AMERIŠKA
S?
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING* DAILY NEWSPAPER
NO. 215
CLEVELAND, OHIO, FRIDAY MORNING, SEPTEMBER 15, 1939
LETO XLIL — VOL. XL1I.
Nemci so obkolili vso Varšavo
v
Španske ladje ne smejo dovažati vojskujočim državam
San Sebastian, Španija. — španski generalising Franco je lzdal odlok, da ne smejo španske trgovske ladje dovažati nikakr-So blago vojskujočim se drža-Jarn' S tem hoče Franco ohrani-11 rtrogo nevtralnost.
Skoro polovica španske trgovi-n's lai)i je bila z Nemčijo, ki je veliko množino železne ru-e ln živil, pa dala v zameno pre-1T10&, stroje, avtomobile in opre-za urade. Danes je vsa trgoma z Nemčijo mrtva radi voj-ne- Zato se je skoro vsa španska ^/Sovina obrnila v Zed. države. e v teh dneh odkar je vojna, je "^očiia Španija v Zed. državah, .oOO trukov. Tudi razne druge Predmete so začeli Španci kupovati v Ameriki.
Japonska kot Italija
se"
vojne
^neva, Švica. — Med diplomatskimi krogi še vedno prevladuje mnenje, da je Italija še Vedno v zvezi z Nemčijo, čeprav •je Mussolini izjavil, da ostane |talija nevtralna. Nemčija sma-da je začasno v vojni samo s *olJ8ko. Kakor hitro bo padla aršava, se pričakuje, da bo Hit-er Predlagal mirovna pogaja nja. Ce se to ne bo sprejelo, bo
Hitler
napovedal vojno Angliji
111 Franciji in tedaj bo vprašal ^di Mussolinija za pomoč. Toda pričakuje se, da si bosta Anglija ln Francija prej zasigurali nevtralnost Italije. .
Sodi se, da Japonska zelo vpli-Va na Italijo, naj se ne zaplete v v°Jno. Japonska se zelo boji poledic rusko-nemške pogodbe in skušala na ta ali oni način za-p'oljiti Kitajce, da se preneha atn vojna. Splošno so pa vsi di-^lomati prepričani, da se tako aPonska kot Italija bojita voj-ki bi te dežele popolnoma
uPropastila.
Na potu okrevanja
Mrs. Jennie Pust, aktivna družna delavka, stanujoča na School Ave. se je nahajala ^Mesecev na bolniški postelji, tedne pa se ji ljubo zdra-e hitro vrača ter je na potu Zf5evanja. Mrs. Pust se iskreno vsern Pri.iatel.iicam za cvetje ter obiske med
lez«ijo.
y Bilo srečno!
jutr' C6rltvi sv. Vida se poročita
nik 1 ^ °Smih Miss Pavlina Gor"
1331	in Mrs" Gornik iz
j * biddings Rd. z Mr. William
rod nCe1' 1393 Addison Rd- Sovah^."1 Prijatelji so prijazno . .leni ^ porognj maši
Skre«e čestitke!
Lwow v razvalinah Gdynia je padla
RUSIJA JE ZflDELITEV POLJSKE
Iz Budapešte prihajajo poročila, da napol razbita Varšava še vedno odbija napade Nemcev. Nemško armadno poveljstvo pa poroča, da je Varšava že popolnoma obkoljena in da bo vsak čas padla. Dalje se poroča iz Berlina, da je nemška armada prerezala zvezo med Lwowom in Lublinom, kjer se nahaja začasno poljska vlada. Druga nemška armada pa prodira že proti Brest-Litovsku, ki je 1 1 0 milj odaljen od Varšave.
Iz Berlina se tjidi poroča, da se je včeraj podala Gdynia, edino poljsko pristanišče na Batyiku, ki je vse dozdaj kljubovalo nemškim napadom od morja in z zraka.
Lwow, 14. sept. — To mesto so bombardirali Nemci z letali zadnjih 14 dni in zdaj je odprlo ogenj nanj še nemško topništvo. Mesto gori na več krajih. Ker so vsi vodovodi razbiti, ni niti dovolj pitne vode, nikar da bi jo bilo še za gašenje. Poleg strahu, da bo začelo primanjkovati živeža za prebivalstvo, ki šteje 316,000 duš, prevladuje še strah, da bodo Nemci vsak čas udrli v mesto. Posebno so kot brez uma židje, ki štejejo 100,000 duš. Ti se zbirajo po sinagogah in molijo, da bi začelo deževje, ki bi morda ustavijo Nemce.
London, 14. sept. — Poljski poslanik Raczynski je izročil angleški vladi nujen apel za izdatnejšo odpomoč Poljski, ki je skoro na koncu svoje moči in sama ne more več vzdržati silnega nemškega navala.
Moskva, 14. sept. — Uradno glasilo sovjetske vlade, Pravda, je danes napisalo članek, v katerem zahteva oni delj poljske zemlje, kjer prebivajo Ukrajinci in Belorusi. Pravda zahteva, da se ustanovita v tem kraju dve republiki z avtonomijo, toda pod ruskim protektoratom. Kot vzrok za to navaja sovjetsko glasilo, da so Poljaki preveč zatirali manjšino v svoji državi, da so bili Ukrajinci in Belorusi brez vsakih pravic.
VOJNA NA ZAPADNI FRONTf
Iz Pariza kot iz Berlina se poroča, da je stopilo včeraj v akcijo nemško težko topništvo. Francosko armadno poveljstvo poroča, da francoske čete obkoljujejo Saarbrucken od treh strani. To je industrijsko središče doline Saar. Iz Berlina pa se zatrjuje, da je nemška artilerija s tako silo bruhala ogenj na francoske postojanke, da se francoske čete niso premaknile niti za las naprej v nemško ozemlje.
Iz Pariza se poroča, da se združene francoske in angleške čete pripravljajo za odločilen naskok na nemško linijo severno od Basla.
London. — Nemška vlada je poslala uradno sporočilo Angliji, da nemška armada ne bo rabila strupenih plinov v vojni, če se bodo tega vzdržali tudi nasprotniki.
Nikar v jarem!
Newburyport, Mans. — "Dekleta, nikar se ne ženite — vsi moški niso vredni pi-šlcavega oreha,!" Take pre-koristne nasvete daje nežnemu spolu najstarejša ženska v tem mestu, Mrs. Angela Montgomery, ki je stara 97 let. "V mojih mladih letih," pravi starka, "ni moj oče šparal palice na meni in danes bi bilo pa zelo potrebno, če bi se to zdravilo rabilo pri fantih.'' Ženica je bila dvakrat poročena, torej že ve, zakaj dekletom odsvetuje ženitev.
-o—-
Bivši angleški kralj je zopet doma
London, 14. sept. — Vojvoda Windsor, bivši kralj, ki' se je odpovedal prestolu zato, da je lahko poročil Amerikanko Wallis Warfield in je dozdaj živel v pregnanstvu^ v Franciji, »e je vrnil s svojo ženo na Angleško. Svoji domovini je ponudil svoje moči na razpolago. Vojvoda, ki je bil že med svetovno vojno na bojnih poljanah, čeprav ni bil preveč spredaj, bi najraje tudi zdaj dobil kakp mesto v liniji. Uradno je vojvoda feldmaršal po činu. Najraje bi šel pa k svojemu polku, s katerim je bil na fronti v svetovni vojni, grenadir-jeni.
-o-
Donahey proti vojni
Columbus, O. — Ohijski senator, demkorat Vic Donahey, se ni še izjavil, kako bo glasoval v kongresu, ko bo prišlo vprašanje glede nevtralne postave. Pravi, da bo glasoval potem, ko bo slišal obe plati zvona. Rekel pa je toliko, da ne bo on nikdar glasoval za to, da bi se poslalo dežel. Izvoz iz drugih dežel je ameriške fante na bojno polje v
CIO se je ponovno zagnala v industrijo
Washington, D. O. — Delavska organizacija CIO je začela z veliko kampanjo v industriji, ki se je pričela gibati radi vojnih naročil. Družbe, ki sb bile dozdaj sovražne CIO unijam, bodo zdaj najbrže bolj voljne, ker bo kmalu začelo primanjkovati delavcev. CIO se misli najprej vreči na jeklarne, ladjedelnice, izdelo-valnice letal in na avtomobilsko industrijo-.
Sedanja večja naročila bodo zelo prav prišla za CIO, ker žetev za delavske organizacije je takrat, kadar industrije obratujejo s polno paro. Z masnim organiziranjem v jeklarski industriji se prične sredi septembra.
Ekonomist vidi močnejšo Nemčijo po zadnji vojni
New York, N. Y. — Ekonomist Stanley Bukeyser, ki daje nepristranske sodbe o ekonomskem položaju te ali one dežele, piše glede Nemčije, da je bila po zadnji svetovni vojni ekonomsko močnejša, čeprav je bila sicer poražena. V prvi vrsti ni imela Nemčija nič razbitih mest, ker je bojevala vse vojn^ na ozemlju izven svojih mej. Potem je Nemčija spravila nemško marko čisto ob vsako veljav^ in se tako rešila vsega dolga, doma in v inozemstvu. Svoje reparacij ske obveznosti je po dolgih poganjali^ skoro čisto omejila in nazadnje vse skupaj vrgla skozi okno leta 1931. Potem je začela razvijati svojo kemično industrijo, da je postala skoro popolnoma neouviona od drugih
Kongres se pripravlja na zasedanje preko vse zime
Washington, D. C. — Kongres Zed. držav, ki se zbere k izrednemu zasedanju v četrtek 21. septembra, se pripravlja, da bo ostal v Washingtonu preko zime. Nekateri mislijo, da bo kongres gotov v par dneh, da bo samo glasoval o nevtralni postavi, potem pa zopet odšel domov. Senator Vandenberg iz Michigana je pa rekel, da bi moral biti kongres Zed. držav v zasedanju ves čas, dokler bo trajala evropska vojna, ker mora delati kongres in vlada tesno skupaj in so časi taki, da je treba biti vsak čas pripravljen za slučajnosti.
Nekateri vidijo oster boj v kongresu, kakršnega še ni bilo, kar je bilo pred kongresom vpra-
šanje Lige narodov, katere priključitev je zahteval predsednik Wilson. Splošno se sodi, da bo Roosevelt dosegel kar želi, toda ne brez boja.
Kongresniki bodo prišli v Washington polni ostre kritike proti predsedniku in njegovi tu-jezemski politiki, ki nas bo, kakor se nekateri boje, zapletla v evropsko vojno.
Med kongresniki se vedno bolj glasno gliši klic: "Ognimo se vojne !" In to bo ravno vzrok, da bodo kongresniki zahtevali, da ostane kongres v zasedanju, ker se boje, da bi Roosevelt ne napravil kakega napačnega koraka radi svoje velike naklonjenosti napram Angliji in Franciji.
Poljski letalci so leteli nad ruskim ozemljem, kjer so jih Rusi prisilili na tla in prijeli
Naše
M
V bolnišnico
Tjaf8, Mary Werlich, 15810 Gl'tE%ar Ave. se je podala v jat ,Vllle bolnišnico, kjer jo pri-*%e lahko obiščejo.
Balincarska tekma
V soboto ob dveh popoldne se vrši na prostorih SND na St. Clair Ave. zanimiva balincarska tekma 5 društev, spadaj očih k Slovenski dobrodelni zvezi. Člani SDZ in drugi so vabljeni, da pridejo gledat.
V bolnišnici
Mr. Anton Lauše, 1039 E. 61st St. se nahaja v Lakeside bolnišnici. Obiski začasno niso dovo ljeni.
Znoreli rudar
Salina, Pa. — Rudar Martin Vnuk, star 49 let, je nenadoma zblaznel, ubil dve osebi, štiri pa nevarno ranil. Potem se je pa zabarikadiral v hiši, odkoder so ga morali pregnati policisti plinskimi bombami.
Tridnevna razprodaja
Danes, v soboto in pondeljek se vrši pri Norwood Appliance and Furniture, 6104 St. Clair Ave. in 819 E. 185th St. razprodaja na vseh hišnih po-rebščinah. Za cene berite o-glas in se poslužite ugodne prilike.
Iz bolnišnice
Mrs. Pauline Zigman, 1114 E. 63rd St. se vrne danes zvečer iz bolnišnice. Prijateljice jo bodo zdaj lahko obiskale na domu.
icae>ar se pokaže submarin iz morja
Hoboken
sPel Jana
N. J. — Sem je dolžnik Westernland od Hol--American linije, ki je pridal iz Francije in Anglije 565 jetnikov. Parnik je bil spoto-
^ clvakrat ustavljen .in sicer enkrat °d angleške boJne ladje, en-K ,Pa od nemške podmornice. PrJ6 .Parnik Plul iz Bologne, Proti Southamptonu, ga
je ustavila angleška bojna ladja ki je parnik preiskala, če vozi ka ko prepovedano blago. Ko je bi pa parnik že na visokem morju se je nenadoma prikazala iz morja nemška podmornica. Ko je parnik razvil nizozemsko »asta vo, jo je podmornica pozdravila z nemško zastavo in zopet izginila pod vodo. Potniki niso bili nič vznemirjeni, kot pravijo.
znižala na skrajno nižino in svoje brezposelne je vpregla v izdelavo municije in gradnjo cest.
Ohijske univerze bodo vežbale pilote
Washington, D. C. ■— Osem ohijskih univerz je dobilo danes od Civilne aeronavtične oblasti dovoljenje, da smejo Vežbati v letošnjem učnem tečaju dijake za pilote. Zed. države bodo imele v vseh državah enake učne tečaje in bodo na ta način izvežbale 11,000 pilotov v letošnjem semestru.
Te ohijske univerze so: Ohio State University v Columbusu, University of Akron, University of Toledo, Kent State University, Kenyon College. Gambier, Mount Union College Alliance, O., Ohio University Athens in University of Cincinnati., šola lahko računa dijaku $40 za ta pouk.
Evropo. Drugi ohijski senator, republikanec Taft, se je pa že izjavil, da bo glasoval to pot z Rooseveltom, da se spremeni nevtralna postava, da bomo lahko prodajali orožje komurkoli. --o------
ODPRAVI SIVE LASE
Boston. — Ameriška zveza kemistov ima v tem mestu 98. konvencijo. Mnogo se govori o uspehih raznih kemikalij na človeško zdravje. Tako je poročal dr. Lunde iz Norveške, da bodo sčasoma vpregi! vitamin "B" proti sivim lasem. Premala količina tega vitamina povzroča sive lase, je rekel strokovnjak. —o—--
PRVI SLADOLED
Prvi sladoled je napravil leta 1660 Italijan Culteli. V Anglijo je dospel šele 200 le! pozneje. Anglija ga povžije" letno zdaj do 30,000,000 galon.
Moskva, 14. sept. — že zadnji torek je ved poljskih letalcev preletelo poljsko mejo v rusko ozemlje v Beli Rusiji, odkoder so jih ruski letalci zapodili nazaj čez poljsko mejo. Ker se nahaja Poljska v vojni, letalci po mednarodni postavi ne smejo leteti nad ozemljem n«vtralne države.
Toda poljski piloti so ponovno prileteli nad rusko ozemlje v okraju šepetovka, Ukrajina in Jampolom ter Kivrinom. Zdaj jih pa ruski letalci niso več zapodili nazaj, ampak so jih obko-
lili in eno poljsko bojno letalo je bilo prisiljeno spustiti se k tlom, kjer so ga Rusi zaplenili, posadko pa pridržali v zaporu. Isti dan so ruski zrakopiovci zajeli na ta način tri poljska bojna letala pri Mozyrju, Bela Rusija
ter posadko 12 mož pridržali. *
Paris, 14. sept. — Radio iz Moskve je poklical vse ruske trgovske ladje, ki so bile na potu v Anglijo, nazaj domov. Ladje so morale takoj obrniti, kjerkoli jih je zasegel ta ukaz.
Angleži so odločeni izvojevati boj do konca, toda boje se, da bodo začeli Francozi omahovati
Zadnja vrtna veselica v tej sezoni!
Naši vrli Euclidčani se pri- tako, da bodo odprli staroznano pravi ja j o, da nas še enkrat raz-vesele v prosti naravi, predno oblečemo kožuh in sedemo v za-peček. Skupna društva fare sv. Kristine bodo namreč priredila ogromno in zanimivo vrtno veselico na cerkvenih prostorih za cerkvijo sv. Kristine v nedeljo popoldne, 17. septembra. Postavljeni bodo štanti, kjer boste dobili raznovrstno robo, napol zastonj, napol tako. Kolo sreče se bo vrtelo in vam ponujalo bogato zalogo dobrot tega sveta.
In ker je fara sv. Kristine po stavljena sredi bele Ljubljane, so jo naši Euclidčani pogruntali
gostilno "Pri Figovcu. Tam se bo dobilo za onemogle in trpeče furmane in pešake zdravila, po katerih postanejo ušesa rdeča in se razvozi j a jezik.
Tisti, ki radi brišemo pode, bomo imeli lepo priliko v spodnji dvorani, kjer bo namazan pod in se bodo pete same privzdigovale ob melodijah orkestra Johnny Pecona. Od 3 do 6 bo vstopnina za ples samo 15 centov.
kolesa do pest. Na tej vrtni veselici se pa ne bojilo ne dežja ne blata, ker se bo vsa stvar vršila kar v šolski dvorani zraven, če se ravno zmisli moča, da je treba nekaj pricediti k endiviji.
Kakor nam je povedal župnik g. Bombač, pride v nedeljo iz Washingtona njegov stric, p. Kazimir Zakrajšek, ^ bo imel ob enajstih mašo, popoldne bo pa na veselici, k je* mu boste lahko naročili pozdrave za svojce, ker p. Zakrajšek Je bil nenadno od-
London, 14. sept. — "Nobenega premirja z nazijskim režimom," je splošno geslo po vsej Angliji. "Samo, ali smo gotovi, da ne bodo začeli Francozi omahovati?" V Franciji se pa istočasno slišijo opazke: "O, da bi le Anglija vzdržala do konca." Radi takih opazk morda Hitler sodi, da želita Anglija kot Francija skleniti mir. Pa se moti! Obe sta odločeni, da bojujeta'glave.
-o-
Poroka
V soboto 16. septembra se poročita v cerkvi sv. Vida ob desetih Miss Frances Petkovšek in Mr. Adolph Kotnik. Nevesta je hčerka Mr. in Mrs. Frank Petkovšek, 1168 E. 60th St., ženin je pa sm Mr. in Mrs. Frank Kotnik, 1013 E. 77th St. Vse najboljše v novem stanu!
Jajca so dražja
Kot vsako leto ta čas, ko primanjkuje svežih jajec, so se začele cene istim dvigati. Nekaj je vzrok pa tudi to, ker je krma za kokoši dražja.
Prve klobase
Viktor Kosic, 951 E. 69th St. naznanja, da je začel delati doma če mesene klobase kot lani. Pošilja jih, tudi po pošti.
vojno do konca. Angleški premier Chamberlain je izjavil v zbornici poslancev, da se Nemčiji ne bo posrečilo zabiti za-gvozde med Anglijo in Francijo. Splošno mnenje prevladuje, da Anglija in Francija ne bosta sedli za mirovno mizo s Hitlerjem, ali njegovim zastopnikom. Niti za ped ne mislijo popustiti zavezniki, dokler ne bo nacizem strt tako, da ne bo nikdar več dvignil
Kadetinje imajo ples
Frances Susel Cadets od podružnice št. 10 SŽZ prirede v soboto večer 16. septembra "Old Time Barn Dance" na Glenridge farmi na Green Rd. Farma se nahaja eno miljo in pol južno od Euclid Ave. Igral bo orkester Frankie Jankovič. Vstopnina samo 25 centov. Prijazne kadetinje vas prav prijazno vabijo.
14. obletnica
V nedeljo ob desetih se bo brala v cerkvi sv. Vida sv. maša za pokojnim Matijo Hrastarjem ob priliki 14. obletnice njegov« smrti. Sorodniki in prijatelji so prijazno vabljeni.
j Iz bolnišnice
Mr. Ignac Slapnik, znani slovenski florist, se je vrnil iz bolnišnice. Do nadaljnega obvestila obiski še niso dovoljeni, o-
Pa so taki, tam doli v Euclidu, ^
da se niti dežja ne boje. So vse 1 poldican" v Jugoslavijo drugačni kot Nemci, ki se tresejo pred jesenskim dežjem na I Torej v nedeljo Popoldne na
nemci bombardirajo poljske vasi
Washington, D- C-
Ški poslanik za Poljsko, Biddle Jr. poroča, da so nemška letala "metala bombe nad malo poljsko vas, nedaleč od kraja, kjer se začasno nahaja ameriško poslani-
r_________________ _____ ____	štvo. Vaščani so bili izročeni le-
Poljskem,'ko se jim bodo vdirala' vrstno veselico f^e sv- Kristine! talskim bombam na milost in ne-
Ameri- milost, ker ni bilo nikogar, ki bi jih branil. Kot poroča ameriški poslanik, so napadli vasico štirje nemški piloti, ki so vrgli najmanj dvanajst bomb. Enajst oseb je bilo ubitih, nad 40 pa težko ranjenih. To so večinoma stari ljudje, ženske in otroci, ker drugo je vse na bojnem polju*
'AMERIŠKA DOMOVINA, SEPTEMBER Ig, 1339
r r
AMERIŠKA DOMOVINA"
'AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
VI17 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio Pubyghcd dally except Sundays tnd Holiday«___
NABOCNXNA:
Bit Ameriko In Kanado, na leto $6.50. Za Cleveland, po poitl, celo leto »7.00. Ea Ameriko in Kanado, pol leta »8.00. Za Cleveland, po poŠti, pol leta 43.50. Za Cleveland, po numaialclh: celo leto 15.50; pol leta »3.&0. Za Evropo, celo leto, $7.00. ____Posameana Številka, 3c.
SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.60 per year; Cleveland, by mall, $7.00 per year. XSS. and Canada, $3.00 for 8 months Cleveland, by mall, $3.50 for 6 month« Cleveland and Euclid, by earrier«. $5.50 per year, $3.00 for 6 months European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c
Entered as second class matter January 6th, J 80S, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878.
«*$|g$<«>'83
No. 215, Fri., Sept. 15, 1939
"Hundredprocentarji" %
Povedalo se nam je o slučaju, ki ne dela ravno časti nekaterim takozvanim "hundredprocentarjem" v tej deželi. Čutimo za svojo dolžnost, da povemo svoje mnenje brez vsake rezerve.
Kot se govori, je odklonil euclidski župan Sims ime Filipa Močilnikarja na svoji kandidatski listi samo zato, ker "si ne upa prodati ime Močilnikar volivcem." In fakt je, da se na listi župana Simsa ne nahaja to ime.
• Če bi bil ali če je župan Sims imel samo ta vzrok, da se je branil sprejeti na listo našega spoštovanega rojaka Filipa Močilnikarja, bomo mi povedali županu Simsu, da je prav tako težko "prodati" ime Močilnikar stoprocentašem, kot je bilo težko prodati ime Sims našim ljudem pri zadnjih volitvah.
In vendar so naši ljudje ime Sims kupili, saj je javna tajnost, da so bili ravno Slovenci, ki so pomagali gospodu županu na prestol.
Mi bi sodili, da so naša slovenska rodbinska imena prav toliko vredna kot kaka druga in da so si jih naši rojaki še nadalje pridržali v tej deželi je vzrok ta, ker so ponosni nanje, ponosni na svoj rod, na svoje poštene dede, pa naj bodo to že Močilnikarji, Kovačiči, Žnidaršiči ali drugi.
Saj nazadnje ne šteje ime, šteje pa oseba, ki ga nosi. Če so milijoni v Čikagu lahko izgovarjali češko ime Čermak in v milijonskem mestu ima La Guardia, bi si tudi Euclid ne zlomili j/ratu, če bi izrekel ime Močilnikar.
Tu ne govorimo o Filipu Močilnikarju kot takem, mi govorimo o slučaju samo v toliko, v kolikor to reflektira na nas Slovence. Če vam niso zoperna naša imena in prav nič težka za izgovarjavo v kampanjah, naj bi vam ne delala težav in naj bi vam ne lomila jezikov tudi takrat, kadar hočemo postaviti kakega našega zmožnega rojaka v javen urad.
Pa so tako sladki z nami pred volitvami in naša imena znajo izgovarjati tako lepo in čisto, kot bi bili na naših gmajnah krave pasli. Seve, kadar pride pa vprašanje, da se da kakemu našemu rojaku priznanje in stem našemu poštenemu in politično zavednemu narodu, ki si je v tej deželi, vsaj upamo tako, znal pridobiti spoštovanje v najbolj odličnih krogih.
Štejemo se kot dobre državljane te dežele, pomagali smo graditi to deželo s svojimi pridnimi rokami in ta velika svobodna dežela nas je sprejela pod svojo streho z našimi rodbinskimi imeni, pa smo trdno odločeni, da si jih bomo tudi obdržali.
Če so naši volivni glasovi dobri, če je naš davčni denar dober, bi tudi naše ime ne smelo delati razlike pri javnih uradih. In da ne bo delalo razlike, je pa naša dolžnost in dolžnost vsakega rojaka, da zato skrbi. Ne pustimo, da bi se po nas hodilo in nas samo izrabljalo. Poiščimo si pač take druščine, v kateri se nas ne bodo sramovali in kjer bodo poštena slovenska imena lahko izgovarjali, ne da bi si pri tem lomili vratove.
Slovenska moč v Euclidu
Ne vemo natančno, koliko je slovenskih in hrvatskih glasov v Euclidu, vemo pa, da nas je toliko, da odločamo, kamor porinemo svojo moč. To se pravi, če smo edini in ne cepljeni. Če bi enkrat Slovenci v Euclidu izprevideli, kakšno silno moč imajo, če bi samo malo računali na prste, bi morda delali malo drugače.
Deli in vladaj, je bilo geslo Habsburžanov in to je oči-vidno geslo tudi politikarjev v Euclidu. Kaj spretno znajo cepiti slovenske glasove, da jih je nekaj tam, nekaj tukaj in kadar pa pride čas žetve, ni pa sadu nikjer. Kvečjem odpade kaka lesnika z drevesa, katerega so že prej drugi kaj dobro otresli.
Čemu bi nam pa dali več, ko pa ne moremo reči, da smo dali temu ali onemu vse naše glasove. Čemu bi pa dali več, ko pa vedo, da se naše skupne moči ni treba bati, ko dobro vedo, da bodo naši glasovi razdeljeni med raznimi kandidati.
Ampak vse drugače bi bilo, ko bi stala masa slovenskih volivcev v močni fronti in bi narekovala: to hočemo, toliko nam boste dali, sicer obrnemo fronto drugam.
Tako pa ta politikar obljubi delo temu, drugi drugemu, pa vlečeta vsak na svojo stran. Nazadnje, ko bi bilo treba obljubo izpolniti, pa ni možbesede nikjer. Zakaj bi vedno drugim češnje obirali, začnimo gledati vendar enkrat tudi za svojo skledo.
Slovenski demokratski klub v Euclidu je storil zelo pametno, ko ni odobril nobenega kandidata razen slovenskih. To je popolnoma pravilno. Delujmo pa z vso močjo, da bodo slovenski kandidatje izvoljeni, pa naj bodo že na tej ali oni listi. Slovenski demokratski klub bo pa odobril celotno listo, kadar bo predložena demokratska lista, kar upamo, da ni več daleč. Do tega časa pa naj ostane klub kompakten in soliden, ker ni več daleč čas, ko bo imel mnogo dela in veli-! ko besedo. Kdor ni še član, naj pristopi k Slovenskemu demokratskemu klubu v Euclidu, so fini fantje zraven.
Balincarska tekma SDZ v Newburghu
Jesen se nam bliža urnih korakov in obenem se približuje tudi konec izletov piknikov in vseh drugih zabav v prosti naravi. Pripraviti se bomo morali zopet na dolgo zimo. Končno nam pa vseeno še ostane ena zabava na prostem, dokler vreme dopušča in to je balincarska tekma med krajevnimi društvi Slovenske dobrodelne zveze.
Dne 8. septembra se je vršil v glavnem uradu sestanek med društvenimi zastopniki in njihovimi balincarskimi oddelki. Sklep tega sestanka je bil, da se bo vršila balincarska tekma med okrožji mesta Cleveland. To se pravi z drugimi besedami, da bodo na primer St. Clairska društva imela tekme med seboj in društvo, katero bo porazilo vsa ostala društva, katera so se prijavila do 31. avgusta, bo igralo še med seboj ter tako določilo, kateri trije igralci bodo zastopali svoje društvo na glavni tekmi, ki se bo vršila enkrat zadnje dni septembra. To je seveda odvisno, kako hitro bodo okrožne tekma končane. Glavna tekma se bo vršila pri Slovenskem narodnem domu na St. Clairju. (V mislih imam, da bi raje "zarentali" mestni Stadium.)
Torej distriktne tekme se bodo vršile na St. Clairju, v Coliinwoodu pri Slovenskem delavskem domu na Waterloo in pri Slovenski delavski dvorani na Prince Ave. in 109. cesta. Za newburško okrožje se bo vršila tekma na Prince Ave. v nedeljo 17. septembra. Začeli bomo točno ob 12:30 popoldne. Igrala bodo društva Mir št. 10, Danica št. 34 in Naš dom št. 50. Ker smo pa člani našega društva bolj oddaljeni, bo priporočljivo, da začneta Mir ni Danica prva, ker bo treba igrati osem do deset iger. Da se nam pa ne bo predolgo zavleklo, je potreba, da smo točni in začnemo res ob navedenem času. Upam, da bo to ena najzanimivejših balincarskih tekem, kar smo jih še videli na Prince Ave.
Najbolj zanimivo bo proti koncu, katero društvo bo doseglo to čast, da bo igralo na glavni tekmi na St. Clair Ave. Zmagovalcem so poleg tega namenjene še lepe nagrade. Omeniti moram, da bomo imeli za to tekmo posebna navodila ali pravila, po katerih se; bomo morali vsi brez izjeme strogo ravnati. V slučaju deževnega vremena se potem naša tekma vrši prihodnjo nedeljo, 24. septembra ob istem času.
Balincarji, kateri boste v tekmi, vas prosim, da ste sigurno na mestu ob določenem času: zlasti velja to za doti-čne, ki boste prvi v tekmi. U-pam, da bo tista že dolgo za-željena zastava prvenstva pri-šla na clevelandski hrib. Tako vsaj trdi France že nekaj Jet. Ker imajo vsa tri društva izkušene igralce, ni še nič gotovega, kdo bo med prvimi.
Ker bo to prva uradna tekma pod pokroviteljstvom naše vrle organizacije Slovenske dobrodelne zveze, bi bilo želeti, da bi tudi dosegla svoj vzvišeni namen: v reklamo in porast na članstvu, prepričan sem, ako bo vsa stvar dobro uspela in prinesla le nekaj koristi, bo glavni odbor prihodnje leto šel z veseljem na delo ter to priporočal še nadalje. Mi pa poizkusimo storiti svoj del, da, ako Se nam nudi prilika, pridobimo novega člana za našo organizacijo.
Končno vabim vas vse v i-
menu ostalih društev, da pridete pogledat iz vseh koncev in krajev v nedeljo na Prince Ave.
Bratski pozdrav vsemu zavednemu članstvu!
Frank Pugelj, tajnik.
Kam pa v nedeljo?
V nedeljo 17. septembra bo marsikateri premišljal kam bi šel. Da boste vedeli kam se obrniti, vam sporočam, da ima fara sv. Kristine zopet velik piknik. Skupna društva pri-rede zadnjo prireditev na prostem za to sezono.
•Odbor je pridno na delu, da pripravi in preskrbi vse kolikor je mogoče za dobro postrežbo, za vse žejne in lačne. Za plesalce pa bo na razpolago Pecon godba.
Pri nas v Euclidu je prav luštno, le pridite in se navžijte svežega zraka. Zabava se vrši na vrtu pri cerkvi sv. Kristine, če bo dež, pa v dvorani pod cerkvijo. Torej vsi, od blizu in daleč, v nedeljo k sv. Kristini na 222. cesti v Euclid, O.
Pozdrav vsem in na svidenje.
Terezija Zdešar.
Slike na prostem
Vsako leto smo videli nekaj slikovnih predstav na prostem, še imamo nekaj časa tudi sedaj in, za to priliko bo v soboto večer 16. septembra prirejena taka predstava v Euclidu in sicer na velikem dvorišču znanih Starmanovih prostorih na 200. cesti poleg Roosevelt šole.
Ta prostor je kakor nalašč pripraven za kaj takega, ker je zraven tudi "Ice cream parlor" in mlekarna, kjčr imajo mleka, kar na tone, os b6 kdo postal žejen si bo lahko pomagal.
Predstava se prične točno ob osmih in bo trajala nad dve uri. V tej predstavi bodo pokazani vsi vrtovi domačih družin in tudi več novih in najnovejših slik. Kdor bo prišel v soboto' k tej predstavi, bo imel lep večer užitka, ker bo videl lepo število že znanih in tuli novih slik.
Predstava se vrši le, če bo suho vreme, če bi pa slučajno deževalo, se vrši predstava enkrat pozneje. K predstavi prinesite svoje sedeže, ali pa se zgovorite z Mr. Starmanom, da vam bo posodil kak predmet na katerem boste lahko sedeli. Dasi bo predstava vsebovala precej zanimive slike, pa ne bo k temu nikake vstopnine. Kdor pa bo hotel sam kaj darovati, bo pa šlo v korist Kulturnega vrta, ki ga že imamo. Pridite k predstavi in ne bo vam žal.
A. Grdina, lastnik slik. .-—o—---
Iz Euclida
Prav lep radio program je bil zadnjo nedeljo. Posebno sta lepo zapela pevca zadnjo pesem. Kakor se sliši priredi Klub skupnih društev lepo domačo zabavo na cerkvenih prostorih 17. septembra. Pri fari sv. Kristine se je tudi precej spremenilo, če malo pogledamo okoli, pa bom« videli lepe nove stopnice, ki so prav lep kras cerkvi.
Šola se je tudi že pričela, in pričakuje se, da bo dovolj zavednosti med farani, da liodo poslali svoje otroke v farno šolo.
Članicam Oltarnega društva se naznanja, da se bo vršila 15. oktobra vinska trgatev, zato ste vabljene članice, da se pol-noštevilno udeležite seje 20. septembra zvečer, da se vse potrebno ukrene.
Mnogi tudi pišejo o svojih potovanjih in tako jo prijelo tudi mene iti tja v Lemont predno zapade sneg. Tiste dni so bili
tam tudi Mr. in Mrs. Hočevar iz Euclida, moja malenkost in moja hčer ter Papeževi, Oblakovi, Medicovi in Slogarjevi, vsi ti imajo tam svoje sinove. Bili smo tam iz različnih mest.
Vzrok je bil pač pomenljiv dan, ko so 4. septembra delali kleriki v Lemontu svoje obljube. To je bilo prvič, da sem bila navzoča pri vseh treh obljubah. Navzočih je bilo tudi večje število duhovnikov in ravno tako tudi drugih ljudi, ki gredo na potovanje, pa se še tam ustavijo.
To je res kot pravo središče katoličanov, kajti od vseh strani se ljudje ustavijo tudi v Lemontu. Novo samostansko poslopje je že pod streho in že so delavci v sobah, kjer dokonča-vajo notranja dela. Cerkvica bo v sredini in sobe klerikov pa bodo v drugem nadstropju. V prvem nadstropju pa bodo šolske sobe in sobe za duhovnike. V spodnjih prostorih pa bo kuhinja, jedilnica in urad.
Poleg tega pa nameravajo napraviti tudi še romarski dom, saj je že sedaj prav lepo urejeno za romarje, udobne postelje in izvrstna postrežba, če bom kdaj kaj bolj v "žlahti" s finančnim ministrom, pa si bom šla kar v Lemont malo oddahniti. Tam imajo tudi nekaj starčkov. Malo delajo, pa so na starost preskrbljeni.
Odkar je umrla Mrs. Kobal, sem si mislila, da sedaj pa ne bo več tako domače, pa sem se zmotila, ker Mrs. Frančak iz Chicaga ni samo prijazna, ampak tudi še pri moči, da lahko prav dobro postreže.
Mr. Slogar in dva sina iz Greensburga, Pa., so bili na potu v Lemont obiskati svojega sina in brata, pa so še mene pobrali s seboj. Na potu tja smo imeli precej smole. Enkrat nam je avtomobil ušel s ceste v graben, drugič ko smo se lepo vozili pa je priletel od druge strani avtomcfbil:,zopet "štr-bunk," da je bilo treba peljati "mašino" v "špital," tako da kar nismo imeli sreče. Končno smo vseeno prišli, brez vsake večje praske, do cilja. Ko se je pa avtomobil tam par dni odpočil, jo je pa prav lepo mahal proti domu. Tudi jaz se boljše počutim, kakor Jaka, ko je prišel domov iz bolnišnice, še v Lemontu* se zabavajo z njegovo kolono. Če sem koga dolgočasila naj mi oprosti. Pozdrav,
J. I.
Naša dekleta se postavijo
Spomin na prijeten večer mi polni dušo in srce v zavesti, da se dviga slovensko ženstvo do vedno popolnejše višine izobrazbe. Ponos, da lahko gojimo svojo narodno in versko zavest, se mično izraža v vsakovrstnih nastopih, ki prinašajo odmev in ugled našemu slovenskemu narodu tudi v očeh Amerikancev. Nemalo katero oko obvisi na naših zalih dekletih, ko v svojih mičnih uniformah predstavljajo svojo dično organizacijo, Slovensko žensko zvezo, diko vseh slovenskih društev.
čast vam, brhka dekleta, ki ste se zavzela, da predstavljate vrline našega milega naroda, bodisi v govorici, pesmi ali ohranitvi idealov svojih staršev. Dokler bo plamtel čut zavesti, da ste slovenske hčere, ne bo izumrl naš rod, tudi v naši novi domovini še dokaj let.
V pondeljek večer, ko smo se zbrale podružnice pt> svojih zastopnicah v dvorani sv. Vida, mi ostane v najlepšem spominu. Gospa Prisland, spoštovana predsednica naše Slovenske ženske zveze, bo baje odnesla najboljši vtis na elevelandsko naselbino, častni znaki, ki so ji bili pripeti v spomin, naj ji za vedno zagotavljajo, da je slovensko ženstvo z vsem srcem pripravljeno čuvati materinščino.
Kot nevidna sila omamlja čar naše slovenske pesmi našo tukajšnjo mladino, da z istim navdušenjem prepeva slovenske pesmi, ob kojih glasovih se človek nehote spomni svojih mladostnih dni . . . Da, pesem, to je vzvišen biser človeške duše ; zato pa danes iz srca čestitam č. g. Jagru za ves trud, ki si ga je naložil z učenjem iste!
Ej, Ljubljančani smo pač ljudje od fare! Srce je pobožno, a duša pa se raduje ob narodni pesmi navdušena za domovino in slovensko ljubav!
Da omenjam dične uniforme raznih krožkov, se ne bi rada zamerila nobeni podružnici. Vse so lepe, in dekleta, ena je lepša od druge, toda Barber-tončanke in kadetke od sv. Kristine so pa dika in pol! Da sem mlada, pristopila bi dopoldne k eni in popoldne pa k drugi podružnici.
Želim tem potom navdušiti, in to je moja iskrena želja, da vsaka zavedna Slovenka, ki še ni članica Slovenske ženske zveze, da postane in to v najkrajšem času. Na primer pri podružnici št. 18 je baje naj-prijetnejše vsak čas! Zadnjo mesečno sejo smo se izborno zabavale po končanem društvenem opravilu.
Za mesec oktober pa se obeta še boljše, vse imenitnejše, zato prosim vse članice, da se pridete osebno prepričat in za potrebne priče pa pripeljite še svoje znance in prijatelje v lepem številu in uspeh bo nad vse časten. Ponovno vas vabim, da se polnoštevilno odzovete 3. oktobraj
K sklepu čestitam članicam raznih podružnic na njih tako lepih govorih. Vsaka beseda je lepa, če prihaja iz srca in nesebične ljubavi. Z željo, da se vprizori še več takih uric duševnega razvedrila, ostajam s sestrskim pozdravom vdana, Josephine Praust,
tajnica št. 18.
Slovenski lovski klub Barberton
Od strani Slovenskega lovskega kluba v Barbertonu, O., se-čutim dolžnega napisati par vrstic o strelski tekmi, ki se je vršila 3. septembra pod okriljem Lovskega kluba iz Bar-bertona v Rittman, O.
Ne mislim sicer poročati o izidu tekme, ker to bo gotovo poročal tajnik Lovske zveze, solovec F. Krečič. Moje poročilo se v prvi vrsti nanaša na zahvalo, katero smo od naše strani dolžni, za tako veliko udeležbo od strani Euclid Rifle and Hunting kluba. Prav lepa hvala, fantje! Posebej pa se moram zahvaliti Rainbow Hunting and Fishing klubu za tako veliko udeležbo, sicer ne vem za število koliko vas je bilo, vem pa, da jih je bilo na busu nad 40 in veliko pa jih je prišlo tudi s svojimi avtomobili. Prav lepa vam hvala. Zlasti pa lepa hvala vsem tistim, ki ste se potrudili, da ste zbrali tako veliko število udeležencev.
Ne pozabite, fantje, kadar priredite kakšno stvar, da ne pozabite tudi nas obvestit, ker barbertonski klub vam bo skušal vsaj nekoliko povrniti vso vašo naklonjenost.
Ker že pišem o Rainbow klubu, naj pri tej priložnosti omenim, da se vrača k pravemu življenju. Dobili so tudi več novih, mladih fantov, ki so polni življenja in navdušenja in kar je pa glavno tudi prav dobri strelci so in pravi športniki. Naj omenim kako se jih je en par izrazilo: "Mi ne maramo nobene miloščine. Mi hočemo pošteno zmago in če nismo zmagali letos bomo pa prihodnje leto." prav res, tako je, fantje, le tako naprej.
Torej se enkrat prav iepa hvala obema kluboma in vsakemu posamezniku, ki nas je obiskal na našem strelišču. Se-
veda, končno ne smemo prezreti naših žena, ki so nam tako marljivo pomagale, da je bilo mogoče postreči toliko gostom. Najlepša hvala!
Z lovskim pozdravom,
Joseph Lekšan.
Iz življenja naših pionirjev
Piše Lovrenc Suhadolnik
(Nadaljevanje) En mesec poprej ko sem skončal prvo leto v collegeu, sem že dobil službo v Akronu. To je bilo leta 1914 in tako sem tri leta študiral ob večerih in poletnih šolah. Tako sem dobil degree "Bachelor of Arts." Poleg te ovčje kože imam še "Special Certificate" in "Life Certificate," kar mi daje pravico učiti na višji šoli države Ohio, ali pa na katerikoli višji šoli v USA.
S ponosom gledam v preteklost, ker sem edini izmed u-čencev ljubljanske obrtne šole, da sem se povzpel do te pozicije, kjer sem zaposljen že zadnjih 25 let. Jaz sem prvi Slovenec, ki je prišel čez morje in dobil pravico poučevanja na visokih šolah v Zedinjenih državah.
"Ni vse zlato, kar se sveti," pravi pregovor in to je posebno res v mojem slučaju. Predno sem odšel iz starega kraja, sem vprašal spovednika kakšen nasvet mi da, ker sem prihodnji dan namenjen odpotovati. Rekel mi je: "Ne pozabi Boga in tudi Bog te ne bo pozabil!" Resnično mi je dal Bog mnogo sreče v vseh ozi-rih, v zdravju in imetju. Onim pa, ki so se mi smejali pred leti radi moje večerne šole in radi knjig, katere sem prebiral pozno v noč, bi se jaz lahko vsakemu v obraz smejal, a tega nisem storil, čeprav sem imel dovolj priložnosti za to. Pomilujem vse tiste, ki ste bili tako slepi.
Se "nikoli nisem porabil denarja za stvar, da bi mi prinesel toliko obresti, kakor sedaj uživam od denarja, ki sem ga porabil za šole in svojo izobrazbo. "Education pays the greatest interest of any investment of the world!"
Veliko zanimivega se primeri v šoli pri poučevanju mladih fantov, ki so v starosti od 14 do 19 let. Nekega dne pride neki mladenič k meni in reče: "Mr. Suhadolnik, kadar boste imeli kakšno natančno delo za izvršiti, se obrnite name, ker sem jako dober mehanik." Nadalje mi je povedal sledečo dogodbico:
"Z očetom sva popravljala eno staro "karo" (avto). Vse je bilo že pripravljeno, da bova devala "karo" skupaj. Oče je šel zajtrkovat in jaz pa sem ostal sam v garaži in sem hotel pokazati očetu, da tudi jaz. nekaj takega razumem, kako se taka stvar skupaj deva. Zato sem hitel, kar se je dalo. Oče se je vrnil od zajtrka in je našel "mašino" že vso skupaj izvzemši dve ali tri malenkosti. Tako je bila "maši-na" v 15 minutah popravljena in v redu za pognat. Oče se
vsede za kolo in avto, namesto (Dalie na 3. Btrani)
te veHamele aFpTRe
Hišni očka se je nekam dobro počutil oni večer. Ona mu je bila skuhala ješprenj, ki ni bil sko-ro nič prismojen, v katerem jc klical na pomagaje prašičji ri-vec, kar je naš znanec hudo obrajtal.
Torej ves dobre volje sklice svoje potomce skupaj in jim reče z važnim glasom:
"Otroci, danes bo dan plačila in sicer pravega plačila. En kvo-driček bo dobil oni, ki je bil v tem tednu najbolj priden. Torej povejte mi, kdo je storil vse, kar m^1 je mama ukazala?"
"Vi, ata !" se oglasi najmlajši' ki je dobro poznal razmere v hiši-
AMERIŠKA DOMOVINA, SEPTEMBER 15, 1939

f*»mmmnnmwmnm»mtn>m»»»initm»initti»tn»nuiMMn»iinK»i»nn»nt»
WINNET0U
Po nemikem Ininlki K- M»jr»
fttmim..........................................................
Odslovil sem še detektiva, ki areza
sta čakala pri vratih, jima dal
Napitnino in odhitel v pristanišče.
William Ohlert; in Gibson sta odplula v Quintano. Quin-tana je majhno mestece ob Me-
Toda ker je Unija podpirala Juareza, so delovali tudi zoper njega. Ljudstvo je bilo razdvojeno, eni so bili za Juareza, drugi pa proti njemu in kdor je tistikrat potoval po deželi, je moral biti zelo previden. Najsi je
hikanskem zalivu. Tja sem	še tako skrival, s svojo politično
ftoral nemudoma za njima.	barvo je le moral na dan. In
Pa sreča mi ni bila mila	vsakega tujca so imeli za vohu-
Trenutno noben parnik ni bil	na Juarezovega ali pa severnih
namenjen v Quintano. Nekaj	držav ali pa Maksimilijana in
dlli. morebiti ves teden, bi mo-	Francozov.
fal čakati. Našel
sem sicer
Nemire so povečale še tolpe ta-
lac*jo, ki je še tisti dan plula kozvanih nadzornikov, ljudi, ki v Tampico. Tampico pa leži so nadzorovali po plantažah suž-daleč spodaj ob mehikanski | nje. Ker je bilo suženjstvo od-
obali in parnik se ni mislil us-taviti med potom. .Končno sem našel brzojadr-]l!c°. ki je naložila tovor za
Gal
tisto
veston in ki je mislila še
Popoldne odpluti. Iz Gal-
pYavljeno, so bili nadzorniki sužnjev brez posla. In ti že po svojem poklicu skrajno sirovi, robati in nasilni ljudje so se potikali po deželi, jemali s silo, kar so potrebovali za življenje, in le narahlo jim je tičal samokres in
IZ ŽIVLJENJA NAŠIH PIJ ON IR J EV
(Nadaljevanje lz 2. strani)
estona v Quintano ni več da-	.
!ec- "Pal sem, da najdem vsaj nož za pasom. Sovražili so abo-kako jadrnico, ki bi me pjte- licijonistične severne države, pa
gnila
na moj cilj
ter
sem uredil svoje zadeve
In
se vkrcal.
sPet mi je nesreča naga-
tudi Juareza, ker so ga severne države podpirale, in so se držali k Maksimilijanu. Gorje tistemu, ki jim je prišel v pest in ki
iala' V Galvestonu nisem na-1 so o njem le samo slutili, da dr-Sel Prav nobene ladje, ki bi me ži s Juarezom.
bil, Pa
prepeljala v Quintano. c Pa se mi je nudila prilika
Take so bile tistikrat razmere Texasu, ko smo zapluli skozi
Matagordo, ki leži onstran ožino Paso Caballero v zaliv Ma-^uintane, prav za toliko odda- tagorde. Zaliv je plitev, večje jjena od nje kakor Galveston, ladje ne morejo v pristanišče, 11 spet so mi zatrjevali, da ustaviti se morajo zunaj v odprem v Matagordi gotovo našel tem zalivu. Tudi mi smo vrgli j^rnik ali pa jadrnico ter se mačka v zalivu in počakali, da 'ahko vrnil nazaj v Quintano. s0 prišli s čolni po nas. Kaj sem hotel! Odpeljal Nemudoma sem se dal prepe-se v Matagordo. In topot | ]jati v Matagordo, da poizvem,
ali bi se kmalu našla prilika za Quintano. Pa zvedel sem, da bi
^ je bila sreča mila.
III.
Srečanje z Winnetouom
Ker se vršijo dogodki, ki Veu^ jih bom pripovedoval, v ržavi Texas in v Mehiki ter °b _času, ko sta bili ti dve de-Pozoriače burnih politic mh dogodkov, vam moram nekaj besed o njih povedati, da
bodete Umeli
Dva politična dogodka sta tistikrat razburjala Mehiko in
šele v dveh dneh lahko odpotoval Obsedel sem.
Jezilo me je, smola se me je prijemala. Gibson bo imel že štiri dni prehitka, ko bom prispel v Quintano, in bo lahko brez sledu izginil s svojo žrtvijo kam proti zapadu. Tolažilo me je le
m»je doživljaje laže | da sem vse storil, kar je bilo mogoče.
Poslal sem po svojo prtljago na krov in si poiskal stanovanje
sosednji Texas, boj med Hab-	gostilni,
^uržanom Maksimilijanom in	Matagorda je bilo tistikrat
rePublikancem Juarezom in pa	majhno mesto in neznatno pritiska med severnimi in juž- Ltanišče, daleč je zaostajalo za
!limi državami, ki jo je po-	Galvestonom. Na vzhodnem kon-
Vzročila odprava suženjstva.	cu zaijVa leži, ki ga loči ozek pas
Zgodba o ponesrečeni kan-	suhe zemlje od odprtega morja.
Maturi Maksimilijana za me-	Obrežje je nizko, sama naplavi-
da bi šel naprej, je šel nazaj." Vprašal sem ga, kaj je rekel oče, in mi je povedal, da tega ni razumel. Zopet sem se začudil, kako je to mogoče, da bi sin očeta ne razumel, kaj govori.
Povedal mi je, da je govoril v treh jezikih in sicer v nemškem, angleškem in še nekem drugem jeziku, kar pa ni razumel. Veliko smešnih slišim v razredih med učenci. V teku 25 let mojega poučevanja v Akronu sem imel 7600 Nemcev v mojih razredih. Ko se tekom časa, mogoče po 15., 20. ali 25. letih snidemo, vidim da so nekateri mojih učencev že postali očetje precej številnih družin.
Večkrat med letom dobim obiskovalce, katere pa sem popolnoma pozabil in se jih ne morem spomniti dokler mi ne povedo svojega imena. Kajti ti mladi ljudje se spreminjajo, nekateri dobijo gube na obraz in zopet drugi zgube lase drugim se pa pobelijo in zato jih je težko spoznat.
Tako se mi je primerilo, da so bili nekateri moji učenci v letih 1914-1915 in sedaj v letu 1938-1939 pa so njihovi sinovi že pohajali v moje razrede.
Letošnje leto 1939 je velikega pomena zame. Prvič, 15. avgusta sem praznoval 40 letnico, kar sem stopil na ameriška tla. Drugič, letos praznu jem 35 letnico odkar sem se seznanil z zelo pridnim, zve stim in varčnim dekletom, katere ime je bilo Ana Ivanec ki je postala moja žena 9. no vembra 1904.
V najinem zakonu se nama je rodil en sin, ki je tudi izde lal višjo šolo in vseučilišče in je sedaj zaposljen kot radio inženjer pri Columbia Broad casting Co. (C.B.S.). Z veli kim veseljem gledam na nje gov napredek. Moj sin Ed vard Lawrence Suhadolnik je tudi oženjen in ima dobro in lepo ženo, ki mu je rodila sina, ki je sedaj že 15 mesecev star.
Tretjič pa je moje praznovanje 25 letnice, kar sem prvič stopil pred razred 42 u-čencev. Dolga je doba 25 let, pa so vendar tako hitro potekla.
Prvih deset let sem poučeval lesno obrt, a zadnjih 15
Potvarjalcem resnice v odgovor
(Nadaljevanje.) In Etbin Kristana, pišete so duhovniki zavrgli, ko ste ga iz Amerike poslali pomagat ustanavljat "demokratično republiko."? No, ali ga ni ta duhovščina pritegnila takrat na svojo stran, saj menda vam ni neznano, da se je vrnil v Ameriko kot kraljevi komisar kraljeve vlade Beogradu. O republiki, od nego ve strani, pozneje ni bilo ne duha ne sluha. Bil je plačan pa tako, da bi marsikateri, ki je na relifu bil zadovoljen, če bi samo eno tretino njegove plače dobival. To so dejstva, ki človek z zaplankano pametjo ne more preko njih.
Kocjan nadaljuje svoj dopis: 'Neki govornik je na tem shodu po dolgi krizi končno vendar priznal, da mora narod stradati pri vsej obilici. Toda on je argumentiral, da ljudje stradajo zato, ker več ne verujejo v Kristusove nauke. Ni pa povedal, da so tudi cerkve proti Kristusovim naukom, kakor so kapitalisti in militaristi. Kadar gre za njihove interese je kapital prvi, potem šele Bog."
Slišal sem med drugimi govorniki tudi p. Aleksandra Uran-karja iz Chicaga, ki je govoril o tem predmetu. Da je imel (p. Aleksander) "diolgo krizo," mi ni nič znanega. Vem pa, da je poln humorja in je s tem spravil vse ljudi v dobro voljo. To menda vendar dopisnik ne smatra za "dolgo krizo."
Saj kot je veš spis "up side down" ni nič čudnega, če rabi drugačne izraze kot jih mi ra zumemo. Toraj" ... po dolgi krizi končdo vendar priznal, da mora narod stradati pri vsej obi lici." To je zopet nekaj, kar se s katolištvom ne strinja. To smejo povedati le ljudje z "zaplankano pametjo," kaj se služabnik Cerkve vtiče v take stvari. Monopol za take stvari, da se godijo krivice na svetu, smejo govoriti samo oni, ki so zato poklicani, uredniki "delavskih listov." Toda on je argumentiral, da lju-
Mk;
anski prestol je
znana, na, močvirno je in malarija raz-
^aksimilijana je podpiral Na-1 saja po njem. Ni se mi ravno ^oleon, Juareza, njegovega j ljubilo, da bi predolgo sedel v
nasprotnika, ki se je po nje-1 Matagordi
g°vih žilah pretakala indij an
*ka kri, Pa So Zedinjene drža-	,
? Priznale za predsednika me- Sam, šaljiv izraz za Zedinjene
TU	_	I _ .	■ .. J „ Uil v>« vifinili -»-v r\ *i
Moj "hotel" si je nadel pono sno ime "Uncle Sam" — stric
Ve hik'
tonske republike. Smatrale države
in je bil po naših poj
sem tedaj služil od $80 do $90 na teden, lahko rečem, da me stane od $10,000 do $12,000.
Tukaj vam dam nekaj prav dobrih nasvetov, očetom in materam, ki imate otroke v sta-
rosti nad 13 let, da skrbite, da let pa poučujem geometrično, I se bodo vaši sinovi izučili vsaj
perspektivno, ca line t no, iso-metrično, strojno in prosto ri-
dva ali tri rokodelstva in bodo na ta način dobro preskrbi j e-
Maksimilijana za uzurpa-1 mih navadna gostilna tretje ali •ia in silile v Napoleona, četrte vrste. Moja soba je bila J svojega varovanca zapu-1 ozka in nizka ko ladijska koja in
^Hiilijana je tistikrat vz-1 njo ali pa glava, kakor sem pac
Ljuta državljanska voj- postelja je bila tako kratka,^ da pristaši Juareza in so mi pri ležanju visele noge črez
K,
^•iala Mehiko
^nilfto pa je bilo tudi v so-1
ameriški državi Txas. I ogledam mesto. k eVei'ne države so sredi devet- bila vrata neke sobe odprta. Po-
hotel.
"Vselil" sem se in šel, da si Na hodniku so
Vo
vu ,6?a stoletja sklenile odpra-df.- SuženJstva, abolicijo, južne t. 4ave pa sužnjem niso hotele da-svobode. Sužnji so jim delali žah^ "Sto zastonj na plantaži in bogastvo posestnikov je . 0 z abolicijo ogroženo. Enajst držav, med njimi tudi Te-^ ' je 1- 1860 izstopilo iz Unije ^ Zveze severnoameriških držav v ustanovilo lastno zvezno dr-z Ta izstop, secesija, je iz-dl državljansko vojsko med
sever
[,nimi in južnimi državami,
abolieijonističnimi in sece 1 Jjmstičnimi državami. ^ rebivalci Texasa šo sovražili st 1J0: ker je odpravila suženj-
°'-in-I°_se navduševali za Ju-'me ni videl.
gledal sem v sobo.
Bila je soba za tujce, prav tako opremljena kakor moja. Ob steni je ležalo sedlo in poleg njega je viselo jermenje. V kotu pri oknu je slonela dolga kentuckyj-ska puška. Nehote sem mislil na Old Deatha. Vsa ta oprema je bila čisto njegovi podobna. Pa kako bi bil prišel Old Death ravno v Matagordo — ? Saj je lahko kdo drug tudi nosil sedlo za seboj in imel prav tako puško kakor Old Death.
S počasnimi koraki sem stopal po ulici. In ko sem zavil krog
sanje. Pričetek septembra bom ni za življensko borbo, poučeval v West High School Moja ideja je, če tvoj sin pri Five Points. Ker je to jav- izgubi eno delo, potem ima še na šola in jo sme vsak obiska- vedno dve priliki, da dobi delo vati, zato povabim vse tiste in si lahko služi svoj kruh. Ce Slovence, ki se zanimate za šo- bi katerega zanimalo to, kar lo, da me obiščete.	sem tukaj napisal in bi se ho-
Ko sem jaz začel delati v tel kaj z menoj pogovoriti, me tovarni ali na mojem prvem bo prav veselilo in povedal delu v Ameriki, je bila moja vam bom kako se lahko ena plača za 54 urno delo $6.60 in ali druga stvar naredi in zago-deset let pozneje pa za 44 ur |tavljam vam, da mi ne bo prav in pol pa $96.40. Torej je iz I nič žal za čas, ki bi ga zato tega razvidno, da sem resnič- porabil. Ker sem se izučil več no začel napredovati. Pripom- obrti se meni ni treba bati, da nim naj še, da ves čas, kar sem bi bil brez dela, samo če ho-v Ameriki, nisem še nikoli in čem delati, v nobenih okolščinah prejel Prav malo je Slovencev, ki manjše plače na novem delu, bi mogli kaj takega reči. Če kakor sem jo imel na delu pred bo vaš sin izučen, bo to prav £em<	vam v ponos in v tolažbo, da
Ce se z gospodarjem nisva ste naredili več kot svojo dol-razumela, sem šel pa drugam, žnost. Ko bi jaz le mogel o-ker jaz sem delo lahko dobil pisati hvaležnost mojega sina, in ga tudi obdržal, kadar sem katero prizna ob vsaki prilož-ga imel. Šola stane denarja, nosti in ponosen je name, mo-in iz moje skušnje lahko po- jo ženo in sam sebe, ker se je dam nekaj številk, ki vam bo- izučil za več različnih del in do same povedale, da je bilo uradov.
Za vse to kar sem omenil v svojem popisu, je samo eden,
treba dosti žrtvovanja zame in za mojo ženo predno sem izde lal šolo.
Prav povprečno računano v ogla, je trčil v mene neki človek, gotovem denarju in kar sem I sem pozabil, kakor mi je naroki je prihajal od druge strani, pa j zamudil na zaslužku med ča- čil in svetoval moj spovednik
som, ko sem obiskaval šolo, ker l ob odhodu v Ameriko
kateremu moram biti hvaležen, in to je — Bog, katerega ni-
Piše Matt Teltavec
dje stradajo zato, ker ne verujejo več v Kristusove nauke.
To je očividno v nasprotju s Kocjanovim nazorom, ker on na Kristusove nauke gotovo nič ne da. Toda govornik ni poudarjal 'Ki ne verujejo," pač pa "Ker jih ne izpolnjujejo." Tukaj je resna beseda.
Mr. Kocjan in vsi, ki verujete, da ste se iz megle razvili brez tistega absolutnega stvarnika, ki ga po slovensko imenujemo Boga, kaj pravite, če bi človeški rod celoti, posamezniki, družine, skupine in narodi osvojili nauk ponižnega Učitelja iz Nazareta, u mu katoličani izkazujemo božje češčenje, ali bi bilo to človeštvu v srečo ali nesrečo?
Premišljujte, ali ni v tej težki krizi skozi katero gre današnje človeštvo, vzrok vsega trpljenja in gorja — sebičnost?! Danes, ko legije nasprotnikov vsega, kar ima zvezo z namenom človeškega življenja (kakor mi katoličani verujemo, da je človek zato ustvarjen, da na zemlji Bogu služi in doseže nadnaravni namen — večno srečo) bojujejo boj, da uničijo vsako sled, ki bi jim klicala in jih spominjala, da so za svoje življenje odgovorni vsevednemu Sodniku, za vsa svoja dejanja!
Ali ne uničujete dostojanstvo človeka, ko ga omamljate z naukom, da je namen človeka isti kot brezumne živine, da le je in pije in se izživi! Ali rodi ta nauk nesebičnost? NE! žival ne pozna zatajevanja. Toda človek obdarovan z razumom je bolj krut ko žival, ki po naravnem zakonu ne more prestopiti svoje meje
Torej drugo je možno: Da bi bil nauk Kristusov zgrešen, če bi ga spolnjevali, da bi bil nesreča za človeštvo? V nasprotju pa živinski nazor, da tistih bistvenih razlik (ki jih katoliška cerkev uči, da je čloVek neumrjoč) med človeštvom in živalstvom ni, da je vse materija brez duha in obveznosti, brez ljubezni do bližnjega — sreča za človeški rod!
Stopite g. Kocjan v nedeljo v katoliško cerkev in boste slišali kakšen je Kristusov nauk in če boste istega med tednom tudi izrabili, vam garantiram, da boste bolj plemenit človek. Nauka Cerkev prav nič ne izpreminja, kakor trdite. Če se pohujšujete "da kadar gre za njihove interese, je kapital prvi in potem šele Bog," vam zapišem, da na pozamezni-ku tudi to lahko izsledite — da hoče služiti Bogu in mamonu.
Vendar, nasprotno, pokažite mi kaj je v vašem taboru na tem kaj boljše! Koliko materjalistov se je odpovedalo, radi ne vere v Boga svojemu premoženju in ga delilo z revnejšimi? Koliko siro tišnic, hiralnic in bolnišnic vzdržujete radi vere, da je po smrti vse končano ! Koliko se jih letno prostovoljno, radi te vere oziroma nevere, poda streči gobavcem in zakopati svoj lastni "jaz" v ljubezen do bližnjega, da služijo vse življenje in se žrtvujejo v takih zavodih.
G. Kocjan! če bodo vaše številke bolj visoke, v tej primeri dokazano s številkami, da je mater j alizem bolj človekoljuben od krščanstva, potem pa le pišite "da je kapital prvi in potem šele Bog."
V predzadnjem odstavku pa ima tale dostavek:" Najbolj so pa udrihali proti brezvercem, češ, da hočejo vernemu ljudstvu uničiti vero, ta njih shod je pa dokazal, da njih vere ne bodo nikdar zatrli. S tem so oni le hoteli dokazati, da imajo tisto revno maso za največje tepčke, kar jih more zemlja roditi. Nobena beda, nobena vojska, nobeno kri-
so bili in tepci ostanejo na vse večne čase. Tako pravijo tudi vsi diktatorji, želim jim kratko zmoto!"
(Dalje prihodnjič.)
IZ DOMOVINE
—Mesarski pomočnik pri "Je sihu" v Ljubljani, Peter Mlakar, je imel nesrečo, ker se je pri de-u po nerodnosti urezal v nogo.
— Reševalci ljubljanske reševalne postaje so pripeljali na kirurški oddelek ljubljanske bolnišnice Jagra Albina z Viča; Ja-ger je bil na Tržaški cesti tako nerodno padel s kolesa, da si je pri tem nakopal precej hude notranje poškodbe.
—V Vevčah stanujoči Lebar Josip je padel in si zlomil desno roko.
—Drago Topličar, sin birvske-ga pomočnika v Črnučah je bil poškodovan na glavi. Nekdo je vanj vrgel debel kamen.
—Korinšek Anton, sin posestnika iz Polšnika, je padel s skednja ter si je zlomil roko.
—Petrič Anton, ključavničar s Škofljice, je padel z motornega kolesa in dobil poškodbe po obrazu.
—Godec Ignac, hlapec pri Zajcu v Stični in Erjavec Avgust, sin posestnika iz Oselice, sta se nekje sporekla in si planila v lase. Dobila sta oba nekaj gorkih, tako da sta morala v bolnišnico.
DNEVNElfESTi
MALI OGLASI
SPECH'S COMPARISON SALE
Friday-Saturday , Quaker Farina,
2	boxes...........15c
No. 77 Quality Salad
Oil, (in bulk), gal . .75c Spry or Crisco,
3	lb. can..........48c
Maxwell-House
Coffee, lb. can.....26c
Campbell's Pork and Beans, 3 Tall cans . .20c Gold Cross, Carnation, Lion Milk, 10
Tall cans..........60c
Good Quality Spaghetti or Macaroni, 4 lbs. ..25c Fom Soap Chips,
5 lb. box..........25c
SPECH FOOD STORE 1100 E. 63rd St.
Italija se trka na prsa, pa—strada
Rim, Italija. — Laški dnevnik "II Popolo di Roma" piše na dolgo in široko o nepremagljivosti Italije, s katero se ne more primerjati nobena clruga dežela na svetu. (Kakopak!) "Italija," piše ta časopis, "je dokazala svojo silno vojaško izvežbanost, ker je v šestih mesecih podjarmila kar eno celo cesarstvo, izruvala sovražni element iz Španije in "osvobodila" Albanijo. Zato je pa tudi v sedanji svetovni krizi pi-ipravljena na vsak slučaj in bo znala braniti svoje interese."
Medtem pa ne morete kupiti v vsej Italiji niti enega biciklja, ker so bili pokupljeni vsi potem, ko ne sme na cesto noben privatni avto več. V vsej Italiji ne dobite niti enega električne peči več, ker so jih Italijani pokupili za zimo, boječ se pomanjkanja premoga. Kave ni skoro nič,
Naprodaj
je mala preša z malnom, ki je pripravna za domačo vpo-rabo in tudi velik sod (200 ga-lonov). Vprašajte na 8501 Rosewood Ave.
_(217)
Proda se gostilna
na zelo dobrem prostoru in tudi poceni. Vprašajte na 6702 St. Clair Ave. — Good Time Cafe.	(216)
Kdor želi
Najboljše domače suhe klobase po 30c funt, domače suhe pork chops 25c funt, novo domače kislo zelje 6c funt, sveža rebra 20c funt, mlado jagnje-tino (leg o' lamb) 28c funt, sveže vampe 12c funt, telečja pljuča 6c funt, lepa in velika zaloga doma soljenega in pre-ka j enega mesa. Se vljudno priporočam vsem gospodinjam.
ANTON OGRINC 6414 St. Clair Ave.
Pozor, lovci!
Popravljamo vse vrste ške. Delo garantirano.
A. Vojacek 1213 E. 71st St.
pu-
V najem
se da 4 sobe, kopališče, novo barvano in papirano, lepa prilika za novoporočenca. Vpra-
meso.
šajte pri Steve J. Lucic, 8104 sladkorja prav malo. Samo dva-1 St. Clair Ave. (218> krat v tednu smejo v Italiji jesti -kToBASE!--
Naznanjamo cenjenemu občinstvu, da smo zopet začeli delati domače mesene klobase, kakor druga leta. Dobite jih lahko vsak dan in jih pošljemo tudi po pošti.
Viktor Kosic
951 E. 69th St.
Podmornica dvignjena
Portsmouth, N. H. — Ameriška mornarica je dvignila potopljeno podmornico Squalus 113 dni potem, ko se je potopila in jo pripeljala v to pristanišče. V notranjosti podmornice je še vedno 26 trupel ponesrečenih mornarjev, 33 jih je pa bilo rešenih še na kraju nezgode. Podmornica se je potopila 23. maja in obležala v globini 240 čevljev pod morsko gladino. Zdaj je potrebno, da izsesajo še ostalo vodo iz podmornice, predno bodo dobili trupla ven.
-—o-
UJETNIKI GRADIJO TABORIŠČA
Berlin. — V bližini mesta Goerlitz na Nemškem gradijo poljski ujetniki ogromno taborišče, kjer bo protora za 12,500 mož. Vse delo morajo opravljati ujetniki, ki so pod vojaško stražo, ki ima namerjene strojnice nanje. Taborišče bo imelo vse moderne naprave kot električno razsvetljavo, odvodne kanale in drugo.
Naprodaj
je dry cleaning podjetje, 18 let obstoječe. Se proda radi bolezni. Vprašajte na 3958 St. Clair Ave.
(217)
Mi brusimo
nože britve, škarje, žage in vse enako orodje. Točno delo in zmerne cene.
John Mostečnik 1493 E. 65th St. (preko Superior ceste)
češplje poceni
Fine češplje za prezerviranje so naprodaj pri Anton Kress, Wood Rd., blizu Lost Nation Rd., 2 mWji od Willoughby. ._(216)
V najem se da
3 sobe, pripravne za novoporočenca. Vprašajte na 5918 Pros-ser Ave.	(Sept.12.15.18)
minalstvo jih ne prebudi. Tepci _
held by	AT GLENRIDGE FARM ON GREEN ROAD
Old Time Barn Dance
(11/2 miles South of Euclid Avenue)
FRANCES SUSEL CADETS Pr;zes—FRANKIE YANKOVIC ORCHESTRA—Admission 25»? $ Saturday, September 16th, 1939	Transportation to Farm will be provided
AMERIŠKA DOMOVINA, SEPTEMBER 15, 1939
Mi ne bomo aretirali nikogar. Da, če vama moremo kako pomagati, smo na razpolago. Mladi norec, ki nam je sinoči zapovedoval, je mislil, da se borimo. Le poglejte mojo puško; niti enega strela nisem oddal iz nje, in moji tovariši so samo slepo streljali."
Mož je mogoče iskreno govoril, toda previdnost je bila vseeno na mestu.
"Mi nimamo ničesar skrivati," odvrne župnik previdno.
Stari korporal pa hudomu-mušno pomigne.
"Ah, torej mi ne zaupate? Motite se! Takoj vama bom dokazal. Mogoče je lahko preslepiti mladega smrkavca, ki pravi, da je stotnik, toda mene, starega korporala Bavoisa ne boste! Ali je bilo mogoče pametno, da ste pustili na dvo-rišu? Puško, s katero gotovo niste streljali na golobe?"
Župnik in Maurice se spo-gledata. Maurice se spomni, da ko je skočil s konja, da dvigne Marie-Anne iz kočije, da je prislonil svojo nabasano puško ob zid. Tudi služabniki so pozabili na njo.
"Nadalje," pravi Bavois, "imate nekoga 'skritega v podstrešju. Jaz imam izvrstna u-šesa. Tretjič, odredil sem vse potrebno, da ne pride nihče v sobo bolne gospe."
Mauric6 ni potreboval na-daljnih dokazov. Desnico stegne proti korporalu, in z glasom, ki se je tresel od ganut-ja, reče:
"Vi ste poštenjak!"
Par trenutkov pozneje so bili Maurice, duhovnik in gospa Escorval zopet zbrani v družinski sobi in se posvetovali o nadaljnih korakih, ko stopi v sobo Marie-Anne.	,
Bila je silno bleda, toda njen korak je bil trden, bila je videti mirna in zbranih misli.
"Zapustiti moram to hišo," reče napram baronovki. "Ako bi bila pri zavesti, tedaj ne bi nikdar sprejela gostoljubnosti, ki zna povzročiti strašno nesrečo v vaši družini. Gorje! Vaše znanje z menoj vam je povzročilo že obilno solz, in to po moji krivdi. Ali razumete sedaj, zakaj me morate smatrati kot tujko? Neki glas v srcu mi pravi, da bo moja družina usodepolna za vašo."
"Ubogi otrok!" vzklikne gospa Escorval. "Kam pa hočete iti?"
Marie-Anne obrne svoje krasne oči proti nebu, kjer je bilo trenotno vse njeno zaupanje.
"Ne vem, gospa," odvrne. "Toda dolžnost mi veleva, da grem. Dognati moram, kaj se je zgodilo z mojim očetom, mojim bratom. Z njimi hočem deliti enako usodo."
"Kaj!" vzklikne Maurice. "Še vedno misliš na smrt? Ti, ki nisi več—"
Maurice umolkne; tajnost, ki ni bila več samo njegova, bi skoro izdal. Toda kot bi dobil navdahnenje iz nebes, se zdajci vrže na kolena pred svojo mater.
"Oh, mati rrioja! Moja najdražja mati, nikdar ne dovoli, da gre Marie-Anne iz naše hiše! Mogoče poginem, ko bom skušal rešiti mojega očeta! In ona bo potem tvoja hčerka — ona, katero sem tako neizmerno ljubil. Tudi ti. jo boš ljubila in negovala—"
Marie-Anne je ostala.
Petindvajseto poglavje
Zaupanje, ki ga je imel Maurice v svojo mater, je bilo popolno, absolutno. Bil je prepričan, da mu bo odpustila, potem ko bo zvedela popolno resnico.
Ljubeče in čiste'žene in matere so vselej skrajno popustljive napram onim, katere ljubijo, in ki so zašli na napačna pota, kadar so poslušali glas strasti.
Take plemenite ženske lahko brez vsakih predsodkov zaničujejo hinavce.
Enaka premišljevanja so po-
vzročila, da se je Maurice pomiril glede bodočnosti Marie-Anne. Začel je sedaj misliti samo o svojem očetu.
Napočil je dan. Maurice je povedal domačim, da se bo preoblekel, tako da ga ne bodo lahko spoznali in da se napoti v Montaignac.
Ko je slišala te besede je gospa Escorval se obrnila in si z rokami zakrila obraz, da ne bi videli njenih solz in pritajenega joka.
Trepetala je za življenje svojega moža, in sedaj se sin podaja v nevarnost. Mogoče je, da predno se sonce nagne k zatonu, da bo ostala brez moža in brez sina.
In vendar se ni drznila reči "ne." Čutila je, da Maurice spolnuje le sveto sinov-sko dolžnost. Manj bi ga ljubila, če bi ga videla, da se o-botavlja. Posušila bi solze in bi mu rekla: "pojdi!"
Maurice je že pri vratih, ko ga župnik ustavi.
"V Montaignac morate," reče, "toda neumnost bi bila prikrivati se. Na vsak način vas bodo spoznali, pa bodo rekli : Kdor se skriva, mora biti gotovo kriv. In to se tiče vas. Popdite odkrito, pokončne glave, in poudarjajte povsod navdušeno svojo nedolžnost. — Pojdite naravnost k vojvodi Sairmeuse in markizu Cour-tornieau. Spremljal vas bom. Peljala se bova v kočiji."
Maurice se ni mogel odločiti.
"Poslušaj dobre nasvete, sin moj," reče zdajci gospa Escorval. "Gospod župnik prav dobro ve, kaj govori."
"Poslušal bom, mati!"
Abe Midon da povelje, da vprežejo konja. Gospa Escorval pa gre v sosednjo sobo, da napiše kratko pismo svoji prijateljici, katere mož je bil precejšen vpliv v Montaignacu. Maurice in Marie-Anne sta za trenutek sama.
Bil. je to prvi trenutek svobode in medsebojnega srečanja, ko sta bila v resnici sama, odkar je Marie-Anne ra-zodela svojb tajnost.
"Marie-Anne, dragica moja, moja ljubljenka, ni mi bilo znano, da more kdo tako ljubiti kot sem jaz ljubil tebe, do včeraj; in sedaj. — In ti ■— ti želiš smrti, ko je od tebe odvisno drugo dragoceno življenje?"
Marie - Anne pa žalostno zmaje z glavo.
"Bila sem vsa prestrašena," jevlja dekle. "Bodočnost sra-
mote, ki sem jo videla — in katero, gorje — še vedno vidim pred seboj, vse to me je skoro spravilo ob pamet. Sedaj sem se podala. Brez pritožbe bom prenašala kazen za mojo strašno napako — podala se bom zasramovanju in ne-časti, ki me čaka!"
"Tebe, da bi sramotili! Gorje onemu, ki bi se kaj takega drznil! Toda ali ne bi sedaj postala moja žena pred vsemi ljudmi, kakor si že pred očmi Boga? S tem, da je propadel načrt tvojega očeta, si postala svobodna!"
"Ne, ne, Maurice! Jaz nisem svobodna! Ah, ti, ti potrebuješ usmiljenja! Predobro vidim, da me preklinjaš, da preklinjaš dan, ko si me prvič videl! Priznaj! Povej mi v obraz!" „
Marie-Anne dvigne svoje objokane oči k ljubimcu.
"Oh, lagal bi, satansko bi lagal, če bi rekel kaj takega! Če bi imel še tako izdajalsko srce, si ne bi drznil izustiti kaj takega! Da, trpim — oneča-ščen sem, ponižan — toda—"
Končati ni mogel. Privil jo je k sebi, njuni ustni in njune solze so se pomešale v eno
dolžnost. Toda taka žrtev ne	1 jeni oprostiti očeta. In kolibi bila le brezpotrebna, pač pa	kor jaz poznam moje ljudi, se tudi nevarna. Tvoje priznanje	ne bo dobil noben, ki bi te iz-krivde bi še bolj zapletlo tvo-	dal."
jega očeta. Zaprli bi te, toda	"Kaj pa če ne bova uspela?"
njega ne bi spustili. Sodili bi	vpraša Maurice z žalostnim
te in obsodili. Reciva torej,	glasom. "Kaj naj naredim v
da te krvoločne zveri, ki se i-	tem slučaju?"
menujejo sodniki, v resnici	Vprašanje je bilo tako stra-
prisodijo vse, kar se je zgodi-	šno, da se duhovnik ni drznil
lo, tvojemu očetu. Ko pride	odgovoriti. Tekom vse nadalj-
obravnava, boš ti dokazal nje-	ne vožnje do mesta sta molča-
govo nedolžnost in to s priča-	la.
mi potrdil, tako da bodo prisi-	(Dalje prihodnjič)
(ROMAN)
"V hiši morate imeti tudi orožje."
"Da, puške za lov."
"Kje so?"
"V mali izbi v pritličju."
"Peljite me tja!"
Peljali so ga v sobo, in ko se je častnik prepričal, da nobena dvocevka ni bila pred kratkim izstreljena, je bil videti očividno vznemirjen.
"Pošljite po sluge!" zapove stotnik.
Vsi služabniki so lojalno zatrjevali vse, o čemur jih je župnik poučil.
Stotnik je kmalu dognal, da ne bo prišel na sled tajnosti, dasi je bil prepričan, da obstoji tajnost v tej hiši.
Roteč, da bodo drago plačali, ako so ga nalagali, pokliče stotnik ponovno Bavoisa.
"S preiskavo moram nadaljevati," reče. "Ostanite vi tu in dva vojaka z vami. Pozneje mi boste natančno povedali, kaj ste slišali in videli. Ako se gospod Escroval vrne, pripeljite ga takoj k meni; pazite, da vam ne uide! Držite odprte oči in želim vam vso srečo."
Stotnik zapusti sobo tako nenadoma kot je prišel.
Odhajajoči koraki vojakov so se kmalu zgubili v temni noči, nakar si da korporal duška svoji jezi s strašno kletvijo.
"Zlodja," reče napram vojakom, "ali ste slišali tega kadeta? Poslušajte, pazite, aretirajte in poročajte! Misli, da smo vohuni! Oh, če bi naš stari poveljnik znal, v kako nizkotne namene nas danes izrabljajo!"
Oba vojaka zagodrnjata, kar je bilo znamenje, da se strinjata s korporalom.
"Kar se tiče vaju," nadaljuje stari vojak, obrnjen proti župniku in Mauricu, "izjavljam jaz, korporal grenadir-jev, v mojem imenu in imenu teh dveh mož, da se lahko gib-ljeta proto kot ptiči v gozdu.
Korporal 'odkoraka z vojaki, a stotnik nadaljuje z zaslišanjem :
"Sedaj," . reče, ko se obrne proti Mauricu, "kaj ste vi delali nocoj?"
Mladi mož se za trenotek obotavlja, potem pa z očividno malomarnostjo odgovori:
"Od večera še nisem vtaknil svoje glave iz hiše."
"Hm! Dokazati morate. Pokažite svoje roke!"
Glas častnika je bil tako žaljiv, da je čutil Maurice kako mu sili kri v glavo. K sreči vidi svareči pogled župnika Mi-dona in zopet zbere svoje misli.
Napram stotniku pomoli svoje roke. Častnik jih skrbno pregleduje in jih končno še celo povoha.
"Ah, te roke so prebele in presladko dišijo, da bi se pečale s smodnikom." .
Stotnik je bil očividno začuden, da je ostal mladi mož doma in pokazal tako malo poguma, dočim je njegov oče vodil kmete v bitko.
"In še nekaj," reče častnik.
"Ti me ljubiš!" vzklikne Maurice, "ti me ljubiš kljub vsemu, kar se je pripetilo. Uspeh bova imela. Rešil bom tvojega očeta, mojega očeta — rešil bom tvojega brata!"
Zunaj so hrskali konji in tolkli ob tla po kamenitem tlaku. Župnik zakriči: "Naprej, pojdimo!" Gospa Escorval pride v sobo s pismom v roki, katerega izroči Mauricu."
Krčevito se oklene sina, za katerega se je bala, da ga ne bo nikdar več videla; potem pa zbereve s svoj pogum, ga potisne v stran in reče eno samo besedo:
"Pojdi!"
Maurice odide, in je zamrl jek odhajajočega koleslja v daljavi, ko sta padli gospa Escorval in Marie-Anne na kolena in prosili Boga usmiljenja in pomoči . . .
Siroti nista mogli drugega kot moliti. Župnik in Maurice sta pa lahko bila na delu.
Načrt župnika, o katerem je govoril, ko je kočija dirjala naprej, je bil priprost, kakor je bil položaj strašen.
"Vzemimo slučaj, da če priznaš, da si ti kriv in s tem priznanjem rešiš svojega očeta, tedaj bi ti zapovedal, da se izročiš oblastem in priznaš polno resnico. To bi bila tvoja
Halifax, angleški minister zunanjih zadev, je te dni precej zaposlen.
MEAT MARKET
G64 EAST 185th STREET KEnmore 1881
Celo stražne hišice vojakov so zavarovali na Angleškem tako, da so varne pred bombami iz, zraka.
Meso iz naše mesnice vam = : pove ceno pri vašem kosilu! Po- E j skusite enkrat pri nas.	=:
ANTON NOVAK iiiiiiiiiiiniui umnim tiiiiiiiiiiiiiiiiiiiif?
AMERICAN RADIATOR PRODUCTS
WOLFF HEATING CO.
Agftk	GRELNI INŽENIRJI	—-
Gorak zrak, para, vroča voda, plin.
jPBffiMjy olje, air conditioning. — Poprav-	""E: igji
ilKfflSnl Ijamo vse vrste furneze in boilerje.	jygWpj
'iHfflžtafa NOBENE GOTOVINE TAKOJ,	..Bf@l
IgrfB PLACATE V TREH LETIH	!
Urad in razstava vseh predmetov	[Rfij
V PETEK, SOBOTO IN PONDELJEK
imamo razprodajo na vsem pohištvu Posebno znižane cene imamo na
PELJETE Z
MAGIC CHEF PEČEH, prej 99.50, sedaj samo_________________ 79.50
MAYTAG PRALNI STROJ, prej
69.50, sedaj samo____________49.95
WHITE ELEKTRIČNI ŠIVALNI
STROJ, 79.50, sedaj samo_____44.95
Znižane cene na 1 939 PHILCO, ZENITH in R.C.A. radio aparatih. Enako na posteljah, modrocih, springih, preprogah.
Naše cene so enake ali nižje kot jih oglašujejo druge trgovine. Pridite pogledat in se boste sami prepričali.
NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE
6104 St. Clair Ave. 819 E. 185th St.
JERRY BOHINC and JOHN SUSNIK lastnika
J15 E. 103 ST. GLenville 9318 Vprašajte za našega zastopnika—Štefan Robash
ŽELEZNICO
ZAKRAJSEK FUNERAL HOME, Inc. 6016 St. Clair Ave. Telefon: ENdlcott 3113
za Slovenski narodni dom na 80. cesti se odda. Prosilec mora biti dobro poznan v naselbini. Prošnje naj bodo poslane najkasneje do 22. septembra direktno na tajnika S. N. Doma, Louis Zupan, 7807 Union Ave.
6102 ST. CLAIR AVE.
HEnderson 1126
rpxxrxxxxxxxxxTxxxxxxxxxri
TREBUŠNE PASOVE IN C S ELASTIČNE NOGAVICE J h imamo v polni zalogi. Pošiljamo „ S	tudi po pošti.	«
: MANDEL DRUG CO. \ 3 15702 Waterloo Rd., Cleveland, O. 3 CIXXXXXXXXXXXZXXXXXXXXXXXX]
Ohranite ta kupon, je vreden 25$
Ta kupon in 75c je za vstopnino dvem osebam na petkovo zabavo v dvorani cerkve sv. Vida, točno ob pol devetih zvečer.
SLOVENSKO PODJETJE
BLISS ROAD COAL & SUPPLY CO.
Najboljši premog in drva. Pokličite KEnmore 0808 22290 ST. CLAIR AVE.
Ohranite ta kupon, je vreden 25^