poStnrna plačana v gotovi«!
Maribor, Četrtek «3. julija 1935
MARIBORSKI
Stov. 156 Loto vil.'(XIV.)
Cena 1 Din
VECERNIK
Ursdnlitvo In upravai Maribor, Ooapoakari.1t/ Tolalon.urodninwi.M40bopravo34M lahaja rozon^nodoljo In prašnikov vaak dan ob 1«. url / " Valja nwaa4n» projamaa « upravi ari po pottl 10 Din, doatavijan na dom « Ota / Oglaal po aonlka / * * oprajama tudi oglaanl oddolok Jutra- v LJuMJanl I Po«tal Mcovnl raOun M
JUTRA
99
Trinajsta obletnica trinajstega julija
SPOMIN DNEVA POŽIGA TRŽAŠKEGA NARODNEGA DOMA.
Mirovne pogodbe po svetovni vojni so prizadejale nobenemu narodu toliko , lv'ic, kakor nam Slovencem. Več stv en° tret*no našega ozemlja in ljud-&*■ Prisodile Italiji, Avstriji in Ma-,j	Kljub temu smo pa pričakovali,
Ve	naši, od svoje svobodne drža-
onii?asi'no Vcepljeni bratje, deležni vsaj lili nar°dnih in človečanskih pravic, ki settfafltevata kultura in civilizacija dvaj-jfcuf® sto|etJa. Tem bolj še, ker so se v got a er'h mirovnih'pogodbah izrecno za-vile pravice narodnih manjšin in ker
ok * tudi ^vezala
rsk«m
C!
Italija, dasi prostovoljno, nuditi našim bratom na Pri-vse pogoje, ki so potrebni za , kulturni in gopodarski razvoj.
lin-3, ^di takrat, ko so njene čete z be-1 zastavami prekoračile Sočo in do-
‘im se»u'
|jjst;, Vrhove Snežnika, Javornika in Ju-tej.^ Alp, so bili izdani lepaki, v ka-
tton, 50 Fabiani svojim novim državlja-°Mjubljali: »Slovenci, Italija, mogo-Iste ;ava velike svobode vam bo dala ■ državljanske pravice, kakor svojim v "“a državljanom' Dala vam bo šole viin 601 iez'-ku, in to v še večjem šte* y‘v’ kakor ste jih imeli pod Avstrijo. Ijg, a vera bo spoštovana, ker Je kato-^ a vera vera cele Italije. Slovenci, bo-iovuPrepričanl’ da bo mogočna in zma lja a Italija skrbela za vse svoje držav ■j,®> Pa naj bodo katerekoli narodnosti!« slje^ a Prv> tedni in meseci italijan-Še ?a Kospodstva na Primorskem so na-S0 r2'te bridko razočarali. Kljub temu L eflašali mirno in vdano vse šikane, 5it So trdno verovali, da bo z zaključi® mirovne pogodbe med Italijo in ^slavijo njihov položaj urejen. To se p *f°dilo. In 13. julija leta 1920. Je na-v slL*Lsti ^rn' dan, ki bo ostal vekomaj jg^adnu nas vseh. Ta dan je bil pri-ae .taoističnih razbojništev in tistega kar DlSnega barbarizma, k: je uničil vse, aaše primorsko ljudstvo z ogrom-wl .Papoiri in žrtvami zgradilo v desetletji
.^ta, ki so ga izzvali naduti ital!
dol-Zaradi
leV. v°iaki v Splitu, so priredili takrat jijj J^anizirajoči se fašisti po vseh več-skemSti^	*n zlasti še na Primor-
s’av ■■ Ve^ke demonstracije proti Jugo-uaj1]I> ki so se sprevrgle v uničevanje Šil,6 naci°nalne posesti in mučenje na-jajj^zaščitenih bratov. Poznejši itali-Pra v minister Giunta, ki se je bil Vodu ^ °dvetnik naselil v Trstu, je nen) zborovanju na tržaškem Glav-Prej r?u nahujskano fašistično množico k ,_sl°venski Nrrodni dom, ga napadel 2 zgal.
nje J^aci.nom, ki so ga prinesli iz bliž-paia>.0jasn'ce. so polili prostore mogočne “ ^e- ki je hip nato zažarela v krvavih
plamenih. Ko so prišli gasilci, da bi gasili, so fašisti njihovo delo preprečili in niso niti dovolili reševalcem, da bi spravili iz goreče palače uslužbence in goste hotela »Balkana«- Kako so poka. zali svojo dvatisočletno kulturo, doka. zuje najbolj primer blejskega lekarnarja Robleka, kateremu so nastavili rjuho pod oknom, s katerega je skočil, da bi se rešil ognja, ko bi ga pa morali ujeti, so rjuho odmaknili, da je padel na tlak in se ubil!
Toda to je le en sam primer nečloveške podivjanosti G i u n t o v i h junakov, ki so potem šli dalje po Trstu in razbili ter uničili celo vrsto hiš, trgovin, gostiln, kavarn, odvetniških pisarn in celo zasebnih stanovanj. Istočasno so pa divjali tudi v Pulju, po Istri in po Goriškem. V enem samem dnevu so povzročili fašisti našemu primorskemu ljudstvu okoli 55 milijonov italijanskih lir škode. Toda kaj je bila vsa ta materialna izguba napram trpljenju, ki ga' je moralo naše ljudstvo takrat in naslednje dni, tedne, mesece in leta pretrpeti. Žalostni 13. julij leta 1920. je bil komaj začetek nepopisnih grozodejstev, kakršnih civilizirani svet v dvajsetem stoletju sploh ne pozna in si jih tudi ne more predstavljati.
Za osrednjini Narodnim domom v Trstu so zgoreli tudi vsi ostali domovi po tržaških 'okrajih in predmestjih, kakor tudi po drugih mestih žalostnega Primorja. Z njimi so zgoreli zadnji ostanki svobode nekdaj samozavestnega slovenskega in hrvaškega ljudstva. Za narodnimi domovi so šle šole, društva, organizacije, listi, knjigarne, zadruge, denarni zavedi in sploh vse, kar je imeio naše primorsko ljudstvo. V nekaj letih je bilo oropano vsega in izenačeno s sužnji v temnih dobah predkrščanskih časov. Toda ti sužnji so imeli takrat vsaj še pravico posluževati se svojega jezika. Italijanski fašizem, ponašajoč se z dvatisočletno kulturo nekdanje svobodoljubne Italije, je prepovedal našim ljudem celo jezik v javnosti in slovensko molitev v cerkvi. -
Zaradi tega je 13. julij leta 1920. dan največje žalosti vseh Slovencev in Jugoslovanov, in bo to tudi ostal. Spomin nanj se nam je zarezal v srca, kakor bra. tom Srbom nekoč spomin na črni Vidov dan na krvavem Kosovem polju. To. da kakor so bratje Srbi in z njimi Hrvati ih Slovenci tudi v najtežjih časih verovali v novi Vidov dan svobode in vstajenja, tako verujemo tudi mi skupaj z našo bedno rajo na Primorskem v novi 13. julij, ki naj popravi krivice in izbriše solze trpljenja.
SVETOVNA GOSPODARSKA KONFERENCA BO REŠEVALA LE POSTRANSKA VPRAŠANJA. AMERIKA DESIN TERESIRANA. POGAJANJA DRŽAV OBEH AMERIK. NOVI ODNOŠAJI.
LONDON, 13. julija. Začasni dnevni red, ki ga je predslnočnjim sprejel ožji odbor svetovne gospodarske konference, je omogočil zaupanje diplomatskih krogov v premirje med severnoameriški, mi Združenimi državami in državami z zlato valuto, to pa zato, ker so izločena iz razprave vsa težja in kočljivejša vprašanja. Pogajanja se bodo nadaljevala in bodo trajala najbrže do konca julija, nakar bo konferenca odgodena. Francoski finančni minister Bonnet se je vrnil včeraj popoldne v Pariz. Ostali šefi raznih delegacij bodo zapustili London danes ali jutri.
V krogih ameriške delegacije se opaža precejšen pesimizem, zlasti kar se ti-* če odnošajev med ameriškimi in evropskimi državami. Posebno se poudarja, da je Roosevelt sklenil odpovedati vse politične obveznosti, ki jih je Amerika prevzela napram Evropi, če bi padal ameriški izvoz še nadalje. Ni pa tudi izključeno, da bo šla Amerika v tel smeri do najskrajnejših mej in bo preklicala svoj podpis na Keilogg-Briandovem paktu. V tem primeru bi bilo seveda popolnoma naravno, da se Amerika ne bi dr-
žala tudi prevzetih obveznosti glede pre* povedi izvoza orožja in vojnega materiala.
LONDON, 13. julija. Američan Stein-hardt, ki je bil imenovan za novega ameriškega poslanika na Švedskem, je prispel včeraj v Piymouth In je ob tej priliki izjavil, da ne nosi od predsednika Roosevelta s seboj nobenih novih in-strukclj za ameriško delegacijo v Londonu. Novi poslanik se bo mudil v Londonu približno teden dni, vendar ne bo Imelo njegovo londonsko bivanje onega pomena in značaja, ki mu ga pripisuje tisk.
WASHINGTON, 13. julija. Predsednik Roosevelt se je pričel pogajati s celo vrsto južnoameriških držav glede nove ureditve trgovinsko-politlčnlh odnošajev. Državnemu tajniku Phillppu je predsednik poveril nalogo, da nadaljuje pogajanja, ki so se že pričela z Brazilijo, Chl-lem, Columbljo in Argentino, tudi s skandinavskimi državami. V zvezi s tem se na merodajnih mestih izjavlja, da še ni popolnoma izključeno, če ne bo Amerika docela In na novo spremenila svojih trgovinskih odnošajev napram tujini.
Avstrijski hitlerjevci ne mirujejo
ENERGIČNA FRAUENFELDOVA IZJAVA MADŽARSKEMU LISTU. —
BOJKOT IN NOVI LEPAKI.
    ■■■
Romanje, diplomatov k Mussoliniju
Š*I ZUNANJI MINISTER V RIMU. VRNITEV RUSKEGA POSLANIKA. b	PRIHOD KITAJSKEGA FINANČNEGA MINISTRA.
13. julija
%gn’ 13- Julija. O priliki prihoda tur-dij., ? 2Unanjega ministra Tevfika Ruž-s Dr eia v Rim in njegovega sestanka Unije Sedn‘k®m italijanske vlade Mus$o-ke, J?’ i® bil objavljen uradni komunistih hPraVi’ da sta Mussolini in Tevilk tralai v pr*srčnem razgovoru, ki je šarijo	uro,	razpravljala	o	vpra-
tiidj ’ Interesirajo obe državi, kakor obst PoJ,tJSn|h direktivah, ki izvirajo kalilo i‘ega Prijateljskega pakta med alke, d Turčijo. Obenem poroča komu-» ten3ki„Se sovjetski poslanik v Rimu M°s|cv, n< ki se Je mudil pred dnevi v — ’> vrnil
Rim, &
kjer ga je takoj katerim sta nato
konferirala o raznih vprašanjih političnega značaja.
RIM, 13. julija. Predslnočnjim je prispel v Rim kitajski finančni minister Sung, ki so ga sprejeli na kolodvoru državni podtajnik v zunanjem ministrstvu Suvl, šef kabineta v zunanjem ministrstvu baron Aloisl, državni podtajnik v finančnem ministrstvu Pupplnl, odpravnik poslov kitajskega poslaništva v Rimu Kuan in maršal Čansuijan, ki se mudi že več tednov v Rimu. Sung je prispel v Rim j. namenom, da obišče Mussolinija. Minister Sung je eden izmed najizrazitejših kitaisklh državnikov. Svak je pokornega Sunjatsena iu maršala Čang-kaiška, .
DUNAJ, 13. julija. Narodni socialisti še vedno ne mirujejo. To je priznal odkrito v nekem razgovoru z dopisnikom lista »Uj Nemzeti« njihov voditelj Frauenfeld, ki je dejal: »Atentati so bili in atentati še bodo. Zmagal bo tisti, ki bo imel boljše živce. Rečem pa, da so moji živci boljši od Dollfuss-ovih. Danes umirajo samo trije ljudje, prišel da bo čas, ko bodo pričele delovati strojne puške in takrat bodo umi rale množice.« Zaradi te izjave zaslišan, je Frauenfeld izjavil na državni policiji, da ni vse popolnoma točno, kar da je po navedbah omenjenega lista govoril. Včeraj je bil poklican na državno policijo tudi dr. Juhas, dopisnik lista »Uj Nemzeti«, da se točno ugotovi, kaj je Frauenfeld v resnici
strijskega tobačnega monopola in so se tudi zavezali, da ne bodo več jedil mesa. S tem mislijo prisiliti avstrijskega kmeta k popuščanju. Sedaj so napovedali tudi bojkot železnic in elek trične cestne železnice. Narodni socialisti se ne smejo voziti na železnicah in tramvajih, Če se pa že vozijo, potem morajo gledati, da ne plačajo voznine. Instrukclje vodstva naročajo članom, naj se narodni socialisti vozijo le od postaje do postaje In naj se izgovarjajo, da nimajo denarja za plačilo voznine. čim bodo vrženi na postaji Iz vlaka, na) nadaljujejo vožnjo z nasled njim vlakom. V Dunajskem Novem mestu je bilo aretiranih 7 omladincev, med katerimi je bil tudi neki odvetnik, ker so ponoči lepili oo mestu le-
govoril. Kakor smo že poročali, soloake, s katerimi pozivajo prebivalce proglasili narodni socialisti bojkot av' na bojkot proti Židom,
Tujskoprometna pogajanja I na trajnega zbllžanja med Italijo in Fraiv-
I cijo, vendar pa zaenkrat še niso vsa ‘pereča vprašanja docela razčiščena, če-
z Avstrijo
DUNAJ. 13. julija- Kakor poročajo Usti iz Celovca, so se tamkaj sestali zastopniki avstrijskih in jugoslovanskih tujskoprometnih organizacij k skupni konferenci, na kateri se bodo posvetovali o vseh vprašanjih, ki se tičejo olajšanja medsebojnega avtomobilskega in železniškega prometa. Doslej ge stališča avstrijskih in jugoslovanskih udeležencev konference v vsakem pogleda popolnoma strinjajo.
Pogoji za Daladieriev obisk v Rimu še niso dozoreli
PARIZ, 13. julija. Ministrski predsednik Daladier bo takoj po končani današnji seji ministrskega sveta odpotoval v neko zdravilišče, kier bo prebil do 1. avgusta svoj dopust. To njegovo potovanje pa se ne sme smatrati, kakor da se je Daladier že odrekel obiska v Rimu, Rimsko potovanje Daladierja bo nekaka kro-
prav s tem še ni rečeno, da so nepremostljiva. Prav tako tudi še niso dozorela pogajanja med Italijo In malo antanto, ki jih je forsiraia prav Francija, tako daleč, da bi mogel ministrski predsednik Daladier že sedaj odpotovati v Rim.
PROCES PROTI USTAŠEM.
BEOGRAD, 13. julija. Jutri se bo pričel pred državnim sodiščem za zaščito države proces proti drugi skupini liških »ustašev«.
MORILEC MILJKOVIČ UBIT.
BEOGRAD. 13. julija. Beograjska policija je bila obveščena, da je bil sloviti zločinec In morilec beograjskega inženjerja Stankoviča, Nikola Miljkovič, v boju z neko orožniško patruljo na Velebitu ustreljen. Miljkovič se je skrival varno v bližini samostana Krupe, vendar je bil končno izsleder in ubit.
S tram 2.
Mariborski »VEČERNTK« Jntra
V M a ribo r u, dne 13. VIT- 1933.
Dnevne vesti
»Modri vlak" v Mariboru
SVEČANOSTI-SPREJEMAINOGLED RO VOZOVIH RAZVRŠČENIH RAZSTAV
Danes zjuitraj ob|3.. orf je prispel'iz Hodoša nasinrariborSkiUcolodvOfr ?po vsej državi dobkv, znani ;> »'Modri' vlak«, s katerim se prepeljavaiz kraja v, kraj ve-levažna potujoča,kmetijska" in gospodarska razstava. Vlak, ki je sestavljen iz 22 nalašč v ta namen urejenih ličnih vagonov, stoji na stranskem tiru ob tovornem kolodvoru. Ves prostor in razstava sama sta bila okrašena z zelenjem in zastavami, kar je predvsem’ zasluga gojencev tukajšnje gozdarske šole in postajnega načelstva na glavnem kolodvoru.
Davi ob 8. uri so se zbrali pred razstavo mnogoštevilni povabljeni slavnostni gostje, med njimi imestni poveljnik general g. Hadžič, podpolkovnik g. Nikolič, mestni podžupan g. Golouh, okrajna glavarja gg. Makar in dr. Ipavic, predstojnik mestne policije g. dr. Hacin, zastopnik škofa g. msgr. Umek, postajni načelnik g. Štefin, okrajni kmetijski referent g. Zupanc in drugi. Razstavo je otvoril z velikim govorom, v katerem je poudaril nepopisen pomen razstave za vse naše kmečko gospodarstvo, mestni podžupan g. Golouh, ki je želel, da bi razstava dosegla v polni meri svoj vzvišeni namen in da bi naš razumni kmet črpal iz njenega bogatega gradiva kapital za svojo lepšo bodočnost, ki ga nedvomno čaka ob umnem in modernem gospodarenju.
Nato sta razstavo pozdravila predsednik okrajnega kmetijskega odbora za Maribor levi breg g. Šikar od Sv. Marjete ob 'Pesnici in predsednik okrajnega
kmetijskega odbora za Maribor desni ■breg, g. Klasinc. Sledil rje daljši, izredno ktvarni govor ravnatelja* tukajšnje banovinske sadjarske in vinarske šole g. »Priola, nakar je spregovoril še vodja razstavnega vlaka g. inž. Sadar. Ko je še izrazil čestitke lavantinskega vladike g. msgr. Umek, so si slavnostni gostje ogledali razstavo, ki je urejena po vagonih naslednje: V prvem vagonu je živinoreja, v 2. in 3. gozdarstvo in domača industrija lesnih izdelkov, v 4. agrarne operacije, hiše in kolonizacija, v 5. in 6. kmetsko zadružništvo, v 7- razstava Kmetijske družbe v Ljubljani, v 8. higiena na kmetih, v 9. industrijske rastline, v 10. umetna gnojila, v 11. poljedelstvo, v 12. in 13. perutninarstvo, v 14.' vinogradništvo in sadjarstvo, v 15. čebelarstvo, v 16. bolezni domače živine v 17. ribarstvo, v 18. kmetijska strokovna literatura in v 19. mlekarstvo. V ostalih treh vagonih je nameščeno vodstvo vlaka.
Gostje so bili nad ureditvijo razstave naravnost vzhičeni in so se nato korpo rativno vpisali v spominsko knjigo »Modrega vlaka«. Takoj nato je bila razsta va odprta za splošen obisk in jo je že dopoldne obiskalo ogromno število mestnega in pa kmečkega prebivalstva iz vasi na ozemlju obeh mariborskih okrajnih glavarstev. »Modri vlak« se bo odpelja' jutri iz Maribora in se bo ustavil 14. m. v Rušah, 15. t. m. v Vuhredu, 16. t. m- v Dravogradu, 17. t. m. v Prevaljah, 18. t. m. v Slovenjgradcu im 19. t. m. v Šoštanju.
Anton Križ. Včeraj popoldne je umrl po dolgi mučni bolezni šolski upravitelj v pokoju g. Anton Križ. Rojen 1. junija 1862. je obiskoval ptujsko nižjo gimnazijo in vstopil v učiteljišče v Mariboru, kjer je 1882. leta maturiral. Prvo učno mesto je dobil v Cirkovcah. Kmalu nato se je preselil v Zavrče, kjer je služboval 43 let. Vzgojil je celi dve generaciji. Pred tremi leti se je naselil v Mariboru, največ da bi zamogel skupno živeti s svojo hčerko edinko in tako vsaj nekoliko olajšati gospodinjstvo svoj: marljivi, zvesto ga ljubeči ženi. V sre čnem zakonu je imel četvero otrok. Uči telj Herman je padel v svetovni vojni, Otmar je umrl kot kapetan, Angela, poročena Tomažičeva, je učiteljica. Anton pa poštni uradnik v Mariboru. Križ je bil kaj redko srečne narave. Znal se je ob vsaki priliki obvladati, in tudi še tako strastna politična borba ga je pustila hladnega. Živel je samo šoli in rodbini. Rajni je bil kot vzgojitelj dobričina priljubljen po vsej fari. Menda ni bilo tedna za časa njegove bolezni, da ga ne bi obiskal kateri izmed njegovih bivših učencev iz daljnih Haloz. Bil je pa tudi izboren tovariš. Njegovo najljubše razvedrilo so bili obiski pri sosednih kolegih in obratno. Že bolehen se je živo zanimal za svoje tovariše, pa tudi za ostale drž. upokojence. Blag mu spomin!
Člani Društva jugoslovenskih državnih upokojencev v Mariboru se obveščajo, da bo pogreb tovariša šolskega upravitelja g. Antona Križa v petek 14. julija ob 16. na mestnem pokopališču na Pobrežju.
Umrla je v mariborski 'bolnišnici 611et na Marija Korenjakova, Viničarjeva žena iz Zgornjega Radvanja. Pogreb bo danes popoldne ob 16. uri na pobreškem pokopališču.
Iz vojaške službe. Na službo v poveljstvo prištmskega vojnega okrožja je premeščen pehotni kapetan I. razreda g. Ferdo Tratnik, doslej na službi pri poveljstvu mariborske vojaškega okrožja.
Vso narodno Javnost opozarjamo na nocojšnje spominsko predavanje glavnega urednika »Večernika« g. Radivoja peharja o požigu Narodnega doma v Trstu pred 13. leti. Predavanje, ki ga Priredita društvi »'Jadram« in »Nanos«, bo drevi ob 20. uri v Narodnem domu. .,s,e1le,rnega zavednega narod-
Mnrtkn « P gotovo udeleži.
Maribor pričakuje 50.000 gostov. Načelstvo »Združenja gostilniških podjetjih y Mariboru« sporoča vsemu sj^jemu
članstvu, da se bliža čas prireditev »Mariborskega tedna« z velikim manifesta cijskim shodom JRKD, ki 'bo na praznik 15. avgusta v Mariboru. Z ozirom na že izvedene priprave ter organizacijo se računa, da bo prispelo 15. avgusta v Maribor okrog 50.000 tujcev. Gostilničarski stan čaka tega dne težka in odlgo-voraa naloga, da nudi toliki množici potrebno prehrano. Da se uredi pravočasno vse -potrebno, sklicuje načelstvo združenja sestanek vsega članstva danes po poldne ob 15. uri v Gann brinovi dvoran . Na sestanku se bo razpravljalo vprašanje podaljšanja policijske ure za čas »Mariborskega tedna«, vprašanje prehrane udeležencev shoda JRKD dne 15. av gusta in drugih aktualnih zadev.
Važna seja za napredek našega ribar stva. Preteklo soboto je bila v Ljubljani prva seja novo ustanovljene »Zveze ri-barskih društev za Dravsko banovino« pod predsedstvom narodnega poslano« g. Rasta Pustoslemška. Iz Maribora sta prisostvovala seji predsednik mariborskega ribarskega društva prof. g. Cotič in glavni urednik g. Kasper,-iz Celja pa je bil navzoč višji pisarniški predstojnik okrožnega- sodišča g. Zorko. Na seji so se obravnavala vsa važna življenjska vprašanja našega ribarstva, ki postaja velevažen činitelj v našem narodnem go spodarstvu. Glavni del debate je bil posvečen vprašanju razdelitve revirjev v bivši mariborski oblasti, ki še danes ni izpeljana, čeprav bi bilo to res življenjskega pomena za naše ribarstvo. Bodoče delo zveze bo z vsemi močmi namenjeno dosegi cilja, da se obstoječa kranjska uredba o ribarstvu s prihodnjim finančnim zakonom razširi tudi na ozemlje bivše Štajerske.
Na naslov oblasti! Neki brivec v Tat-tembachovi ulici zaposluje vajenca in pomočnika iz Avstrije, dasi imamo mi na stotine brezposelnih brivcev, ki ne morejo in ne smejo dobiti službe n« v Avstriji ne na Češkoslovaškem. Opozarjamo na to organizacijo brivskih pomočnikov in oblasti!
Velikodušen dar davčnih uradnikov. Uradniki davčne uprave v Mariboru so izročili PT ligi v Mariboru za fond za zgradbo azila za tuberkulozne znesek 200 Din, ki jim je ostal kot presežek zbirke za venec na grob višjega davčnega kontrolorja- g. Cejana. To je že drugi primer, da so se mariborski davčni uradniki ob slični priliki spomnili PT lige, ki im izreka najiskrenejšo zahvalo in pripor«^ -njjfcov, vzgled. BQ!$aemftW
Mestni vojaški urad v Mariboru ob
vešča vse lastnike konj, vprežnih voz 'in bicikldv, da popisa po komisiji mari-•borskega vojaškega okrožja ne bo, kakor je bilo prvotno javljeno, dne 15. ju lija, marveč bo dne 19. in 20. julija popoldne, vsakokrat od 15. do 19. ure in za zamudnike naslednji dan, dne 21. julija, na sejmiškem prostoru mestne klavnice. Dne 19. Juli jat ob 15. uri (3. uri popoldne) se marajo javiti vsi lastniki konj, vprežnih vozil in koles od črke A do M, dne 20. julija pa ostali z začetnimi črkami od N do Ž. Dne 21. julija bo pregled predvedenih konj in vozil le za one, ki bodo dokazali, da jim dne 19. in 20. julija- k pregledu ni bilo mogoče priti iz tehtnih razlogov. Kdor bo neupravičeno izostal, bo najstrožje kaznovan po § 44 voj. kazenskega zakona, in sicer s strogim zaporom od dveh do petih let in v denarju od 10.000 do 100.000 dinarjev.
Razpisana služba. Na banovinski kmetijski poskusni in kontrolni postaji v Mariboru je razpisana služba uradniškega pripravnika fitopatologa (glavna predmeta sta botanika in zoologija) z mesečno plačo 1275 Din. Prošnje je vložiti do 25. t. m. pri banski upravi.
Javna dražbena prodaja stražnice finančne kontrole v Št. liju v Slov. gor. odnosno njenega gradbenega materiala bo 17. julija 1933 ob 10. uri v carinski zgradbi istotam. Izklicna cena 3000 Din. Jamščino 150 Din položiti do tega časa pri davčni upravi v Mariboru.
Tvrdka J. Hutter in drug v Mariboru nam naznanja, da gradi predilnico, za katero bo šele koncem m.eseca septembra sprejetih 200 delavk. Sprejem moških delovnih moči ne pride v poštev, ker je predenje izključno žensko opravilo. Tvrdka ptrosi, da se ji ne pošiljajo prošnje za sprejem v delo, ker jim pri najboljši volji ne more ustreči.
Obisk Zagrebčanov v Slatini Radencih. Zveza za tujski promet v Zagrebu bo priredila v nedeljo 16. t- m. velik krožni avtomobilski izlet po bivši mariborski oblasti in se bodo izletniki ustavili v Rimskih toplicah, Celju, Ptuju, Slatini Radencih iti Varaždinu.
Trpečim rudarjem v Trbovljah. Niai poziv sokolske zveze sokolskemu bratstvu so darovali za- gladujoče rudarje Sokole v Trbovljah češki nastavljene! tvrdke Zelenka & Co. skupno 280 Din, iti sicer gg. ravnatelj Hostynek 100 Din, poslovodja Kalousek, mojstri Dolensky, Cimfl, Barton, Langer in Vesely pa vsak po 30 Din. Posnemajte!
Zahvala* Pevsko društvo »Luna« v Krčevini-Košakih izreka javno zahvalo vsem, ki so kakorkoli pripomogli, da je proslava lOletnice in ljudska veselica dne 2. julija povoljno uspela. Posebej se zahvaljuje društveni odbor vsem gospodom zastopnikom oblasti ozir. kulturnih organizacij, ki so izrekli društvu čestitke ter želje za nadaljnji procvit, Glasbenemu društvu v Ljutomeru za brzojavko, 3 dobrotnikom, ki so darovali društvu po 100 ozir. 50 Din, Nikoli pl. Jurkoviču v Radvanju za zelenje ter darovalcem vina v Košakih.
Službeni list dravske banovine objav lija v 56. številki: zakbn o izpremembah in dopolnitvah zakona o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih, naredbo o izločanju pologov Narodni banki na zbiralni račun tujih držav, premembe točk 1 do 5 člena 20/a pravilnika o ureditvi prometa z devizami in valutami, posta vite.v mojstrske izpitne komisije za pod-covsko stroko, objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letošnjem iietu in razne objave iz »Službenih no-vin«.
Za obvezno socialno zavarovanje obrtnikov se je na svoji plenarni seji izjavil« obrtniška zbornica v Beogradu in naprosila ministrstvo, da ukrene vse potrebno za izvedbo tega zavarovanja-.
Kino Union. Samo še nekaj dni krasni dm »Zasanjane ustne« z veliko umetnico Elizabeto Bergnerjevo v glavni vloži, R. Forstnerjem in C. Edthofferjem. kritika označuje ta- velefilm kot najboljši tega leta. -Ta film mora vsakdo videti ter smo prepričani, da mu bo ostal v najglobljem spominu.
Grajski kino. Danes v četrtek zadnjič »Kiki«. V petek se začne veliko milijon-soo filmsko delo »Kraljica sužnjev« z parijo Kordo v glavni vlogi. Ta film ve-a kot eno največjih del, kar jih je ustva-irila film§.ka industrija,
Pri boleznih ledvic, seči, mehurja in danke, omili naravna »Franz Josefova«
grenčica tudi silne težkoče pri potrebi v zelo kratkem času. Spričevala iz bolnišnic potrjujejo, da je »Franz Josefova« voda, ker olajša potrebo brez bolečin, zelo priporočljiva za redno uporabo za staro in mlado. »Franz Josefova« S^n' čica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
»Sen kresne noči«. Pod tem geslom se bodo sestali v soboto 15. in v nedeljo l6‘ t. m. planinci z vseh strani pri osrednji točki našega Pohorja pri Seniorjevem domu. Prišli bodo prijatelji zelenega Pohorja iz Mislinja, Slovenjgradca, Prevalj, Ribnice, Josipdola, Sv. Lovrenca in se" veda tudi iz Maribora. Ker si je oskrbnik te dni pripeljal v dom mlado gospodinjo, je upati, da bo razpoloženje na tem sestanku spričo izvrstne kuhinje ja kleti Seniorjevega doma res prijetno h1 veselo. Torej na svidenje pri Seniorjevem domu!
Razne nezgode. S hleva je padla kletna viničarjeva hči Marija Hamerjeva $ Metave pri Sv. Petru in si zlomila lev° roko v rami. Enaka nezgoda se je pripetila 401etnem-u delavcu Miki Žnuderlu iz Velke pri Mariboru, ki si je pri padcu s hleva zlomil desno nogo. Okrog iškega gospodarskega stroja -se je mo# llletrui kočarjev sin Jožef Krope j z Boča pri Slivnici tako nerodno, da ga •’* stroj zgrabil in mu poškodoval levo reko. Včeraj dopo'due je bil v sobi san* pri oknu 41etni Ernest Rus iz Studenc^ in se je nagnil tako neprevidno sh# okno, da je padel s I- nadstropja na cf' sto. Pri padcu si je zlomil obe rokijj1 je zadobil tudi nevarne notranje poškodbe. Vsi poškodovanci se zdravijo v n>a‘ riborski bolnišnici.
Rešitev v zadnjem hipu. Včeraj P0" poldne okrog 16. ure je skušal preplavati Dravo v smeri od Kafferjevega kop® lišča proti Ruški cesti 14Ietni dijak Ado Keiser z Vodnikovega trga. Ko se je ž* močno približal' desnemu bregu, je n0, nadoma omagal in se pričel med klicanjem na pomoč potapljati. K sreči se i8 kopal v neposredni bližini neki drug kopalec, ki mu je priskočil na pomoč i1* ga potegnil na suho. Na pomoč so prj-liteli tudi mariborski reševalci in z njihovo pomočjo si je Keiser kmalu opomogel.
Zopet dva utopljenca. V Dobrenju pf Pesnici je padla y mlako, iz katere s® napaja živina v trenutku ko starši niso nanjo pazili, 22mesečna hčerka posestnika Franca Lipovša, Frančiška, in & utopila. Ko jo je našla domača dekla, *8 bila* deklica že mrtva. Enaka nesreča zadela Lipovševo družino že pred 5 ti, ko se je 30. junija 1928. v isti ml# na enak način utopila prav tako 22 h*| secev stara prva hčerka Frančiška. ■! ribnikih grofa Attemsa v Žabjeku f Poljčanah je bilo najdeno predvčeraj?#’ truplo' posestnika Antona Robe rja / Zgornjega vrha, ki so ga pogrešali 1 več dni. Na kakšen način je Rober # mil, še ni znano.
Nezgoda na cesti. Včeraj popoldne; povozil neznan kolesar 731etnega zas# nika Franca Cenca iz Kopitarjeve ter ga podrl na tla. Starček se je pr' padcu občutno poškodoval na glavi i1* f bil prepeljan na zdravljenje v tukaj?11!0 bolnišnico.
Trg za seno. Na včerajšnjem trgu seno je bilo naprodaj 32 voz sena po , do 35 Din, voz detelje po 45 Din in v, lucerne po 45 Din za meterski s# Slamnatih snopov je Mo '4 voze po 1 ^ 1.25 Din snop. •	<1*
Sojem za živino je bil' včeraj zelo vahen. Na prodaj je bilo prignanih ^ živali, in sicer 11 konj, 12 bikov, 202 la, 294 krav in 18 telet. Cene so h«1 naslednje: voli debeli 4 do 4.50 Din, V°’ debeli 3 do 3.50 Din, voli za rejo 3 rf 3.75 Din, biki za klanje 2.50 do 4 P# krave za klanje, debele 2.75 do 3.50 P1’ plemenske 2-50 do 2.75 Din, klobasaj 1.50 do 2 Din, molznice 3.25 do 3.50 Djf 'breje krave 3.25 do 3.50 Din, mlada vina 3 do 4 Din in teleta 4 do 5 Din % ogram žive teže. Prodanih je bilo>3^ glav, od teh za izvoz v Italijo 13. j. mesu so bile sledeče: volovsko meso vrste 10 do 12 Din, II. vrste 8 do 10 meso bikov, krav in telic 5 do 7 teletina I. vrste 10 do 12 Din, druge ste 6 do 8 Din in sveža, svinjina J$s-16 Din kilogramv
Ob štiriletnici stolpa na Boču
K PROSLAVI V NEDELJO 16. JULIJA.
Do leta 1928. je bil Boč, idilična ob vznožju Poljčan oprta gora, zelo malo Poznan in za turiste skoro brezpomem-aer>- Z ustanovitvijo podružnice SPD in s Postavitvijo razglednega stolpa zgo-rah Pa je gora čez noč zaslovela. Pla-nioci so odkrili v Boču enega najboljših Prijateljev.
Planinski strokovnjak dr. Tominšek ga je ob neki priliki uvrstil za vzhodni *rriglav«, ime, ki se ga je kar oprijelo, vamoposebi je tako nastala tudi pesem: *Bj Boč, ti moj dom ...« Vendar pa ve-P?; da je naš zeleni Boč skoraj dvakrat n,zj: od sivega očaka Triglava. (S stol-Pom vred ima 1000 m.) Neki hudomuš-ez je glede obeh gor v vpisno knjigo ^apisa! tole primero: »Ča je silna Lon-j"a kontra Splitu gradu? Tol’ko ko Tri-ga>' kontra Boču.«
Ob rojstvu stolpa so bili vanj večino-a nezaupljivi, češ: »Škoda denarja za Se to; Čez leto dni bo spet vse padlo Pozabljenje in Boč bo spet sameval 0 doslej.« Hvala Bogu pa ni tako. Vpis-1? knjiga v planinski restavraciji pri Mi-avžu (624 m) izkazuje vsako leto večji 'sk, razen letos, ko je nagajalo vreme, j asti gi okupirajo šole. Bile so gori ce-° ."diteljiščnice iz Ljubljane. Mnogo je isk n't> Hrvatov, zlasti iz Zagreba, ob-^.’?valcev iz Beograda in tudi iz tujine. ' 1 gori Avstrijci, Nemci, Francozi,
Angleži itd. Knjiga, ki je ne pozabi pogledati, ti pove še marsikaj zanimivega: 1. 1929, aprila, so bili na vrhu prvi konjički (nosili so material za stolp), junija, je pribrenčalo do Miklavža motorno kolo, septembra pa celo do stolpa. Leta 1931. je bila v tamošnji 600 let stari cerkvici prva poroka, slavili sta se pa zgoraj tudi dve 70-letnici. Letos je obiskal to popularno goro tudi naš finančni minister itd.
Ta res prijetna postojanka je oskrbovana vse leto. 2e 3. in 4. januarja v najhujši zimi so šli korajžni planinci na stolp, ki se takrat ves »steklen« sveti v solncu in snegu.
Isto leto ko stolp, je dobil Boč na nepozabnih obširnih zelenih planjavah pri Miklavžu, kjer se po mili volji navži-ješ solnca in zraka zastonj, tudi planinsko restavracijo in kočo v sedlu Boča. Vse to je stalo mlado in agilno podružnico dober stotisočak. Mnogo tega je že odplačala skupno z rogaško podružnico, s katero se je zvezala pred dvema letoma. Nekaj desettisočakov pa ima vendar na vesti. Da se poplačajo tudi ti, bo na Boču v nedeljo 16. julija IV. velika proslava obletnice postavitve razglednega stolpa, ki se prične ob 11. uri s službo božjo v cerkvici sv. Miklavža, Na to pro slavo vabimo vse ljubitelje narave.
J. K.
Rje naj sloji tezensko p	postajališče?
vrei®!i smo iz vrst zainteresiranega ob-£ nstya; Kakor srno črtali v dnevnem J^isju, namerava tezenska občina s uiočj0 svojih sosed zgraditi železniško ^stajališče. To akcijo je potrebno brez-. g°ino podpreti, da se čimpreje reali-„lrai° načrti, ker z zgraditvijo tezenske-r1 Postajališča ne bo pomagano samo v Hvalcem tezenske občine, marveč še briogo večji meri prebivalcem V. Ustnega okraja, ki meji na tezensko ob-Var' usodnosti pa se bodo posluže-h 11 tudi v pretežni večini Pobrežani, g. Zv_anjčani, Radvanjčani in Novovašča-’ m imajo sedaj do glavnega kolodvo-, J uro hoda. Prosili pa bi ob tej priliki ^odajne činitelje, naj bi upoštevali na-pCn in pomen postajališča za okolico. °stajališče naj bi imelo predvsem lepo ^°> drugič pa, kar je najvažnejše, naj - stalo *v ceutrumu okolice, ki se bo ^o^ujališča posluževala. Slišali smo, da - dal zemljišče za postajališče brezpla-■o ha. razpolago g. Očka. Naglasiti pa j, ra'.110, da finančno vprašanje glede vj !!^a ne Fr'de v P°štev, ker je še občanov posestnikov, ki so priprav-
ljeni brezplačno odstopiti potrebni svet. Zato pa stopa v ospredje vprašanje, kje najti naj lepšo in najprimernejšo lego.
Prav gotovo je, da bi postajališče pri Očku ne zadostilo našim zahtevam, ker je od vseh strani precej od rok in je v neposredni bližini Splošne stavbne družbe, ki med obratom razvija velikanski ropot. Poleg predvidenega načrta se nam dozdeva mnogo prikladnejše zemljišče gostilničarja Feliča, oziroma tovarnarja Reicha, ali Kovačiča. Ti prostori, zlasti pa zadnji, nudijo zelo ugodno in pripravno lego. Poudariti moramo, da- je v neposredni bližini teh zemljišč glavno cestno križišče in lansko leto zgrajeni železniški prehod, ki omogoča najbližji dostop občanom iz Razvanja, Radvanja in Nove vasi na eni ter Pobrežja in V. mestnega okraja na dnugi strani. Važtno je tudi dejstvo, da bi bila s tem odpravljena potreba po južnem mariborskem kolodvoru, ki bo vsekakor neizogibno vprašanje čez nekaj let, ko se bo mesto razširilo. Zato prosimo pripravljalni odbor, merodajno oblast, zlasti pa železniško komisijo, da prouči navedene razloge in upošteva želje tistih, katerim je postajališče v prvi vrsti namenjeno.
Ptuj
Nesreča starke. Že 701etna posestnica Genovefa Kopšetova s Ptujske Gore je padla s črešnje, se notranje nevarno poškodovala ter si zlomila tudi levo roko in levo nogo. Prepeljali so jo v ptujsko bolnišnico.
Oče nevarno ranil sina. Med posestnikom Matevžem Zupančičem iz Hajdoše in sinom Avgustom je nastal prepir in pretep, pri katerem je oče sunil z nožem sina v trebuh in ga nevarno ranil. Zdravi se v bolnišnici.
Poljčane
Grozen primer otroške naivnosti. Te
dni se je pripetil v neki družini v občini Brezje pri Poljčanah nenavaden primer otroške nerazsodnosti. Dočim je oče pri vojakih, je pustila mati, ki je morala odpeljati konja na vojaški popis, troje majhnih otrok kar same doma. Otroci so se nekaj časa igrali, nato pa je najmlajši, ki je star šele 6 mesecev, pričel neutešno jokati. Starejši bratec, star 5 let, mu je zagrozil — take grožnje je čul že prej večkrat od starejših ljudi — da mu bo kar nekaj odrezal, če ne bo takoj umolknil. Dojenček seveda ni prenehal jokati in mu je bratec takoj nato tudi res odrezal del spolnega uda. Mati je takoj po vrnitvi opazila nesrečo in odnesla otroka k zdravniku, ki mu je nudil potrebno pomoč. K sreči organ sam ni nevarno poškodovan. Naj bi se že ljudje odvadili strašiti mladino s takimi neumestnimi grožnjami, ki bi utegnile imeti usodne posledice.
Umrl je na Stanovskem pri Poljčanah splošno znani 801etni posestnik Anton Poldenec, ki je bil pokopan v ponedeljek ob veliki udeležbi prebivalstva. N. v m. P.!
Šport
Tretje jubilejne medklubske motociklistične gorske dirke na Ljubelj.
Motoklub »Ilirija« v Ljubljani razpisuje III. motociklistične gorske dirke na Ljubelj, ki bodo v nedeljo 6. avgusta 1.1. Proga je dolga 5150 m. Start pod Sv-Ano ob pristavi g. Borna, cilj vrh Ljubelja. Start je stoječ, in sicer v intervalu dveh minut. Začetek ob 10. dopoldne. Pravico do starta imajo vsi. Člani klubov, verificirani v MSKJ, kot gostje pa .verificirani člani tujih klubov, včlanjenih v FICM. Tekmuje se po mednarodnem športnem pravilniku FICM in po nacionalnem športnem pravilniku SMKJ. Motorna vozila morajo ustrezati mednarodnemu pravilniku FICM. Opremljena morajo biti z dvema medsebojno nezavis-nima sigurno in hitro delujočima zavorama. Razpored: 1. športni in dirkalni motorji: kategorija A, razred A, motorna
kolesa do 250 ccm; kategorija A, razred B, motoma kolesa do 350 ccm; kategorija A, razred C, motorna kolesa do 500 ccm; kategorija A, razred D, E, motorna kolesa do 1000 ccm iti kategorija A, razred F. G, motorna kolesa s prikolico. 2. Turni motorji: kategorija A, razred C, motorna kolesa do 500 ccm, kategorija A, razred D, E, motorna kolesa- nad 500- ccm.
Za vozila s prikolico je predpisan vozač in sovozač s povprečno težino 60 kg. Manjkajoča težina se mora izpopolniti z balastom. Start šibkejših strojev je dovoljen samo enkrat v naslednji višji kategoriji. Ocena se izvrši na podlagi prevoženega časa v posameznih kategorijah.
Prijave se sprejemajo le pismenim potom ob točni izpolnitvi prijavnice in položitvi prijavnine, in sicer 10 Din za vozilo. Prvi zaključek prijav je 18. t. m., drugi 27- t. m., za pozneje dospele prijave dvojna prijavnina. Prijave sprejema tajništvo M. K. »Ilirija«, ■ Ljubljana, Miklošičeva cesta 15. Prvi vsake kategorije prejme častno darilo, drugi in tretji srebrne plakete. Za najboljši čas dneva je razpisano posebno častno darilo.
Medklubski odbor LNP, službeno. Pokalna tekma SK Rapid:SK Svoboda, ki je bila določena za drevi, se ne vrši. Tajnik.
• Olimpijski dan v Mariboru. Kot smo že poročali, bo v nedeljo 16. t. m, v Mariboru olimpijski dan- Nastopili bodo lah-koatleti, nogometaši in teniški igralci. Lafakoatleti bodo tekmovali dopoldne po mariborskih ulicah, nogometaši pa popoldne na igrišču ISSK Maribora, teniški igralci pa tekmujejo na teniških igriščih ISSK Maribora, in sicer ves dan. Po ulicah pa se bodo pobirali prispevki po 1 Din za olimpijski fond.
SK Železničar, lahkoatletski odsek. V petek 14. t. m. ob 19. bo v restavraciji Vollgruber na Frankopanovi cesti važen sestanek vseh lahkoatletov. Radi pred-stoječih nastopov (olimpijski desetobo;, tekmovanje za prvenstvo poedincev itd.) je udeležba strogo obvezna. Načcitiik.
Sokolstvo
Iz župe. Poštni uradnik, zaveden So • kol, ki bi reflektiral na mesto upravitelja pošte v malem, a zelo lepem kraju, naj se nemudoma priglasi tajništvu Sokolske župe v Mariboru.
Sokolsko društvo Hoče bo imelo svoj letošnji javni telovadni nastop v nedeljo 16. julija. Spored bo razmeroma obširen in zadovoljiv- Po nastopu bo veselica. Vabimo vsa okoliška braitska društva ter celotno sokolstvu prijazno občinstvo k čim večji udeležbi. Začetek bo ob 3. uri popoldne. Zdravo!
Življenje v oazah
Lja °azi ie več neveselega kakor vese-sfed’ Pa naj s‘ govorimo 0 veliki oazi, kai *• ^tere stoji majhno mestece z nekih •	^ prebivalci, ali o neznatni ze-
ter 01 v Sahari z enim samim studencem ze] z. eno ali dvema strehama. V večji v0 nic> spada k najžalostnejšim poja-evr Po^' vojaških kaznjencev ter višek nes°Pskega trpljenja, tujske legije. Da-v°j Pe moremo pisati o bridkostih med op0, .tl]jske legije. Vendar pa že zdaj lilj0 7j?m° romantične mladeniče na ve huiŠe Jetlie v teh legijah. Vsako naj-HajS] del° prj nas je veselo opravilo in s'abš a ^ru^'na je vzorna, vsako naj-tragj5 mesto je prava oaza sreče proti žijgl^emu trpljenju Rojakov v teh leske k pnščavo, pekoče solnce, barbar-saipo azni m popolno brezpravje danes s°' “menjamo. Pripomniti moramo, da v francoskih legijah boljši ^ Pa v španskih.
Zah. slrašnega so javne hiše v oa-Iogjh (agedija nesrečnih žensk v teh br-v -tuj J*®. slična žalostni usodi vojakov ne naia ■ *eg‘)ah- Brezpravne so, nikjer ?°Če v ? jmtnoči, pobegniti jim ni mo-žavj' • °iaška služba v carski ruski dr-Priinert kila^ vsekakor demokratična v na ^en p. slnžbo v tujski legiji. In nesreč-npraVjgS . Pride v tukajšnje brloge, evr°ps,^n° zavida ženske v bordelih na skih jn ' Periferiji in v najbolj sodomit-birijg ^"sirijskih mestih kjerkoli. Iz Si-^egnii• .ko in v Evropp je bilo težko • ali kakor pripovedujejo Rusi,
ki služijo v legijah, lahko proti poizkusom, pobegniti iz oaze do železnice; pristanišča ali v eno solidnih držav. Beg iz oaze v nevarne kraje je nekaj takega kakor skok zfIadje v morje, kjer je obrež je ali rešilni čoln bogve kje. Utoniti je vsekakor bolje, kakor pa pobegniti v žgoči puščavi!
Tragedija zlasti domačih mohamedanskih žen, če se omožijo z brezsrčnimi zanikarneži, je brez primere. Mož zapodi čez nekoliko let zakonskega življenja ženo z otroki vred. Namesto dvajsetletr ne, tridesetletne, vzame novo ženo, po našem še otroka. Dasi to ni ravno na dnevnem redu, saj je večina Mohame-dancev plemenite in vzortje nravi, vendar se pogosto dogaja, kajti mohamedanska vera, ki prepoveduje poškodovati cvetico in ima takih lepih pravil na stotine, dovoljuje možu vse, ženi pa bore malo. Izgnani ženi ostane edino odprta hiša — bordel, da postane sužnja oazne soldateske.
K žalostnemu življenju spadajo v premnogih naselbinah bivališča domačinov, kar opazi tujec zlasti v oazah z vojaškim režimom. Povsod, kjer je občan prve, druge in tudi pete kategorije, ni mogoče govoriti o obliki, kakršno zahteva čut današnjega človeka, ki si zmotno domišlja, da je doba, ki je bila vzrok vojne severa proti jugu, prav za prav že jako daleč.
Pa še neka reč je v orientu strašna: veliko število slepcev in strašno razsajanje očesne bolezni, ki pa jih kolonizatorji do malega nič ne zatirajo. Prav tako se malo. zmenijo za šolski pouk in za
življenjska varnostna sredstva. Tako morate neprestano paziti, da bi ne podrli slepca ali se obenj spoteknili. A oso-bito v oazah, kjer pri nepoučenem ljudstvu in spričo pomanjkljive javne varnosti divja samutn, so prizori v tem pogledu od sile žalostni.
No, pa oaza ima tudi svoje radosti. V to sodi zlasti krasota prirode, ki je po svoji vegetaciji in rastlinski mnogoličnosti neizrečno lepa. Tako v oazi precej pozabite, da je okoli in okoli puščava, v kateri ljudje in živali od žeje umirajo. V večjih oazah izvira studenec poleg studenca, mrzli zraven toplega, minera'-ni poleg zdravilnega, a v potokih in rečicah je toliko lepih ribic, katerih bi ne bil vesel sanro športnik akvarist, ampak vsakdo, ki ima količkaj veselja in užitka v božji naravi... V ribnikih in mnogih krasnih kopališčih s talnim pritokom in odtokom je veliko želv. Narava je res pravi čudež; ribice, o katerih govorimo, preplavajo bržkone vso Saharo! Globoko pod jako obsežnim prostorom puščave teko reke in potoki. Tam pa, kjer se prikaže voda na dan, vidimo žive stvari, ki pridejo za nekaj časa pogledat svetlo solnce, nakar zopet izginejo v neznane podzemske vodotoke, do katerih ne bo človek nikdar prodrl... Domačin ljubi svojo zelenico, rad ima cvetice ih njih omamljivi vonj. Petje različnih, nam še neznanih eksotičnih ptičev, je zlasti proti večeru, ko se začuje-jo klici iz stolpov mošej na čast Alahu, posebno poetično. A tam v puščavi in breznadejnih gorah živi še šakal, potlej silno plaha gazela, ki je človek dobrega srca kar ne more ustreliti, dalje muflon,
v obmejnih krajih pa, ki so rodovitni, je veliko divjih živali, katerim so lovci vedno za petami. Hijen, ki so higienske dobrotnice puščave, r.e streljajo. Splošno ni nevarna človeku in se mu povsod umika. Berberski lev pa je že davno zatrt. In tako je domačin, ki je strasten lovec, še ob to veselje. Zato pa tem bolj ugonablja strupene gade, k! so prava nadloga oaz, kakor tudi škorpioni in življenju nevarni pajki tarantele. Kogar ugrizne tak pajek, se mu od silnih bolečin zmeša.
In s temi opasnimi živahni se navadno zabavajo vojaki tujskih legij. Okoli večjega kamna zakurijo ogenj, na kamen položijo škorpijona, ki ne more čez ognjeno ograjo nikamor uteči in se opali pri vsakem poizkusu. Naposled se vrne na sredo kamr.a ter po daljšem pomisleku zabode strupeno svoje želo v lastno telo. Drugič spravijo v »areno«, to je v večjo škatlo tarantelo in škorpiona. Zdaj se prične med njima boj za življenje in smrt. Naposled je škorpion premagan in na drobne kbsce raztrgan. S takšnimi mučnimi prizori si krajšajo čas vojaki, katere spominja boj škorpiona na njih lastno prizadevanje, da bi pobegnili iz nesrečnega kraja.
Končno pa je še nekaj lepega na oazi, tako na prostrani kakor tudi na majhni, kjer je naseljenec kakor ponosen puščav-nik na majhnem otoku. Tu ima neskončno lepo noč in na nebu milijone zlatih zvezd, h katerim obrača svoje oči srečni in nesrečni zemljan z novimi upi do pustinje in sveta, tam v daljni daljavi za ogromno Saharo...
Stran 4.
Marifittrskl »VEČERNIK« Jutra
' Wi
V M a r i b' o r n, 'dne '13. VII- 1935.
30
-o rlrl»»«iMT!of«iki proilojtl
Na posebnem odru so nastopale dražestne plesalke in s svojimi gibi omamljale oči in srca. Ko so doplesale, so se razkropile med goste in zajele v svojo sredo tudi. Doljana. Prijele so ga za roke in zarajale z njim kakor z razposajenim paglavcem. Ni se branil njihove družbe. Bil je dobre volje in je hotel tudi namenoma postati veseljak med veseljaki.
Prav v tistem trenutku, ko je postal predmet vsesplošne pozornosti, je vstopil v dvorano senator Tutalis s svojo hčerko Morajo. Doljan ju prvi trenutek ni opazil, vrtel se je dalje in prišel čisto tik pred Morajo, ki je obstala kakor okamenela in se ozrla vanj s čudnim, pol pretečim in pol ljubečim pogledom. Ta pogled ga je zmedel, da je izpustil roke svojih plesalk in obstal. Toda Moraja se je okrenila in odšla ob strani svojega očeta do neke mize in sedla. Doljan je stal nekaj trenutkov sam sredi ljudi in strmel za njo; nato se je vrnil k svojim tovarišem.
»Zakaj ste prenehali?« ga je vprašal Enilis. »Ste se zbali Tutalisa?«
»Ali pa njegove hčerke?« je dostavil Soliš.
»Moraje?« je vprašal zmedeno Doljan.
»Jo mar poznate?« je rekel Marizis.
»Da. Seznanil sem se z njo na veselici
po proslavi dneva potopitve,« je pojasnil Doljan.
»Lepo dekle, mar ne?« je dejal Enilis.
»Lepo,« je pritrdil Doljan. »Sicer... saj so sploh vsa vaša dekleta lepa, saj ste lepi vi vsi in se človek kar težko spozna med nami.«
»Pa se kljub temu poznamo drug drugega,« je menil Antelis. »Zlasti se pa spoznamo na naše ženske. Moraja je lepa, ena najlepših našega ljudstva, najlepša pa vendarle ni.«
»Najlepša je Intela!« je vzkliknil Doljan v svoji pijani razigranosti.
»Tudi njo že poznate?« se je začudil Soliš.,
»Tudi.«
»Potem pa poznate menda že vse,« sta smeje pripomnila hkrati Enilis in Antelis.
»Pijmo rajše!« je svetoval Doljan, ki mu pogovor o Moraji in Inteli ni prijal.
Dasi so ga pijače omamile, je vendar bil še toliko razsoden, da ni hotel izdati prijateljem svoje ljubezni. V tistem trenutku pa tudi sam ni vedel, kako je z njim. Dasi je ljubil Intelo, ga je vendar mamila Moraja. Ne morda zaradi tega, ker bi ga bolj privlačevala, ampak zato, ker je po onem pogovoru z Asti-
som in po svojem premišljevanju sklenil pozabiti na vso ljubezen do princese. Zaradi tega je na skrivaj opazoval Morajo in kmalu opazil, da gleda tudi ona njega. Sedela je s svojim očetom v družbi, ki je ni poznal. V njej so bili tudi prikupni moški, toda Moraja jim očividno ni posvečala bogve kako velike pažnje. In čim bolj jo je Doljan gledal, tem bolj je čutil, da je pod njenim vplivom. Zdelo se mu je, da izgublja oblast nad svojimi mislimi in jih mora usmerjati tako, kakor želi ženska, ki ga opazuje. Tovariši so se zabavali dalje, pripovedovali so vesele zgodbe, on pa jih je slišal samo napol kakor glasove nekih oddaljenih ljudi...
»Kaj vam je?« mu je dejal Marizis, ki je opazil njegovo zamaknjenost. Toda moral mu je vprašanje dvakrat ponoviti, preden ga je Doljan slišal in razumel.
»Ne vem...« je dejal Doljan. »Zdi se mi, da so me preveč omamile vaše pijače. Nič več ne morem svobodno misliti.«
»Pijače vas niso omamile, dragi Doljan,« je rekel Soliš. »To je popolnoma nemogoče. Sicer vam pa lahko takoj postrežem z zdravilom, ki vam bo pregnalo vso omamljenost.« Po teh besedah ie segel v žep, izvlekel iz njega neki prašek in mu ga natrosil v pijačo. »Izpijte, pa vam bo takoj bolje!«, je dejal.
Doljan je izpil pijačo, toda pričakovanega učinka ni bilo. Še vedno je moral misliti na Morajo. Neprestano jo je videi pred seboj. Videl je njene velike temne oči, ki so rastle in mu izpijale
misli. Zopet je bil gluh za besede svojil* tovarišev.
»Najbolje je, da se preselimo,« je me’ nil Antelis. »Zdi se mi, da vpliva na D°' ljana okolje.«	.
»Strinjam se popolnoma,« je pritrdu Soliš. »Pojdimo!«
Profesorji so se dvignili in odvedli S seboj v drugo dvorano tudi Doljana, P se je na vratih obrnil in videl Morajo-kako je strmela za njim in mu z nasmes-kom na ustih poslala pozdrav.
Prav v tistem trenutku sta pa tudi Astis in Soralifis ter spremila ljana in njegove tovariše.
XVII.
Po obisku v gledališču in na zabavi* šču je bilo Doljanovo spanje vso noč nemirno- Neprenehoma je sanjal o najču* dovitejših stvareh in se iz sanj prestrašen prebujal. Zjutraj ga je bolela glava111 je mimo tega moral vedno misliti sam° na Morajo. Zdelo se mu je, da je začaran in da ne more ubežati iz njenega čarodejnega kroga. Ležal je v postelji 1 rokama pod glavo in strmel v strop, Pa še pri odprtih očeh je videl Morajin P°' gled in njen smehljaj. Ta pogled ga 14 žgal v dušo in ga z neznosno silo vlekel nekam, da sam ni vedel kam. čut>* je. da bi moral iti ven in se razmisliti
Bilo je že pozno, ko se je kakor v ofl") tiči dvignil, opravil in napotil na ulic°' Hodil je mehanično mimo hiš in ljudi P® raznih ulicah, ki jih sploh še ni pozna'-Kljub temu pa se mu je neprenehotf9 zdelo, da vidi pred seboj cilj, do katerega mora prispeti. Vodil ga je magič^ Morajin pogled ...
Moč človeka v primeri z močjo
žuželke
KO BI ČLOVEK IMEL MIŠICE KAKRŠNE IMA BOLHA, BI LAHKO PRESKO-
CIL NAJVIŠJI NEBOTIČNIK.
Kako strmimo, kadar gledamo atleta, ki vzdigne z lahkoto kakor bi vzdignil pero, velikansko železno kroglo ali pa pretrga debelo verigo. Ali pa atleta, ki drži z golimi rokami dva avtomobila, da se ne moreta premekniti. Ze to se nam zdi večkrat čudno, kadar gledamo po-strežščke, ki vlečejo voz z velikanskim tovorom.
Vse polno trenutkov je v življenju, ki nam pričajo, da je Človek močan, da je morda najmočnejše bitje na zemlji. Če pa malo globlje posežemo v bistvo in si ogledamo človeško moč z druge strani, bomo videli, da je človek v razmerju s težo in velikostjo precej slabotnejše bitje od žuželke. To niso samo domneve, ampak zaključki, ki so jih rodila dolga opazovanja življenja raznih žuželk, zaključki, ki so uspeh dolgih študij.
Poglejmo n. pr. najprej bolho, to drobno, živo, rjavo stvarco, ki nas je že tolikokrat vznemirjala! Ni človeka, četve-ronožca, krkona ali ptiča, ki bi se kar se tiče mišične moči v razmerju s svojo
telesno velikostjo, mogel primerjati z bol ho. Strokovnjaki trde, da so bolhe, ki skočijo do 1 m 20 cm visoko, ali pecimo, da bi mogla vsaka bolha skočiti samo pol metra visoko, bi že to pomenilo neverjeten telesni podvig. Zato ima tudi bolha naslov šampiona v skakanju, če se primerja njena energija pri skoku in njena velikost s človeškim telesom, bi mogel človek, ki bi imel podoben mišični mehanizem, preskočiti brez vsake težave najvišji ameriški nebotičnik, ki ima 80 nadstropij. Človek, ki bi hotel iz Maribora v Ljubljano, bi napravil potemtakem samo nekaj skokov, pa bi bil v Ljubljani. Ali če pomislimo, da bi mogla bolha, ki preskoči vselej 5 do 10 cm, vleči majhen voziček iz kartona in na njem tovor, ki bi bil stokrat težji od nje, potem bi moral človek potegniti avto z 80 rot-niki. Takšna je človeška moč v primeri z bolho. Če pa primerjamo človeško moč z drugimi žuželkami, dobimo Še never-jetnejše rezultate.
Muha n. pr. čisto lahko drži med no-
gami vžigalico, človek bi moral potemtakem vzdigniti bruno, ki je debelejše od njega in dolgo enajst metrov.
Če napravite majhen voziček iz kartona in naložite nanj osem vžigalic pa vprežete vanj mravljo, ga' bo vlekla brez vsakega napora.
Pomniti pa je treba, da je vsaka vžigalica vsaj trikrat težja od mravlje; potemtakem vleče mravlja tridesetkrat večji tovor kakor je ona sama težka. Ta teža ustreza teži trinadstropne hiše, ki bi jo komaj potegnile tri Krpanove kobile. V primeri z močjo mravlje bi moral človek potegniti več ko 10.000 kg.
Ko bi vpregli pikapolonico v takšen voziček in posadili vanj miško, bi ga sicer težko potegnila, potegnila bi ga pa le. in miška bi se lepo vozila. Ta tovor bi bil nekako 250 krat težji od nje same. Normalno težek človek bi moral potemtakem potegniti več ko 15.000 kg. Večji pajek lahko drži med nogami cel list časnika, oziroma težo, ki je 20 krat večja od njegove. Če pomislimo, da tehta človek 70 kg, bi moral držati na svojih rokah okoli pol milijona takih listov, oziroma 35 tisoč izvodov časnikov, ki bi imeli po 16 do 20 strani, kar je toliko kakor okoli dva tisoč kilogramov. Tega pa ne more. Močan človek nese komaj 150 kg.
103-letna starka čita brez očal.
V Prisse les Maconu v severni Ff®*1' ciji je te dni izpolnila starka Ana Re' naultova, vdova Sirejeva, 103. leto sv°' jega življenja. V svojem dolgem živi®' nju še nikdar ni zapustila svojega rojs{' nega kraja Macona in je kljub temu vz°f no živela v srečnem zakonu s svoijj® že pokojnim možem, kateremu je rod'1 9 otrok. Njen najstarejši sin, ki še Žiy je star 82 let, najmlajši pa nima »ve*‘ kakor 62 let. Starka čita še sedaj vsa* časopis z lahkoto in brez očal. Prav do* bro se spominja še tudi vseh pomem1’' nejših dogodkov iz prve polovice pre' teklega stoletja.
38 bolnikov zgorelo v bolnišnici
V mestu Umrušu v kitajskem Turk* stanu je nastal v eni preteklih noči v tamkajšnji veliki bolnišnici nenadoma požar. Ko je ogenj opazil neki#stražfli£ ki je prišel na svojem obhodu mimo bolnišnice, je bilo že vse prepozno in so P‘a' meni zaradi močnega vetra zavzeli tastrofalen obseg. Gasilci kljub takojŠ'11 intervenciji niso mogli rešiti vseh bol"1' kov, V sobi, kjer je ležalo 38 najnevaf' nejš*3 bolnih oseb, ki se absolutno n'5 mogle premakniti, je imela smrt boga*® košnjo. Vseh 38 bolnikov je zgorelo Pj’ živem telfesu, nad 200 oseb pa je h'1 nevarno opečenih.
		Stanovanje
Pl ali 4	ogiasi	TRI DO ŠTIRI sobno stanovanje s kopalnico in vrtom v bližini parka, Tru barjeve, Ciril-Metodove. Maistrove, Prešernove. Razlagove. Aškerčeve ali Tomšičeve ulice Iščem za takoj. Naslov v upravi »Večernika«. 6000
Razno	NAJNOVEJŠE TKANINE za zavese in pohištva v vseh barvah dobite najceneje pri NOVAKU. Vetrinjska 7. Koroška 8. Glavni trg 9. 2552	
RADI OPUSTITVE TRGO-VINE oblastveno dovoljena razprodaja. L. Ornik. Koroška cesta 9. Izrabite to izredno priložnost! 230?		
	JOS . TICHY IN DRUG Konces. elektrotehnnično do djetje. Maribor.. Slovenska ul. 16. tel. 27—56 proizvaja elektroinstalacile stanovanjskih hiš. vil gospodarskih	200 DIN DOBI oni. ki mi priskrbi primerno 2-sobno stanovanje. Ponudbe pod »Levi breg« na upravo 2512
ZAMENJAM VLOGO Narodnega doma v znesku 20 do 30.000 Din z enako vsoto Mestne hranilnice. Pismene ponudbe na upravo lista pod		
	lestencev, svetilk, elektroin-stalacljskega blaga do konkurenčni ceni 519	Sobo odda
»Nagrada«. 2556		ODDAM prijazno solnčno sobico solidnemu gospodu ali gospodični. Naslov rlaie uprava. 2485
MARTIN SAFRAN, sobo-, črkoslikar, pleskar In ličar. Maribor. Slovenska ul.	Prodam	
	TENIS RAKET	
spadajoča dela ter jih izvršuje dobro in poceni. 1664	in moderne oljnate slike prodam. Naslov v upravi. 2559	Sobo ISim
POHIŠTVO lastnega izdelka dobavlja po skrajno zmernih cenah Zalo-	HARZER KANARČKA samico, prodam. Betnavskn cesta 44. 2560	IŠČEM SOBO s strogo separiranim vhodom v bližini Kralja Petra trga ali komande mesta. Naslov v upravi »Večernika*. 5000
ga pohištva združenih mizarjev. Vetrinjska ul. 22. nasproti tvrdke V. Weisl.	Oglašujte!	
Službo
MLAD STAVBENIK
z izpitom se takoj sprejme na vodilno mesto. Ponudbe na upravništvo pod šifro »V agilnosti bodočnost«. 2557
V nalem
GOSTILNO
z lepimi lokali, na prometni cesti, oddam v najem. Vprašati v upravi Veternika. 2558
D
ap
isarniški
m
r m
in pisarniške potrebščine kupite najboljše v
I ZADRUGI
Mar:
■0
MARIBOR Aleksandrova c. 13
Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik
Razglas
o prvi javni pismeni licitaciji za prevzem in izvršitev vZ<*f ževalnih gradenj in del na državnih cestah št. 17 in 50.
Licitacija se bo vršila v soboto, dne 29. julija 1933 " D. uri pri tehničnem razdelku sreskega načelstva levi breg za sledeča gradbena dela:
a) na državni cesti št. 17:
1. naprava novega propusta iz betonskih cevi v km 0.220 na Teznu — proračunska vsota
2. poprava mostu čez Dravo v Ptuju kni 23.660
3. poprava propusta čez Cvetkovski potok km 39.290	...........................
4. poprava propusta v km 44.260 v Mihovcih
b) na državni cesti št. 50:
1. zvišanje ovinka na zunanji in razširitev na notranji strani od km 146.315 do 146.397 Din
2. poprava propustov v km 126.300. 129.900 149.300 in 149.360	......................
3. odstranitev hrbtov in izravnanje cestne ni-velete na petih klancih od km 112.000 ‘do km 117.500	...........................
4. izravnava nivelete obojestransko, propusta v km 129.940	 Din	.
Pogoji licitacije, načrti in proračuni so na iavni VP05; vi pri tehničnem razdelku sreskega načelstva v Mariboru le breg.
V Mariboru, dne 10. julija 1933,	,
T. o. 918/9 — 1933.	‘	254*
Sresko načelstvo v Mariboru levi breg.
Din
Din
Din
Din
Din
2230"
6200-'
3000"
2500"
6450-'
4500'
Din 4000.'
Din
500
izdajatelja in urednik:	RAD1VOJ	REHAR
STANKO DETELA v Mariboru
v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik