Iz občin 
ljubljanske regije
Ena redkih občin Ijubljan-ske regije brez svojega giasila je bila do letos Ribnica. Tam-kajšnja SZDL pa se je odlo-čila napraviti temu konec in začela izdajati tiskani meseč-nik Reseto v nakladi 3500 izvodov C4 formata. Uredni-ški odbor pod vodstvom glav-nega in odgovornega ured-nika Franceta Brivca je doslej dokazal, da je svoji nalogi več kot kos.
Dobrega pol leta že redno spremlja utrip mnogostran-skega življenja ribniške ob-čine in se tako pridružuje dru-gim glasilom Ijubtjanske re-gije s svojimi prispevki za an-gažirano delovanje najširših družbenopolitičnih   dejavni-
kov svoje sredine.            . ,,
AM
Praznik svoje občine so Kamničani letos obogatili tudi z dokončanjem ene naj-večjih naložb v komunalno infrastrukturo, saj so odprli prvi del obvozne ceste od Du-plice do železnega mostu v Kamniku — naložbo v vred-nosti 150 milijonov dinarjev, ki bo že zdaj razbremenila prometni vrvež, hkrati pa je sestavni dei revitalizacijskega procesa v spomeniško zaščit nem mestnem jedru Kamni-ka, ki je lani praznoval 750-letnico obstoja.
V Tomačevem so spet pa-dale barake. Podrli so jih še 24, kajti toliko družin je našlo trdno streho nad glavo v črnu-ški Gtnajni. Tako se barakar-sko naselje krči, saj je dobro vpeljana ekipa v enem samem dopoldnevu preselila 24 dru-žin. Seveda je ostalo v bara-kah še veliko Ijudi, vendar se zavedajo, da morajo sami preprečevati širjenje naselja, če želijo tudi oni priti na vrsto za preselitev. Preprodaji barak in novem naseljevanju je občina Bežigrad naredila konec z redno kontrolo ter s takojšnjim podiranjem barak stanovalcev, ki se odselijo.
Tudi v litijski občini bodo delovali družbeni sveti kot oblika dela v organizirani demokratični         izmenjavi
mnenj in usklajevanju stališč strokovnih, družbenopolitič-. nih in drugih organiziranih dejavnikov. To je bil sklep, ki ga je sprejela občinska skupš-čina Litija in na podlagi pre-dhodno sprejetega družbe-nega dogovora določila tri družbene svete: za razvoj sa-moupravnega političnega si-stema, za družbenoekonom-ski razvoj in družbeno plani-ranje ter za gospodarjenje s prostorom in varstvo okolja. Odlok bo sprejet septembra letos.
Javna razprava v usmerjenem izobraževanju je že ptecej jasno izoblikovala bodočo mrežo in stnikturo šol. V občini Ljublja-na-Šiška so sedaj štiri srednje šole: gimnazija Šentvid, železni-ška elektro-liovinska šola, izo-braževalni center Litostroj in šol-slu center republiškega sekreta-riata za notranje zadeve v Tacnn. Na podiagi raziskav so ob so-glasju občinske izobraževatne skupnosti te šole dobile nove usmeritve.
Gimnazija Sentvid ho imela poslej računalniško osmeriiev. Studij bo potekal v dvefa smereh: za računalniške tehnike in za ra-čunalniške programerje. Šola z enako usmeritvijo bo le š« v Ma-riboru. Izobraževalni center Lito-stroj bo kot že doslej imel kovin-sko predelovaino usmeritev. Zavod za strokovno izobraževa-nje pri Železni$kem gospodar-stvu Ljubljana bo imel novo usmeritev, železnijko-iranspoii-no. ŠoLski center RSNZ v Tacnu bo ohranil svojo usmeritev; sjcer pa o njej odloča republiiki sekre-tariat.
Tudi v občini Grosuplje je letos potekala mladinska delovna ak-cija Suha krajina 80. Mladinska brigada »Topilnica Zletovorf iz Titovega Velesa je končala dfela na cesti Ravne-Korinj v KS Am-brus. Ker je brigada končala dela pred koncem prve izmene, je z deli nadaljevala na cesti Korinj-Laze. Vaščani vasi Korinj so bri-gadirje toplo sprejeli.