čeprav ni izvoljen organ, ravnati po željah in interesih večine svojih članov in se ne sme postavljati na stran določenih krogov ter zagovarjati določena stališča (glej vprašanje proste cone), ki nasprotujejo interesom večine prebivalstva in velikega dela združenj, ki so zastopana v raznih organih trgovinske zbornice. Ce so združenja, ki so zastopana v Koordinacijskem odboru in ki predstavljajo 13.000 tržaških srednjih in malih podjetij smatrala za potrebno napraviti ta skrajni korak v odnosih do trgovinske zbornice, t. j. odpoklicati ii organov trgovinske zbornice vse svo-
je predstavnike, potem bi moralo vodstvo trgovinske zbornice to vprašanje na drugačen način obravnavati.
Zato odgovor trgovinske zbornice ne more. zadovoljiti nikogar, ker ne pojasnuje vzrokov, ki so privedli predstavnike 13.000 srednjih in malih podjetij, da so odpovedali vsako sodelovanje s trgovinsko zbornico. Zato je sedaj dolžnost vladnega komisarja, da enkrat za vselej uredi stanje v trgovinski zbornici, da se ne bodo več v njeni sredini izražali tako nasprotujoči si interesi in stališča, ki samo škodujejo celotnemu mestnemu gospodarstvu.
Sestanek komisije za videmski sporazum
Prihodnji sestanek stalne jugoslovansko-italijanske mešane komisije za izvajanje sporazuma o malem prometu bo 7. novembra v Vidmu Na sestanku bodo proučili dosedanje izvajanje sporazuma.
Kje so zastopniki
maničnih oškodovancev?
Na podlagi dekreta zakladnega ministra je bila sestavljena posebna komisija, ki bo dala svoje mnenje glede tega, kdo ima pravico do plačilo vojne škode, ki Je bilg povzročena na našem ozemlju, na področjih, ki niso več v nržavnih mejah, v Afriki, v Albaniji itd.
Komisija je razdeljena na dva odseka; drugi odsek je pristojen za tržaško področje. Komisijo sestavljajo razni državni funkcionarji in sodniki ter zastopniki vojnih oškodovancev.
V Trstu #zastopajo» vojne o-škodovange na našem področju stalni člani; Pietro Florit, ing. Attilio Zmaievich in Vittorio Spinotti ter namestniki g. Battista Anzellotti, dott. Nino Zannini in knjigovodja Demetrio Debiaso.
Spet ne najdemo vmes nobenega Slovenca, kakor da ne bi sploh obstajal na našem ozemlju. Vsak dan imamo nove dokaze, ki pričajo, da nas oblasti ignorirajo in da jim je uveljavitev enakopravnosti Slovencev, spoštovanje določb memoranduma in podobno deveta skrb.
Pa ni samo to. Kdo sploh predstavlja naše ljudi, posebno delavce _ in kmete, naše podeželje, ki so bili med zadnjo vojno sorazmerno najbolj prizadeti, saj so bile požgane cele vasi? V seznamu, ki ga objavljamo so imena »zastopnikov«, ki z najbolj prizadetim t.j. našimi ljudmi iz delavskih predmestij Sv. Andreja, Sv. Jakoba in podeželja nimajo nobene zveze.
SESTANEK EKONOMSKO IZENAČENIH SLOVENSKIH SOLNIKOV
Do izida zakona o slovenskem šolstvo
naj se ohrani položaj v veljavi do 5. oht. lani
_ ,i0vo*
Atabarda. 16.00: WbUP"
Massimo Girotti. lJs* »j-jj,#
Ariston. io.vu.	-n
Luis Mariano, Carin a It Arraonia. 15.00: «UporniK vi«, Mac Mujjray; prou», D' Aurora. 16.00: »Frou-Frou
lin, G. Cervi.	str'1!’1
Garibaldi. 16 00: »Tiho-
P.' Constantiria.	M	pdP
Ideale. 16.00: «ProSnja
lostitev«, MIcheLMorS’, it?
Impero. 16.00:	“Karbi^1	^
bertlni«. Nadia GrM'
Italla. 16.00: »Razsveeem
Zi/eza prosvetnih delavcev in Zveza uslužbencev slovenskih šol odklanja* . pie?re*Kresnay- tl)A*
K	I	S.	Marco.	16.00:	«Otroci	„,1
ta nesocialni ukrep vladnega komisariata in zahtevata njegov preklic [
Preteklo srado so se sestali
slovenski šolniki, ki so bili doslej v ekonomskih pogledih iz. enačeni s stalno nameščenimi šolniki. Vsi zbrani so poudarjali, da področne oblasti kar naprej kršijo ukaze, uredjie in predpise, ki so veljavni za slovensko solstvo. Trdili so. da so sicer prejemali vsako leto imenovanja od bivšega prosvetnega urada ZVU, ker se je pač uveljavila zaradi izrednih raz. mer v slovenskem šolstvu taka praksa, vendar jim je bila priznana kontinuiteta v službi s priznanjem službenih let v stalnosti, ki so se leto za letom prištevala v imenovanjih k prejšnjim. V imenovanjih je bil zabeležen tudi stalež (ruo-lo) s skupino in s periodičnimi poviški, po katerih so prejemali svoje mesečne prejemke. Ta stalež ni ostal na začetni stopnji prvega imenovanja Prosvetnega urada bivše ZVU. ampak se je s službenimi leti pomikal na nadaljnje stopnje periodičnih poviškov (scatto) in skupin tgrado), kar dokazuje, da so zgoraj imenovani šolniki tudi napredovali. Napreduje pa lamo tisti, kt se mu s prizna-
Z AR ADI NEP0PDS1LJIV0S1 / DELODAJALCEV
V PONEDELJEK IN TOREK stavka petrolejskih delavcev
Stavka bo trajala 48 ur, izredno delo pa so neha v ratinerijah že drovi ob 22. uri
Sindikat petrolejskih delavcev Delavske zveze je izdal navodila za 48-urno atavko petrolejskih delavcev, ki se prične v nedeljo opolnoči in neha v torek. Stavko so najprej napovedale osrednje sindikalne organizacije CGIL, CISL in UIL. nato pa sta jo proglasila tudi oba tukajšnja sindikata.
Za stavko veljajo naslednja navodila:
1. Od konca rednega delovnega urnika, to je od 22. ure nocoj se neha do konca vse izredno delo.
2. Dnevni delavci bodo stavkali od nedelje opolnbči do polnoči v torek.
3. Delavci, ki delajo po turnusih v rafineriji Esso Stand-dard in v skladiščih, bodo stavkali od 6. ure 24. t. m. do 6. ure v sredo 26. t. m.
4. Delavci, ki delajo po turnusih v rafineriji Aquila, se bodo vzdrzali dela od 7.30 v ponedeljek do 7.30 v sredo 26. t. m.
5. Stavkanja so oproščeui delavci, ki opravljajo nujno delo pri zaščitnih napravah
Trgovinska zbornica v sv n- proti požarom, bolničarji .in jem sporočilu pojasnuje, da pazniki.
se noče spuščati v to kar je Koordinacijski odbor sklenil, opozarja pa, da so organi trgovinske zbornice Ckonzult« in tehnični odbori) imenovani na
Petrolejski delavci ao napovedali stavko, ker so delodajalci odbili skoraj vse njihove zahteve. Tako so na primer de. lavci zahtevali zvišanje mini-
TKAGICNA SMRT MED VOŽNJO NA DEIO
Pri trčenju v tin/iirnik
si j« prebil lobanjo in umrl
Kljub skrbni zdravniški negi je nesrečni delavec iz Doberdoba podlegel hudim poškodbam
Malo pred 8. uro zjutraj so francoskega izvora «Wa!ther»
morali zaradi globoke rane na desnem licu, verjetnega prebitja lobanje in možganskega pretresa pridržati na J. kirurškem oddelku 41-letnega Danijela Frandoliča iz Doberdoba št. 42. katerega je spremil v bolnišnico 42-letni Alojz Le-glša iz Doberdoba.
Ta je izjavil, da sta bila oba namenjena z lambreto, ki jo je vozil Frandolič na delo v nabrežinski kamnolom, kp sta blizu Cave Romane trčila v naproti vozeči tovornik »Studebaker«, ki ga je šofiral 30-letni Nado 8čuka iz Nabrežine št. 140.
Zdravniki so takoj uvideli, da je Frandoličevo stanje izredno resno, zaradi česar so s. pridržali prognozo. Zvečer ob 20.15 pa je nesrečni Fran dolič podlegel hudim poškodbam.
malnih mezd za 9 odstotkov, delodajalci pa so ponudili le 2 odstotka poviška. Delavci so tudi zahtevali, da se jim zviša septembrska doklada za 12.000 lir ne gleda na kategorijo, delodajalci pa so ponudili uradnikom samo od 4.000 do 7.500 lir, delavcem pa do 2.000 do 4.250 lir poviška. Tudi glede periodičnih poviškov niso delo. dajalcih pristali na zahteve delavcev.
Včeraj je ravnateljstvo Aqui-le razširilo glasove, po katerih naj bi bila stavka odložena, češ da so se obnovila pogajanja med delodajalci in sindikati s posredovanjem ministrstva za delo. Vest ni resnična in sindikat petrolejskih delavcev jo odločno zanika, ker o pogajanjih na ministrstvu nihče nič ne ve. Danes ob 13. uri bo pred Aquilo sindikalno zborovanje Delavske zveze, na katerem bo govoril član njenega vodstva Soranz, predsedoval pa član tovarniškega odbora Aquile Coloni.	,
Značilnost petih naročenih supercistern
Poročali smo že o novem naročilu treh supercistern za družbo Esso Standard in na ročilu dveh supercistern za družbo British Petroleum Steamship Co., katera je zaključilo CRDA.
Prve tri supercisterne bodo
PORAZNE IZJAVE FINANČNEGA MINISTRA ANDREOTTIJA
Novo obremenitev širokih potrošnikov z novim povišanjem davkov in trošarin
Kazen na gol in kavo se bo trošarina povišala tudi na razna mazilna olja in goriva, na uvožene predmete itd.- Davčni vijak je sedaj hujši ko 1.1938
imele po 36.200 ton ter bodo 201,16 metrov, široke
J7.43 metrov, visoke do prve-
kal. 22- Veeraj si ga je v spalnici ogledoval in nepričakovano se je sprožil in naboj mu je ne le prebil roko temveč tudi žilo na nogi, zaradi česar je izgubil precej krvi. Preiskovalni agenti so nadalje med hiino preiskavo našli v njegovi spalnici tudi približno 50 nabojev in rezervni sar-žer.
Milello, ki je sedaj na II. kirurškem oddelku, bodo po končani preiskavi prijavili sodišču.
ga 'mostu 14,20 metrov, njih grez bo dosegel 10,71 metrov, razvijale pa bodo 17 milj brzi-ne na uro. Pogonski stroj bo turbinski in bo ravijal 16.200 konjskih sil na osi.
Drugi dve supercisterni pa bosta imeli po 35.000 brutto registrskih ton, dolge bodo 195 07 metrov, širojce 26,21 metrov, visoke do glavnega mostu 14,63 metrov, grez ob polnem tovoru bo znašal 11.28 m. Pogonski stroj bo razvijal 14 000 konjskih sil in omogočal 16,5 milj brzine na uro.
Z motorjem v tovornik na kriztttu pri Opčinah
S samokresom se je ranil
Ogledovanje samokresa, ki ga je baje kupil v tujini, je povzročilo in bo še povzročalo 27-letnemu Marinu Milelli jz Ul. del Monte precejšnje preglavice. Prva preglavica ie ta, da so ga morali odpeljati v bolnišnico, kjer so mu zdravniki ugotovili rano n* dlani desne roke in na levem ftegPU, zaradi česar so ga včeraj popoldne operirali. Operacija je uspela, vendar je bilo pjegovo stanje precej resno, a so zdravniki napravili vse, da ga rešijo. V ta namen so mu naredili celo transfuzijo krvi in če ne bo komplikacij bo Milella okreval verjetno že v 15 dneh.
Milella je ob prihodu v bol-nilnico s svojo izjavo, da se je ranil s samokresom, sprO' žil takojšnjo policijsko preiskavo, ki je ugotovila, da je mož, ki je bil zaposlen h» parniku »Europa« med zad-rjo .vožnjo kupil samokres
Z rešilnim avtom so pet minut po osmi uri pripeljali v bolnišnico 21.1etnega Basili-ja Gullija iz Narodne ulice na Opčinah, katerega so morali zaradi zloma gležnja, u-darca na desnem kolesu in rane na čelu pridržati na ortopedskem oddelku.
Gulil je pojasnil, da se je med vožnjo z motornih kolesom zaletel na križišču Na' rodne ulice s trbiško cesto na Opčinah v tovornik, ki ga je šofiral 27-letni Adelmo Brandolin iz Forlija. Gulli, ki bo okreval verjetno v 30 dneh je še dodal, da je Brandolin nadaljeval vožnjo s tovornikom kljub rdečemu znamenju semaforja.
L lambreto ie padel
5000 Tržačanov včeraj na «Vuicanii»
Tudi včeraj je «Vulcania» privabila na obrežje ob pomorski postaji na tisoče Tržačanov da so si ogledali in pozdravili svojo ladjo, ki se ie po dolgi odsotnosti končno le vrnila v domače mesto. Velika večina se je hotela tudi povzpeti na krov, da si ladjo ogleda od blizu tako, da je bila družba »Jtalia« prisiljena zaradi navala obiskovalcev natiskati nove vstopnice za obisk ladje, saj je število obiskovalcev že v jutranjih urah preseglo 5,000,
»Vulcania« se bo lahko obiskala se danes, dqkler je ne bodo premestili na pomol st. 6 od koder bo po dolgih letih ponovno odplula na prekooceansko vožnjo Trst-New York.
Volitve tovarniških odborov
Popoldne se j« oglasil v bolnišnici 30-letni Stanislav Škabar i* Trebč št. 166, k; j* izjavil, da je med vožnjo * lambreto po Ul. Bovedo okoli 14.30 nerodno padel. Zdravniki so Škabarju izprali precejšnjo rano na desni nogi in ga nato S priporočilom 10 ah 15-dnevnega počitka odslovili.
Danes bodo volitve tovarniškega odbora v podjetju Laboranti na Op£'"ah- . V 0<|" bor bodo izvolili tri predstavnike. dva delavca in e-nega uradnika. V podjetju je zaposlenih 37 delavcev in uradniki, od katerih sta dva podjetnikova sinova.
V ponedeljek bodo od 10. do 14.30 volili novi tovarniški odbor v Tržaški konopljarni. Odbor je sestavljen iz štirih delavcev in enega uradnika. V podjetju je zaposlenih 270 delavk, delavcev m uradnikov.
Vlada išče denar za povišanje plac državnim uslužbencem in predvsem šolnikom, ki jim je treba priznati, da so res v obupnem položaju. Toda vlada, ki bo morala rešiti to vprašanje v korist teh uslužbencev in jim omogočiti boljše življenjske pogoje, se sedaj sklicuje na nujnost povišanja trošarin in davkov na predmete široke potrošnje, kar istočasno prizadeva tudi vse tiste, ki naj b. jim povišali plače. Hkrati ti ukrepi znižujejo' že itak skromno življenjsko raven povprečnega italijanskega človeka. Prve ukrepe je vlada že napovedala in zadevajo naslednje predmete:
Povišanje davka na mazilna olja od 9.000 na 12.400 lir za stot, davek na tako imenovana bela goriva pa se poviša od 11.300 na 15.700 lir za stot; povišanje trošarine na praženo kavo od 30.000 na 50.000 lir za stot; ustanovitev novega davka na potrošnjo naravnega plina v kakršne koli namene (torej tudi za domačo kuhinjsko uporabo) za 1.50 lir za kubični meter; povišanje . davka na šoferske knjižice (patente di guida) prve stopnje od 3000 na 4000 lir letno, druge in tretje stopnje pa od 1000 na 2000 lir letno. Hkrati je vlada odobrila povišanje navadne soli od 50 na 60 lir za kg, izbrane soli od 70 do 80 lir za kg. zmlele soli od 80 na 100 lir za kg, rafinirane Soli pa od 120 na 140 lir za kg.
Ti ukrepi bodo prizadeli predvsem široke potrošnike, ker se bodo višje cene nujno negativno odrazile na kupno moč delavske plače in s tem tudi na plače tistih, ki jim jih bodo povišali. Prp-ti tem novim davčnim obremenitvam protestirajo tudi trgovci, ki se zavedajo, da se bo potrošnja blaga znižala in se bodo s tem znižali tudi njihovi dohodki. Trgovci na drobno so najbolj tesno povezani s širokimi potrošniki in jih vsako najmanjše znižanje kupne moči delavske plače osebno prizadene. Gospodarski krogi, ki zaskrbljeno gledajo na to nevzdržno vladno finančno in davčno politiko, ki vodi državo v inflacijo, ugotavljajo, da je nemogoče zahtevati od proizvajalcev povečanje proizvodnje, kot to določa znani zakon Vanoni, če se proizvodi obremenjujejo z vedno novimi trošarinami in davki, kar povzroča zmanjšanje prodaje teh predmetov. V tej zvezi poudarjajo tudi, da je davčni pritisk 1938. leta, ko se je tedanja fašistična vlada že odkrito pripravljala na vojno in je še posebno navijala davčni vijak, da bi črpala čim več denarja za oboroževanje, znašal 23.7 odstotkov narodnega dohodka, medtem ko je lani dosegel 30,3 odstotkov, letos pa bo presegel 31 odstotkov.
Toda nova davčna obremenitev potrošniških predmetov se je šele začela. To nam jasno dokazujejo izjave finančnega ministra Andreottija, ki jih je dal listu «11 Giornale dTtalia«. Po njegovem mnenju mora vlada iskati še druga denarna sredstva predvsem v novih trošarinah. Tako je izjavil, da je še vedno mogoče povišati trošarino na električne stroje za gospodinjstvo, dalje, da je treba odpraviti nižje cene bencina za ribiče in kmete, kar bo povzročilo podražitev rib in kmetijskih pridelkov. O-menil je tudi, da bodo morale občinske uprave najti še druga področja za povišanje trošarin. Znano pa je, da se občinske trošarine obremenju-
jejo samo na potrošniške predmete. Minister Andreotti je tudi izjavil, da bo čez leto dni stopil v veljavo zakon »o zaščiti domačih proizvodov«, ki določa povišanje carinskih pristojbin na uvoz blaga iz inozemstva. Tudi ta zakon po povzročil povišanje cen mnogim predmetom široke potrošnje, ki jih uvažajo iz inozemstva in ki jih italijanska industrija ne more proizvajati po inozemskih cenah. Podobni zakoni, ki ščitijo domačo proizvodnjo so v večini primerov koristni, ker omogočajo maksimalno zaposlitev delovne sile. Država ki hoče doseči te rezul-
val na podražitev mnogih predmetov široke potrošnje, ki jih uvažajo in ki vršijo vsaj do neke mere, vlogo u-ravnovešenja cen domačib proizvodov.
Načrt za obnovo «starega mesta*
njem službenih let pomika da.
Ije stopnja njegovega stgleža. kar zopet dokazuje, da je to bila neka vrsta stalnosti, ki jo je bivša ZVU priznala leta 1945 in 1946 tistim slovenskim šolnikom. ki so z izpričevali in drugimi prilogami dokazali, da so že bili stalno nameščeni na slovenskih šolah.
To kar je bivša ZVU priznala omenjenim slovenskim šolnikom v imenovanjih, je potrdila z ukazom št. 18 v členih XI in XII, kjer govori o načinu, predpisih in pravilih, po
Kino ob morju. 'T;/GrJ“l Alida Valil in FarleV ^
zdravniki ugotovili precejšnje I Moderno. 16.00: udarce na ramenih in gležnju,! _ Robert .Mltchu^ (e z
zaradi česar »e je bo moral s ^iliiam HoJden. Bini ^ zdraviti 8 ali celo 10 dni, je Viale. ‘ 16.00: «Veseli izjavil, da je popoldne hotel	stan Laurel In Oliver
s pomočjo sodelovcev nakla-1 Vittorio Veneto^ lo-1^
dati motorno kolo na neko stekla«, J. Wyman,
IlCIVL' I ilCKIcUl, VI 'I J" ’	Vjt
vozilo, pri čemer je padel Azzurro. 16.00: “G*n<? g F< medtem ko se je kolo zvrnilo!	30	«Rjove
nanj.
V avtobus se je zaletel
gozdu«, J.	Jrfjj
Marconi. 16.00:
Doris Dav. Robert ^" ;,£ Massimo. 16.00: «Clove9“ S|4 Glenn Ford, Gloria „ f Mladoletnim prepov«*^
Okoli 23. ure so z rešilnim, iv,,,«™,«™ p---. ., avtom pripeljali v bolnišnico Novo cine. 16.00: ‘ r „ ■	.	.	.	41-letnega ribiča Giacinta Ul-	»zdravnik	^
katerih so izenačeni s stalnimi cigraia [z ul. Negrelli, kate-	16	0°'	“Z	„	jt
 	:	1	..	1	K	U	1	Ilb-otr	cf	 ;	1	I	lil.11.	-M«-
na italijanskih šolah. Ukaz št 18. je še v veljavi, tak kakršen je bil objavljen v Uradnem listu, ker ni bil ne preklican ne spremenjen. Zato je ta ukaz z obvestilom, ki ga je poslal generalni komisar za Tržaško o-zemlje imenovanim šolnikom in ki je bilo objavljeno v sredo 19. t. m. v Primorskem dnevniku, grobo kršen.
S to vrsto staleža stalnosti slovenskim šolnikom je bivša ZVU hotela dati neurejenemu slov. šolstvu nekaj, kar naj bi se ne smatralo kot prece-dens, ampak kot osnova bodoči ureditvi slovenskega šolstva. Gotovo ni mislila bivša ZVU, da bo nova uprava tržaškega področja te skromne pridobitve slovenskega šolstva spravila po desetih letih na začetek in ze tako neurejeno šolstvo v popolno neurejenost, šolnike z dolgoletno izkušnjo pa v tako težak položaj, kakršnega po vseh obljubah tako lokalnih oblasti kakor ministra prosvete Rossija, niso pričakovali. Vse uredbe o nastavitvah za šolsko leto 1955-56 so prejšnji položaj slovenskih šolnikov priznavale in pričakovalo se je, da se bo z novim zakonom za slovensko šolstvo izboljšal položaj tudi drugih slovenskih šolnikov, ki so se že več let zaman za to borili. Prav gotovo pa ni nihče pričakoval, da bodo izenačene slovenske solnike, z obvestilom generalnega komisariata postavili na najnižjo, to je začetniško stopnjo. Zdaj so lahko samo tisti zadovoljni, ki so si tako slovensko šolstvo želeli in ki so tako pojmovali izboljšanje svojega položaja.
rega so zaradi rane na pridržali na I. kirurškem delku
se mu z ne spominja metnega odseka policije pa je obrazložil, da se je v Ulci-graia malo prej zaletel filobus proge št. 16, ki je bil namenjen k Sv. Andreju. Nezgoda, za katero je policija uvedla preiskavo, se je pripetila v višini stavbe št. 12 v Ul. Navali.
pa,
tate ne sme izvajati tako ostre davčne politike na potrošniške predmete, kot iih izvajajo danes pri nas. Previsoki davki na proizvodnjo in razne občinske trošarine povzročajo manjšo potrošnjo obdavčenih in predragih predmetov. To povzroča hkrati manjšo proizvodnjo in s tem znižanje zaposlenosti delavcev. Zato je neizbežno, da bo tudi zakon o povišanju carinskih pristojbin na uvožene predmete vpli-
V nedeljo 23. t. m. ob 10 uri bo v veliki dvorani trgovinske zbornice javna konferenca «Združenja stanovanjskih upravičencev (Associazio-ne per il diritto della casa), na kateri bo tajnik združenja g. Arlemio D'Agosto predaval C temi; «Načrt za obnovo in sanacijo starega mesta«. Vsi meščani, posebno pa oni iz starega predela mesta, so vabljeni k udeležbi.
NOČNA SLUŽBA LEKARN
Clpolla, Ul. Belpoggio 4; Godina Eriea, Ul. Ginnastica 6; AUa Maddalena, Ul, dellTstria 43; Piz-zul Cignola, Korzo 14; Croce Az. zurra, Ul, Commerciale 26: Ha-rabaglia v Barkovljah; Nicoll v Skednju.
Sestanka so se udeležili tudi zastopniki odborov Zveze u-
IZPRED KAZENSKEGA SODIŠČA
Nespreten izsiljevalec padel v nastavljeno past
«Ezu!e» iz Pulja hotel z grožnjo s smrtjo izsiliti 25.000 lir, toda sodišče ga je kljub hudemu prekršku milo sodilo
Komaj 20-letni Milan Pa-
mič je pribežal iz Pulja misleč, da bo tu našel raj in udobno življenje Toda kaj kmalu je na lastni koži ugotovil, da mu je rojstni kraj nudil veliko več. Kljub temu je imel mladenič srečo, kajti v nasprotju z drugimi je našel zaposlitev v begunskem taborišču kjer stanuje. Dodelili so mu delo v taboriščni mizarski delavnici jn tako je dobival Pamič poleg hrane in stanovanja tudi 6.000 11F mesečno. Seveda mu denar ni zadostoval in v glavi mu je rojila misel, ki je bila ne le težko izvedljiva temveč tudi izredno nevarna.
Povod za njegovo misel mu je dalo očetovo pismo iz Pulja, v katerem je bil tudi listek njegovega polbrata Romana Bujča, ki je naprosil, da bi nesel pozdrave Dariju Rossiju, sinu lastnika avtobusnega podjetja »Rossi« s sedežem v Ul. S. Caterina. Pamič je ugodil polbratu in ker Darija ni našel v pisarni se je pogovoril z njegovim očetom Nicolom. Tedaj se mu je zazdelo, da so Rossijevi bogati ljudje. Ko se je poslovil je začel premišljevati o svoji revščini in med potjo se je domislil, da si bi z izsiljevanjem lahko zaslužil nekaj denarja.
Na Trgu Ponterosso se je ustavil ob zidu in s svinčnikom napisal pismo naslovljeno na Rossija — očeta, v njem je Pamič, ki se je podpisal I. R. grozil mozu s smrtjo če niu n4 bi pustil v pismu, ki bi ga moral obesiti , 24, septembra točno ob
  i. nicorrtA 9ft
sijev sin Carlo obvestil o
zadevi in jim tudi pokazal pismo, so nemudoma odšli v Ul. S. Caterina in se poskrili po bližnjih vežah v pričakovanju izsiljevalca. Medtem je Rossi točno ob 19. uri stopil iz pisarne in stisnil pismo v špranjo vrat. Toda pismo je bilo nalepljeno na plav trak, ki je molel v no. tranjost pisarne; na ta način
službcncev slovenskih sol in Zveze prosvetnih delavcev v Trstu. Ti zastopniki so zavzeli
do obvestila generalnega komi.
sariata naslednje stališče:
Obvestilo generalnega vladnega komisarja je kršitev uka za št. 18 in vseh uredb o na mestitvah, ki niso bde glede ekonomske stalnosti ne preklicane in ne spremenjene. Zato imenovani organizaciji te spre. membe ne sprejemata in bosta v imenu prizadetih podvzeli vse mere, da se ta nesocialna sprememba prekliče in da se ohrani do izida zakona o slovenskem šolstvu tako stanje, kot je bilo na dan podpisa ion donskega sporazuma dne 5. oktobra 1955.
Ob koncu sestanka je bilo sklenjeno, da naj omenjeni organizaciji poskrbita, da bodo izvedele za ta ukrep m za vse prejšnje ukrepe v škodo slovenskega šolstva vse podpisnice londonskega sporazuma in minister prosvete pri vladi v Rimu g. Rossi. Da bi se to čim-prej storilo, so prisotni izvolili po dva zastopnika prisotnih predstavnikov strokovnih organizacij in jima poverili nalogo, da v njihovem imenu izvršijo vse, kar je za izvršitev tega sklepa potrebno.
Izjava Delavske zveze volitvah v podiHtju Hrriuoni
Act tu I rpo^	,	yi*
glayi Radio.’ 16.00: «Gladiiatoy%l 1 0 I tor Mature. Suzan »},. rd**' Venezia. 15.30: «PatrW*
Mož ni smal pojasniti kaj|	L	C/,^i.	W«	5»
godilo, ker se ničesar	00:
inja. Neki agent pro-| student)) ^
SOBOTA, 22. oktobr*
I K* I' ■*»»
 	.	1	čf
11.30 Zabavna glasbaWar.,jl
ša vina; 12.10 Za kaj; 12.45 Kulturni.^
_______________________________ Jugoslovanski motivi;;
(ItHlTIHK IH	I operne arije; 14.00 Rj^o;
 ------------------------------I kov:	Španski	caS.rIzlili fjll
.3 + ena“ pri Sv. Jakobu
. ,	,	Pogovor z ženo:	;5
Čeprav se se ni začela gle- SCherzi in mazurke; l°c>r\>U, dališka sezona, je naše SNG niški koncert orkestra 0i$,, že pridno na delu. Po- chiorija; 16.35 tžorns leg tega, da se ansambel pri- 17.00 Priljubljene laO jj;
n. o*™'«-'.« stavo sezone, gostuje po nasiti	d molu-
predmestnih in bližnjih odrih ritmiCne popevke;’ H-1* z nekaterimi deli iz pretekle unlverza. 1930 Pestr*,, iJjj sezone, ki so primerna tudi 20.00 Šport; 20.05 za manjše odre. Tako je sino- vi, 20.30 Slovenski m r( či uprizoril v prijetni dvora- J. Strauss: »Netopir«, plej.
niči prosvetnega društva I dejanjih; 22.30 Večerni P
»Ivan Cankar« v Ul. Montec-
'I' it s •'
chi Rogerjevo komedijo «3 I n 30 Brahms: Dvojlj* jj°|« K ena«, ki je že lani žela mno- a-molu op. 102 za vi?1'
ena«, ki je že lani zeia mno- a-molu op. 102 za vi?‘‘ f,til'ji Bo uspeha med mestno in oko- 12.10 Orkester dirigif*,^® liško javnostjo. Tudi sinočnja 17.45 Italo Montemezzt^u S1 uprizoritev je povsem zado- opera v 1. de-U 18. J e.
uprizoritev Je povsem za.m-,	‘	Vladik
voljila še precej številno ob- 31.05 Zborovske ski
činstvo, ki je z obilnim plo-	k O r H
skanjem nagradilo igralce po	siu*euili» poročil*1 .,,31)	J
.......................  '	19.30 I'1
- . vs»*
vsakem dejanju in tudi pri |3 :j0	14.30
odprti sceni.
ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
llrvalska poročil*',	jjl
20 2(1
Italijanska poročil*-	g
19.00 In 23.00.
leda
6.00 Jutranja glasb*' dar - vremenska 0*8:. M
i nar-, jur poved časa; 7.05
V -nedeljo 23. t. m. ob 17. uri v dvorani na • stadionu «Prvi maj» Ferdinand Roger;
bro jutro; 7.30 Za naše ■ „ Pisan spored glasben,*«: 14.40 Kongres prosveta
01-...«::..	1	4	en	taro lO \li
I4.4U Kongres prosv^-Slovenije; 14.50 Igrajo ci; 17.15 Popevke; lVnVysW,
3 -I- ena
Ll>	rt/(/cyAC,	‘	'i
rigentl: Leopold 9tok0,(j»,(g:
Narodne pesmi raznih jtjjU* Šport; 20.00 Skladbi f Ponzia, Korsakova, JGflOk in Paganlnlja; 20.40 P «iJv?
la na
iganinija; 20.40 r Jtiis , rodov Jugoslavije,i
ba starega Dunaja
iHiiiijliiiiiiiiiiiiiniiiiuiiinnn111111111111111111* I skarja ^Straussa:^2L^a; ^
Razstava umetniških del MILKA BAMBIČA
ples.
s 1,0 V 10 K '	''ji V
327.1 111. 202.1 »{•	A. ,
Poročila ob S^nO. I1 bo	odprta	v	mali	dvorani	na	13.00. 15.00. 17.00,	jjj
stadionu	«1.	MAJ«,	samo	še	Gosr^intsid' 'nasveb:i
‘ p.e,fr!b4
ure ln
danes in jutr, od 11. do
od 16. do 21. ure. si<i komorni zbor: *. jtieLj L nami.	otroci; 12,0°	1%
  miniimn  	I	danski	glasbeni sp°„cre #!r
------------------------------------	i	le,tna	Ris3ba iz, ov3.3O« V>.\
Charlesa Gounoda,^
m
"Are
Pr.iv.tno UruStvo vlvsn C.n-1	t	j'.
• Razna obvestila
je za pr i j e te n odd '®jjj )5 jgiKf glasba;	V fe
štorih v Ul. Montecchi 6.
kor« priredi družabni večer da-| Koncertni valčki: * pO ,(C nes ob 20.30 v društvenih pro- knlige- 16 10 Kone*r; g SL A fi	1	18.00 Okno v sveh. ifi . |K
Tržaški filatelistični klub »L. I Monaco; 18.15 Uju^d/S Košir«. Jutri 23. t. m. bo v pro- ne nesm noje	18.3^,
storili” kluba,’ Ul. Roma 15-11., | Jezikovni ,P«>*0^^li v*
redni sestanek za zamenjavo za citre: 20.00 »*’	i«
znamk od 9. do 12. ure.	|	rMlJCV*
Ljudska prosveta
14.55 Posnetek
14.55 Posnete«. ■. ja'-.,, vr me; 17.30 Film: «N*S v«5! 6 ,
Prosvetno društvo »S.
Poročila in špotl^fii
Skam-1 “Kitara in bas^‘^jr|0 flRj;
perleit javlja, da bo dne 26.X.1955 J,pVrvaglijubezen» ob 20. uri VIII. redni občni Walt DiSney: Pod w zbor v društvenih prostorih na
stadionu «Prvi maj« r Vrdelska| cesta 7.
V zvezi z vestjo, ki jo je objavil tisk in oddal radio, da je imela Delavska zbornica v volitvah tovarniškega odbora v podjetju Arrigoni zaradi odsotnosti kandidatov CGIL popoln uspeh, poudar-
bi agenti, ki so bili v pisar-1 ja Delavska zveza, da je De-
ll). uri na vrata pisarne, 25
tisoč , lir.
Rbssi je spočetka mislil, da gre za kako šalo, toda njegov sin Carlo ga j* prepričal, da je zadeva precej resna in šele na njegovo Prl" govarjanje je sklenil obvestiti policijo in to pol ure pred izročitvijo denarja. Policijski agebti, katera je Ros-
ni, takoj opazil ko bi izsiljevalec hotel odnesti pismo.
Dolgo ni bilo treba čakati: okoli 19.20 je nekdo vzel pismo in trenutek zatem je bil že dan alarm. Agenti »o pritekli z vseh strani, da bi preprečili beg in Pamič se je naenkrat znašel sredi njih s pismom v rokah. V zadnjem trenutku ga je sicer hotel spraviti v notranji žep suknjiča, kar pa se mu ni posrečilo.
Ze na mestu se je mladenič hotel izgovarjati, da sta ga poslala po pismo dVa' neznanca, ki bi ga morala čakati na Borznem trgu. Preiskovalni organi so sicer takoj uvideli, da je to navadna laž; a ao Pamiča vseeno spremili na trg, kjer pa se ni nihče prikazal. Po dolgem zasliševanju je mladenič moral končno priznati, da je vse on izvedel in dokaz za to so agenti našli v kuvertah in papirju, ki so ga našli pri njem. Oboje je bilo namreč iste vrste kot pismo, ki je bilo naslovljeno na Rossija. Tudi pisava je odgovarjala in tako so Pamiča po končani preiskavi poslali v zapor.
Kljub hudemu prekršku pa je imgl Pamič veliko srečo. Tožilec je sicer zahteval obsodbo na dve leti zapora in na 60.000 lir globe, a sodišče ga je obsodilo le na 6 mesečno zaporno kazen in na 4.000 lir globe ter odredilo njegovo izpustitev. To pa zato ker so mu privolili pogojnost kazni, ki mu jo ne bode vpisali v. kazenski list.
lavška zbornica izvedla volitve v tem podjetju v nasprotju z določbami sporazuma o -tovarniških odborih. Delavska zbornica ni ustanovila paritetske volilne komisije sporazurftno z Delavsko zvezo, niti ni obvestila Delavske zveze o svojih namenih. Jato bi lahko na ta način dosegel popoln uspeh kdorkoli.
Dejstvo, da ravnateljstvo podjetja in Zveza industrijcev dopuščata kršitev sindikalnih sporazumov ter priznavata tako izvaljeni odbor, je zelo značilno. Zato delavci lahko sami presodijo, koliko lahko velja ta odbor, izvoljen na osnovi sistema, ki ga je treba odločno odkloniti in obsoditi.
Rossettl, 1500: «MarceWno pan v vino«, Pablito Calvo,
Excelsior, 15.00: «Orli v neskončnosti«, J. Stewart, J. Allyson.
Fenice. 15.00; »Zena z reke«, So-phia Loren.
Nazionale. 16.00: «Goopodar sem jaz«, Paolo Stoppa, M. Bru.
Flioarammatico. 16.00:	«lrskl
upornik«, Rock Hudson. Bar. bara Rush.
Supercluema. Zaprto zaradi obnove.
Aicobaleno. 16.00: «Karaibski ciklon«, R. Newton, K. Taylor.
Astra Rojan. 15.00: «Jako čudni podvigi Pluta, Pippa in Pape-rina«.
Capitol. 16.00: «Hoiem biti tvoja«. Ava Gardner. R. Mltchum.
Cristallo. 15.00: »Marcellirio pan y vino«, Pablito Calvo.
Gratlacielo. 16.00: «Zadnjih 5 minut«, Vittorio De Sica, Lind« Darnell, Peppino De Fillppo.
   —O---------------------------r——
ras
Ul. sv Frančiška 20/lH-
tel. 37-338 sprejema H* serate. mal« oglase. 08**ly,tB od 8. do l^°uf3.
Danes bo ob 10. uri na sedežu Delavske zveze v Ul. Zonta št. 2 skupščina 70 delavcev CRDA, ki jih je ravnateljstvo suspendiralo tik pred volitvami z odkrito diskriminacijskimi nameni. Kot smo že pisali, bodo samo 10 izmed teh delavcev v ponedeljek ponovno sprejeli na delo, čeprav je dela dovolj za vse.
Motorno kolo na delavca
Proti večeru so pridržali na ortopedskem oddelku 60-letne-ga Guerrina Pellizona iz Ul. liergamasco, ki se je zatekel v bolnišnico z občinskim avtom, Pellizon, kateremu so
Od voeral do danes
ROJSTVA, SMRTI tN POHOlvt;
Dne 21. oktobra L 1. se je v Trstu rodilo 6 otrok, umrlo je 8 oseb, porok pa je bilo 5.
POROČILI SO SE: klepar Fran-cesco Aiello ln baristka Maria Bersan, slaščičar Salvatore Zolha in gospodinja Nivea Magris, mehanik Ferdinand Brežič in ba-ristka Liliana Batt, trgovec Ste-lano Balassa in uradnica Clelia Bauzon, uradnik Mario Casulli in šivilja Silva. Zocchi,
UMRLI SO: 16-letni Giordano Vislntln, 44-letni Giuseppe Rlna, 90-letni Antonio BlaSChi, 89-letna Teresa Chies vd. Potočno, 71-letni Francesco Konecny, 47-letni Pietro Sabadin, 75-letna Lucija Mo-žetlč vd. Borsatti, 72-letna Emma Lenimi.
VREME VČERAJ
Najvišja temperatura 18,8, naj-nižja 13,3, ob 17. uri 18,2, zračni tlak 1006,5, pada, veter 4 km na uro jugovzhodnik, vlaga 79 odst., padavin nekal kapeli, nebo po-oblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 15,5.
ADRIA EX
Ul. Cicerone ‘
tel-
Predstavnlšt^n*
KSiir««**’
Dobrno   	(r
PresK-f>- VJSSSŽ '
rAtti*#'1*
za J«*"
:T*
ii*1
t*0
0&
Hr°daJvtnbus”	0dhpl
Milano, d	«C
ob 21	,	»r
Geuova, P°r),i
0cn< 'd
Coino - KOk°	ni
četrtek.*0	A
delja ob *	0„n
0e‘J“ "(Ud>n,*iO vldJeJ% ob tJ .A
odhodi
8.30.
dneV’
ril
Bfliuno.
ob 6 dnevfll
Treviso, dn ob
^orski
dnevno:
— 3 —
M. ohftobM MM
% dnevu ZN
ti tr„,^ru.^eni^1 narodov, ki *ij inuiemo 24. oktobra, v prvi vrsti <»! t| JlIcljo osnovnih na-lok, *a naPredek človeštva *(#i . ”? mednarodne listati
•d bi
Uh ,a načela, ki si brez
bkmi naj bi bil
po•
"'ridov '!*azu hotenja vseh
d, |,j u ’n vsega človeštva, •lih . ta nače
»H 1 Mogoče niti misliti tik, ri,1n*jše in boljše ure-Postopno, toda Uveliavil"- Ko torej 'i, 1,10 doti ZN, ne misli-V,.1 f?m toliko na samo 4}
fcot
c,to združenih uaro-
S,;“[ takšno, na njeno n°i nrf,nn’zncijsko po-Jn>u’lo° kateri naj bi se rea-,H'r dub sprave In srno-litih U V 7nednarodnih odlit L!>.‘arv'č bolj na hote-t,e&i	množic	po
'°di 1 drui
se dosedanje °dnosih med ljudmi, ln državami postavi
**.	osnove,	na	taks-
Ki bi .
? fcifc
*,	■”	*«i
*Je tok^’ ,re^a *n blagost«
Ir'je
se ti (j njih trdneje zogotovil za sploš-
ni »Z° potrebni mir. Za-,n°onp« p.°. sebi ozN o-® ®Wjo nikoli ne do-
'Pttjpj., u ustanovni listini 1 sPlošnih človečan-
* *oaiadrUaih
načel nikoli
hoji
borbi
Uresničiti, če bi v
Ptepfjj a °b strani zavesti in Hill h!,'1'*1 milijonov člove-'t oseh barv in Ijud-•Joit,/ *e ta načela morajo H lc atl *pr izvajati, ker je. njitti a odvisen mir in z 1% Jta°P obstoj. Zato rtio-
Silc5mntroti
za dosego teh
dan ZN za
^Hubr**8h naPrednih in
i
«!l»lc _družbo prodre misel
^ je'ra,t”1'^ si!, vseh tistih, 'iitl	da	v	posamez-
'1 hirQfrovnem, svobodnem S	‘>uh nem sodelovanju
*ii «ue"Jn* narodi in država-
l>Uo',nernr> 'n krivično pa Si|j ’ bi pri tem ne o-%e ?■ 0čHnega pomena te li .kt
oj !° je s tem v zve-*b|,, _ lene ustanovitve do
•«(„ 0Pravila OZN, d asi ne % v ' '
' H
o takem obsegu in s učinkom, kot je bilo Pričakovati in kot
»i j e tudi
S ta'Uai sn,na želela. Vzro-
“ lubjjo. bilo dovolj tako
•?» to...............
h«, lektivnem
i«, ---vnem kot objektiv-S, "“fiedu, zraven pa je •• d,.UDojtetinti tudi to, da Nik'1 let, kolikor jih je H j ° od njene ustanovi-m zBodovinskem razvoju 'ii	a pereča vpraša-
N,-.nasP rotja, ki se je -,lnii po končani vojni znašla sodobna ge-so bila tako števil-j-epletena, da se mo-,mues čuditi, kako da i'iiei.ISni0 vnovič zabred-2%vebjo nesrečo. Spri-C%a Političnih okoliščin, sil k ^c^'t’čnega razvoja, i« priJ.j,u Po končani voj-i n, d0 ustanovitve l»- H0,Pr°tnih st blokov iti !	, ki lTneuouane hladne
j, Udj ,e je zdelo, da se „S ,.*daj spremenila v ''bo teh in še vseh %^'h lain° nepovoljnih b, tfeni.fi 80 se v nek ate-. zdele domala ti Prin.n* tore j niti naj-* fe,„ */no toliko govori-, *n vsega OZN ni i.	raje, kako je
’t,a in 'Ct, ln
“•'mu
IS’ Zles'da je 0ZN v
ke storil‘ednarodnih dogodil že !>rav malo ali nič, K"’ tazh,iaino dejstvo, da ki.Nlo., Ma. v veliki meri nadaljnji startu bo,toZlrn^1 položaju 'n hln i odpravi nape-\dSiu vadn<’ vojne, k iz-v;, sp ,nednarodnih odit , Qhe„,_pravi v odnosih
Pa
«e
marsikaj do-
uspela ohraniti.
^'°k
k £ svet„
‘n hln',I1 odpravi nape• ‘‘"ani.. adne ..-.z—
i
S,'^o otokoma tako * k."1 »brim^s Oovorima o tij terem ,u Za človeštvo, to /'“Porj S° bodo s skupni-*0(i “ttjtio ^postavile osnove
W Ql’<tni„ difeu miru in lij ^ »o.,..„Wied vsemi, tudi
Sl ^Od^v11 Si država-
V t>i ’o7.K"j bi se zgo-]SvT(nehai„ nnsPr°tno te-
\°ne'li ZartlisHti ne' s m
St«/® *--* tem primeru
e.
'*i 'E^iti “e* ne dala več V trp»| 0'oveštvo bi da-*	° °d nepopisnih
le QyaNn uničenja. S
Pelo
ie,
IZJ
NTn<* *oodJ°T jih vo1nvi
V°t ,n
k
S,
da
da
Vu
prešla skozi
r i
°vina, ne da bi
V n,iprej ’e * dosledno )eUp*«j«
dPati/,,’ n'I”2,ic neznat-
U ^tnrii U(l usPeh, s
\y'b usl\ kar ie bn° 'le	* je •	trenutkih
ti, Pezi, ' n' Pretrgala zad-VM drusif z°dnje nitke, ’®»obn n«spr “ n"rode razlil-% 1 a okr	si	inte-
Sl * »Premt «0 se za-n	5 Poug niHen,h Pogojih.
't"- 'e t»„ ?• dovolj trdne, no pre-primer ve-
#1(1 e m0f,|	“0”ol3
o. :	e	dokonč
“de
je
tia
to'Jla e	....
®t „,!%a 'ubitje nekdanje-
;«SS sar*- •:
•eeetio, pripeljalo 90lot?“-n° “0?,KJ' in
likovno
i° !>i b*ni,0st^0 lablco to < 0ŽiJ‘la J>re,8 '8t0 zgodilo, S ;*>■ Res j* lla obstaja-it iii^^epje' t j bil° fa' ,%i “'Pt-ertif'6 si!ami mi. ttji na,j(; .0 na eni ter
,e. l*ttaaj '.n rea)ccijc na SS J,neSf.Hfc» drugač-i^tlat a	drugačna
d.
,tena
„ . .	.	razmerja,
k P J^ia	!i takratna
OoTcQrsidem °3n° situaci-
k
x tl,
On?0.po tZdn!tr±.sk"'
*P!
da b 0Snim
m, kot ip se obe kon-un ičenjem.
S tako imenovanim ženevskim duhom, to je težnjo, da se bolj realng in,iskreno prične z reševanjem nekaterih najvažnejših mednarodnih problemov, so bili postavljenit trdnejfi temelji za zagotovitev mednarodnega miru in sodelovanja. Treba pa je zdaj na tej osHOvi v prvi vrsti lot iti se teh vprašanj in jih tudi rešiti. Nihče ne pričakuje, da bi do pozitivnih rezultatov prišlo takoj; reči hočemo le, da je treba z vsemi silami delati na tem, da bi se vprašanja sporazumno čimprej rešila. V novih okoliščinah pa bo vloga OZN pri teh naporih pomembnejša kot doslej, vendar bi bilo potrebno prej rešiti še neko vprašanje; vprašanje univerzalnosti te najvišje mednarodne u-stanove, vprašanje sprejema vanjo vseh tistih držav, ki je niso njene članice.
Glede omenjenih in drugih mednarodnih vprašanj bi sicer tudi doslej ne mogli reči, da ni bilo v zvezi z njihovo rešitvijo prav nig storjenega- Bili 50 vloženi določeni napori, da se zbližajo nasprotujoča si gledišča, tako na pr. v pogledu nemškega vprašanja, toda vojaški in politični ukrepi, storjeni hkrati i na eni i na drugi strani iz strahu in nezaupanja, kakor tudi v težnji, da se ohrani premoč, so vsakokrat te napore paralizirali. Sploh je to nezaupanje v iskrenost namenov in izjav, v iskrenost na sploh, morda eden najmočnejši h razlogov, da se stvari hitreje ne razvijajo. V tem pogledu bi imela p-av OZN nalogo, da to olajša iti. omogoči. Ravno tako tudi v vseh številnih drugih vprašanjih, kot je to bolj posredno ali neposredno imeia v primeru Koreje, lndokine in drugje, dasi se je zdelo, kot bi jo povsod preraščala avtoriteta tako imenovanih velikih sil. V resnici je doslej vedno ostala glavna tribuna za vest in težnje človeštva, edino mesto, kjer so se sprte stranke pred usodno odločitvijo lahko še sestale in pri tem tudi našle način, da so se temu ognile. Zato nikakor ni preveč, (e trdimo, da je v danih pogojih OZN storila za ohranitev miru iv nadaljnji, napredek človeštva vse, kar je bilo, upoštevajoč omenjene okoliščine, možno storiti. Ce pri tem ni uspela v večji meri kot je, ie treba to pripisati, deistvu takratnih okoliščin, pri katerih za izvedbo svojih namenov ni našla dovolj opore. V spremenjenih in bolj 1 pozitivnih okoliščinah sedanje poli-tične situacije v svetu pa se OZN odpirajo nove možnosti, a v teh se bo njena vloga povečala. Njena osnovna naloga ostane brez dvoma v tem, da v prvi vrsti odpravi nezaupanje med partnerji, ker 'je prav to glavni razlog, da se posameznih najvažnejših mednarodnih vprašanj ne, načne z večjo pripravljenostjo za njihovo rešitev.
Pomen posarskega referenduma sega tudi izven posarskih meja
Po poročilih posebne agencije za proučevanje javnega mnenja bo za statut glasovalo komaj kakih 20 odst. volilnih upravičencev, dočim je odstotek še neopredeljenih neznaten
Pogled na tržaiko občinsko palačo skozi vhod r palačo generalnega vladnega komisariata
(Foto Magajna)
Ko smo pred dnevi pisali o referendumu, ki bo jutri v Posarju v zvezi s posarskim statutom, »mo rekli, da je bilo pred letom dni stanje tako, da je bila zmaga zagovornikov in pobornikov statuta o evropeizaciji Posarja povsem gotova. Hkrati pa smo ugotovili, da so se razmere v zadnjem času in predvsem v zadnjih treh mesecih tako spremenile, da se je ta gotovost zelo omajala. In razmere se spreminjajo s tako naglico, da moramo danes ugotoviti da so možnosti za zmago zagovornikov statuta skoroda neznatne. Neka agencija, ki se ukvarja s proučevanjem javnega mnenja, je baje ugoto-
NOV MClN	MNOŽIČNEGA	ZAST HDPLJAm
Amphetainini bot zdravila in strupi
/,auživanjc amphetaminov /e med francoskimi študenti in športniki zavzelo že tak obseg, da vzbuja zaskrbljenost - Tri kategorije stalnih uživalcev teh mamil
Kaj je doping? Doping i-menujemo zauživanje določenih kemičnih spojin, ki premagujejo občutek utrujenosti ir. povečujejo možnost premagovanja povih naporov. Beseda. prihaja iz holandščine in st* je začela uporabljati že v dobi,	ko	so se	holandski	ko-
lonisti naselili na obalah Hudsona, da bi tam osnovali zibelko sedanjega New Yorka New Amsterdam.
Ali	je	doping	hranljiva	ali
samo trenutno poživljajoča snov? Dobro sestavljena hrana, kot na primer tista, s katero	se.	hranijo	kolesarji	na
dirkah, ki jih poznamo pod i-menom «Tour de France«, je taka,	da	naglo okrepi mišice,
Sladkor, ki ga kolesarji jemljejo v velikih količinah, vsebuje mnogo kalorij, zato je sladkor prehrambeni produkt. Doping pa je taka kemična zm»s, ki ni hranljiva, pač pa samo trenutno poživlja. Takih poživljajočih tvarin in zmesi! ali ! spojin je več. Prvi taki preparati so bili zelo enostavni: bil je to bolj napoj, sestavljen iz alkohola v obliki vina, konjaka alt ruma ter kave ali čaja. Pozneje so začeli sestavljati druge poživljajoče zmesi, ki. »o vsebovale tudi kofein, arzen, mravljinčjo kislino in celo strihnin. S temi proizvodi so «dopirali» dirkalne konje, kar je vseka, kor bilo proti vsem pravilom in športni morali. Dogajalo pa se je, da so podhb^f »nas poje« uživali tudi Iportniki
med tekmami. Danes so vsa taka sredstva že zastarela in na njihovo mesto so prišla posebna «zdravila», znana pod imenom amphetamini. Najbolj znani amphetamini so orte-drin, benzidrin, phenedrin, korydran in še najbolj maxi-ton. Znani so tudi N-63, tone-aron, kinortin in symarin. Vsa ta »zdravila« so kemične spojine, sestavljene iz vrste dražil.
Amphet?ymini so zelo koristna zdravila, toda le tedaj, če se uporabljajo v primernih
količinah. Šibke doze se jemljejo le v količini 3 do 15 miligramov na dan, srednje doze gredo do 3Q miligramov, močne pa tudi do 100 miligramov na dan in v izrednih prime-rth tudi 100 miligramov na u-ro. Jemljejo se po navadi v obliki pilul.
In kako deluje ampheta-min? Delovanje mišic lahko primerjamo z delovanjem motorja. Hrana, ki jo uživamo. It gorivo, delovanje živcev pa ima vlogo vžiganja motorja. Kadar mišica močno deluje, se naglo utrudi in zato ne more dolgo časa delovati z istim ritmom, ker opeša živčna opora mišičevju, Amphetamini pa delujejo na živčni sistem tako, da ta delovanje mišic podpre. Zaradi tega zaspanost kot posledica utrujenosti naglo splahne, človek se ne čuti veg utrujenega, ampak Ima občutek svežosti.
Postavlja se vprašanje, ali š.mphetamini omogočijo večje
fizično ali duševno delo. O tem moramo govoriti malo podrobneje. Doping ne more povečati povprečne inteligence, torej ne more povečati umske sposobnosti. Hkrati tudi rjp more iz nešpdrtnika napraviti rekorderja. To se pravi, da amphetamin ne dobavlja človeku neke nove energije, pač pa mu omogoča, da izkoristi vso duševno oziroma fizično silo, ki jo že ima. Bistvo teh preparatov je v tem, da naglo delujmo.' CbIo že v samih 15 ali ŽOtsekundah.
Ko šmo ugotovili toT poglejmo, kako to vpliva na človeško zdravje. Vsi dopingi so zelo škodljivi in povzročajo vrsto- neprijetnih posledic. Človek, ki jemlje taka dražila, izgubi sen, loteva se ga omotičnost, opeša mu tudi srce. Tu smo navedli le lažje posledice. Lahko pa amphetamini povzročijo tudi celo vr-jsto nevroz in duševnih motenj. To se predvsem pojavlja pri ljudeh, ki ta dražila jemljejo brez zdravnikovih nasvetov in kontrole in seveda v prevelikih in prepogostih količinah.
Zakaj jemljejo ljudje am-photamine, zakaj se «dopira-jo»? Kot vemo, ta zdravila poživljajo in marsikdo, ki se čuti slabotnega in izčrpanega, vzame amphetamin, kgr mu ta nudi iluzijo nenadne poživitve, bistrine duha in fizične sile.. Na temelju najnovejših poizkusov se zastrupljanje z amphetamini razvija
ZA POVEČANJU PROIZVODNJE BLAGA ZA SlROKO POTROŠNJO V JUGOSLAVIJI
Uresničevanje prvega povojnega programa o povečanju investicijske proizvodnje se je naposled začelo. Zvezna industrijska zbornica,'njena strokovna združenja, sekcije in uradi za pospeševanje proizvodnje v tovarnah imajo poln** toke dela. Novi program, Ki ga je te dni odobril Zvezni izvršiti svet,' predvideva ratši-ritev in obogatitev surovinskih baz, izpopolnitev tehnoloških procesov, raziskovalno delo in izdelovanje tistih predmetov, ki jih na trgu najbolj primanjkuj^.
Uveljavljenje teh ukrepov podpira sama industrija, ki bo plačala letos v sklad za
pospeševanje industrijske proizvodnje pri Zvezni industrijski zbornici 1.383,600,000 din.
Predelovalna industrija na pnem mestu
Program o povečanju industrijske proizvodnje v prihodnjih 12 mesecih je postavil na prvo mesto predelovalno industrijo. Ce pomislimo, da prav te dni nastaja nagel preokret v jugoslovanski gospodarski politiki v smislu pospeševanja tistih industrijskih panog, ki neposredno delajo za zboljšanje življenjskega standarda, vidimo, da prihaja takšna usmeritev Zvezne industrijske zbornice, enega najmočnejših in nedvomno najbolj konstruktivnih združenj gospodarskih organizacij v državi, kot nalašč pravočasno.
Program določa, da bodo potrošili v prihodnjih 12 mesecih nad 8U0 milijonov za modernizacijo tekstilne, živilske ter industrije usnja in gume in tistih panog, ki delajo večinoma za široko potrošnjo, kakor so elektroindustrija, kemična industrija in dr.
7 eleviaijsltl aparati, radijske cevi, visokofrekvenčna keramika
Skoraj vse, kar namerava prihodnje leto storiti elektro industrija, se nanaša prav ua predmete za široko potrošnjo. Na prvem mestu, so novi .z-delki, ki sp nujno potrebni za proizvodnjo radio aparatov. Podjetja elektroindustrije bodo nanirčč zdčela izdelovati elektronske kondenzatorje, ki so jih doslej uvažali in plača-
li zanje letno 100.000 dolarjev Izdelovala bo tudi radijska cevi, za katere gre letno ka-j kih 200.000 dolarjev, in magnetofonske trakove, ki so jih doslej, uvažali in plačali zanje letno celo 300.000 dolarjev.
Najzanimivejša novost v et lektroindustriji pa bo najbri v prihodnjih petih letih serijska proizvodnja televizijskih aparatov. Za to proizvodnjo bo skrbel poseben odbor Zvezne industrijske zbornice. Ze v prihodnjih 12 mesecih bodo investirali v priprave za to proizvodnjo 20 milijanov. Odbor Zvezne industrijske zbornice bo tudi poskrbel, da bodo dobile tovarne elektroniko, ki ji1 mimo grede rečeno, pripisujejo vlogo nosilca nove revolucije v industrijski proizvodnji- Z e-lektronskimi instrumenti namreč dosežemo izredno precizno kontrolo nad kakovostjo izdelkov in avtomatizacijo tehnološkega procesa. Zlasti slednje bo pripomoglo k znatnemu povečanju storilnosti.
Nove surovine za tekstilno mdiitlrijo
Pomanjkanje surovin in zaostalost industrijskih naprav sta dva glavna problema. ki ju bodo obravnavali sedanji in prihodnji progi a-mi o povečanju proizvodnje. Tekstilna industrija uvaža zdaj kakih 80 odst., surovin, fizična obrabljenost njenega strojnega parka pa znaša pb mnenju strokovnjakov že nad 60 odst. Nove surovine bodo debili s križanjem domače ovce, z boljšimi, iz tujine u-voženimi pasmami, kakor tudi z zboljšanjem prehrane o-vac. K zboljšanju prehrane bo med drugim pripomogla tudi nov.a tovarna živinske
krme, ki ja začela nedavno obratovati v Ljubljani, kakor tudi več novih takšnih tovarn z zmogljivostjo 150.000 ton koncentrirane živinske krme, ki jih bodo zgradili letos in prihodnje leto.
Strokovnjaki računajo, da ?e bodo potrebe po volni v prihodnjih desetih letih povečale za 50 odst. V tem obdobju naj bi se domači pridelek bombaža po tem programu potrojil. Kar se tiče rekonstrukcije, bodo glavno pozornost posvetili rekonstrukciji tricilindričnih predilnic. Te predilnice bodo morali usposobiti za delo z u-metnimi volnenimi in bombažnimi vlakni, ki jih bo že konec prihodnjega leta izdelovala nova tovarna viskoze v Ložnici v Srbiji.
Mnofjo novosti v kemični industriji
Največ nalog pa čaka najbrž kemično industrijo. Njen program obsega za prihodnjih 12 mesecev 36 važnih nalog. Kemična industrija bo začela izdelovati 20 vrst novih izdelkov, med njimi razna sredstva za zaščito rastlin, umetna gnojila posebnih vrst, plastične ma$e novega tipa, barve za tekstilno industrijo, pomožna sredstva za kemično industrijo itd. Za začetek izpolnjevanja tega programa je določenih blizu 3o milijm nov.
ISajveč sredstev za ilvilsko industrijo
Za prvi obrok sklada za povečanje proizvodnje je določenih 700 milijonov in od teh bodo porabili J00 milijonov za zboljšanji surovinskih baz in tehnoloških procesov v živilski industriji, Tu je zajeta zlasti zamotana problematika tistih tovarn, katerih delo je vezano na surovine iz kme-tijštva. Zato je predvideno sodelovanje s kmetijskimi organizacijami pri umetnem namakanju zemlje, pri nakupi in uporabi umetnih gnojil (er zaščiti rastlin s sredstvi, ki
jih bo dajala kemična industrija.
Tovarne sladkorja morajo na pr. izenačiti pridelek sladkorne pese s svetovnim povprečjem- Pri tem računajo med drugim tudi z učinkom, ki ga bodo dosegli z umetnim namakanjem zemlje. S tem ukrepom so v Franciji povečali pridelek sladkorne pese na 215 odst. Tudi v Jugoslaviji bi lahko tako povečali pridelek za 152.000 ton letno oziroma količino sladkorja za 18,000 ton.
Na drugi strani bo glavni del akcije v industriji olja izpopolnitev tehnološkega procesa za izdelovanje namiznega olja iz bombažnih semen. Iz teh semen, ki veljajo na svetu za najboljšo oljno surovino, bodp kmalu izdelovali letno kakih 2000 ton jedilnega olja. Tudi pivovarne bodo začele izdelovati boljše pivo s pridelovanjem čistega pivovarniškega ječmena. Tako bo narasla vrednost piva na 15 milij. din, V industriji zg predelavo morskih rib, ki je že doslej žela uspehe v proizvodnji, toda ob velikih stroških, bodo na široko organizirali tehnološki proces in uveljavili nove, bolj rentabilne postopke, vtem ko bodo za tovarne čokolade v Istri ngmdili plantaže lešnikov na površini kakih 200 ha,
V prvih mesecih bodo porabili od dobrih 800 milijonov din v teh industrijah blizu 300 milijonov. Ti dve vsoti sicer nista veliki, zlasti če hi šlo denimo za zgraditev elektrarne. V predelovalni industriji pa je stvar drugačna, tu donaša »mal denar velike dobičke«; Teh dobičkov bo deležna v tem primeru vsa družbena skupnost .In če pomislimo, da bodo že prihodnje leto začdli uporabljati novi sklad za pospeševanje industrijske proizvodnje, nam postane jastio, koliko bodo ša-mo po tej poti dosegli v Povečanju proizvodnje za široko potrošnjo, >ii.
v sledečih Stadijih: Posamezni ljudje se lotevajo amphetaminov, torej dopinga zaradi tega, ker skušajo s tem nadoknaditi pomanjkanje raznih dražil in narkotikov, ki so jih jemali prej, to so razni mor-finisti, ki so se odpovedali jemanju morfija. V drugo kategorijo prištevamo bolnike, ki so se zdravili z ampheta-minoznimi preparati in nadaljujejo z jemanjem amphetaminov tudi pozneje, le da iemljejo stalno večje doze. V tretjo kategorijo prištevamo ljudi, ki zaradi preutrujenosti pri delu začno jemati majhne doze amphetaminov in ki nato te doze stalno večajo, tako da na koncu sploh ne morejo brez njih živeti.
Po statističnih podatkih je tudi ugotovljeno, da jemljejo največ amphetaminov Francozi in to predvsem visokošolci in športniki. Praktično je nemogoče ugotoviti točno število ljudi, ki ta dražila jemljejo, saj je nemogoče ugotoviti celo tiste, ki ta dražila jem. Ijejo kot zdravila, po zdravniških nasvetih. Vendar je znano, da je med francoskimi visokošolci ta pojav zavzel že tak obseg, da postaja resen problem, saj je prof. Heuver lansko leto naslovil posebno pismo javnosti, s katerim o-pozarja ljudstvo pred to nevarnostjo. Omenjeni profesor je ugotovil, da je na primer študent, ki je jemal zdravila v času večtedenskega napornega študija, prišel na izpit in tu popolnoma onemel, pa čeprav bi bil brez jemanja aražila prav gotovo dobro odgovarjal. Uradna statistika je celo dokazala, da je eno najbolj znanih francoskih farmacevtskih podjetij prodalo šemo v letošnjem juliju 100 tisoč zavojčkov tega »zdravila«. In julij je mesec izpitov. Zato ni potrebno posebej poudarjati, da je prišlo zaradi tega med študenti tudi do hujših posledic. Med 1700 pregledanimi visokošolci so zdravniki ugotovili izredno veliko število duševno bolnih.
Kaj pa doping v športu? Kar velja za študente, velja tudi za športnike. Tudi tu je stvar resna. Jasno je, da si tekmovalci v času velikih tekem, ki terjajo izredne napore, skušajo pomagati z amphetamini. Toda ta sredstva pogosto kmalu uničijo športnika. To se je pokazalo tudi letos v alpski etapi Ventoux, kjer so se kolesarji »pripravili« na napore z raznimi takimi dopingi, toda že v začetku etape je bil njihov organizem tako oslabljen, da je precej športnikov povsem odpovedalo.
Ko smo tako ugotovili, da so amphetamini zdravila in hkrati tudi močni strupi, se r.am postavlja vprašanje, do kakšne mere amphetamini koristijo? Zal še tu ne more trčno določiti količina, vse je namreč odvisno od organizma posameznika in zato je vedno pptreben zdravniški nasvet, ki določa dozo posameznemu človeku. Vedeti moramo namreč, da so velike doze amphetaml-na ne le škodljive, ampak lahko tudi smrtne, kar velja predvsem za mlade živali, pri katerih nastopi paraliza dihalnih organov, ki povzroči smrt.
Zanimiva je ugotovitev, da je zauživanie amphetaminov najbolj razširjeno v najoolj civiliziranih deželah. V zadnjem času so ugotovili, da se je ta način zastrupljanja razširil tudi v Indijo. V splošnem se mora reči, da se zauživa-nje amphetaminov širi tam. kjer življenje zavzema vedno hitrejši ritem, ki terja od človeka vedno več energije. Ko pa vemo, da je »doping« lc sredstvo za trenutno poživljenih, je samo ob sebi razumljivo, da ni le škodljivo človeškemu zdravju, ampak da ima celo obraten učinek od pričakovanega,
vila, da bo za statut glasovalo morda komaj 17 do 20 odstotkov volilnih upravičencev, dočim so skoraj vsi ostali statutu nasprotni in le neznaten odstotek volilnih upravičencev šc koleba med eno in drugo tezo. Tu ne bomo dajali prognoz in prepuščamo opredelitev samim volilnim upravičencem, ki so pri tem najbolj zainteresirani. Ker pa je vprašanje Posarja vendarle eno važnih vprašanj Evrope, saj so od njega odvisni bodoči odnosi med Francijo in Nemčijo in bo izid tega referenduma močno vplival tudi na splošne zspadnoevropske razmere, ne bo odveč, če se ob tem vprašanju ponovno nekoliko pomudimo.
Predvsem nekaj podatkov o Posarju; Posarje je razmeroma majhna dežela; ima komaj 2.567 kv. km površine. Na tem majhnem ozemlju pa živi izredno mnogo ljudi, saj šteje Posarje 987.650 prebivalcev in je zato ena najbolj gosto naseljenih dežel Evrope. Na 1 kv. km pride 385 prebivalcev. To pa ni nič čudnega. Posarje je namreč zelo bogato. Glavna vira posarskega bogastva sta premog in železna ruda. Torej dve surovini, ki sta v r.aši dobi največje važnosti. Posebno velja to zaradi tega, ker je posarski premog nekako dopolnilo za lorensko železno rudo in zato ni nič čudnega, če se je proizvodnja premoga v Posarju v dobi po drugi svetovni vojni v razmerju s predvojno dobo za trikrat povečala in dosegla že 17 milijonov ton na leto (podatki iz lanskega leta). Hkrati je lansko leto posarska plavžarska industrija dala 2 milijon* 808,000 ton jekla in 2 498 000 ton železa Ce računamo to na niti milijon prebivalcev, kolikor jih šteje Posarje, so te številke zares skrajno visoke, tako da jim redko kje najdemo primerjave.
Iz navedenega jasno sledi. d:i je gospodarska odvisnost Posarja od Francije zelo mOČ-r.a in vse bi kazalo, da bi moral ta element močno vplivati na izid referenduma, saj je Francija najmočnejši zagovornik statuta. In vendar smo že prej ugotovili, da se prebivalstvo Posarja nagiba vpr^rv v drugo smer, kar prihaja posebno do izraza v zadnjih treh mesečih, odkar so začele svobodno delovati pronemške stranke, ki so zavzele stališče proti statutu.
Preden preidemo na analizo trenutnega političnega stanja, sl oglejmo še upravno-politič-no ureditev Posarja. Posarje ima koalicijsko vlado, ki jo sestavljajo demokristjani in socialisti. Predsednik vlade je demokristjan Hoffmann. Razmerje političnih sil v posar-skem parlamentu (Landstag) ja sledeče; 29 članov Landsta-ga je krščanskih demokratov, 17 je socialistov, 4 komunisti, ki so v opoziciji. Posarje je že po ustavi v gospodarski u-niji s Francijo, dočim ima v vsem drugem popolno avtonomijo, razen obrambnega in zunanjepolitičnega resora, kjer
je posredno odvisno od Francije.
Ko smo malo prej rekli, da so komunisti (štirje člani Landstaga) v opoziciji, nismo s tem hoteli reči, da so v o-poziciji samo oni. V Posarju imamo vprav v zvezi s statutom, o katerem se bo jutri izreklo posarsko ljudstvo, dokaj čudne politične razmere. V Posarju je namreč vsega skupaj 12 ali celo 13 političnih strank. Tako imajo dve demokrščanski stranki, dve socialdemokratski stranki in vrsto drugih pro-francoskih ali pro-nemških strank. Kako je mogoče na primer, da imajo dve demokrščanski stranki? Pred letom dni s,, je Adenauer kot predstavnik nemške demokrščanske stranke obvezal, da bo statut zagovarjal. Demokrščanska stranka, katere najvidnejši predstavnik je prav on, prav gotovo ne more uradno zavzeti drugačnega stališča, kot stališče za evropeizacijo Posarja. To stališče je zavzela tudi demokrščanska stranka Posarja, toda filonem-ške sile v stranki sami so si ustanovile novo demokrščan-sko stranko, ki je proti statutu, torej proti Adenauerjeve-mu stališču. In ta stranka je no svojem vplivu najmočnejša opozicijska stranka v Posarju in razpolaga tudi z izredno velikimi materialnimi sredstvi. Isto velja tudi /a socialdemokratsko stranko. Kar se pa tiče komunistične stranke Posarja, je ta bila vedno v opoziciji in je tudi danes proti statutu.
Da dobivajo filonemške stranke vedno več vpliva, je več vzrokov. Predvsem je tu močan vpliv veiikega soseda, zvezne nemške republike, ki privlačuje prebivalstvo Posarja, ki je skoraj izključno nemškega rodu, z druge strani je k temu pripomogel tudi sam leader demokrščanske stranke Posarja in hkrati predsednik posarske vlade Hoffmann z vrsto napak, med katerimi prihaja najbolj do izraza njegova prevelika naklonjenost francoskim zahtevam. Poleg tega je baje Hoffmannova politična preteklost vse kaj drugega kot kristalno čista in filonemške stranke te činitelje
močno izkoriščajo v »voji politični kampanji v zvezi z referendumom.
Za politično kampanjo v zvezi z referendumom je značilno tudi stališče cerkve. Vlš-j; cerkveni krogi se v to zadevo niso hoteli neposredno vmešavati, kar je povsem razumljivo zaradi stališča, ki ga je zavzel Adenauer. Zato pa je nižji kler krepko posegel v politično borbo, seveda na strani pronemških, torej opozicijskih strank in to seveda s precejšnjim učinkom.
Iz vsega sledi, da so možnosti za zmago pobornikov posarskega statuta zelo slabe in da ne bo v zvezi s tem doživela poraza le Hoffmannova, ampak tudi Mendčs-France-Auenauerjeva politika. Francoski vladni krogi sicer še vedno vztrajajo na svojem optimističnem stališču, toda hkrati se je francoski zunanji minister Pinay o jutrišnjem referendumu že izjasnil, da ta referendum praktično ne pomeni odločitve za Francijo o-ziroma Nemčijo in da bo tudi morebiten negativen izraz posarskega ljudstva pustil Posarje neokrnjeno, ker da pomeni opredelitev za statut opredelitev za sodelovanje, dočim pomeni odklonitev statuta odklonitev vsakega nadaljnjega sodelovanja. Iz tega bi lahko sklepali, da skuša Pinay dati vsej zadevi mnogo manjši pomen kot ga dejansko ima. Res je, da referendum ne prejudicira obstoja Posarja, toda glasovi tistega dela posarskega ljudstva, ki bodo glasovali proti statutu, bodo v bistvu izražali zahtevo po priključitvi k Nemčiji. In tu je bistvo neuspeha francoske politike. Toliko poudarjani »status quo» lahko ostane tudi naprej, toda to je začasna rešitev. Od izida referenduma je nadalje odvisno tudi .stališče, ki ga bo moral zavzeti Adenauer v svoji politiki do Francije in tudi do Posarja. Iz zadnjih domnev sledi, da se izid referenduma ne nanaša samo na Posarje, ampak da ima mnogo globlji in širši pomen, saj je od njega lahko odvisna marsikatera sprememba političnih odnosov v tem delu Evrope.
NEMČIJA
mJmM
mmm
*CN0tt
v
tacNt« 7
0TTWCH.£»
Clavner-tit* zt /trnka
5AARBRUCKEN
Jagsr
, MemctH
%Šsr
6.n.iW
Prt mo OOI*I
rett/r/ *
F P A N C I J A
r
ZDRAVNIŠKI KOTIČEK
.J
Vloga in pom jeter
Človeška jetra sa najbolj absežp.n kompleks notranjih organov. Ta mogočna pri pesna žleza črevesja zavzema znaten del trebušne votline. Pri človeku imamo večji levi krpaš ti del in desni, ki je manjši. O strukturi jeter vemo razmeroma kratek čas bolj podrobno. Nekoč so namreč mislili, da sestojijo jetra iz več krpastih delov, ki bi naj imeli zobčaste robove. V času, ko je bilo raziskovanje človeškega telesa iz verskih razlogov prepovedano, sg prenesli obliko jeter sesalcev,! ki so sestavljena iz mnogih krp, tudi na človeka. Sele slavni anatom Vesalius, ki je skrivaj nabiral na pokopališčih posamezne kosti, je spoznal, da je usmerjanje proti živalski obliki napačno.
Med -krpama jeter leži kot podolgovato zeleno telo žolčnik. Iz jeter izločene snovi se zbirajo v kanatčkih, ti prehajajo v kanale, ki se združijo v žolčnik. Žolčnik izpraz-njuje svojo grenko t'sebino po potrebi v črevo. Žolčna tekočina služi v glavnem kemičnem« razkrajanju maščob. Pri mnogih živalih prehaja žolčna tekočina iz jeter naravnost v črevo, ne da bi se zbirala v vrinjenem mehurju — žolčniku. Tako imata na primer kokoš in gos žolčnik, medtem ko bi ga pri golobu in jelenu zaman iskali. Ce je pri človeku zaradi žolčnih kamnov potrebna operacija za odstranitev žolčnika, se telo tej spremembi privadi, iz česar sledi, da žolčnik ni življenjsko potreben organ.
Množine žolča ne smem n podcenjevati. Ce na primer jki*a žolčnih izvodil ali pa
kaj drugega prepreči odtok žolča, potem pride žolč v kri in povzroči vidno bolezen — zlatenico. Jetra ne razkrajajo samo maščob, ampak služijo tudi kot nekaka shramba. Pri nekaterih žiualih gre ta funkcija celo tako daleč, da govorimo o jetrih kot o nekakšni žlezi zimskega spanja. Jz črevesa privede kri sladkor skozj portalno veno v jetra, ki ga, spremenjega v sladkor, uskladiščijo. Pozneje ga telo v večjih ali manjših količinah vrne krvi. potem začasno zgine občutek lakote ali mraza. Vsak kadilec ve, da ob cigareti .manj zmrzuje, da mu cigareta prežene utrujenost in da mu posreduje prijeten občutek varnosti: nikotin namreč povzroča po zapleteni poti, da oddajo jetra krvi določeno količino sladkorja. Jetra uničujejo tudi nekatere strupene snoui, ki jih je črevesje absorbiralo. To je biološko zelo komplicirana zadeva. Jetra so tudi mesto, kjer se stvarja karbamid ali sečnina. Dalje jetra lahko kopičijo kot goba tudi kri, če je telo iz različnih razlogov ne potrebuje.
Jetra imajo tudi inkreterič-no funkcijo, kar pomeni, du lahko oddajajo v kri neposredno določene hormone. Pri perniciozni anemiji — ki je nekoč vzbujala toliko strahu — je zdravilna in žiuljenje rešujoča substanca poseben, v jerih se nahajajoč vitamin, ki je učinkovit že v izredno
bajajo na jetra pečinoma iz želodca in ki izhajajo le redko direktno iz jeter, lahk« jetrno tkivo oboli ‘ tudi za tako imenovano rumeno atrofijo. ki povzroča določene okvare, neke vrste sfrknjenja ali uskočenja organa, tako i-menovane ciroze. To je tisto obolenje katerega označuje ljudska govorica kot pijan-čevska jetra.
Da pri takem stanju ne smemo uživati maščob, je jasno, telo namreč ne more maščob kemično razstaviti in morajo zato neprebavljene t* telesa.
Govorili smo že o tem, da so jetra nekak organ za odlaganje strupov, To velja za produkte presnavljanja, kakor tudi za nekatere snopi iz o-kolja. Japonec pripravlja navadno hrano v bakrenih posodah, njegovo telo sprejema počasi majhne količine bakra. Jetra ta baker uskladiščijo in s kemičnimi analizami lahko ugotovimo v jetrih Japoncev povečano količino bakra. Tudi jetra nekaterih eksotičnih narodov vsebujejo večje količine bakra, ker j«do ti narodi razno sadje, ki vsebuje veliko bakra. Na ta način bi lahko ustvarili celo geografsko karto življenjskih pogojev in sprememb.
Vsak organ, ki ima dosti funkcij, je temu primerno ob-čutljiv. Primerjamo ga lahko
s kompliciranim	strojem,	ki
ima zaradi fine zgradnje pol-
~ .	1	710 možnosti	za	najrazličnei-
majhni količim Zato je ra- h ok To	?
zumljipo, da zdravijo	danes	..... ’	w
perniciozno anemija z	jetrnimi preparati ali pa z	vitami-
nom B 12,
Poleg rakastih bul, Ki pre-
jetra. Vedeti pa moramo, da so tudi jetra potrebna nege. Šport in izogibanje prekomernih količin maščob m alkohola varujejo jetra,
PRIMORSKI DNEVNIK
22. oktobri w
GORIŠKI IN BENEŠKI DNEVNIK
S1MPIKALN0 ZBOROVANJE F10M PRED LIVARNO SAFOG
Izvoliti novo notranjo komisijo
za uspešno rešitev številnih vprašanj
Včeraj sta bili pred goriško livarno SAFOG dve sindikalni zborovanji, na katerih je govo. ril predstavnik FIOM-CGIL. Glavni predmet govora so bila vprašanja, ki se tičejo delavcev v tovarni, med temi izplačilo doklade za menzo, v zvezi s katero je FIOM poslala in-dustrijcev pismo, v katerem je zahtevala, naj se delavcem prizna pravica po izplačilu te doklade, in naj se doklada za menzo vključi v plačo, ker so številna sodisča priznala, da je doklada za menzo sestavni del plače.
Med govorom je govornik poudaril, da se s privolitvijo CISL in UIL odpirajo možnosti, da se izvoli zakonito delavsko predstavništvo v tovarni. in sicer notranjo komisijo, ki se bo morala brigati za številna delavska vprašanja, ki nujno terjajo čimprejšnje rešitve.
Zaradi brezposelnosti pobegnil v Jugoslavijo
Včeraj se je moial pred sodniki zagovarjati 43-letni Gio-vanni Zorzet, rojen v Kopru ter sedaj stanujoč v Trstu. Chiarbola 464. Zorzet je dejal, da je 28. oktobra lani pri severni postaji prekoračil državno mejo in odšel v Jugoslavijo. Do tega dejanja ga je pripravilo izredno slabo gospodarsko stanje. Bil je precej časa brez dela, kar je zelo slabo vplivalo na ženo, k se je poleg tega pričela vdajati alkoholu.
Ko je prišel na ono stran meje, so ga aretirali in ga odpeljali v Ljubljano, od tam pa v Koper, kjer so ga izpustili na svobodo. Nekega dne se je odpravil proti Miljskim hribom, da bi se ilegalno vrnil v Italijo. Namero so preprečili obmejni organi. Cez en mesec so ga jugoslovanske oblasti same izročile italijanskim.
Na prvi razpravi so Zorzeta obsodili na 2 meseca zapora in 10 667 lir globe. Na včerajšnji prizivni razpravi so mu kazen potrdili tor ga obsodili še na povračilo stroškov priziva.
Nove klopi v paikih in drevoredih
Goriška občinska uprava si zadnje čase precej prizadeva, da bi olepšala naše mesto in mu dala cim lepši izraz. Poleg novega in lepo ureienega vrtiča v Ul. Cafoma nasproti Ljudskega vrta se te dni opažajo v raznih drevoredih in vzdolž u-lice nove klopiee. Osem takui klopi so že namestili v novem vrtu v Ul. Cadorna, nekaj jih je ha Korzu Verdi ob pločniku pri Ljudskem vrtu. vzdolž Ul. Rossini in po stezah Spominskega parka. Lepe in udobne klopiee ne bodo le v okras na. šega mesta, ampak tudi za u-dobnost vseh tistih, ki se jih bodo posluževali.
zmenila zanjo, ko je šla mimo njiju. Materi naj bi poleg tega tudi rekla, da naj si za tako delo poiščeta primernejši prostor.
Včeraj je bila prizivna razprava proti Santini Gonelli in Giovanniju Altinieriju. Oba obtoženca sta izjavljala, da sta se sicer objemala in poljubo-vala, da pa n? ustreza resnici kar je izpovedala Bella.
Na prvi razpravi 24. novembra lani je sodnik obsodil Al-tinierija na 4 mesece zapora, Gonello pa na dva meseca zapora pogojno in brez vpisa v kazenski list.
Na včerajšnji prizivni razpravi je sodnik potrdil lansko obsodbo, poleg tega pa ju je obsodil še na plačilo sodnih stroškov.
Včeraj pokopali prol. Marija Rigonija
Iz Vidma so včeraj popoldne pripeljali na goriško pokopališče truplo pok. prof. Maria Rigonija, ki je zaradi zavratne bolezni umrl v četrtek zjutraj v Vidmu. Pokojnik je bil kot zdravnik znan tudi v Gorici, kjer je bil od 1940. leta do 28. februarja 1955. leta primarij civilne bolnišnice. V zadnjem času pa je bil premeščen v Vi. dem, kjer je bil primarij videmske civilne bolnišnice.
Prosvetno društvo JEZERO . DOBFHDOB
Danes 22. oktobra ob 20. uri in jutri 29. oktobra ob 16. uri nastopi Slovensko narodno gledališče iz Trsta s komedijo Jana de Hartoga
Sopotnika
Vaščane in okoličane vabimo k udeležbi.
Seja pokrajinskega upravnega odbora
Pokrajinski upravni odbor je pod predsedstvom odv. Culota na svoji zadnji seji obravnaval in odobril razne ukrepe v korist uslužbenega osebja ter oskrbe nezakonskih in defektnih. Odobren je bil prispevek 200.000 lir realni gimnaziji v Gorici za nakup raznih šolskih potrebščin, nakup enciklopedije «Treccani» za arhiv pokrajinske knjižnice na Trgu De Amicis in nakup 100 parov čevljev za bolnike v pokrajinski umobolnici. Končno so odborniki sklenili poravnati odškodnino najetih zemljišč pri popravilih pokrajinske ceste v Selcah ter odobrili plačilo 1,480.812 lir za nakup raznih garnitur institutom pokrajinske uprave.
♦ » *
V četrtek zvečer se je v občinski beli dvorani ponovno se. stal občinski odbor. Na dnevnem redu so bila razna administrativna vprašanja.
' \ujl| 11
H f £
tmm
f
. i,1
II I
S :
  ; 11
VELIKA MEDNARODNA KOLESARSKA PRIREDITEV
DIR K A PO LOMBARDIJI Priprave za mednarodni tekmi
v Budimpešti in Livornu
Povabljenih je daleč če* lOO dirKačev, med njimi Bobet OcKers, Branhart itd. poleg vseh najboljiih domačih
IZPRED KAZENSKEGA SODIŠČA V GORICI
Med odsotnostjo trgovca ukradel fotogratshi aparat
Polrje
jena obsodba zaradi nemoralnih dejanj
V polovici lanskega junija je nekdo opozoril goriško kve-»turo, da se je vnel hud prepir med 23-letno Santino Gonello iz Svotogorske ulice 99 ter Letizio Bello, ki stanuje v iatem poslopju. Ko je pjed-atavnik kvesture prišel na kraj prepira, je ugotovil, da ga je povzročila Bella s svojim govorjenjem pri materi Santine Gonelle. Kakor je Bella sama izjavila, je materi povedala, da je prejšnji večer videla Santino skupaj s 26-letnim Giovannijem Altinieri-jem iz Svetogorske ulice 99. ko sta na stopnišču spolno občevala in se sploh nista
Ko je lansko leto prišel v Krmin zabavni krožek «Cri-stiani», je 21-letni Aquilino Nassir prišel prosit, da bi dobil v krožku zaposlitev Delovno silo so potrebovali, zlasti če se je ponujala za majhen denar, Nassir je s krožkom sklenil pogodbo. Dnevno so mu plačali po 350 lir.
Med zaposlitvijo si je Aqui-lmo mislil, da bi bilo dobro krožek fotografira, . Odšel je k fotografu Sergiu Corau in ga prosil, če mu posodi fotografski aparat s filrfiom. 'Como je prošnji ustregel. Izročil mu je fotoaparat, čeprav Aquilino ni imel niti tisoč lir za kavcijo.
Naslednji dan se je ponovno vrnil in ga prosil, če bi mu lahko dal še en film. Proti večeru se je Aquitino vrnil in prinesel poleg izposojenega fotografskega aparata tudi filma, katere naj bi mu Corao razvil ter mu napravil slike.
Prav tisti dan pa je Corao ugotovil, da mu je med Aqui-linovimi obiski izginil iz trgovine fotografski aparat znamke «Closter 11» skupaj z usnjenim etuijem in svetlobo-merom, s čimer je bil oškodovan Za 23.500 Ur.
Trgovec si je brž mislil, da hi utegnil biti tat eden izmed obiskpvalcev njegove trgovine. Spomnil se je tudi, da je bil Nassir v trgovini sam in da je morda prav v tem trenutku izmaknil aparat.
Cez tri dni je Nassir prostovoljno zapustil krožek. Sam je dejal, da ga je poklicala na dom sestra, ker je imela veliko dela in ni mogla prehraniti se sedem njegovih bratov in sester, ki so vsi mlajši od njega.
Policija je Nassiru prišla na sled. Ko so ga vprašali, če je on ukradel fotoaparat, je to odločno zanikal. Pozneje pa je priznal, da ga je daroval svoji zaročenki, neki Isabeli Mau-rich iz Ul. Tor S. Piero štev. 18 v Trstu. Poizvedovanja na tem naslovu so pokazala, da
tam ne stanuje njegova zaročenka, ampak njegov stric. Sodniki pa ga niso obsodili; oprostili so ga zaradi pomanjkanja dokazov.
Zaradi trčenja 8 mesecev v bolnišnici
Obtoženca, ki je zakrivil nesrečo so oprostili, ker ni storil kaznivega dejanja
Zaradi nesreče, ki se je lani pripetila v Foljanu, se je moral zagovarjati 41-letni Fi-lipo Mespo, vojaški podoficir iz Palmanove. Z vojaškim kamionom se je peljal s precejšnjo brzino čez Trg Roma proti Gradiški. Iz nasprotne smeri, in sicer iz Gradiške pa se je peljal proti domu Guido Vittori na svoji lambreti.
Messo se je s svojim vozilom skušal pri prehitevanju izogniti skupini oseb, zato je zavil na levo. Prav v tistem trenutku je z nasprotne sme-r privozil Vittori ter se zaletel vanj. Po trčenju so Vit-torija z avtomobilom odpeljali v tržiško bolnišnico, kjer se je zdravil osem mesecev zaradi hudih telesnih poškodb.
Sodnik je Messa na včerajšnji razpravi oprostil, ker m storil kaznivega dejania.
DEŽURNA LEKARNA
Danes posluje ves dan in po. noči lekarna Ponloni-Bassi, Ra-štel 17 - tel. 33-49.
I N O
CORSO. 17.00:	«Karavani
proti jugu», cinemascop, T. Povver, S. Hayward.
VERDI. 17.00: «Orli v neskonč-nost», J. Stewart, J. Allison.
CENTRALE. 17.00: «Neapelj se joče in smeje«, L. Tajoli.
VITTORIA. 17.00: »Zadnjih 5 minut*, J. Hall, M. Castle.
MODERNO. 17.00: «Koccis, indijanski heroj*.
V nedeljo bo ena izmed naj. večjih mednarodnih kolesarskih prireditev v Italiji, in sicer dirka po Lombardiji. Število povabljenih dirkačev na to dirko ze daleč piesega 100. Dirkači bodo dirkali v moštvih, nekateri pa kot posamezniki. Moštva:
BIANCHI 1. Coppi Fausto, 2. Carrea Andrea, 3. Favero Giuseppe, 4. Filippi Riccardo, 5. Gaggero Stefano, 6. Gismondi Michele. 7. Milano Ettore.
MERCIER-BOBET 8. Bobet Luison (Fr.) 9. Bobet Jean (Fr.), 10. Gauthier Bernard (Fr.), 11. Rolland An-tonin (Fr.), 12. Remy Raoul (Fr.), 13. Privat Rene (Fr.), 14. Telotle Eugčne (Fr.), 15. De Bruyne Alfred (Belg.). ELVE-PEUGEOT 16. Brankart Jein (Belg.), 17. Van Cauter Emile (Belg.), 18 Janssens Marcel (Belg.). 19. Sorgeloos Edgard (Belg.), 20. Cerami Pino (It. inoz.). GIRARDENGO-ELDORADO 21. Ockers Constant (Belg.),
22. Van Geneugden M. (Belg.),
23. Van den Branden (Belg.),
24. Zagers Jean (Belg.). 25. Se. veryne Emile (Belg.), 26. Cor-besier Yva (Belg.).
THOMSON 27. Anthonis Louis (Belg.),
28. Loyaert Francois (Belg.).
29. Terryn Charles (Belg.).
ARBOS 30. Ponzini Renato, 31. As-sirelli Nino, 32. DalTAgata Gib. berto; 33. Corrieri Giovanni; 34. Sartini Lido, 35. Nascimbe-ne Pietro, 36. Giusti Flaminio, 37. Ciancola Luciano.
ATALA 38. Astrua Giancarlo, 39. Maggini Luciano, 40. Grosso Adolfo, 41. Barozzi Danilo, 42. Tognaccini Bruno, 43. Miche-lon Giuliano.
FIORELLI 44. Graf Rolf (Švica), 45. Zampini Donato, 46. Rivola j Dante, 47. Sobrero Gianfran-co, 48. Guerrini Gino.
FREJUS 49. Coletto Agostino, 50. Mes. sina Guido, 51. Ciolli Marcello. 52. Ciolli Emilio, 53. Bartalini Remo, 54. Gervasoni Mario, 55. Rossello Vincenzo, 56. Godio Giorgio.	"	'	■	”	’
LEGNANO 57. Minardi Giuseppe, 58. Al-bani Giorgio 59. Aureggi Franco. 60. Scudellaro Tranquillo, 61. Crippa Fiorenzo. 62. Zueco-nelli Vincenzo, 63. Fabbri Nel. lo, 64. Massocco Ugo, 65. Grassi Lino.
LEO-CHLORODONT 66. Fornara Pasquale. 67. Nencini Gastone, 68. Bertoglio Eugenio, 69. Cassano Colombo, 70. De Rossi Mino, 71. Ferlen-ghi Gianni, 72. Pintarelli Giuseppe, 73. Serena Walter, 74. Uliana Antonio, 75. Benedetti Rino, 76. Landi Bruno, 77. Giu-dici Pietro.
LYGIE
78. Monti Bruno, 79. Petruc-ci Loretto, 80. Fantini Alessan-dro, 81. Pezzi Luciano, 82. Pa-dovan Arrigo, 83. Crespi Albino.
NIVEA-FUCHS 84. Magni Fiorenzo, 85. Baroni Mario, 86. Martini Alfre-do, 87. Piazza Ddnato, 88. Baffi Pierino, 89. Coletto Angelo, 90. Pedroni Silvio, 91. Bonini Va-lerio.
TORPADO 92. Defilippis Nino, 93. Mosčr Aldo, 94. Maule Cleto, 95. Conterno Angelo, 96. Zuliani Aldo, 97. Pettinati Giovanni, 98. Petrei Silvano, 99. Fornasiero Remo.
WELTER 100. Boni Guido, 101. Chiar-lone Valerio,, 102. Falaschi Ro. berto, 103. Ferrando Sergio, 104. Martino Giuliano, 105. Pel-legrini Marcello, 106. Volpi
Individualci:
BELORDECA 111. Dupont Jacques (Fr.), 112. Bober Stanislao (Fr.), 113. Coste Charles (Fr.), 114. Barone Nicolas (Fr.), 115. Modenese Bruno (It. v inoz.), 116. D’Ago-stin Giovanni (It. v inoz.).
RUMENORDECA 121. Arosio Franco, 122. Bar-tolozzi Waldemaro, 123. Zam-pieri Giacomo, 124. Rezzi Vir-gilio, 125. Doni Giuseppe, 126. Seghezzi Vittorio, 127. Ferrari Alfo, 128. Rando Šesto, 129. Bi-cocca Ezio.
RDECEPLAVA 131. Selvatico Selvino, 132. Moratto Piero, 133. Gandini AL do, 134. Reggiani Gino, 135. Negro Alberto, 136. De Pieri Duilio, 137. Marchisio Dante, 138. Conte Otello.
Milijon za nov rekord
Zaradi slabega vremena
se Anquetil ne more lotiti Coppijevega rekorda.
MILAN, 21. Francoski dirkač Anuetil, ki že včeraj ni mogel trenirati, tudi danes zaradi slabega vremena ni mogel izvesti svojega poskusa, da bi zrušil Coppijev svetovni rekord v enourni vožnji brez vodstva. Tako bo Anquetil šele jutri poskusil rušiti omenjeni rekord.
Družba G. S. Chlorodont je določila milijon lir nagrade za tistega airkača, ki bo še letos zrušil svetovni rekord v enourni vožnji. Ce bi ta dirkač bil inozemec, tedaj bo Chloro-
dont razpisal novo nagrado treh milijonov za italijanskega dirkača, ki bi prvi zopet zrušil novi rekord do konca 1. 1958 in ga tako zopet priboril Italiji.
MADŽARSKA A IN B PRIHODNJI NASPROTNIK ITALIJE
Tako mislimo Fiorentina-Atalanta Genoa-Sampdoria	mi: i 1 X 2
Inter-Torino	1
Lazio-Laneroisi	1
Napoli-Roma	1
Padova-Pro Patria	1
Spal-Bologna	1 X
Triestina-Milan	2 1 x
Alessandria-Mr ssina	2 x
Brescia-Udinese	2
Parma-Livorno	1
Piacenza-Venezia	2 X
Piombino-Sanremese	2 x
Meslrina-Cremonese	1 X
Catania-Taranto	1
Lahka atletika
Pozvani atleti za prireditev v Rimu 4.XI.
RIM, 21. — Italijanska lahkoatletska zveza je uradno povabila sledeče atlete na mednarodno lahkoatletsko prireditev, ki bo 4. novembra v Rimu:
100 m: Bonessi, D’Asnasch, De Murtas, Galbiati, Ghiselli, Montgnarl.
200 m: Annoni, Archilli, Co-larossi, Gnocchi, Lombardo, Mengoni.
800 m: Baraldi, Barili, Goliva, Gelmi, Scavo, Spinozzi.
5.000 m: Bruno, Conti, Gandini, Lavelli, Peppicelli, Perrone.
400 m zapreke:	Bonanno,
Fantuzzi, Franzoso, Latini, Martini, Mattei.
Višina: Carnevali, Cordova-ni, Bruzzi, Degoli, Roveraro.
Daljina:	Bravi, Canattieri.
Colatore, Ulivelli.
Disk: Consolini, Giacobbo, Guidi, Lucchese, Meroni, Rado.
Krogla: Fusilli, Mercandelli, Mecont, Monguzzi1, Scomazzoni.
Hoja 20 km: Bomba, De Bernardo, De Gaetano, Carminati. Dordoni, Fait, Mgrchisella, Pamich.
200 m - ženske: Bertoni, Leone, Musso, Valenti.
80 m zapreke . ženske: Grep-pi, Musso, Rossi, Valenti,
Minimalne mere za češke olimpijce
Češki list »Rude Pravo* objavlja minimalne mere. ki jih morajo češkoslovaški atleti doseči, da pridejo v poštev za reprezentanco za olimpiado v Melbournu. List obenem pravi, da ne bo dovolj, če bo atlet le enkrat dosegel minimalno mero, ampak jo bo moral ponoviti vsaj od trikrat do petkrat.
Minimalne mere so:
100 m: 10,4; 200 m: 21,4; 400 m: 46,8; 800 m: 1:48,0; 1500 m:
3:42,6; 5.000 m: 14:00,0; 10.000 m: 29:5,0; maratonski tek: 2 uri 26 minut; 110 m: zapreke: 14,3; 400 m zapreke: 51,8; 3.000 m ovire: 8:45,0; višina: 2,04; daljina: 7.60; palica: 4.40; troskok: 15,70; krogla: 17,20; disk: 53,50; kopje: 76; kladivo: 61 m; deseteroboj: 6.600 točk; štafeta 4x100 : 40.6, štafeta 4x400 : 3:09.
Ruski atleti najboljši v Evropi
Z analizo najboljših letošnjih rezultatov evropskih atletov v olimpijskih disciplinah lahko med drugim dobimo tudi zanimivo razvrstitev atletskih reprezentanc. Poglejmo nekaj podatkov te analize: med najboljšo desetorico Evropejcev v 19 olimpijskih disciplinah je 55 tekmovalcev iz SZ, 21 Madžarov, po 17 Angležev in Nemcev, 16 Cehoslovakov, 13 Fincev, 11 Poljakov, po 6 Francozov in atletov Vzhodne Nemčije, po 5 Švedov in Nor-vefanoV, po 8 , Jugoslovani, Romuni in' Italijani, po 2 Danca in Belgijca in po 1 Bolgar, Nizozemec, Svigar irt Islandec. limfd. j«gp^l^yan*kih tekmovalcev sb na leltvilji Lorger, Marjanovič in Gubii-i— —  .........................
Ko bi 10 najboljših rezultatov v sleherni disciplini točkovali po sistemu; 10, 9, 8, 7, itd., bi bila razvrstitev po doseženih točkah naslednja; SZ 348, Madžarska 127, Zahodna Nemčija 91, CSR 82, Anglija 69, Finska 69, Poljska 62 Vzhodna Nemčija 29, Švedska 29, Norveška 27, Romunija 20, Jugoslavija 18, Belgija 17, Danska 16, Francija 14, Italija 14, Bolgarija 4, Nizozemska 4, Islandija 3 in Švica 1.
Dasi to ni edino merilo za merjenje moči posameznih reprezentanc, pa je vendarle razvrstitev prvih desetih po vsem sodeč dokaj realna.
Tekmi bosta 27. novembre, reprezententi pa bodo pozvani na skupni trening 14. novembra
RIM, 21. — Tehnična komisija za nogometne državne reprezentance je imela svojo prvo sejo v sezoni 1955-56. Seja je bila skoraj povsem posvečena pripravam za mednarodni tekmi Madžarska - Italija, ki bosta 27. novembra v Budimpešti med A-reprezentancama in v Livornu med B-reprezen-tancama. Igralci za obe reprezentanci bodo pozvani 14. novembra in naslednjega dne bo-
do morali biti v Florenci. Prvi trening bo 16. novembra na občinskem stadionu pri zaprtih vratih. Igrala bosta A in B-re-prezentanca med seboj. Nato bo 19. novembra trening tekma med A ali B-reprezentanco
val av Livorno v soboto zjutraj.
Komisija za reprezentance je sklenila, da še pred uradnim pozivom trikrat skliče nogometaše, ki so na tem, da bi bili mogoče pozvani v reprezentanco. Tako bodo morali priti v Bologno 25. oktobra sledeči igralci:
Vinicio (Napoli), Montuori (Fiorentina), Ghiggia (Roma), Boniperti (Juventus), Virgili (Fiorentina), Menegotti (Udi-nese), Ferrario (Inter), Anto-niotti (Torinb), Nesti (Inter) in Chiapella (Fiorentina).
Teh deset igralcev bo imelo 26. oktobra dopoldne na stadionu (pri zaprtih vratih) v glavnem atletski trening. Po kosilu jih bodo zopet odpustili. Nato bodo sklicali še 2. in 9. novembra v mesto, ki bo pozneje določeno, še druge igralce. Medtem kp bodo na prvi pregled pozvali samo napadalce in krilce, bodo v naslednjih dveh poklicali predvsem igralce zadnjih vrst.
Bolgarija-Anglija za olimpijsko prvenstvo
Angleško nogometno moštvo. ki se bo udeležilo prihodnje olimpiade, je danes z letalom odpotovalo v Sofijo, kjer bo v nedeljo nasto-pilo proti bolgarski reprezen-in nekim drugim moštvom. tanci. Ta tpkma spada že med
Nato bo 20. novembra zojet trening-tekma med moštvom, ki bo prejšnji dan prosto in nekim drugim moštvom.
A-reprezentanca bo odpotovala iz Florence 24. novembra opoldne ter bo prispela drugi dan ob 16. url v Budimpešto.
Tukaj bo imela lahek trening v soboto.
Reprezentanca B bo odpoto-
Odgovornl urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT - Trs«
KIHU Š HHIIE N ,1
predvaja danes 22. t. m. ob II. ari film:
Ut,
Mi uba?
KINO PROSfK-KONIOVEl
predvaja danes 22. t.m. z začetkom ob 19.30 barvni film po romanu Emilta Salgarija:
BENGALSKI
ZAKLAD
kvalifikacijske tekme, po ka terih bo imela zmagovita reprezentanca pravico, da se med 16 moštvi udeleži končnega turnirja za olimpijsko prvenstvo v Melbournu. Povratna tekma bo v Londonu 12. maja 1956.
Še en podatek
o Milutinoviču
Od 4. septembra (tekma ^ tizana proti Sportingu boni) do 19. oktot,rar) biinu)
Irska - Jugoslavija v. igral*4 je Miloš Milutinovič, * Partizana in državni re” t(f tant odigral 7 velikih te dosegel 16. golov. Igrali«'% ti sledečim nasproti11 ,(r dosegel zraven navede vilo golov:
Sporting (V Lizboni)
Red Star (v Parizu)	j
Crvena zvezda (®e0®rS,jii) I Zah. Nemčija (v Beogr , Sporting (v Beogradu) , Dinamo (v Zagrebu)	j
Irsea (v Dublinu)
Beograda je v maju zmagala ekipa
so
Na teku po be°gra.1
cah ob obletnici osvo
:kfpamr$
kipa p® it sestavi Štritof,
Ceraj. Drugi so b' 1 Partizana II., tretji P8 ^ ji
zvezde I. Kot posamez
zasedel prvo mesto jg.jj, (Crv. zvezda) s ča*nm , (ll naslednja dva za npl^, («&• bila Mihalič in Segedm Partizan).
Italijanski sodniški tjjj za tekmo Avstrija^,
Poleg Liveranijs- za ^ tž rega smo že sporočili. ^ sodil tekmo Avstrija '^jrl siavija v nedeljo 30. na Dunaju, bosta tudi (j, ska sodnika It ali j an» cer Guarnaschelli in monte.
   iCaU1'1
CINCINNATI. 21 — . fvl* vetov«1 v
»Bud* Smith, sve lahke kategorije, je
po
lik"'
pravični odločitvi s0t*n,1v(,ti»il1 hranil svoj naslov v z bivšim prvakom JirT1 Jel * Carterjem. Smith je v ;Unij* prestola Carterja 29- . jit»f letos in že tedaj so 0|U' sodnikov močno kr'	Jl#r
Carter je danes z*s, go in bi si tako ie zopet osvojil naslov *v	P
ga prvaka. Toda odločili na neverjeted
htmna
predvaja danes 22. t. m. z začetkom ob 18. uri v Cinemascopu
d
Igralci
ANN BLITH
EDMUND PURDOM
JOHN ERICKSON
VELIKA IZBIRA BLAGA ZA OBLETIH PLAŠČE A pERToT-FODERAMj
TRST UL. G1NNAST1CA 22 - TEL-jgg
Z NAŠO POSTREŽBO VAS BOMO ZADOVOU11,1 OBIŠČITE NAS/
GUY DE MAUPASSANT
lji>l rimi
*.	(LEPI	STRIČEK)
Kratka vsebina doslej objavljenih podlistkov:	BivSi	pod-
častnik francoske vojske v Afriki Georgea Duroy je med sprehodom nepričakovano srečal bivSega tovariša iz vojske Fore-stiera, ki mu je povedal, da je že štiri leta v Parizu, da Je oženjen, da je časnikar pri listu »Vie Francaise* In da je bolehen Forestier ga je povabil z njim v uredništvo tega lista in med potjo mu Je Duroy povedal, da je že pol leta uradnik v pisarnah severne železnice z nič več kot petnajst sto frankov na leto.
Ko sta prišla v uredništvo je Duroy počakal Forestiera v čakalnem salonu, nato pa ga je ta povabil v kavarno na čašo piva Tu mu je Forestier omenil,naj bi st lotil časnikarstva ter ga povabil za naslednji dan k sebi na večerjo. Iz kavarne sta potem odšla v »Folies-Bergčre*.
Na Širokem dohodnem hodniku, ki vodi na krožno sprehajališče, koder se potika nališpani rod deklin, pomešan med temno množico moških, je gruča žensk čakala prihajajočih pred eno od treh prodajnih miz, za katerimi so naličene in uvele stolovale tri prodajalke pijač in ljubezni.
Visoka zrcala za njimi so odsevala njih hrbte in obraze mimohodečih.
Forestier Je utiral med gručami pot in hodil hitro, kakor človek, ki ima pravico, da ga upoštevajo.
Pristopil je k neki odpiralki; »Loža številka sedemnajst?* J« vprašal.
cTod, gospod 4k
In potisnila ju je v majhno, odprto, rdeče obito leseno škatlo s štirimi stoli iste barve, postavljenimi tako tesno skupaj, da sta se komaj predrsala med njimi. Prijatelja sta sedla; in na desni kakor na levi, v dolgi, zaokroženi črti, ki je z obema koncema segala do odra, so v vrsti podobnih predalov takisto sedeli ljudje, videti pa jim m bilo drugega kakor glave in prsi.
Na odru so trije mladi moški v tesno se prilegajočih pletenkah, eden velik, eden srednji, eden majhen, zapovrstjb izvajali vežbe na trapezu.
Veliki je s kratkimi, naglimi koraki prvi stopil naprej in smehljajoč se pozdravil z zamahom roke, kakor da bi hotel poslati gledalcem poljub.
Pod pletenko so se mu vidno risale mišice na rokah in nogah; napenjal je prsi, da bi prikril premočnč naprej štrleči želodec; v obraz je bil podoben brivskemu pomočniku, kajti skrbna preča mu je ravno po sredi glave razdeljevala lase na dve enaki polovici. Z mičnim skokom se je pognal na trapez in se, viseč za roke, sukal kakor zagnano kolo; ali pa se je s togo napetimi rokami in ravnim telesom negibno, v vodoravni legi, držal v zraku, edino z močjo svojih zapestij oprijet za trdni drog.
Potem je odskočil, med ploskanjem parterja znova smehljaje pozdravil ter šel in se naslonil ob dekoracijski steber, pri vsakem koraku pazeč, da je razkazoval mišičevje svojih nog.
Zdaj je stopil naprej drugi, manjši in bolj čokat, ter ponovil isto vajo, ki jo je zadnji ob še bolj poudarjenem priznanju občinstva vnovič izvedel.
Ali Duroy se ni niti malo brigal za predstavo, marveč je venomer gledal nazaj in opazoval veliko sprehajališče, polno moških in prostitutk.
Forestier mu je rekel: »Poglej no parter: sami filistejci z ženami in otroki, trapasta bučmanija, ki prihaja zijala prodajat. Po ložah pohajkovači z bulvarov, nekaj umetnikov in : kaj deklet srednje izbire; za nama pa najbolj čudna mešanica, kar je Pariz premore. Kaj so ti moški? Opazuj jih. Vsake vrste jih je, vseh poklicev in vseh stanov, največ pa sodrge. Tu vidiš uradnike, uslužbence is bank.
trgovin in ministrstev, poročevalce, zvodnike, častnike v civilu, gizdaline v Iraku, ki so pravkar v krčmi večerjali ali ki prihajajo iz Opere pa so stopili še malo k Italijanom, in naposled cel kup sumljivih ljudi, ki nikakor ne veš, kam bi z njimi. Kar zadeva ženske, so vse vprek ene baze; cipica, ki dovaja Ameriški kavarni goste, candra po en louis ali dva, ki preži na tujca, da bi zaslužila pet louisov, in obvešča svoje stalne obiskovalce, kdaj je prosta. Vse jih že šest let poznamo; vidiš jih vsak večer, leto in dan na istih krajih, razen kadar zaradi zdravja bivajo v Saint-Lazaru ali v Lourcini.*
Duroy ga ni več poslušal. Ena teh žensk se je bila s komolci naslonila na njuno ložo	in	ga je gledala.	Bila ie
zajetna temnolaska s poltjo belo od mandeljnovega testa, črnimi, podolgovatimi, z ogljem podčrtanimi očmi, ki so jih obrobljale velikanske ponarejene obrvi. Preobilne prsi so ji napenjale temno svileno obleko; in pobarvane, kakor rana rdeče ustnice so ji dajale nekaj živalskega, žarečega, kar pa je vkljub temu razvnemalo poželenje.
Z migom glave je poklicala k sebi prijateljido, ki je šla tisti mah mimo, plavko	z rdečimi	lasmi, ki je bila prav tako
debeluška, in ji rekla	dovolj naglas,	da jo je bilo	slišati:
»Na, poglej tega zalega	dečka; če	me	mara za deset	louisov,
ne porečem ne.»
Forestier je smehljaje potapljal Duroya po stegnu- «To velja pa tebi: uspeh imaš, dragi, čestitam.*
Bivši podčastnik je bil zardel; mehanično je segel s prstom v zep telovnika in potipal svoja dva zlatnika.
Zaveso so bili spustili: godba je zdaj igrala valček.
Duroy je rekel: »Bi ne stopila malo naokrog po galeriji?*
»Kakor te je volja.*
Zapustila sta lozo, in tok sprehajalcev jih je takoj potegnil za seboj. Gneča jih je gnala, porivala, stiskala, premetavala sem ter tja, in vtem ko sta stopala z njo, se jima je zibala pred očmi gosta množica klobukov. In dekline so paroma smukale med to trumo moških, jo zlahka prečkale, zdrsovale med komolci, prsmi in hrbti, kakor da bi se sredi te reke samcev enako prijetno počutile kakor ribe v vodi.
Duroy je bil ves očaran; prepuščal se je to /.ioVe: pijan srkal zrak, ki je bil pokvarjen od tobaka« si izhlapin in dišav in dišav, malopridnic. Forestier v potil, sopihal in kašljal.
‘Pojdiva na vrt*, je rekel.	krit
Zavila sta na levo in stopila na nekakšen P* ta, ki sta ga hladila dva velika, neokusna vodom ^ tisami in tujami v kadkah so moški in ženske Pnl čevinastimi mizicami.
»še eno čašo?* je Forestier vprašal.
»Da, rade volje.*
Sedla sta in gledala ljudi, kako hodijo niitno- i0 Včasih se je ustavila pohajkovalka in s P*^, fCo smehom vprašala: «Mi kaj ponudite, gospod?* ,9g9»« se je Forestier odrezal: »Kozarec vode iz v0 zamrmrala: »Teslo!* in se odstranila.	rej	>
Toda obilna temnolaska, ki se je bila malo PpriKaf' molel naslonila na ložo tovarišev, se je zn°vafi pa* objestno je stopala, držeč košato plavolasko P
vujcamu je siopaia, arzec Košato piavoiassu *-Bili sta zares lep, dobro ubran ženski parček. _ Ko je opazila Duroya, se je nasmehnila, J*® sk*'^ si bile njiju oči že povedale marsikakšno zaupni vzela si je stol in mu mirnodušno sedla naspr «
................................................ glasom
;dale marsikakšno zauv* .
—..	1I1U mirnodušno sedla naspr uica
mignila prijateljici, naj sede, ter z jasnim 8la’ vzet° »Natakar, dva granatna soka!* — Forestier je govoril: »Ti se pa res ne obiraš!*	,	ReS	L
Odgovorila je: »Tvoj prijatelj me je očara • pr dečko. Zdi se mi, da bi bila njemu na ljubo ljena za neumnosti!*	V11?®
Duroy je bil v zadregi in ni vedel kaj ,e P^s je kodraste brke in se neumno muzal. Nataka	.
sadni sok, ki sta ga ženski na dušek popili; P?..^ * -el in temnolaska je v prijateljski pozdrav Poljn jfl11 lahno udarila Duroya s pahljačo po komolcu »Hvala, mucek. Jezika obračati pa ne znaš.*
Pozibavajoč se v bokih sta odšli.	^
(KaidUtvari*