ftt 110.______________ hnaja trikrat na teden, in aioer v torek, Četrtek i.i soboto ob 4. tiri popoldne ter stane po poŠti drejemana ali 7 Gorioi na dom poSiljana: vse leto ........15 K *U........ _ . to , Va..........5 » Posamično Številke stanejo 10 vin. „SOCA" ima naslednje izradno priloge: Ob norem letu „Kažtpot po Goriškem in SradiSCanskem" in „&alipot po IJubljani is kranjskih mestih", dalje dva krat v letu „Vozni red železnic, ^aralkdMp^ojItnil,,. vei". Naročnino sprejema Hpravništvo v Gosposki ulici §tev, 7 I. nadstr. v »Goriški Tiskarnu a. Gabršjbek Na naroČila brei doposlane naroSnine se ne oziramo Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrsiah Če tiskano i-krat^ 16 v, 2-krat 14 v, ;}-kra^!2, v vsaka vrsta. Večkrat po dogodbi. Večje črko po prostoruT-— Hekiame in spisi v uredniškem delu 30 v vrsta. Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Odgovorni urednik in izdajatelj -Wf h V Gorici, \ torek dne 22. septembra 1908. Tečaj XXXVIII. Uredništvo se nahaja v Gosposki uM St. 7 v Gorioi v L nadeti Z urednikom je mogoč" - govoriti vsak dan od 8. do 12 dopoludne ter od 2, do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. UpravniStvo sena haja v Gosposki ulici St. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni HaroCnino in oglase Je plaJatl loco Oorloa Dopisi aaj se poSi^aJo le nrodniitvn. Naročnina, reklamacije in drage reči, katere r- opadajo v delokrog uredništva, opravniitvn. naj se pošiljajo le ..PRIMOREC" izhaja neodvisno od >Sofcic vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60. »Soča« in »Primorec« se prodajata v Gorioi v naših knjigarnah in teh-le tobakarnah: 8chwarzv Šolske al., Jellersitz v Nunski ul., Ter. Leban na tekališču Jos Verdi, Peter Krebelj v Kapucinski ulici, L Bajt v po kopališčni ulici, I. Matiussi v ulici Pormica, I. Hovansk v Korenski ulici št. 32; v Trstu v tobakarni lavrenčič na trgu della Caserma. Kavčič v Gorici. A. Gabršžek (odgov. J. Fabčid) tiska in zal. K dogodkom v Ljuljtži. Kaj se je zgodilo v Ptuju na Štajerskem ob skupščini družbe sv. Cirila in Metoda, smo povedali. Hazdivjane nemške barabe so pobijale mirne Slovence. Varstvena oblast se ni zganila, marveč je mirno čakala, da se pobije kaj Slovencev. Nemoteno so nemški tolovaji tepli Slovence, jih ranili ter celo okradli. Nemška kultura je divjala po Ptuju proti Slovencem, prav kakor da smo brezpravni v ljubi Avstriji ter smejo delati z nami kulturni Nemci, kar baš hočejo. Posebno surovo so nastopali še proti damam, Na javni cesti so se obnašali in delali ž njimi kakor pravi izprijenci. Surovi izbruhi nemške kulture v Ptuju so ogorčili vsakega Slovenca; da je bilo ogorčenje posebno veliko v Ljubljani, središču Slovenije, je umevno samo po sebi. V petek zvečer se je vršil velik protestni shod proti nemškim tolovajslvom. Velika dvorana »Mestnega doma" v Ljubljani je bila nabito polna, okoli poslopja pa je stala zopet ogromna množica. Deset tisoč ljudij je bilo navzočih. Navdušeno sta govorila dr. Triller in dr. O r a ž e n, za njima pa gospa dr. T a v-carjeva. Govorila je z odločnostjo, kot je nismo vajeni pri .Slovenkah. Rekla je: Tepli in pljuvali so v Ptuju žene, zato dovolite, da spregovori žena! —• Ponaša se oholi Nemec, da je tolkel ženo — ženo tepsti ni težko. To izvrši lahko najzavrženejši culukafer. (Viharno odobravanje). Tukaj je pa to storil kulturo-nosec Nemec, kateremu zdržuje država toliko šol. Pa hodi Nemka v Prusijo ter tam kriči, kako slaoo se godi Nemcem na Kranjskem in vendar še ni bila Nemka nikdar tepena in napadena po Slovencih i (Klici: Še nikdar ne!) Mi moramo prirejati shode ob meji slovenski, da vidimo, kam dajemo z žulji prisluženi krajcar, da ohranimo svojo deco potujčevanja. Skeli udarec na ženskem telesu, zastonj naj ne peče! Me matere in ve bodoče matere, ki dajemo krvni davek, ki ga daje Siovenka toliko — vzgojimo si tega, da bo ljubil le tisto, kar ljubi nas, našo domovino in naš slovenski jezik I Zavežimo se, da vzgojimo si- nove, ki bodo dali slovenski zemlji zopet slovenski Ptuj I (Velikansko odobravanje in živio-klici se kar niso hoteli poleči po teh besedah). Shod je bil veličasten. Ljudstvo je bilo ogorčeno že radi tolovajskih napadov na Slovence od strani Nemcev v Ptuju; še bolj ogorčeno pa je postalo, ko je slavna vlada v Ljubljani naznanila, da je radi protestnega shoda vojaštvo konsigni-rano ter poklicano orožništvo z dežel e. To je bila iskra, ki je morala vsplamteti. Zborovalci so šli po mestu. Kako je prišlo do demonstracij in kakšne so bile, o tem čitamo v „Slov. Narodu": Med petjem pesmi »Hej Slovani" so množice odhajale v mesto izpred „ Mestnega doma" povsem mirno. Le par žvižgov se je culo. Ko je prišla množica mimo hiše, v kateri je železna trgovina Nagvjeva, priletela je na ljudi tinta od te hiše. Metalec je bil tako neroden, da je v hitrici vrgel posodo s tinto v zid, odkoder je padla potem, pustivši velik madež, na tla. To je bilo olje v ogenj. Nastal je žvižg in vpitje. Med množico je nastala razburjenost. To je povečal še neki Nemec, ki se je pomešal med ijudi in hotel vreči na hišo posodico tiu:... Tinta se mu je pa razlila v roki in oškropila okoli stoječe. Imamo povsem verodostojno pričo za tol V ljudeh je zavrelo. Ko je množica prišla do Kordina, se je od tam zopet vlila tinta na spodaj idoče ljudi. Zdaj je pa bilo kouec mirne krvi. Ljudje so bili vsi besni in bili kot vihar, ki ga ni moč ustaviti. Sledile so demonstracije tako velikanske, kot jih še ni bilo v Ljubljani. Razburjena množica je drla proti Wolfovim ulicam, kjer ji je pa policija zaprla pot. Ljudje so predrli kordon in odšli v „Zvezdo", kjer so bile v par trenotkih razbite vse šipe kazine, od prve do zadnje okrog in okrog. Na demonstrante so metali Nemci iz kazine iz prvega nadstropja tinto. Ko je nekaj ljudi prišlo po Knaflovih ulicah in zavilo v Šelenburgove, so bili politi s tinto iz Koslerjeve hiše, ki stoji na oglu obeh teh ulic. Oni, ki so prišli od pošte, so bili politi s tinto iz Luckmannovega stanovanja, v kateri hiši je bila prej pošta. Ljudje so mislili, da je padla tinta od nasprotne strani in so lufiali kamenje tja v stanovanje stotnika Uh-deja. Kmalu po desetih je prišlo v teku kakih 30 orožnikov, ki so izpraznili »Zvezdo" in ves Kongresni trg. Vseh demonstrantov je bilo takrat kakih 600 do 800. Od teh jib je odšlo kakih 150 proti deželni vladi, kjer so istotako pobili šipe, na kar so odšli proti „Kranjski hranilnici'', kjer so razbili vsa okna, kolikor jih je doseglo kamenje. Tudi par oken v nemški gimnaziji je razbit i h. V tem je druga gruča, tudi kakih 200 oseb, razbila šipe pri Mahru, zavodu Huth, nemškem otroškem vrtcu, filharinonifinemdruštvu. Pri raznih nemški h trgovcih so potrgali nemške table in jih pometali v Ljubljanico, pri drugih so razbili Šipe in svetilke. V tem je nastopil bataljon vojakov 27. pešpolka Belgijcev. Ko so razganjali vsako peščico ljudi, so se vedli skrajno sirovo, tolkli okrog sebe in suvali čisto mirne ljudi brez vsakega vz-zroka. Udirali so v privatne hiše z golimi sabljami in nasajenimi bajoneti in aretirali povsem nedolžno lj ud i. Med ljudmi je vsled tega nastalo silno razburjenje in žvižgalo se je na vse pretege. Vojaki so gonili ljudi iz ulice v ulico in kjer je bilo par oseb, zapodilo se je vanje po 20 vojakov. Mir je nastal šele okoli 2., popolnoči. Pripravljeni so bili „za vsak slučaj" tudi dragonci, ki pa jim ni bilo treba stopiti v akcijo in so okoli ene odpeljali konje v vojašnico. Postirani so bili na južnem kolodvoru. Aretiranih je bilo vsega skupaj 12 oseb, od policije 7 in od orožnikov in vojakov 5. Aretirani so bili povsem nedolžni ljudje. Orožniki in vojaki so delali z aretiranci skrajno sirovo. Inženirja PrelovŠka je gnalo močno uklenjenega G žandarjev na sodišče. Nemci kričijo in se zgražajo. Delajo se nedolžne in lepe — Slovenci pa so suroveži. Kaj se sodi o demonstracijah, kakor se hoče — umestno je reči le: Kar so iskali, to so našli. Kaj res mislijo Nemci, da smejo kar tako pobijati SloveDce na cesti? Surovi napadalci so bili Nemci. Za surove napade in tolovajstvo pa so dobili .odgovor/kakoršnega so zaslužili. :' ' « Nemška predrznost pa presega vse mejo. Kajti namesto da bi se bili držali mirno ljubljanski Nemci, so dali sami povod zf demonstracije, kakor je gori popisano. Da uiso izzi-vali, bi bilo ostalo le pri protestnem shodu in kaki nedolžni demonstraciji; kajti dejstvo je, da ni nikdo mislil na take demonstracije, kakoršne so se izvršile. Vla.da pa je prilila ognja v vznemirjenje, katero so Nemci sami razne-tili v plamen. Predrznost Nemcev je kaznovana, in če so jim demonstracije vcepile v nemško kri kaj strahu pred Slovenci, bo to le prav za bodočnost. Ni treba mislili, da se bode delalo vedno s Slovenci tako, kakor se je doslej. Odbiti treba napade, odbiti tako, da se čuti odboj ter si ga naši sovragt za' pamtijo pošteno! Včeraj smo dobili iz Ljubljane tako-le telefonično poročilo: V LJUBLJANI včeraj strahovit dan. Obiti so 4, ranjenih 17. -Bfcttlso: 1. Četrtošolec ADAHIČ, 15 let star, šel mirno po nlici. 2. Rudolf MJNDEB, strojnik »Narodne tiskarno", ki Je šel mirno na delo. 3. Jos. SIHONČIlS. mrtev takoj. 4. Sedmošolec BOBŠTNIK, 17 let star, obe nogi prestrelili, kateri so mu odrezali, ali Je nmrl. VSA LJDBLJANA v Črnih zastavah. MESTNI ZASTOP sklenil: zvoni po vseh cerkvah na občinske stroške; pogreb vseh žrtev na obč. stroške; 1000 E za spomenik. — »Narod" zaplenjen. DVOJEZIČNI NAPISI zginili. Vse ulice polne občinstva. Orožniki in vojaki patrnlirajo. Prihajajo nove čete vojakov. V PBAGI velike protinemške demonstracije. V CELJU ubit nemški buri! delavec, ki ga je nbil, na mestu linčan. j V MARIBORU demonstracije proti Slovencem. Dvajset let pozneje. Nadaljevanje = „Treh mušketirjev". = Francoski spisal: -------- ALEXANDRE DUMAS. = (Dalje.) — No, dolgočasil bi se moj prijatelj, ko bi ne igral z njim. — Je li prijeten igralec? — Videl sem ga že, da je izgubil do dva tisoč pištol ter se pri tem do solz smejal. — Torej pripeljite njega. — Kako vendar? In najina jetnika? -— Ah vraga, res je! pravi častnik. Toda izročita ju varstvu svojih lakajev. — Da nama pobegneta! vsklikne d' Artagnan: stražiti ju moram sam. — Torej sta znamenita človeka, da vama je toliko ležeče na njih! — Vraga 1 eden je bogat tourainski gospod, drugi pa malteški vitez iz premožne rodbine. Dogovorila sva se že z obema za odkupnino: dva tisoč lir ster-lingov, ko pridemo v Francijo. In tako nočeva niti trenutek pustiti samih takih ljudij, o katerih vesta najina lakaja, da sta miljonarja! Ko sva ju prijela, sva ju sicer nekoliko oropala, in povem vam celo, da igrava z gospodom Vallonom vsako noč za njun denar; toda mogoče je, da sta nama skrila kak žlahten kamen, kak dragocen dijamant, in tako ne ostaviva nikdar svojega zaklada, kakor skopuhi! Midva sva takorekoč večna stražnika svojih jetnikov, in kadar jaz spim, tedaj čuva gospod Vallon. — A, a! se začudi Groslow. — Sedaj torej veste, kaj me sili v to, da odklanjam vaše uljudno vabilo, ki me tem bolj mika, ker ni nič bolj' dolgočasno nego igrati vedno z isto osebo; sreča se vedno menjava, in koncem enega meseca Človek vidi, da ni ničesa dobil in ničesa izgubil. — Ah! pravi Grosknv ter vzdihne, nekaj je pač še bolj dolgočasno, namreč če človek sploh ne igra! — To si lahko mislim, pravi d' Artagnan. — Toda povejte mi, nadaljuje Anglež, sta li vaša jetnika nevarna človeka? — V katerem oziru? — Sta li zmožna, lotiti se dejanski kakega človeka ? D' Artagnan se glasno zasmeja ter vsklikne: — O, za pet krvavih ran! eden izmed njiju se trese mrzlice, ker se ne more navaditi na vašo prijazno deželo; drugi je malteški vitez, plah kakor mlada deklica. In vsled večje varnosti sva jima vzela vsako orožje, celo žepne nožičke in škarjice. — No, pa ju vzemita s sabo! pravi Groslow. — Kaj ? Kako? K vam da bi ju pripeljala? — Da, saj imam osem mož. — No, in? — Štirje bodo stražili njiju, štirje pa kralja. — Saj res, stvar bi se dala tako ukreniti, dasi | bi vam nakopal s tem veliko sitnost, pravi d'Artagnan. i ~ Ba! le pridite; videli boste,kako jaz to stvar uredim. ' — O, to me nič ne skrbi, pravi d'Artagnan: človeku, kakoršen ste vi, se izročim z zavezanimi očmi! Ta zadnja pohvala je izvabila častniku oni komaj vidni smehljaj zadoščenja, ki uide izvestr.im ljudem, kadar jih hvalijo prijatelji, in ki je samo odsev laskane nečimernosti. « — Toda nečesa sem se domislil, pravi d'Artagnan ; kaj nas ovira, da ne bi začeli že nocoj ? — Česa? — Naše partije. — Saj res, nič nas ne ovira, pravi Groslovv. — No, pa pridite nocoj k nam, in jutri vam vrnemo obisk. Če vas kaj vznemirja to, da sta najina jetnika ljuta rovalista, kakor veste, no saj ne bo nihče vedel o tem, in prebijemo vendar prijetno noč. — Taborno! Nocoj pri vas, jutri pri Stuartu, pojutrišnjem pri meni. — In druge dneve v Londonu! E, mordiouxl vsklikne d'Artagnan, sedaj pač vidite, da človek lahko povsod veselo živi. — Da, kadar sreča Francoze, in take Francoze, kot ste,vi, pravi Groslow. — In kot je gospod Vallon, pristavi d'Artagnan; videli boste, kak veseljak vam je! besen fronder, ki bi bil skoro ubil Mazarina med dvema vratoma; rabijo ga pa, ker se ga boje! — Da, pritrdi Groslowi dober obraz ima, in zelo m. ugaja, čeprav ga ne poznam še Hižje. — Še bolj vam bo ugajal, ko ga spoznate. E, čujte ga! ravnokar me kliče. Oprostite, tako tesno sva združena, da ne more prestajati brez mene. Saj mi oprostite, kaj ne ? Poročilo smo takoj razobesili v Gabrš-čekovi prodajalni v Gosposki ulici ter poskrbeli, da še je poročilo hitro razneslo po mesta. Po današnjih poročilih se je pokazalo, da niso bili ubiti 4, ampak 2. Adamič in Lunder. Druga dva sta v smrtni nevarnosti. —Vest o demonstracijah v Pragi se ne vzdržuje. Občinski svet ljubljanski je imel včeraj izredno občinsko Sejo, v kateri je župan govoril obširneje o dogodkih prejšnjega dne. Glede vzroka je rekel, da edini vzrok je bil storjen v Ptuju, kjer so mirne Slovence tolovajsko napadli in ranili. Zavrnil je vse laži, katere trosijo Nemci okoli. Povedal je tudi, da je brzojavil ministerskemn predsedniku, da je vojaStvo streljalo na množico, ki ni vzro-čila nobenega nasilstva, marveč je le žvižgala in klicala. Odločno je protestiral proti tiranskemu postopanju ter klical na odgovornost vse one faktorje, ki so jih zakrivili s trmoglavo birokracijo ter s pomanjkanjem vsakega človeškega čovstva. —Po dr. Tavčarju je zahteval mestni svet natančno preiskavo v teh-le točkah: 1. Čemu da je civilna oblast pri tej priliki porabila ravno nemški polk, ki vedoma sovraži vse, kar je slovensko ? 2. Čemu seje izročilo vodstvo mladim Častnikom, ki žive po naukih takozvane „kalts' Maul"-kulture? 3. Čemu se je streljalo na množico na mesto, kjer sploh nikake škode napraviti ni mogla? 4. Čemu se je streljalo na množico, katera je bežala ? 5. Čemu se je večkrat in posamezno streljalo ? in 6. Čemu se je streljalo brez ukaza političnega komisarja, ne da bi se bila poprej množica, kakor je to v kulturnih državah v navadi, opozorila, da hoče vojaštvo streljati? Končno apeluje občinski svet na vse slovensko in slovanske poslance, da v državnem zboru, kakor tudi v delegacijah, vse potrebno ukrenejo, da bo vojaška strahovlada postavljena pred polno odgovornost za prelito kri, katera se kadi z ljubljanskega tteka. Občinski svetnik dr. Oražen je kon-statiral kot očividec več nezaslišanih nasilstev podivjane soldateske. V Wolfovih ulicah so demonstrante le žvižgali, nato pa se umaknili v gostilno, a poročnik Konig je dal opetovano z vojaki vdreti na dvorišče ter kričal: 9Hi-haus mit ihnen, oder niederstechen !* Ko so padle zadete prve žrtve, mu je isti norcčnik zabranil iti na pomoč ranjencem, čel, da je že vojaški zdravnik tam. — Poročnika Ma-yerja je govornik po usodepolnih strelih vpra-šsl, kaj ga je napotilo k temu. Poročnik se je izgovarjal, da so bili vojaki napadeni, a na zahtevo, naj jih. pokaže, je pripeljal vojaka, ki je bil — le za nohtom na prstu črn. Sprejela se je resolucija: Občinski svet protestuje kar najodločneje proti kršenju občinske avtonomije s tem, da je c. kr, deželno predsedstvo :— v direktnem protivju z določbami § 3. žandarskega zakona iz leta 1894. drž. zak. št. I in 1895. brez vednosti županove in celo nezaslišavši ga, odrejalo za pretekle dni varnostne odredbe do teko nečloveških posledic. — Resolucija je bila soglasno sprejeta. Pogreb žrtev je bil danes popoldne ob 5. uri iz mrtvašnice. — Vprizorjen je run na nemško kranjsko hranilnico. Trumoma jemljejo ljudje denar iz hranilnice ter ga nalagajo v slovenskih zavodih. — Nemški predrz-neži v Ljubljani še vsejedno žalijo Slovence na nesramne načine: „Windische Hunde", žalostno je pa, da se ponižnjejo tudi častniki ter kričijo „Slovenische Bestien*. Kemiki bgredi v Celja in Maribora. Ob 6. zvečer v nedeljo so navalili i na »Narodni dom" v Celju ter pobili trgovcem šipe. Nemci so razsajali po mestu, kakor so hoteli. Napadali so Slovence ter jih tepli. Neki nemški burš je napadel nekega Blovenskega rudarja. Razvila se je med njima borba na življenje in smrt tedar je zabodel fcgrša, ki je bil takoj mrtev. Rudarja so na to stepli iz zbili, da so komaj Še živega prinesli v bolnišnico. Nem-čurji so pobili vse šipe Slovencem. Nemška surovost in tolovsjstvo sta divjala po Celju nemoteno. VMariboru so nemške barabe napadle »Narodni dom" ter naredile na šipah škode 2000 K. Drnhal je potrgala vse slovenske napise. Kogar so Bpoznali za Slovenca, so ga napadli in pretepli. Kmetsko ljudstvo je ogorčeno ter je stalo v trumah okoli poškodovanih poslopij. — NemSke barabe so delale vCelju in Mariboru, kar so hotele. Nemške laži „Neue Freie Presse" javlja, da je došlo ministrstvu za notranje stvari uradno obvestilo iz Ljubljane, da ]e oddalo vojaštvo, preden je jelo strelja«, stop© salfo in da je šele potem ostro streljalo, ko slepf streli niso nič isdali. Vsa Ljubljana ve, da le to laž. Kdo si upa trditi, da je vojaštvo prvič slepo streljalo, ko je dokazano, da vojaštvo sploh slepili patronoT ni imelo! Dokaže se tudi lahko, da so imeli vojaki 27. pelpolka vsak po 100 ostro nabasaaiu patronov, do-čim so ]ili imeli domobranci samo po 20. ? neaeljo zvečer. Po raznih delih mesta se je ljudstvo zbiralo ter mirno demonstriralo. Vojaštvo je razganjalo demonstrante. Poročnik Kafer, ki je že prvi dan arogantno nastopal ter kričal na Slovence »Halts Maul", je s piketom vojakov zapiral Prešernove ulice ter komandiral vojake v Stritarjeve ulice. Demonstrantje se se umikali. Tu je nastal — umor. NadporoČ-nik Maver pravi, da so demonstrantje metali kamenje na vojake, ali niti oficijelno poročilo si ne upa trditi, da je občinstvo atakiralovojaštvo. Poročnik Maver se izgovarja tudi, da so imeli demonstrantje revolverje, toda tudi tega ni bilo mogoče dognati. Vojaki so na ukaz poročnika streljali in hipoma je ležalo polno ljudi na cesti V krvi- To je bilo med Stolno cerkvijo in škofijo. Po poročilu v „ Edinosti" sta bila ustreljena Rudolf lnnder in Ivan Adamič. Ranjeni pa so: Anton Adamič, bratranec ubitega I. Adamiča. Prehoden je bil z bajonetom od zadej. Potem Josip Simončič, 17 let stari kleparski pomočnik; ima na levi nogi meso popolnoma razdrgano. Komptoaristka Albina Traven je bila zabodena v meča, Božidar Borštnik je bil prestreljen, kakor povedano gori, Mihael Oolavšek je mesarski pomočnik, 20 let star; kroglja mu je prabila glavno žilo. Albin Tomšič je ranjen v pljuča in ima prestreljene prsi. Martin Štrukelj, Al let stari delavec, je zadet v trebuh skozi ledje. Pavel Štrukelj ima globoko rano na desnem stegnu. Potem je ranjenih več ali manj še polno drugih oseb. Vojaštvo je streljalo tudi na Marijnem trgu zvečer po 9. uri. Streljalo se je brez pravega vzroka. Žvižganje in živio-klici vendar niso pravi vzrok za streljanje. — Ljubljansko nemško vojaštvo (Belgijci) so se obnašali surovo. Sploh se vedejo ti nemški vojaki vedno surovo ter žalijo Slovence, sedaj pa so s puškami kazali svojo ljubezen do Ljubljančanov na komando zagrizenih nemških častnikov. Surovo so nastopali tudi nemški dragonci. — Vse take vojake imenujejo nemški listi »brave Soldaten". Vedno grše reči prihajajo na dan, kako so vojaki streljali za bežečim občinstvom, kakor na pse. Kaj takega je mogoče le pri nas! Ko je bil Adamič mrtev, ga je še sunil neki vojak. — Ginljivi prizori so se odigrali v mrtvašnici. Nebrojna množica je stala tam okoli ter plakala. Žrtve so ležale razgaljene, da so se videle rane. — Strašaa so poročila, iz Ljubljane, kako so letali vojaki za ljudmi, čisto mirnimi, ter jih bodli. Nekega človeka* je prebodel en vojak spredaj, drugi pa zadej 1 — Vodili so vojake sami mladi častniki in kadeti, namesto da bi bili to delali starejši. Neki mlekozobi častnik je klical na ljudi: Kranjski psi! Iz brzojavk: Vojaštvo je poklicano v Ljubljano iz Celovca, Maribora, Gradca in Trsta« — Deželnovladni tajnik dr. Mathias je izjavil, da j» poročnik Maver ukazal streljati brez njegove vednosti. 'Maver je baje ušel izLjubljane. — Vladnega svetnika dr. Knlavicza dolžijo, da je pri oknu svojega stanovanja,začel ploskati, ko so počili prvi streli. — Včeraj zvečer je bil mir v Ljubljani. Slovenci, pristopajte k družbi sv. Cirila in Metoda! Blagajnik družbe sv. Cirila in Metoda je imel na skupščini v Ptuju jako lep govor, katerega prinašamo našim čitateljem v celoti, Evo ga: Če pregledate, častiti skupščinarji, proračun za bodoče leto, posneli bodete, da bodo znašale potrebščine približno do 137 060 K, dočim imamo pokritja le 100.580 K in da znaša tedaj primanjkljaj 36.480 K. Družba je namreč svesta si svoje naloge nastavila za ustanovitev novih šol in za podporo šolam znesek 50.000 K. — Velike so tedaj žrtve, katere pričakujemo od vas, pa mi zidamo na slovensko rodoljublje in na zanimanje za našo družbo, ki raste hvala Bogu, od dne do dne. In to slovensko rodoljublje, upajmo, nas ne bode zapustilo v našem rodoljubnem' delovanju. Naporno delo čaha našo družbo v bodoče, kajti naš politični nasprotnik preži od vseh strani na nas ter nam hoče ugrabiti našo deco in jo pridobiti zase, dobro vedoč, da se uresničijo vse njegove nakane, ako nam odtuji našo mladino! Boriti se nam je na eni strani proti nemškemu Schulvereinu, na drugi strani pa proti laški Legi nazionale! Ako pa se hočemo zavedati nevarnosti, katera preti naši narodnosti, moramo motriti predvsem delovanje naših nasprotnikov! Nemški Schulverein je ustanovil v prvih petih mesecih letošnjega leta 100 novih podružnic, od katerih odpade na Štajersko 5, na Koroško 7 in na Kranjsko 5. Na Štajerskem je otvoril nemški Šolski vrtec v Ljutomeru, južno od Maribora ležeča občina Teženj sezidala bo z njegovo pomočjo novo šolo, za katero je daroval Schulverein 10.000 kron. Novi nemški šoli v Slovenski Bistrici je daroval za učila in upravo 3000 kron, dovolil je izdatne podpore za stavbo nemške šole v Šent Lenartu in na Sladki gori (Siissenberg; pri Cmureku. Samo meseca decembra 1.1. in meseca januarja 1.1. je izdal za vzdrževanje šol v Sevnici, Rogatcu, Šoštanju in Velenju 19,000 kron. Končno je nemški Schulverein lansko leto ustanovil tudi svojo trorazrednico v Hrastniku, za katero seje, kakor poroča »Der getreue Eckart", prijavilo 55% slovensko šolo obiskujočih otrok. Za stavbo nove nemške Šole v Šent Lenartu v Slovenskih goricah je založilo omenjeno društvo polovico stavbenih stroškov, to je 30.000 kron. Na Kranjskem bode začetkom tega šolskega leta otvoril nemško šolo v Tržiču. V to svrho je najel pet velikih prostorov za dobo treh let ter bode že letos otvoril dva razreda! Nadalje je sklenil staviti nemške Šole y Štalah in Lažeh na Kočevskem, svojo nemška šolo v Šiški, katero so sedaj prekrstili v Scbonau in katera je dobila pravico javnosti, bo primerno razširil. V Ljubljani, v srcu slovenskega ozemlja, je ustanovil zavetišče za nemške dijake. Od treh strani skušajo naši nasprotniki pridobiti si Kranjsko. Eno postojanko imajo že na Jesenicah, kjer že vzdržujejo svojo nemško šolo, v Tržiču so si napravili drugo postojanko in opravičen je klic, da je Gorenjska v nevarnosti! Da pa hočejo tudi v Lažeh, v novomeškem okraju napraviti nemško šolo, je dokaz, da hočejo tudi tu prodirati! In kaj naj rečem o Koroški? Lansko leto so otvorili nemški Šolski vrtec v nemških Borovljah. Za ta vrtec so nabrali doslej 12.509 K in so k stavbi med drugimi prispevali nemški Schulverein 4000 kron, društvo Sudmark pa 2000 kron. Ustanovil bode na novo in sezidal otročji vrtec v Železni Kaplji, dovolil pa je znatne denarne podpore za šole v Spodnjem Dravogradu v Voberku (Hannburg) pri Velikovcu, Kotmarji vasi, Ribnici in za celovško okolico. Doslej je nemški Schulverein za Koroško izdal 300.000 kron, na osem krajev na južnem Koroškem pa daroval do 1000 knjig. In vendar niso še Nemci zadovoljni s svojimi uspehi na Koroškem! Na zadnjem občnem zboru so poročali, da nekatere občine, katerim so dovolili stavbene podpore, niso hotele obesiti stavbinskib plošč, ki naj spominjajo, da jim je Schulverein prispeval k stavbi. Sedaj so se lotili Rožne doline. Da bodo opozorili svoje somišljenike na to krasno našo zemljo, izdali bodo ,narodni kolek, ki bo donašal slike iz teh krajev. V Gorici so nakupili stavi Slie za nemško šolo, za katero so izdali 30.000 kron, v Sked- nju pri Trstu pa že vzdržujejo svojo nemško šolo. —- To naj1, bode le splošna slika o delova. nju, nobena utopija več in naša stvar bodi, preprečiti, da ta nemški most ne bode po naši lepi slovenski zemlji nikdar zgrajen! Da more nemški Schulverein tako delovati, zahvaliti se mu je v prvi meri zavednim svojim rojakom. Vsi Nemci, brez razlike stanu in političnega mišljenja, so edini, kadar je treba nastopiti in propagovati nemštvo, ker se v teirt hipu čutijo samo Nemce. (Klici: Pa pri nas?) Zato je pa tudi nemški Schulverein preteklo leto dosegel višek svojih dohodkov, namreč 636.473 K 35 vin., in sicer za. 134.655 K 10 vin. več nego leta 1906.; izdal pa je za šole 368.252 K 79 vin. Kako deluje, naj vam bo dokaz, da je izdal na stroških potovalnih učiteljev 11.064 K proti 6241 K leta 1906. in na takozvanem „Werbeauslagen-konto" kron 17.685, dočim so ti potroški znašali leta 1906. samo 791 K 20 vin., tedaj okroglih 11.000 K več nego 1. 1906! (Konec prib.). Družba sv. Cirila in Metoda. Zahvala. — Povodom XXIII. velike skup-ščine družbe sv. Cirila in Metoda v Ptuju dne 13. septembra t. 1. javlja podpisano vodstvo svoja hvaležna čutila tem potom vsem, ki so pripomogli na kakršenkoli način do sijajnega uspeha. Imenoma pa se zahvaljuje slavni ptujski čitalnici za prepustitev prostorov, .pripravljalnemu odbora ter moški in ženski ptujski podružnici za sestavo sporeda in preskrbitev prenočišč in drugih udobnosti), slavni godbi in pevskima zboroma, vsem zavednim damam, ki so sodelovali pri veselici; vsem častitim zborovalkam in zbo-rovalcem; vsem cenjenim delegatom naših podružnic in zastopnikom pokroviteljstev; sploh vsem udeležnikom, ki so vsak po svoje sodelovali ob zares slovesnem zborovanju in bivanju med c. prebivalci izpostavljenega Ptuja. Vodstvo družbe sv, Cirila in Metoda v Ljubljani, 19. sept. 1908. Senekovič, 1. r. prvomestnik. Pokvarjeni tek T^TL^ nalna voda). Z vinom, konjakom itd. pa je »Templev vrelec" boljši. DOPISI. Iz sežanskega okraja. Iz KoprifS. — Iz vsake vasice prihajajo poročila v svet, samo iz naše borne vasice nič, čeravno bi bilo marsikaj zanimivega objaviti. Za danes se omejim samo na otvoritev javne ljudske knjižnice, ki se je odprla dne 13. t. m. Udeležba od strani domačinov je bila še precej številna, čeravno se je od strani klerikalcev vedno hujskalo in se delalo zapreke, da se ne bi otvorila javna ljudska knjižnica. O vem, da je njim sedanja knjižnica nov trn v peti; ta je pa za nje toliko huji, ker niso še izdrli starega trna v podobi društva »Zarje", čeravno se je govorilo in pisalo, da »Zarja" hira na jetiki. V tolažbo pa jim naj bo, da je ' ja" še popolnoma zdrava. Toda idimo naz&j k stvari. Knjižnico je otvorilo akad. fer. društvo »Balkan" iz Trsta. — K otvoritvi so tudi prisopihali kolesarji društva »Balkan", kakor tudi nekaj ljudij iz sosednih vasij in iz naprednega Komna. — Pa tudi nekaj drugih Trža-čanov je prinesel vlak k naši otvoritvi. Napredno učiteljstvo je bilo tudi zastopano, le žal domačega učitelja z imenom Kenda, tega ni bilo nikjer videti, čeravno se ga je povabilo in pri otvoritvi povpraševalo, kje je. Pri otvoritvi je pozdravil obe društvi »Balkan" in druge goste v imenu »Zarje" g. Bole, v imenu naprednih občinarjev pa g. župan Gec, nakar se jim je g. iur. Borštnik zahvalil ter začel pojasnjevati zgodovino in pomen javnih ljudskih knjižnic. Ob jednem je podal tudi navodilo, kako se bodo knjige posojavale. G. Valentič je vzbodbujal navzoče, da naj pridno segajo po knjigah. Povedal je tudi, kako so stariši pridno segali po knjigah, katere so prinesli otroci iz šolske knjižice, ko jo še on služboval v Koprivi. O. Peček pozdravi navzoče v imenu naprednega uči-teljstva, nakar se mu je zahvalil g. iur. Jurca: I Navzoče je vsbodbujal za knjižici) g. Jure a s , 1 svojo satirično pesmijo, v kateri pravi, da I kar je treba več /uati kakor orati in kopati, I Se izve že'tako raz prižnico. Vzbujat je po- ¦ sebno pozornot in ko je končal, mu je vse I vprek častitalo. Res dobro jo je pogodil. Hvala I mu tudi na tem mestu. Govorili so še drugi I govorniki; nazadnje se zahvali vsem g. Bole i in omenja, da tudi sovražnike vsprejmemo z i odprtimi rokami. Fo končanem sporedu se je E razvila izvrstna zabava" ?rpStSlBrg^®trl«ta.^t I Prodalo se je že obilo narodnih kolekov, go- ¦ spica M. Bezek iz Trsta pa je nabrala pri I I tej priliki za našo prekoristno družbo sv. Cl- ¦ rila in Metoda 14 K 60 vin. Svoto smo iz-1 ročili g. iur. Čoku, da jo .odpošlja«. naprej^ i Hvala gospici, da se je tako potrudila. Knjiž-B niči želim obilo vspeha; njenim sovražnikom | fi pa fej t Prihodnjič pa kaj več. ¦ Deseti brat. [ Iz goriške okolice. I iz Grflarja. — V »Gorici« se je nekdtf iz I Iiavnice zaletel v nekega grgarskega študenta, I oziroma v enega, kakor pravi dopisnik sam, i ki ne ve, kaj je pravzaprav, ter mu očita i liberalno surovost in neolikanost. Da čitatelji i „GoriceK verujejo tem vrsticam, je ttamo ob t sebi umevno; da ne bodo tudi drugi ljudje, I ki imajo pamet na pravem mestu, tem bese-j dum verjeli, si prizadeti Štejejo v svojo Jdol-I žnost, stvar na kratko nekoliko pojasniti in 1 dokazati, da je bilo njegovo delo popolnoma 1 opravičeno. Dobra beseda najde pravo mesto, I pravi pregovor; samo pri teh treh romskih $ klerikalcih, ki se čutijo tako močno užaljene, | ne. Da ne bom čitatelja dolgo mučil, povem i stvar v par besedah. Na dan 2. avgusta so I pili trije Bavničani, vračujoči se iz Banjšic, i v neki grgarski krčmi. Ko so se s to božjo I kapljico nekoliko okrepčali, se napravijo do-I mov ter jo mahnejo »grad aus" po nekem K travniku, kjer je sicer steza, a ne od tiste I strani, kakor so oni šli. Eo jih je oni štu-I dent videl, jih je opozoril rekoč: »Možje, od te strani je prepovedan vhod, pojdite prej okoli zida in potem stopite na stezo, kakor delajo drugi". Človek bi mislil, da so ti trije pošteni klerikalčki tudi storili tako, a ni tako, marveč so s klerikalnim ponosom odgovorili: ! »Mine vemo, kje je steza". Možje, ali vam \ nisem ravno prej povedal, kaj imate storiti? t če že do tistikrat niste znali prave poti,, bi i vsaj potem morali iti po označeni vam poti. Ker se le niso hoteli vstaviti, sem res pobral tri kamenčke v velikosti drobnega E oreha ter vrgel v šali za njimi, ne da bi I koga zadel. Tu pa pišejo, da sem v svoji li-I beralni togoti — če tudi ne vejo, kaj sem I — vrgel za njhu veliko kamenja. Koliko? I Mogoče en voz ali ftidi še več 11 Po mojem I mnenju je dopisnik tisti dan, ko J9 to pisal, 1 padel na tešče s „kašče", ker bi mi drugače I ne mogel očitati, da sem to storil radi tega, 1 ker niso skončale občinske volitve po mojem i okusu. Za Boga, kaj pa imam jaz opraviti z E občino ?! Če se je dopisnik skregal s pa-E nietjo, naj jo da v najem ali pa naj jo nese E k usmiljenim bratom, da mu jo zopet po-E pravijo. Nadalje je bila velika sreča, da E niso bili močno poškodovani; kako to? Saj E je vendar padel vsak kamen kakih 10—12 E metrov za njimi 11 Možje, če ste že res tako E pošteni in pravični klerikalci, ki se varujete E hudega in želite vsem dobro, zakaj delate že i tako ubogemu kmeia škodo po otavi? Ali H mislite, da smete vi delati steze po drugem ¦ svetu kakor se vam zljubi? Torej ste res še ¦ vedno v srednjeveški dobi, ko so ljudje de- ¦ toli, fear s0 hoteli. Treba bi bilo drugega I Kolumba, ki bi vam našel pamet namesto I Amerike? Ali ne veste še, da živimo že v I 20. stoletju po Kr? — Če ni res tako, pro- ¦ sim vas, dragi možje, oglssite se v prihodnji I »Gorici" zopet ter popravite mi, kar ni prav, ¦ na kar vam rad odgovorim, seveda le, če se H "ii bo zdelo odgovora vredno, drugače pa ne, I Pika- — Prizadeti. I \l Vrtojba. — V nedeljo 13. sept, se je J| yrSU ustanovni občni zbor kolesarskega dru-H štva ,, Vrtojba" v Vrtojbi ob mnogoštevilni K U(Jeležbivrtojbenskihin okoličanskih kolesarjev. ¦ * odbor za eno leto ho bili izvoljeni sledeči K gospodje, ki so izvolite? tudi sprejeli. Pred-E sedoik: Fran Faganelj iz Dol. Vrtojbe. Pod-E Prads.: Alojz Pahor iz Gor. Vrtojbe. Tajnik: I 1'ran Gorkič iz Dol. Vrtojbe. Namestnik: Da-B nijel Maraž iz Dol. Vrtojbe. Blagajnik: Josip E Jarc iz Dol. Vrtojbe. Namestnik: Alojz Ne- ¦ mec iz Gor. Vrtojbe. Bednik I.: Alojz Zavn-E dlav iz Dol. Vrtojbe, II. Anton Toplikar iz Gor. Vrtojbe. Podredn.I. Ivan Mermolja/ II. Fran Podberšič, oba, iz Dol. Vrtojbe. Preg. računov I. Vinko Vnk iz Dol. Vrtojbe, II. Filip Pahor iz Gor. Vrtojbe. — Pri posameznih predlogih so vladale živahne debate. V društvo se je vpisalo takoj 66 članov. Med občnim zborom so proizvajali tamburaši iz Dolenje Vrtojbe razne komade. Po izvršenem j zborovanju so se podali kolesarje v vrstah po I dva in dva -— na čelu jim tamburaši — po bva^^^Ragan^u^Jjjer seuifi^nela živahna j zabava. Popoldne je priredilo društvo izlet k »Jelenu«; udeležilo se ga je 37 članov. Novemu društvu kličemo: Neustrašeno naprej po začrtanej poti do cilja! Zveza narodnih društev. Veselica i Št. Andrežu zadnjo nedeljo je imenitno vspela. Ljudstvo se je je udeležilo v velikem številu. Veselico je posetil tudi ruski general Volodimirov, znan izza ^reških in ljubljanskih slovanskih dnij. Na pozdrav domačina g. Brajnika je bil ta ruski publicist živahno aklamiran. Vspored je bil res lepo izbran. Domače in podgorsko pevsko društvo sto pela v splošno zadovoljnost. Tudi velika žaloigra Ganglova „Sad greha" je bila v spretnih rokah. Omeniti je treba le, da se je na nekaterih mestih igralo preveč tiho in da je bilo občinstvo preveč nemirno. Drugače pa lahko zaznamuje v svoji zgodovini pretočeno nedeljo »Bralno in pevsko društvo v Št. Andrežu" kot dobro vspeli dan. Veselica » Bilja h je tudi dobro uspela. Ta veselica je bila prva, katero je priredil pevski in tainburoški zbor »Narodne delavske organizacije," Vršila se je točno po vsporedu in opažalo se je, da je ta pevski zbor že dobro izvežban, če tudi je bil ta njegov nastop prvi. V Biljah je pripravila N. D. O. novo postojanko društvenega gibanja v goriški okolici in ta postojanka bo vredua sestrica vsem drugim že bolj znanim. IZ Kila, dne 15. septembra t. 1. — V nedeljo dne 13. t. m. se je konstituiral odbor »Kmetfiko-izobraževalnega društva". V odboru so sledeči gg. G. Štefan Pirih h. št. 138 predsednik, Anton Skrt št. 110 podpredsednik, Andrej Leban št. 145 blagajnik, Ivan Pisk št. 200 tajnik; gg. Štefan Močnik, Ivan Murovec in Janez Hvala odborniki; gg. Matevž Pirih župan in Ivan Bizjak preglednika. Društvo šteje sedaj 50 članov. Vredno je omeniti, da zastopa društvo tudi ženski spol, katerega je na številu osem. Torej lep vspeh za težki začetek. članom bode na razpolago poleg oboje domačih političnih Časopisov tudi sedem kmetijskih časopisov. Torej se je vendar ustanovilo toli zaželjeno društvo, kateremu želimo razvitka in napredka. Odbor. Razne vesti. Deželni Zbor je bil otvorjen danes dop. ob 11. uri. Navzoči vsi poslanci, namestnik Hohenlohe, nadškofa ni bilo. Prvi je pozdravil zbornico namestnik po laško in slovensko. Slovensko je citat tako le: »Visoka zbornica! Z najvišjim patentom z dne 21. avgusta t. L je bila sklicana ta visoka zbornica na današnji dan v svoje postavno zasedanje. Njegovo c. in kr. apostolsko Veličanstvo, presvitli cesar je blagovolil naj-milosiljiveja imenovati z najvišjim odlokom z dne 29. julija t. 1. deželnim glavarjem g. poslanca Dr. Alojzija Pajerja vit. Monriva in njegovim namestnikom g. poslanca Dr. Antona Gregorčiča. Čast mi je predstaviti visoki zbornici ta dva gospoda v njiju lastnosti. Ta visoka zbornica se je' zbrala v hipu, ki je za deželo osobitega pomena. Vlada j« pred kratkim, razvila program, ki naj bi povzdignil to deželo v gospodarskem i t socijalnem oziru. Da se ta načrt izvrši, mi je neobhodno potrebno sodelovanje deželnega zastopa. Uparn, da smem računati na splošno delovanje vseh častitih gospodov poslancev, katerih namen bode, delovati vedno le za blagor dežsle. — Kot vladni komisar bode posloval- kakor do-sedaj g. H. grof Attems, ki ga imam čast predstaviti visoki zbornici." Na to je zaprisegel glavarja. Glavar dr. Pa j er je imel daljši otvoritveni govor v laškem jeziku. Slovensko je rekel: j »Veseli me, da zamorem klicati velespo- . štovanim tovarišem slov. narodnosti: »Dobro- j došlil" Prosim, da sprejmete moj prisrčni I pozdrav ter da blagovolite me krepko podpi- J rati pri reševanju težavnih nalog splošne ko- I risti, ki se od nas pričakujejo vsled mandata i naših volilcev. Vsled potrebe, pospeševati bla- I gostanje naše dežele, upam, da bodo vsi z j resnim zanimanjem odstranili in uničili vsako I oviro, ki bi utegnila motiti složnost med obema narodnostima, ki živtta*na isti zemlji J in sta politično isti usodi podvrženi. . j Na ekonomičnem polju je treba, da z I vsemi našimi močmi delamo, da se vspešno I nadaljuje akcija, katera se je v zadnjih letih energično pričela in katero tudi ljudstvo j odločno od na* zahteva. Po tej poti bodemo j lahko pomnožili blagostanje našega ljudstva I I in si bodemo pridobili sredstva, da zagotovimo I j naši deželi popoln intelektualen napredek ter I da z modrimi zakoni in primernimi napravami I uspešno pospešimo postulate ridernega duha." I Na to je sledilo zapriseženje poslancev, j Navzočega je bilo mnogo >bčins|va, I ' Naš Mtlflozoorslil »Slovenski klub" je poslal županu Hribarju tako brzojavko: Župan Hribar, Ljubljana. — »Slovenski klub", zbran pred slavnostno otvoritveno sejo, izreka globoko sožalje na nedolžnih žrtvah in protestnj« proti brutalnemu nastopu orožene sile. V Ptuju ni bilo cesarskih bajonetov, da bi varovali Slovence pred nemško razdivjanostjo, vi Ljubljani pa so pokale puške in morile ne- I dolžne ljudi. Ali iz prolite krvi naj vstaja narod k novemu življenju invstrajnemu delu za I narodno in gospodarsko osvobojo. Oabršček, Franko, Gregoriu, Kovač, Križnic, Obljubek, Savnig, Štrekelj Josip, Štrekelj J Alojzij. V Gorici je zavladalo med Slovenci velikansko ogorčenje radi dogodkov v Ljubljani. Nič drugega se *ni govorilo po mestu kakor le o teh dogodkih. V znak protesta j proti prelitju krvi v Ljubljani se je začelo nabirati včeraj za družbo sv. Cirila in Metoda; nabira se tudi danes. Nabrala se je lepa svota! Slovenci na GoriSkem! V znak protesta pod-pirajmo našo dražbo, da bo mogla vedno uspešneje delati proti potnjcevanju slov. otrok Ob mejah! — V Gorici je razobešenih j. nekaj črnih zastav. I Druga seji deželnega zbori je določena za danes ob 5. pop. »Slov. klub" stavi predlog,.! naj se ta seja odloži, ker se vrši ob Času po- I greba nesrečnih žrtev v Ljubljani in je naša j bela Ljubljana danes zavita v črno in pogrez- I I njena v globoko žaloot. Slov. poslanci v tre- notku tako velike žalosti ne morejo prisostvo-I vati seji ter predlagajo, da se seja odioži v ' znak sožalja in protesta. Tak predlog se I sprejme z grobno tišino in poslanci se raz- j idejo. Za družbo si. Cirila In Metoda. — Cand. I iuris g. Vuga v Kanalu je nabral za družbo I sv, Cirila in Metoda 42 K mesto venca žrtvam. — Hvala! Mesto venca nesrečnim žrtvam v Ljubljani darujejo slov. realci v Gorici družbi sv. I Cirila in Metoda znesek 9 K 90 v. Strah v Trstu radi dogodkov v LJubljani. — Po celem Trstu je bilo velikansko razburjenje, ko se je razširila vest o dogodkih v Ljubljani. Policija se je bala izgredov ter odredila velike varnostne odredbe. Konsigniran je bil 97. polk, j kavarna „Wien" in hotel „Europa° sta bila j zaprta. V Skedenj so poslali cel policijski apa- j rat, da varujejo timkajšnjo šulferajnsko šolo. j — f aka skrb za Nemce od politične oblasti, j j v Ptuju pase ni taka oblast nič zmenila za var- I V stvo Slovencev ! j Zt Župana V ŠempaSII je izvoljen g. Josip Krašan. j OjsnJ v Št. AndreŽU. — V nedeljo zvečer po 9. uri je nastal ogenj v hlevu gostilničarja Petra Lutmana. Kako je nastal ogenj, se ne ve. Dobro, da so bili na mestu koj I dragonci, ki so zares z veliko požrtvovalno- I I stjo rešili, kar se je dalo rešiti. Demolirali I J so hlev, odtrgali vse tramove, oblivali z vodo, j j katera pa ni bila v veliki meri na razpoiago I in čez uro časa je bil ogenj udušen. V naj- I večji bližini se je nahajal drug Mev in ške-I denj, v katerem je bilo polno sena. Lutman j I ima Škode okrog 1000 K, pa je zavarovan. I j Tudi županstvo se pridružuje javni zahvali I I vrlim slovenskim dragoncom, ki so s svojim J 1 takojšnjim nastopom preprečili večjo nezgodo I I in škodo. j Nemški Šola v Ajdovščini? - Delniška I družba ajdovske predilnice išče učitelja za J I ljudsko šelo z nemškim učnim jezikom, in I ! sicer za otroke svojih uslužbencev. Ha ! S . Nemška šola v Ajdovščini bi bila drzna provokacija slovenske Aj-dovščiuei! Izpred SOdnlje. — Na kratko omenjamo za danes, da so bili obsojeni včeraj pred okrožno sodnijo v Gorici M. Genuizzi, H. Craisl, Ugo Delmestri in A. Avanzini, vsak na 5 mesecev ječe,.ker so se zoperstav-ljali redarjem ter jih kamenjali dne 9. junija letos. — Ravnatelj tukajšnje realke Gsssner je premeščen v Bregenz. Zadnji časi I Za deželnega šolskega nadzornika bo imenovan baje prof. Fr. Streinz z Dunaja, kije pred leti poučeval v Gorici: Streinz je pravi sovražnik Slovencev; to je kazal v Gorici, Zato proiestujemo proti namenu mini-sterstva, poslati tega možak nam. Mlrenskl »čuki* so napadli tolovajsko 6 mladeačev s kamenjem ter jih pobili na tla. Čukov je bilo 50. Sadovi Terseglavovega nauka i Podrobneje prihodnjič. Ustanovni občni zbor »Sokola" v Mlrnu bo v nedeljo 27, t. m. Društvu »NOVI Žar" V Rupl-Pe&l je daroval g. Zajec v Gorici 10 K. Sivi Jubilant Iz Jasnaje Poljani, grof Uv Tolstoj je rekel nekoč: „Volapik se mi je zdel zelo kompliciran, esperanto nasproti pa jako priprost. Tako lahko se je priučiti espe-rantu, da sem znal, ko sem dobil slovnico, I slovar in nekaj sestavkov, pisanih v novem I jeziku, po komaj dveurnem pečanju, če že ne I pisati, pa vsaj gladko citati.B Na te besede se sklicevaje, prosimo zopet novih naročil na slovensko esperantsko slovnico, ki jih je pošiljati odslej na naslov: slovenski esperantski krožek, Maribor, Na parku 1, pritličje desno. Krožek ima pripravljenih zopet dovolj letakov in brošuric (žal v nemškem jeziku), ki jih razpošilja zastonj. Mogoče se mu posreči, izdati slovenske letake. — Naročniki se oglašajo precej pridno. To navajamo radi tistih skeptikov, ki bi se mogoče naročili, pa niso imeli pravega zaupanja do novega podjetja. Cena (2 K) in nikakor pretirana, ako premislimo, da bo knjiga obsegala okoli 220 stranici j Trgoviko-otirtne in goipodanke vesti. Novo vino si ne sme točiti v naši deželi do 15. oktobra t. 1. To se čuti posebno težko v Vipavski dolini ob kranjsko-goriški deželni meji. V Ajdovščini n. pr. se ne sme točiti novo vino do 15. oktobra t. L, v sosednjih. Šturijah, ki jih loči od Ajdovščine le most čez Hubelj, ter spadajo na Kranjsko pa ne obstoji taka prepoved. Okrajno glavarstvo v Postojni ne izdaja nikake prepovedi. Vsled tega so naši vinogradniki oške^vani. Prav vsa jednaka je Vipavska dc^ic: tostran in onostran Hublja, zatorej se tam res prepoved zdi jakc neumestna. Obmejni vinogradniki želijo, da se ali odpravi prepoved, ali pa da zaukaže okrajno glavarstvo v Postojni, da se tudi v njega področju ne sme točiti novo vino do 15. oktobra t. 1. GORICA, Raštelj 32 (v lastni hiši). PODRUŽNICA t Gosposki ulici štev. 1. nasproti „Ionta". • Sprejema vsakovrstna naročila po meri in poprave. Naročila z dežele se razpošiljajo po pošti. BT* CENE ZMERNE -"M Knjigama A. Gabršcek v Gorici (Trgovski Dom) podružnica: Gosposka ulica št. 7. Priporoča svojo bogato zalogo šolskih knjig za gimnazijo, realko, uči* teljišče, dekliško in deško uadnico itd. kakor tudi use druge šolske potrebščine, torbice, zuezke, peresa, ročnike, suinč-nike, radirke, črtalce, Tusche, barue itd. use po najnižji ceni. Peter Gotid -čevljarski mojster IHRISTOFLE&CI je flamizno orodje in posodje "" vseh urst. fjiznano tešRo posrebrajeno najlepše forme. Kompletne kasete namiznega orodja, posodja za omako, kauo, čaj, namizni podstauki, umetni izdelki. Jedino nadomestilo pravega srebra. Posebni izdelki m hotele, restavracije in kavarne, kakor tudi pensijone gospodinjstvo itd. i,JŽi«w Ghristofle & P Dunaj hj-»»