Stev. 139.
Velja po pošti:
a celo leto naprej K26'— »a pol leta „ „ 13'— ;,a Četrt leta „ „ 6 50 h» en mesec „ 2'20
V upravniStvu:
,ia celo leto naprej	K 20' —
at pol leta „	„ 10'—
aa četrt leta „	„ 5'—
Sa en mesec „	„ 1'70
A> poSllj. na dom 20 h na mesec.
Posamezne Stev. 10 h„
0 llobllanl, d sredo, dne 19. Junija 1901
Leto mu.
Inserati:
Encistop. petltvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat , . . 9 „ za ječ ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta i 26 h, Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Uredništvo i* v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod Itz
,,_ dvoriSče nad tiskarno). — Rokopisi se
ue v.-ačajo; netranklrana pisma se nc sprejemajo. (JredniSkega telefona Stev, 74.
Političen list za slovenski narod
(JpraVniŠtVO ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. —
—L_ Vsprejema naročnino, inserate in
reklamacije. (JpravmSkega telefona Stev. 188.
Hribarjevo stranko ln narodnost.
Mesto ravnatelja na prvi državni gimnaziji v Ljubljani je prosto. Ravnatelj gospod Senekovič jc upokojen. Ker jc prva državna gimnazija v Ljubljani sedaj prvi učni zavod, kar jih imamo, je seveda častna stvar za Slovence. da dobi to mesto Slovenec. Ta zahteva ic pa tudi pravična, in statistika učencev nas uči, da pohaja zavod vsaj štirikrat toliko Slovencev kakor Nemcev. Jasno ie torej, da mora biti ravnatelj tega zavoda torej v prvi vrsti vešč slovenščine, v drugi vrsti pa zahteva pravičnost da je iste narodnosti, kakor ogromna večina dijakov iu učnega osobja.
O kakem nemškem posestnem stanju tu ue more biti govora, kajti Senekovič .ie Slovenec, kakor je bil tudi njegov prednik Su-inan.
Vkliub temu se .ie pa sklenilo, da bodi ravnatelj Nemec, in sicer je postavil c. kr. deželni šolski svet na drugo mesto v terno profesorja Klementa Profta v Celju, ki niti slovenski ne zna in je znan kot strasten nemški nacionalec.
Kako je bilo to mogoče? Dva člana deželnega šolskega sveta, ki sta pristaša liberalne stranke, sta morala glasovati za Profta, drugače ne bi bil prišel v terno. To stoji.
Kaj pomaga, čc v »Narodu« pišejo zoper Profta, ter bi na zunaj kazali slovensko licc proti kratkovidnemu občinstvu, ki ne gleda za kulise, v deželnem šolskem svetu pa za istega Profta glasujejo! To je nečuveno postopanje, ki je mogoče samo v taki stranki, kakor je narodno - napredna pod Hribarjevim vodstvom.
Pa zgodilo sc je še več lz poročila o si-nočnji seji ljubljanskega občinskega sveta nam zveni jasen odgovor na vprašanje: Kako je to mogoče? Hribarjeva stranka je v tem vprašanju naravnost zapustila slovensko stališče in se je postavila za Proftovo imenovanje. Občinski svetnik Meglič je po pravici protestiral proti temu, da bi bil Nemec ravnatelj prve državne gimnazije v Ljubljani. Pričakovati je bilo, da se soglasno ves občinski svet, ki je vendar slovenski, dvigne in pritrdi protestu, pa zgodilo se je nekaj ne-čuvenega: Dva kolovodji liberalne stranke vstaneta proti protestu ter ga pobijata!
Subic in dr. Triller stojita oba v prvi vrsti liberalne stranke, in obadva sta sedaj v občinskem svetu nekako oficijelna predstavi-telja te stranke. Da sta oba nastopila proti protestu, .ie znamenje, da jc stranka v tem vprašanju izdala slovensko zahtevo. Sklicevala sta se celo na klubov sklep, torej na sklep kluba, katerega duševni oče in voditelj :e župan Hribar.
Ta nastop je nečuven in bo slovenski stvari silno škodoval. Ce bo Proft proti so-
glasnemu protestu slovenskega časopisja postal ravnatelj, pade krivda zato z vso težo na liberalno stranko. Najprej v deželnem šolskem svetu in potem v občinskem svetu se .ie torej narodno-napredna stranka pokazala kot slabo zastopnico slovenske narodnosti, ki se vda vsakemu pritisku in jc pristopna različnim osebnim vplivom, ki ne bi smeli igrati nobene vloge pri tako eminentno narodnih vprašanjih. O teh osebnih ozirih morda še kaj več . . .
Pohvaliti pa moramo občinski svet, ki je vkljub Subicu in dr. Trillerju sklenil protest. Ta protest bodi našim poslancem opora, da preprečijo nameravano krivico!
Državni zbor.
Za zabavo iz liberalnega pašalika.
Državnozborski poslanci so dobili v torek zjutraj iz Ljubljane tiskovino s podpisom Slovensko društvo. V ti poslanici se s posebno izbranimi besedami govori seveda v nemškem jeziku kako se slovenski klerikalci trudijo, kako bi potrapali narod. In v dokaz je dvoje poročil iz »Laibacher Zeitung« in preveden »Slovenčev« Buffallo-Bill, o demonstracijah blagega spomina po Hribarjevi izvolitvi. Iz tega naj bi seveda vsi poslanci spoznali, kako podli so klerikalci in kako plemenit je Hribar. Državni poslanci so seveda tako pretkani, da bodo brž izpoznali, kako je po Hribarjevi izvolitvi se sestala cela klerikalna stranka in še tisti večer izkovala Uuffallo-Bill, in bodo prihiteli trutnoina, da izrazijo Hribarju svoje ogorčenje. Med uianijami najbolj neozdravljiva ic velikoumje.
X X X Katoliški Cehi.
17 čeških poslancev, ki so bili izvoljeni na krščanskosocialni program, je ustanovilo »Katoliškonarodni klub«. Predsednik ie dr. Hruban, podpredsednika dr. Horsky in Pil-lich. V parlamentarni komisiji so: Myslinec, Sabala, Silinger. Šramek in dr. Jaroslav grof Thun. Klub bo imel zvezo s »Slovenskim klubom«.
XXX Slovanska katoliška zveza.
Dela se na to, da se združijo na katoliškem programu izvoljeni slovanski poslanci v >• Slovansko katoliško zvezo«, ki zavzame stališče v katoliško cerkvenih vprašanjih ne glede na to, kateremu klubu pripada poslanec. Zveza se konstituira še ta teden in ji je glavna naloga, da odbija napade na nerazdružnost zakona.
X X X Prestolni govor.
Današnji prestolni govor sc peča, kakor poročajo, s političnim položajem in pa z na-
rodnimi v prašanji. Izvaja tudi splošno pro-gramatična pojasnila o nagodbi z Ogrsko. Na gospodarskem polju navaja več predlog iu sicer se obeta, da hočejo nadaljevati s podržavljanjem železnic, nadalje se nabavijo prometna sredstva pri državnih železnicah. Izpopolni se telefon. Obeta se nadalje sanacija deželnih financ in pa starostno in invaliditetno zavarovanje. Nadalje naglaša prestolni govor. da je naša država v prijaznih razmerah z ostalimi velevlastmi in da vlada prisrčno razmerje z zaveznikoma. Glede na Makedonijo sc naglaša, da reformna akcija počasi a vztrajno napreduje. Avstrija bo delovala v sporazuinljcnjti z Rusijo in z vsemi ostalimi državami še nadalje, da se izvedejo reforme v Makedoniji. Prestolni govor se peča tudi s haaško mirovno konferenco in pa z vprašanji, ki se bodo razpravljala na njej. Prestolni govor se nič ne peča z razorožitvijo. Dasi je naša politika miroljubna, pa le naglaša prestolni govor, da se mora z ozirom na druge države izpopolniti naša armada.
Vsenemški poslanci Iro, dr. Jiiger in Malik se niso udeležili prestolnega govora, kakor tudi ne češki radikalci.
Nemško-narodna zveza.
V nemški narodni zvezi pripravljajo sledeče predloge: znižanje vojaške službe na dve leti in olajšava vojaških bremen, splošno zavarovanje za slučaj starosti, nezgode in delavske invaliditete, disciplinarno postopanje in službena pragniatika za vse državne uradnike in sluge, odškodnina občinam za posle v prenesenem delokrogu, obdaritev dolgo slu-žečih poljskih poslov, državni prispevek k učiteljskim plačam odprava državnega vžit-ninskega davka na meso, o zahtevah poštnih in brzojavnih uslužbencev in druge večinoma kmečke in kmečkopolitične predloge.
Nemški naprednjaki.
Nemški naprednjaki so izvolili odbor treh članov, ki ima nalogo, da se pogaja z načelni-štvom nemško-narodne zveze o vstopu nemških naprednjakov v nemško narodno zvezo. Baron Hock in dvorni svetnik Kuranda sta izjavila, da ne pristopita v nemško-napredno stranko.
Svobodna obrtna zveza.
Nemški poslanci so ustanovili svobodno zvezo za obrambo obrtnih koristi. Za načelnika so izvolili Doberniga, njegova namestnika sta Einspinner in Pacher, zapisnikarja pa Hueber in Gross. V nadaljni razpravi je naglašal Einspinner, da se mora na obrtnih pospeševalnih zavodih napravljati mojstrska izkušnja. Pacher in Hueber sta naglašaku da morajo vplivati obrtniki na sestavo obrtnega sveta. Hueber je priporočal, da sc naj posveti vsa- pozornost obrtnim podjetjem.
Socialno-demokraška zveza.
O predsedniškem vprašanju sc ni v včerajšnji seji ničesar sklepalo. Opoldne So sc konstituirali narodni socialno - demokraški klubi. Češki socialno-demokraški klub je sklenil, da zahteva pri državnozborskeni pred-sedništvu protokoliranje nenemških govorov iu pa sprejem čeških tiskovin. Moravskim poslancem so naročili, da stavijo predlog gle-de na ustanovitev vseučilišča v Brnu.
Italijanski klub.
Na krščanski program izvoljeni italijanski poslanci z Južne Tirolske, iz Furlanije iu iz Istre, katerih ie Id, so ustanovili italijanski narodni klub. Predsednik je Conci, podpredsednik dr. Fajuutti. Sklenili so nadalje, da sc prično pogajati z italijanskimi liberalnimi in socialno-demok laškimi poslanci o ustanovitvi vseitalijanskc parlamentarne zveze.
Poljsko kolo.
Poljsko kolo je izvolilo odbor devetorice, ki ima nalogo, da prouči vprašanje o izpremembi klubovih pravil tako, da bo imelo »Kolo« v bodoče tri načelnikove namestnike. Načelnik in njegovi namestniki se volijo vsako leto.
Predsedniško vprašanje.
Predsedniško v prašanje se splošno razpravlja v zbornici. Krščanski socialci so izjavili, da je Weisskirchnerjeva izvolitev zagotovljena. Drugi pa zopet upajo, da bo izvoljen Ebenhoch. dasi je prostovoljno odstopil kot kandidat za predsedniško mesto. Ce se v predsedniškem vprašanju zedinijo, izvoli zbornica predsednika že v ponedeljek.
Proti Weisskirchnerju jako ostro piše »N. Fr. Presse«.« Očita mu pristranost. Seveda jiidom ni všeč, da imajo krščanski socialci tako veliko poslancev v novem državnem zboru.
»Lid. nov.« poročajo, da ie Beck nasproti Cehom izjavil, da vlada želi Weisskirchner-jevo izvolitev predsednikom in da smatra to kandidaturo celo kot svojo. Beck zastopa stališče, da ima najmočnejša stranka v zbornici pravico na predsedniško mesto. Na ugovarjanje Cehov, da bi potem socialni demokratje zahtevali upravičeno prvo podpredsedniško mesto in da lahko Cehi ue dobe nobenega podpredsednika, je izjav il Beck, da se zadovoljujejo socialni demokratje z enim novim podpredsedniškim mestom.
Izprctucmha vlade.
»Moravska Orlice« poročajo: Govori se o delni izpremembi v ministrstvu in da postane vlada ustavna. Odstopila bosta Marchet in Klein. Izprcineniba se mogoče izvede prej. kakor kdo misli. Mogoča je pa tudi izpremem-ba šele jeseni. Gotovo .ie pa, da se ustanovi
LIKCK.
Volivni boj na Angleškem
(Po Dikensu.)
Slavni angleški pisatelj jc podal svetu v svojem spisu krasno sliko volivne borbe v njegovi domovini.
Pikvikcrji so družba poštenih, domovino ljubečih meščanov, katerim načeluje Pikvik, debelušni, dobrodušni, kratokvidni filantrop. S fino ironijo opisuje Dikens svečano-resno, važno-smešno obnašanje teh mož. Delokrog v domačem mestu jim postane skoro preome-jen. Tupman, Winklc in Suodgras se napotijo pod Pikvikovim vodstvom po Angleški. Namen jim je preniotriti življenje vseli slojev iu spoznati tako koristi ali ovire narodnega blagostanja. Vse doživljaje tega potovanja je za-bil.iežil zvesto Pikvik. Tako najdemo v njegovih zapiskih opisano volitev v mestu Castanvillu. Ime tega mesta nismo mogli najti na najbolj natančnem zemljevidu Angleške. Gotovo je zamolčal nežnočutni Pikvik pravo ime.
»V Castanvill so prišli Pikvikcrji na predvečer volitve. Mesto je bilo razburjeno. Kričeče tolpe so polnile ulice. Na klobukih so se zibale tu modre, tam zelene kokarde, raz oken hiš so veli modri ali zeleni trakovi. Očaran splošnega zanimanja za narodno blagostanje. je vzkliknil tedaj Pikvik: »Kako kra-
sen in vzvišeni prizor kako razvijanje domoljubja, moči!«
Vse izvišene ideje so izlile svoje žarke po Pikvikovi duši. S plemenitim veseljem je opazoval vrvenje po mestu in spoznaval, da sc poveča ob volitvah važnost Castanvilla in njega prebivalstva do nepreračunljive višine. Spoznal je, da vladata dve močni stranki v mestu.
Vsak prebivalec je bil ali moder ali zelen, vsak se je potegoval vneto za svojo stranko. Dušo in telo, čast in premoženje je bil pripravljen žrtvovati pristaš »modrih« ali »zelenili«. Stranki sta škodili o priliki druga drugi. In groznejši ko jc bil boj bolj se je veselila dežela svojih sinov.
Stranki sta razdelili mesto v dva bojna tabora. Na trgu je imela vsaka svoje prodajalce iu kupce. Kadar so priredili modri veselico, so jo pokvariti zeleni in obratno. Če so zahtevali modri nov vodnjak, tlakanje ulic, znižanje živil so protestirali zeleni. In če so hoteli zeleni, da se nasadi drevored, i«>-metc ulica, so nasprotovali modri. Vsaka teh dveh strank je imela list, v katerega je odkla-dala izbruhe jeze in zavisti na drugo. Kaka sveta ieza, kaka dramatična razburjenost se jc lotila iu opojila duhove, kadar se je začel uvodni članek njih lista približno tako:
»Intanpendentove podle laži...« »Casti-v illskega lista nesramno obrekovanje . . .«
In zdaj, ko je bila volitev tu . . Časti-v redni kandidat modrih, Samuel Slunikev iz Sltmikcyskcga gradu se jc boril srdito zoper gospoda Horaca Fickina. kandidata zelenih. Castanv illski list' je trdil, da se ozira oko
Angleške v Castanvill da pričakuje ves ci-vilizovani svet zmage resnice, to je: modrih. »Indipendant« je pravil, da .ie mir Fvropc odvisen od izvolitve zelenega kandidata, da pride po gospodu Fickinu zlati vek ne le Castanvillu, temveč vsemu svetu.
V tako visokem toku je plala tedaj reka javnega življenja po Castanvillu tisti večer, ko so prišli Pikvikcrji v slavno mesto. Oko načelnika trudne družbe je iskalo varnega pristanišča iz razburkanih valov strasti. Uvide! je že. da so bile vse gostilne v posesti prve ali druge stranke.
I/ oken najbližje hiše so veli široki modri trakovi. Pikvik je mignil svojim in poskušali ' so priti skozi gnječo. Na vsakem oknu gostilne so čitali v velikanskih črkah napis:
»Tukaj permanetni odbor častivrednega Samuela Slumkeya«.
Raz balkona gostilnice je izlival debeli mali mož toke svojega govora. Bolj kakor poslušalci se je vnenial ob lastnem govoru on sam. Kri mu je stopila v glavo, da ie žarela kot baklja. Pod balkonom ie zijala gruča po-stopačev iu kazala navidezno zanimanje za besede govornika. Tega slavospeve na gospoda Sluinkcya ie preglasilo grmenje štirih velikanskih bobnov, katere je nastav il kandidat zelenih, gospod Fickin, ob vhodu v ulico.
Vselej, ko so naznanjale govornikove geste novo cvetko retorike, kedar je zažarel njegov obraz navdušenja je dal mož pod balkonom znamenje za glavni liura.
Iu leteli so klobuki v zrak. Okna so sc tresla od navdušenega grmenja vsklikov. Govornik se je priklanjal, se smehljal in nada-
ljeval... Sovražni boben pa je grmel v hura! iu živijo! klice, je motil govor . . .
Pikv ikerje je obsula tropa modrih, jih pozdravila s trikratnim groniovitim »živijo«. Vsa po ulici nastavljena množica sc jc zadrla za njo. Vse ie tipilo tako glasno hura in živijo da je moral prenehati govornik na balkonu.
Med »Živel Slumkey! kričečo tolpo so bili /agnječeni pikvikcrji. N.iili molčanje je bilo izzivanje modrih. Grozeči pogledi so se uprli na tujce . . . Previdni Pikvik je snel klobuk in zaklical: »Živel Slunikev!«
»Proč s Fickinoni!« ic klical močan drvar in gledal preteče Pikvika. »Gotovo!« Doli s Fickinoni!« je ponovil filozof.
»Kdo je ta Slumkcv?« .ie vprašal Tupman po tihoiua svojega plemenitega in časti vrednega tovariša.
»Mari vem?« .ie odgovoril ta. »Ne vprašajte kričite . . Treba je tuliti z volkovi . . .«
Pa če se zbero tu zastopniki dveh strank s katero naj držim?«
I ako ie mrmral malodušni Suodgras, Pikvik mu jc odgovoril modro: »S tisto katera je močnejša.«
Zapomni si to dragi čitatelj! V tem kratkem stavku tiči modrost življenja . . .
Klici naših junakov so udobrovoljili šumečo tolpo. Modra armada se ie umaknila spoštljivo in Pikvikovi so korakali v glavni stan. \ gostilni so poprašali natakarja najprej za sobe. Dobili so nejasne odgovore . . . Natakar jc ogledoval naše može iu poprašal : »Gospodje so vendar modri ?<■	(Dalje.)
13. delavsko ministrstvo, za katero mesto se poteguje krščansko socialna stranka.
Socialne politične zadeve.
Tri stvari so, ki jih osobito pozdravljajo prijatelji socialne reforme. Veseli jih, da je postal član gosposke zbornice prelat dvorni svetnik dr. hrane Schindler, znan po svojem socialnem in karitativnem delovanju. Nadalje jc veselo, ker so proglasili krščansko-socialni delavski program kot svoi program po iw-slancu Kunschaku. Krščansko-socialni delavski program obsega pozitivno delo na socialnem polju. Dr. Gessmann pa izjavlja, da sc mora pred vsem izvesti splošno starostno in invaliditetno zavarovanje.
Princ Liechtenstein proti socialni demokraciji.
Princ Liechtenstein je govoril na shodu v Wahringu o socialni demokraciji. Rdeči nastopijo pred vsem za ruske prekucnile. Njihovi zavezniki so oni socialni demokrati, ki so sc zarotili v ruski dumi proti carjevemu življenju in proti disciplini v armadi. V novi zbornici tvorijo krščanski socialci protiutež proti socialnim demokratom.
VVittek o poštnih pristojbinah.
Krščansko-socialni kandidat za rotovški državnozborski dunajski mandat bivši minister VVittek ie izjavil, da nastopi proti podražitvi poštnih in telefonskih pristojbin, ako bo izvoljen.
Enotni rusinski klub.
Rusinski poslanci iz Galicije in Bukovine, 30 mož, so sklenili, da ustanove enotni rusinski klub, kateremu pripada 25 narodnih demokratov, 3 radikalni Rusini in 5 Starorusi-nov. Za načelnika so izvolili poslanca Roman-czuka.
Zahteva poljskih demokratov.
»Kurjer L\vo\vski« poživlja ministra Dzie-duszyckega in Korvtowskega, naj odstopita, ker je bilo izvoljenih samo 13 konservativnih poljskih poslancev.
Klofač pri Becku.
»Češko slovo« poroča, da je pokazal Beck Klofaču nameravane vladne predloge. Klofač je obrazvil v avdijenci vse češke pritožbe in je osobito naglašal potrebo socialno-političnih zahtev čeških radikalcev. V avdijenci se je razpravljalo tudi uradniško vprašanje in pa imenovanja v pravosodni službi.
Češki agrarci proti Mladočehom.
S skupnim češkim klubom se ni prav nič ublažilo razmerje med strankami. Agrarno glasilo napada oba češka ministra, Forta in Pacaka, da sta zastopnika samo inladočcškc, pri volitvah propadle stranke, ne pa vsega češkega naroda. To sc je pokazalo pri imenovanju novih članov gos|)oske zbornice, ki so le mlado- in staročehi. Agrarci, pravi »Ven-kov«, nismo zato, da bi s svojim številom le zastopnikom nasprotnih strank |X)inagaIi, da pridejo v zakonodavne zastope. Posebno zamerijo agrarci, ker ni bil s Češkega noben poljedelec poklican v gosposko zbornico. -Agrarna stranka izjavlja, da takega ravnanja ne bo več trpela.
Pozdravi socialnih demokratov.
Socialni demokratje so, prišedši v zbornico, barona Hocka demonstrativno pozdravljali. Niti ene točke svojega delavskega erfurt-skega programa ne bodo izvršili v zbornici, pač pa se bodo s framasonskim zastopnikom judovskega kapitalizma zagnali v katoliško cerkev pri prvi priliki. Lepi zastopniki delavstva,!
OGRSKA.
Hrvaška obstrukcija v ogrskem državnem zboru.
Včeraj se jc nadaljevala v ogrski zbornici razprava o železniških predlogah.
Hrv. poslanec Lnkinič jc govoril dve uri in pol hrvaško in je končno predlagal, naj sc predloga o regulaciji železničarskih plač obravnava zase, kakor naj se tudi samostojno obravnava vprašanje o službeni pragmatiki Poslanec Lorkovič je tudi govoril hrvaško. Pečal se je z državnopravnim stališčem Hrvaške nasproti Ogrski. Govoril je do 3. ure popoldne, ko so zaključili sejo.
Hrvaški poslancc škof Drohobcczky sc je izjavil, da bodo Hrvatje toliko časa obstru-irali, da sc Mažari udajo. Škof jc dejal: »Mi lahko govorimo še več sto ur, ker imamo 40 poslancev, tako da polletno zasedanje pred jesenjo ne bo končano.
Kompromisna pogajanja glede na hrvaško obstrukcijo v ogrskem drž. zboru.
Ogrska vlada nadaljuje kompromisna pogajanja glede na hrvaško obstrukcijo v ogrskem državnem zboru. Dr. VVeckerlc se je posvetoval s hrvaškimi in z ogrskimi poslanci.
Mažarske želje.
Deputacija »Deželne zveze ogrskih tvor-nic železa in tvornic strojev« jc izročila dr. Weckerlu spomenico glede na železno industrijo. Spomenica zahteva, naj se omeji delo po državnih železnih tvornicah.
Za splošno volivno pravico.
Socialisti in narodnostni poslanci so se zvezali, da se potegujejo za splošno volivno pravico in da nastopijo proti koaliciji.
Dr. Juriga oproščen.
Župnika dr. Jurigo ic oprostilo požun-sko porotno sodišče od obtožbe hujskanja proti Mažarom. Obtoženega župnika jc spremljal kaznilnični nadzornik, ker ga jc spravilo mažarsko pravicoljubie v dveletno iečo.
RUSIJA.
Razpuščena duma.
Državni svet je vzel na znanje carjev ukaz o razpustu dume. Nato so z živijo-klici carju odgodili zasedanje do 14. novembra. — V Peterburgu jc mirno. Stavke so se izjalovile. Boje se novih napadov. Splošna stavka se je pričela v lodzkih tkalnicah. Bivši du-mini poslanci so izjavili v Teriokeju, da jc zdaj boj nemogoč. Poljsko časopisje ni zavzelo stališča o duminem razpustu, ker postopa policija jako strogo. Protipoljski novi volivni zakon združi radikalne in narodne stranke.
Proti judom v Odesi.
()deški judje sc boje preganjanja. Vse judovske trgovine so zaprte. Judje so se za-barikadirali po stanovanjih. Dosedaj so zaprli 500 oseb.
Uporni vojaki.
V	si reškem vojaškem taboru so poizkusili upor vojaki Selerginskega polka. Upor so preprečili. V Baniževki so se uprli saperji, a sc jih razorožili. Ubit jc bil cn častnik. V mestu je mirno.
UPORI NA JUŽNEM FRANCOSKEM.
Vlada namerava zasledovati vse odbornike argellierskega odbora zaradi hujskanja k vstaji. Zasledovati nameravajo tudi več tnc-rov (županov), ker so sc zvezali, da se postavijo na čelo osrednji oblasti. Premestiti nameravajo pešpolk št. 100 in šc več drugih polkov na jugu. Vojaki pešpolka št. 100 so razburjeni, ker niso pomitostili onih vojakov-to-varišev. ki so se uprli, napadli častnike iu oplenili taborišče. Vojno ministrstvo šc ni dobilo potrdila o teh poročilih. Montaubanski dragonci in carcassonski huzarski polk sta dobila ukaz, da zasedeta vse dohode v Ar-gelliers. V Montpellier so odposlali znatna vojaška ojačenja.
V	francoski zbornici so s 412 proti 158 glasovom sklenili, da odgovori Clemenceau šele v petek na interpelacijo poslanca Aldyja o vladnih korakih glede na južno - francoske vinogradnike.
VLADARSKI SESTANKI.
Poleti se snideta na željo angleškega kralja nemški cesar Viljem in angleški kralj Edvard. Jeseni namerava Edvard obiskati sultana. Tudi nemški cesar Viljem namerava obiskati Carigrad.
SRBSKA SKUPŠČINA.
Soc. poslanec Lopčevič je predlagal, naj se skliče velika skupščina, ki je edino zmožna da konča sedanje žalostne razmere.
IZVAN EVROPE.
V	San Franciscu so odstavili župana Schmitza, ker je izsiljeval denar od francoskih gostilničarjev.
V	Tahiti, Avstralija, so nastale anarhistične razmere zaradi nanovo vpeljanih visokih taks.
Dnevne novice.
+ Sami in svobodni! Oddahnila sc jc slovenska javnost, ko je začula, da so naši poslanci v moški odločnosti osvobodili sebe vse liberalne more. Enakotnislečih mož klub, zvezan z najmočnejšimi strankami, bo krep-kejši, nego konglomerat iz najrazličnejših snovi. Zveza s Hrvati mora biti naš cilj, a ne s takimi, ki zastopnike slovenskega naroda k večjemu samo tolerirajo, ki so pa s srcem pri liberalnih izrodnikih. Načrt, kako naj bi naše poslance izolirali, je bil med Hrvati in našimi liberalci že izdavila pripravljen in dogovorjen. Ta poteza je grda! Mahinajije so bile pripravljene. Mirne krvi naj čakajo naši poslanci. V zbornici jim je uspešno delo zagotovljeno po močnih zvezah. Rešili so svojo čast in čast svojih zavednih volivcev. Zveza poslancev slovanskega juga ho pa le tedaj kai vredna in le tedaj trajno mogoča, ko bo nje-na |>odlaga načelno enotna krščanska in de-mokratiška politiška stranka. V tem oziru se že dani in našim poslancem, ki so s svojim nastopom pokazali iznova potrebo take stranke, bodi izrečena naša zahvala. Njihov nastop pozivlia: Na delo!
i Hrlbarieva rabulistika. Kakor strela z jasnega jc udarilo v liberalno stranko, ko sc jc zvedelo, da je Hribar zatajil vso stranko in ves program, samo da bi se mogel združiti s sedmerimi duhovniki jugoslovanskega kluba. Tako so potrti, da sc »Narod« ni doslej upal o tem niti poročati, ampak molči kot grob. Dr. Tavčar se jc popolnoma udal v usodo. in namestu da bi sebi in stranki na ljubo desavouiral svojega nehvaležnega pobratima, pusti Hribarja, da v »Narodu« nadaljuje slepljenje Hrvatov. Vsa slovenska javnost sc mora smejati, ako zasleduje, kako Hribar zdaj Hrvatom meče pesek v oči. V sinočnetn članku »Jugoslovanska delegacija« stoji neresnica poleg neresnice. Velika neresnica ic, da so »klerikalci pri vsaki priliki povdarjali, da iih od narodno-napredne stranke ne loči njena svobodomiselnost, marveč samo in edino le zveza z Nemci«. V prvi vrsti nas jc ločilo vedno bistveno nasprotje v programu. To ie razvidno iz vsake številke »Slovenca« in »Naroda«, in kdor nasprotno trdi, govori vedoma tako neresnico, da ga postavi na laž vsa slovenska javnost. Dalje ic neresnično, da zveza med narodno-napredno stranko in med Nemci več ne obstoji. Še danes jc na listini nemško-slovenske liberalne zveze Hribarjev podpis, ki ga Hribar še ni preklical in ic zavezan. Nasproti pa med S. L. S. in med Nemci ni no-I ene zveze. Cc sc mora parlamentarna zveza med liberalci iu Hrvati s takimi neresnicami braniti, nam jc to le nov neovrgljiv dokaz. da ta zveza trajno obstati ne more.
f Hribar se vsiljuje. — lz Notranjskega.
V imenu vseučiliščnega odseka podpisan kot njegov predsednik pošilja Hribar občinam ix> deželi poziv, da naj bi te peticijonirale na državni zbor za slovenske srednje šole in vseučilišče. Obrazci so bili tiskani v Blaznikovi tiskarni, torej ravno tam, kjer so zagledali podli letaki ob času volitve luč sveta in sedaj je pa Hribar tako predrzen, da on pošilja občinam »S. L. S.« take pozive. Kje se pač upa ta jeguljasti Hribar obračati na te občine? Mi mu odrekamo popolnoma vsako pravico, ker tc občine imajo svoje poslance. Mi jim povsem zaupamo, besedičnemu Hribarju pa nič, in zato naj se tudi nikoli več ne drzne nadlegovati s kakšnimi popirji kmečkih občin. Vaših naukov, Hribar, da naj se zavedamo dolžnosti, ki iili imamo občine kot del narodne organizacije do slovenske celokupnosti primerno odklanjamo! Toliko enkrat za vselej!
+ Dr. Ploj. Najbolj čudno vlogo' igra v slovenski delegaciji dvorni svetnik dr. Ploj. Zc v prošlem parlamentu je bil on mnogokrat tisti, ki je vso disciplino in ves uspeh kluba stavil v nevarnost. Možu se vidi, da stavi sebe nad stranko, ki ga je spravila na površje, on stavi sebe menda tudi nad ves slovenski narod. Večkrat smo bili zaradi njega v hudih izkušnjavah, in samo zato smo mu prizanesli, ker smo mislili, da bo, v svesti si, na kako slabih nogah stoji njegova politična pozicija,, sam izprevidel, kako mora nastopati politik, ki je dobil svoj mandat od stranke katoliških slovenskih kmetov. Kaj je on delal, ko se jc razpravljalo o volivni reformi, nam jc znano, in reči moramo, da je dr. Ploj kriv obžalovanja vrednega razpora, ki je zavladal med nami iu med Korošci. Kolikokrat bi mu bili lahko to povrnili! Prišla ie njegova afera v državnem zboru — in mi smo molčali. Ko jc kandidiral, so nas razni somišljeniki prosili, naj udarimo po tej kandidaturi, in lahko povemo, da bi bilo par naših dopisov za vselej zaprlo dr. Ploju vrata v parlament. A mislili smo, da je mož ozdravljen, iu smo pustili c. kr. dvornega svetnika kandidirati na program »Kmečke zveze«. Da smo sc motili, nam je dr. Ploj zdaj pokazal, ko .ic on takoj uskočil stranki, kateri se ima za vse zahvaliti. Dvorni svetnik kot begun in dezerter to imamo zdaj mi in štajerska »Kmečka zveza« od njega. Hrvatje so mislili, da so ž njim terno zadeli, naši so sc oddahnili, ko je šla mor.a od njih. Ploj je svoji stranki mnogo škodoval in svojim bivšim tovarišem |X)kazal veliko ne-hvaležnost. Kakšno plačilo zato pričakuje, ne vemo. Dobil ga bo po pregovoru, da kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade.
+ Res značilno! »Edinost« je nakrat povzdignila glavo in je zaklicala:
»Značilno je, da ie v «Jugoslovanskem klubu«, ki šteje 21 poslancev in ki ima v svoji sredi tudi štiri slovenske »liberalce« sedem duhovnikov, med njim eden celo papežev ko-mornik, dočim so v slovenskem klubu, ki šteje šestnajst članov, samo štirje duhovniki.«
Vidite torej, kdo je klerikalen! Zato je pa nesramnost od »Edinosti«, da v tisti številki »Slovenski klub« imenuje dosledno »klerikalen«. Saj je po številkah dokazano, da je »Jugoslovanski klub« za sedem četrtin klerikal-nejši od »Slovenskega kluba.« Iu v sredi tega klerikalnega kluba sedi načelnik narodno-napredne svobodomiselne slovenske stranke, katere program je, »črne rimske podgane« (pr. »Slov. Narod« z dne 15. junija t. I.) pregnati iz naše domovine. To je res značilno. Klub s sedmimi duhovniki, »med njimi eden celo papežev komornik,« je všeč »Edinosti«, poslanci »S. L. S.*, ki niso tako klerikalni, pač pa poznajo tako dobro protikrščanski liberalizem, da nečejo ž njim imeti nič skupnega, so jej pa grozota. Po tako značilnih noticah sc bo tistih sedem duhovnikov čutilo priino-rane, da bodo začeli študirati bistvo slovenskega liberalizma, in ko ga izpregledajo. tedaj bo »Edinost« postala jako značilno žalostna. Odprla bo pa pogled tudi duhovščini po Istri in Dalmaciji!
X MOletnico praznuje letos c. kr. kmetijska družba kranjska.
4- Slovanski kiosk. »Slovenski Narod« je dne 1. junija t. I. prinesel tole bombastično notico: »Slovanski kiosk »Miramar«, znane tvrdke A. Gabršček iz Gorice jc že lani vzbujal splošno pozornost; najlepši jc od vseli in stoji ob glavni promenadi nasproti kopališču. Tu je dobiti vsega česar potrebujejo kopališki gostje zase in otroke v Gradežu iu spominke za dom in znance. Svoji k svojim! Kdor Slovencev gre v Gradež, naj se oglasi tam, saj bo hodil vedno mimo. Tu sc prodajajo tudi »Slovenski Narod«, »Soča«, »Edinost«, »Narodni Ltsty«, »Politika« itd. — Slovani smo tudi v tem pogledu dostojno zastopani v tem morskem zdravilišču.« — Glavno trobilo naših naprednih liberalčkov sc jc hudo zmotilo. Prespalo je cela dva meseca. Namesto 1. junija 1907, bi moralo pač stati 1. aprila 1907. Prvega aprila si človek včasih privošči kako nedolžno šalo. Da pa ima ta list svoje vernike za take osličke to pa je že prehud poper. Kiosk ima ta napis: Kiosk — Miramar spodaj pa A. Gabršček. To je pač mejna-rodno. Morda bo slovanstvo tega kioska v tem, ker je imetnikov priimek pisan s strešči-catni. Druzega znaka slovanstva razen teh slovenskih listov — ne najdeš in če ga iščeš z Diogenovo laterno pri belem dnevu. Na prodaj jc tu tudi »Grazer Tagblatt« ta najbolj zagrizen nasprotnik in sovražnik Slovencev »Die Zcit« — na prodaj so druge nemške tiskovine. Razglednice sc ponujajo kot Post-karten. Gospodična pa, ki tu kraljuje in prodaja to iu ono, ne zna niti ene besede po slovensko. Atnici, plaudite: prijatelji, ploskajte slovanstvu Kratnarjevega Drejca! Pa, saj svet hoče, da ga sleparijo torej — naj gal
+ Praznik sv. Cirila in Metoda se bliža. Ko boste zažigali kresove po naših hribih, naj
zaplamte tudi vaša srca dejanske ljubezni rodol julija. Poletni čas ie čas veselja in dela. Pogoste so bile vsako leto veselice v korist družbi sv. Cirila in Metoda; njih število se nc sme letos skrčiti, temveč povečati. Družba ima vedno več stroškov, imeti mora tudi več dohodkov. Prirejajte veselice, ki pu naj bodo v zvezi z malimi stroški, da bo imela družba več dohodkov. Častite narodne dame prosimo vas podpore! Slavna narodna društva, storite svojo najsvetejšo dolžnost svojemu narodu! Dijaki, ko boste snovali oh počitnicah veselice, ne pozabite rodoljubne naše družbe!
Gostilniški listki »Družbe sv. Cirila iu Metoda«. »Družba sv. Cirila iu Metoda« izda gostilniške listke. Prazna stran sc porabi za račun, na drugi strani pa bodo nameščeni inserati. Ker se gostilniških listkov na tisoče razkropi med ljudi, ponuja se na ta način p. n. trgovcem in obrtnikom najlepša prilika, da potom inseratov obvestijo občinstvo o svojih podjetjih. Kdor bi hotel inserirati, naj sc blagovoli čimpreje javiti družbini pisarni.
»Kmečka zveza« na Goriškem. »Gorica«, -glasilo političnega društva »Sloge«, naznanja da bodo dne 29. oziroma 30. t. m. ustanovna zborovanja »Kmečkih zvez« za sodne okraje Tolmin, Goriško okolico iu Ajdovščino.
—	Tožba proti dr. Mauringu je bila, kakor se nam poroča, te dni ustavljena.
—	Pogreb mons. Štefana Kafola je bil v Gorici v ponedeljek ob veliki udeležbi. Truplo so prepeljali v Cepovan. Blagi pokojnik je zapustil razun malih legatov vse svoje premoženje deškemu semenišču v Gorici.
Električna podjetja ua našem jugu. In-dustrialni svet se je začel zanimati za vodne sile v Dalmaciji in okupiranih deželah ter jih izkoriščati. Na Manojlovcu ob reki Krki v Dalmaciji je veleposestnik profesor Modric zgradil elektrarno s 24.000 konjskimi silami. To velikansko delo sc je dalo izvršiti Ic z za naše razmere ogromno glavnico 9 milijonov kron, katere jc vložilo v podjetje neka italijanska družba. S to velikansko silo se v Šibeniku proizvaja karbid in da podjetje uspeva, dokazuje najjasnejše dejstvo, da so se kurzi družbinih delnic tekom šestih mesecev dvignili od 250 na 625. Sedaj je profesor Mo-drič prišel v Sarajevo, da se z vlado dogovori o novem hidroelektričnem podjetju, za katero naj bi se uporabila Trebinjčica. Elektrarna bi stala v okolici Dubrovnika ter bi bila največja na svetu, kajti mogla bi proizvajati 120.000 konjskih sil, dočim ima najmočnejša električna centrala v Ameriki ob slapovih Nia-gare le 60.000 konjskih sil. Trebinjčica je nestalna voda; večino leta daje na sekundo 750 ni:; vode, tako da je Popovo polje popolnoma pod vodo, dva do tri mesece pa .ie struga in Popovo polje popolnoma suho. Da se dobi za elektrarno stalna voda, namerava zgraditi Modrič velikanski reservoar, ki hi tudi ob suši dajal potrebno vodo. Padec vode bi znašal, potem ko bode struga regulirana, 250 metrov. Investirani kapital za Modričev načrt bode znašal 15 milijonov kron, delavcev pa bode zaposlenih pri podjetju 5000 do 6000, proizvajal sc bode karbid. V narodnogospodarskem oziru ie Modričev načrt vele-pomemben, kajti dvignil bode našo industrijo, omogočil pa bode tudi, da dalmatinsko prebivalstvo dobi v domovini dovolj kruha in ga mu ne bode treba iskati v Ameriki. Žalostno ie le, da naš denarni trg kaže za tako plodo-nosna podvzetja tako malo zanimanja, da se morejo dvigniti le s pomočjo tujega kapitala.
Občni zbor c. kr. kmetijske družbe kranjske bo v četrtek, dnč 27. junija 1907. I. ob devetih dopoldne v dvorani »Mestnega doma« v Ljubljani. Spored: 1. Predsednik prične zborovanje. 2. Poročilo o delovanju glavnega odbora v letu 1906. — 3. Predložitev družbenega računa za leto 1906, in proračuna za leto 1908. (Račun in proračun se do-pošljeta gospodom družabnikom o pravem času.) 4. Volitev predsednika na mesto po pravilih izstopivšega dosedanjega družbenega predsednika gospoda Otona pl. Detela, deželnega glavarja, graščaka itd. v Ljubljani. -5. Volitev petih odbornikov v glavni odbor na mesto po pravilih izstopivših gg.: Vaclava Gola, c. kr. dvornega svetnika na Dunaju; Henrika barona Lazarinija, graščaka v Smledniku; Josipa Pogačnika, posestnika v Podnartu. državnega in deželnega poslanca; Viljema Rohrmana, pristava kranjske kmetijske šole na Grmu, in dr. Tomaža Romiha, ravnatelja meščanske šole in župana v Krškem. Novo volitev za prvega gospoda je zvrsiti za dveletno iu za ostale gospode za triletno dobo. — 6. Predlog glavnega odbora glede izpremembe družbenih pravil v zmislu sklepa lanskega občnega zbora, ki naj predvsem omogoči primernejše in lažje imenovanje ter stalno nameščenje družbenih uradnikov in slug. — 7. Poročila in predlogi od-borovi. — 8. Poročila in predlogi podružnic. — 9. Nasveti in prosti govori posameznih družabnikov.
—	Z zgradbo Št. Janške železnice so na nekaterih krajih že pričeli.
—	Stekel pes, ki sc je priklatil z Goriškega. ie v Vipavi ogrizel organista Ivana Čveka, 14letno trgovčevo hčer Marijo Silvester in več psov. Psa so ustrelili, ogrizeni osebi so pa odpeljali v Pasteurjev zavod na Dunaj.
Ogrska banka za parcelacijo in kolonizacij ia Hrvaškem, osobito pa v Slavoniji, vztrajno deluje. V Feričancih v Slavoniji je kupila od veicposetnika Majerja 600 oralov, zemljo razdelila in razprodala Madjarom in Nemcem, došlim z Ogcrskega. V kratkem namerava kupiti v istem okraju od veleposestnika Schullerja 1000 oralov v isti namen. Na Hrvaškem imajo hrvaško poljedelsko banko, ki pa nikakor ne more tako vspešno delovati.
Ker ji Hrvatje sami ne gredo na roko, kar se je pokazalo zlasti pri razdelitvi veleposestva Daruvar. Vrhutega nekateri župani sami posredujejo med ogrsko banko in veleposestniki, mesto da bi podpirali domač zavod. O takej ali podobnej slovenski kolonizacijski banki bi se dalo tudi pri nas razmišljati. Kapitala je dovolj na razpolago. Koliko slovenske zemlje bi se otelo na ta način tujcem, koliko tuje zemlje bi bilo mogoče osvojiti!
Preinemba posesti. Hišo g. Mascon v Novem Mestu sta kupila gg. Leopold Kopač in Jakob Pavčič za 10.600 K.
Stac birmanec. V Gorjah pri Bledu je preteklo nedeljo prejel zakrament sv. birme nad 60-letni Rezijan Colussi. Istočasno je knezoškof birmal tudi dve Colussijevi hčerki.
—	Slovenska opera v Sarajevu. Preteklo nedeljo je naša opera s »Trubadurjem« vzela slovo od Sarajeva. Med ondotnim občinstvom zapušča najlepše spomine. Moralni uspeh jc nad vse povoljen, gmotni pa naravnost presenetljiv, kajti tako sijajno niso bile obiskane predstave nobene druge družbe. Kritika pevce brez izjeme toplo hvali, kakor tudi zbora in g. kapelnika Bcniškat V ponedeljek so priredili sarajevski Hrvati članom slovenske opere na čast slavnostni komerz, na katerem so vzeli slovo od milih gostov.
Avstrijski okrajni glavar v Italiji osumljen vohunstva, aretiran. V Benetkah sta bila osumljena vohunstva ter aretirana okrajni glavar iz Bolcana Anton grof Ccschi in neki avstrijski kavalerijski častnik, ker sta fotografirala utrdbe. Aretiranca sta dokazala, da fotografije nimajo namena služiti vojaškim namenom, ampak le slikarskim skicam, nakar sta bila izpuščena.
Smrtna kosa. Umrl je v Ljubljani bos. herc. davčni oficijal g. Franjo Boltar. — V Novem mestu jc 7. junija umrl g. Ivan Pra-protnik, c .kr. sod. oficijal v pokoju.
—- Turistiško društvo »Adrija«. Notranje ministrstvo je potrdilo pravila turistiškega društva »Adria«, ki ima svoj sedež v Gradcu in hoče občinstvo bolj spoznati z Jadranskim morjem. Olajševalo bo potovanje ob obrežju in bo ustanovilo v raznih delih Avstro-Ogr-ske in Nemčije sekcije.
—	Nesreča. Ko je včeraj posestnik Ivan Kušovec v Vlaki pri Cerknici praznil apne-nico, se .ie nanj apno vsulo in mu zlomilo levo nogo. Prepeljali so ga v deželno bolnišnico.
—	Končani stavki. Stavka celovških slikarskih in pleskarskih pomočnikov, pričeta 11. t. m., je po večkratnem pogajanju končana z zmago stavkujočih, katerim se zviša plača za 15 odstotkov, delavna doba skrajša na teden za štiri ure in dovoli I. majnik vsako leto kot prost dan. — Tudi stavka lončarskih pomočnikov iu pomožnih delavcev je za te ugodno končana. Pomočnikom se zniža delavna doba za tri in pol ure na teden ter plača poviša za 15 odstotkov.
—	Crvivo leto. Iz raznih krajev dežele se nam poroča, da je vreme jako ugodno. Dež in solnce se jako ugodno menjujeta, a veliko škodo dela črv. Zato sena ne bo toliko, kot hi ga bilo pričakovati. Posebno slabo je za seno na Krasu.
Vihar ruval drevesa. V petek, 14. t. m. je v okolici Vrliovo razsajal hud vihar, ki je tudi sredi vasi orjaška drevesa izruval. Dobro, da se ni kaka nesreča pripetila.
—	Slavnosti desetletnice »Slovenskega bralnega društva sv. Jožefa v Tržiču se udeleži tudi »Slovensko katoliško delavsko društvo« v Kropi.
»Družba sv. Cirila in Metoda« prosi tem potom cenjene dopošiljatelje, da naj vse-Jej omenjajo, kateri zneski so sc nabrali v nabiralnikih, da družba lahko natanko zabeleži in izprevidi, ali store nabiralniki svojo dolžnost, oziroma čc se izplača nakupiti še novih nabiralnikov. Zneski nabiralnikov naj se pošiljajo mesečno na družbo. Kdor želi poštnohranilnih položnic, obrne naj se na družbo in dobi jih s povratno pošto več komadov.
Požarna bramba v Mokronogu prosi vsa ona bratska društva, koja so dobila vabila za slavnost 25-letnice, a še niso javila eventualno udeležitev, da store to sigurno do nedelje, dne 23. t. m.
—	Kamora v Pulju bo, kakor vse kaže, pri občinskih volitvah v tretjem razredu padla.
—	Dve novi lekarni je dovolila deželna vlada v Zagrebu, eno v Ilici, drugo v bližini Hatzove in Palmotičeve ulice.
—	Obesil se je v Zagrebu Martin Putrič, delavec v tobačni tovarni. Kot vzrok samo-uniora sc navaja žalost radi bolezni žene, ki leži v bolnišnici, in vsled smrti hčerke, ki mu jc umrla pred dvema mesecema.
Ljubljanske nouice.
lj Imenovanje. Deželni odbor goriški je imenoval za distriktnega zdravnika v Komnu g. dr. Iso Reja, nad katerim je nedavno kranjski deželni odbor povečal slavo svoje staro-viteške »železne pesti«.
lj Višji nadzornik g. Evgen (hittman se je pripeljal v Gorje pri Bledu, kjer bo pri č. g. svetniku župniku Ažmanu preživel svoi dvamesečni dopust.
Ij Umrl jc včeraj gospod Anton Kocmur, c. kr. poštni uradnik v St. Petru na Krasu, sin Antona Kocinurja, hišnega posestnika na Poljanski cesti. Zadetega od mrtvouda so mladega moža pripeljali v Ljubljano, kier je kmalu izdihnil. Velespoštovani rodbini naše najiskrenejše sočutje ob tako nenadnem bridkem udarcu!
Ij Gospod Verovšek res zapusti Ljubljano. Gospod Anton Verovšek se jc te din mudil v Trstu in je sprejel angažma kot re-
žiser slovenskega gledališča v Trstu. Včeraj se je podpisala v pisarni »Dramatičnega društva« v Trstu tozadevna pogodba. Sinoči se jc g. Verovšek povrnil začasno v Ljubljano. Z g. Verovškom izgubi slovensko gledališče v Ljubljani najboljšo moč. Za sedanji odbor »Dramatičnega društva« je velika zaušnica, da najpopularnejše slovenske igralske moči ni ohranil Ljubljani!
lj Podčastniški zabavni večer. Vsak mesec sc shajajo podčastniki tukajšnje garnizije s svojimi družinami, da goje medsebojnost in pobližno družabnost. To je hvalevredno in pa koristno, da se vsaj po enkrat na mesec raz-vedre. Tak večer je bil sinoči pri »Levu« ter bil dobro obiskan. Do pozne polnočne ure in čez jc trajala prijazna zabava ob zvokih vojaške godbe. Da se je zabava razvila, pripo-pomogla je k temu tudi dobra postrežba vrle gostilničarke gospe Kosove.
lj Občni zbor pevskega društva »Ljubljane« sc vrši danes zvečer v preddvorani hotela »Union.«
Ij Bati se je pomanjkanja vode v Ljubljani. Poroča se nam, da ljubljanski mestni vodovod le za silo šc more zadoščati ogromni porabi vode, ki sc je pojavila zlasti v zadnjih dneh, ko jc nastopilo vroče vreme. Opaža se, da občinstvo ne rabi vode le za običajne potrebe, temveč pušča cel dan in noč po nepotrebnem pipe odprte, da ima vedno svežo vodo, ali da si hladi z vodo razne druge pijače itd. Pri toliko tisočih izlivkov, kot jih ima sedai moderna Ljubljana, se vodovod tako obremenjuje, da se nam jc bati že v najkrajšem času pomanjkanja vode v Ljubljani. Ce to tratenje vode takoj ne preneha, bode že v prihodnjih dneh kot prva zla posledica te malomarnosti, moralo izostati škropljenje po mestnih ulicah. Občinski svet ljubljanski je sicer že pred leti sklenil, položiti iz zajemal-nice v Klečah še eno glavno dovajalno cev v mesto, kajti v vodnjakih je vode na izobilje, ravno tako zadostujejo stroji in črpalke za dodajo večje množine vode. Edino dovodna cev je postala nezadostna, ker se po tej cevi nc da dovajati v mesto več kakor 45.000 hektolitrov vode, kar pa pri takih razmerah tudi že več ne zadošča. Delo bi bilo že letos končano, ko bi c. kr. deželna vlada iu razni drugi faktorji vse zadeve nc zavlačevali. Ako vsak posamezni občan ne stori svoje dolžnosti glede omejitve vodne porabe, bodo zle posledicc tekom poletja neizogibne. Torej ne tratite z vodo!
lj Ernesta Chama & cons. zasleduje c. kr. deželna sodnija v Ljubljani zavoljo hudodelstva po SS 8., 83. kaz. zakonika.
lj Umrla je Julijana Lampič, Sv. Petra cesta štev. 62. Včeraj je umrla v Ljubljani gospa Katarina Konschegg roj. labornegg, stara 91 let.
Ij Tukajšnji domobranski polk odide v petek v Herpelje na strelne vaje ter se preko Divače in Postojne vrne v Ljubljano 29. t. m. V kratkem dobi polk novo uniformo, slično uniformi lovcev. Včeraj se ie pripeljal v Ljubljano fml. Franc pl. Hortstein, poveljnik 22. domobranske divizije.
lj Pes popadel je danes dopoldne v Šolskem drevoredu desetletnega Antona Prelo-ha in ga pod levim kolenom telesno poškodoval. Lastnik psa je znan.
Ij Kres bodo žgali v nedeljo ob 8. uri zvečer na Drenikovem vrhu.
Ij Našel je včeraj popoldne za tobačno tovarno črkostavec gosp. A. Grapar 140 kron denarja in zastavni listek. Denar, katerega je izgubila neka delavka, je najditelj oddal njej.
Znanstuo In umetnost.
* Narodne pesmi za šolsko mladino. Izbral in uredil Janko Žirovnik. Lastnik in založnik »Društvo za zgradbo učiteljskega kon-vitka v Ljubljani«. Zvezek obsega 30 lepih narodnih pesmi, ki so primerne tudi za pevske zbore izobraževalnih društev. Cena posameznemu zvezku 20 v.
Štajerske nouice.
š Kitajske razmere pri veterinarstvu na Štajerskem. Na gospodarskem shodu v Mariboru je okrajni živinozdravnik Korošec povedal, da je v mariborskem okraju zasledil novo živinsko kugo in sicer že deset slučajev. Kuga se je z Bavarskega zanesla ua Zgornje Štajersko, od ondot pa na Spodnje Štajersko. Po Bavarskem in zlasti pa po Zgornjem Štajerskem jc napravila kmetom velikansko škodo. Korošec sc jc teda.i obrnil na graško namestništvo za potrebna uradna navodila, da prepreči velikansko škodo pri spodnještajer-skih posestnikih. Iz Gradca pa so mu odgovorili, da nova kuga ni omenjena v zakonu o kužnih živinskih boleznih iu da naj le čaka, dokler ga ne bodo obvestili, ali naj nastopi uradno ali ne, da sc prepreči nova kuga. Res krasno. Na Bavarskem je mnogo okrajev, kjer nobena krava žc več let ni vrgla nobenega teleta, na Zgornjem Štajerskem — pred nosom namestništva -— trpe kmetje velikansko škodo po novi bolezni živali, konstatiranih je na Spodnjem Štajerskem že deset slučajev obolenja goveda in namestništvo čaka, da se nova kužna bolezen vpiše v imenik nalezljivih bolezni . . .
š Shod železničarjev v Mariboru. Včeraj sc je vršil v Mariboru shod uslužbencev Južne železnice. Razpravljalo se ie o sledečih točkah: I. Položaj uslužbencev Južne železnice, njih zahteve in koraki, ki so sc storili, da sc njih zahteve izpolnijo; 2. organizacija, iu 3. predlogi in vprašanja glede prvih dveh točk.
š Nesreča v Donavicu. lz Ljubnega poročajo, da sc jc v rudniku v Donavicu dogodila eksplozija, pri kateri so bili strašno ranjeni
inženir Hermanu Kolier in preddelavec Jožei Ebner ter delavec Jožef Gugel. Na ponesrečencih je zgorela obleka, telesa so od tekočega železa grozno sežgana. Najbolj nevarno ranjen je Jožef Ebner.
š Ormoški nemški neodvisuiki so sklenili, da se občinski svet ne udeleži sprejema knezoškofa Napotnika, ki pride tja birmovat. »SI. Narod« ima velik vpliv na Nemce.
š Odlikovanje. Deželni glavar štajerski grof Attems je odlikovan z redom železne krone prvega razreda.
š Shod avstrijskih steklarjev se bode vršil v Gradcu 29. in 30. t. m. Svojo udeležbo so prijavile že vse steklarske zadruge.
š Nesreča z diuamitno patrono. Devetletni Štefan Toplak iz Št. Martina pri Vurbeku je dobil v roke dinamitno patrono, katero je, kot trdi, našel njegov brat. Ko se je z njo igral, je eksplodirala in ga na obeh rokah nevarno ranila.
š Pri kopanju utonil. V Fiirstenfeldu se je šel devetletni sin poslovodje Binderja s tovarišem v Bistrico kopat. Ker ni znal plavati, je kmalu izginil v deročej vodi in utonil. Truplo nesrečnega dečka so našli šele drugi dan.
š Pragarski Nemci. Nemško zasebno ljudsko šolo razširijo jeseni v dvorazrednico.
š Sirovost Nemcev. Pri koncertu, ki se je vršil na vrtu »Narodnega doma« v Slovenski Bistrici preteklo nedeljo, so pričeli navzoči Nemci in socialni demokrati kričati ter razbijati. Seveda jc to sirovo motenje zabave in žaljenje narodnosti Slovence tako pogrelo, da so jo morali rdeči in črnordečezlati ne-odrešenci pobrati iz vrta. Za slovo so dobili nekaj gorkih.
š Samoumor. V Razvini se je obesil branjevec Ferd. Zuzzi. Pred naselitvijo v Razvini je živel v Gradcu. Ker so ga vedno trle razne nadloge, je trgovino v Gradcu prodal in sc odpeljal v svoj rojstni kraj pri Vidmu v Italiji, odkoder pa se je zopet vrnil na Štajersko.
š Od »Narodnega sveta« štajerskega
smo prejeli sledeči dopis: Maribor, 14. junija 1907. Po naročilu in v imenu »Narodnega sveta za Štajersko« Vam pošiljam sklepe njegovega zborovanja z dne 13. rožnika 1907, da jih objavite v svojem cenjenem listu. I. »Narodni svet za Štajersko« jc prepričan, da je za uspešno zastopanje pravic in koristi slovenskega naroda neobhodno potrebno, da se vsi jugoslovanski državni poslanci združijo v eden sam klub in pričakuje od vseh jugoslovanskih poslancev, da delujejo na ustanovitev takega kluba. II. Ker slovenski živelj v spodnještajerskih mestih in trgih vsled krivičnega volivnega reda ni zastopan po lastnem zastopniku, pričakuje se od štajerskih poslancev, da bodo kakor dosedaj pozornost posvetili razvoju slovenstva v trgih in mestih ter Slovence v spodnještajerskih mestih iu trgih najizdatneje podpirali v njih narodnopolitičnih in upravičenih gospodarskih težnjah ter zastopali tudi slovensko obrt in trgovino. Zlasti naj slovenski poslanci z vso odločnostjo zahtevajo pri vseh oblastvih in uradih, kateri sc nahajajo v teh mestih in trgih, a so namenjeni slovenskemu kmetskemu ljudstvu na deželi, slovenske uradnike in uslužbence ter splošno slovensko uradovanje. III. Narodni svet za Štajersko poživlja vse jugoslovanske poslance, da zastavijo vse sile za uresničenje davne zahteve Slovencev po lastnem slovenskem vseučilišču v Ljubljani. IV. »Narodni svet za Štajersko« smatra za najnujnešo potrebo vseh Slovencev, da se odpravi nesmiselna uredba naših srednjih šol ter da se izpopolnijo obstoječe nižje slovenske gimnazije s slovenskim učnim jezikom, da se, kar se tiče naših štajerskih razmer posebej, slovensko - nemški gimnazijski razredi v Celju popolnijo v popolno gimnazijo s slovenskim učnim jezikom, da se ustanovi v Mariboru gimnazija s slovenskim učnim jezikom, da se kar najhitreje mogoče reši zadeva ljudske šole za celjsko okolico ter ustanovi za štajerske Slovence nižja obrtna šola in učiteljišče s slovenskim učnim jezikom. - »Narodni svet za Štajersko«. — Dr. R. Pipuš.
š Domotožje. Iz Celja poročajo: V ponedeljek je prignalo domotožje nekega izselnika iz Amerike nazaj v staro domovino. Vesel, da jc zopet doma, sc je mož na neki postaji napil. 'To jc bila njegova poguba. Na postaji Kresnice-Laze je, oddaljen le še nekaj milj od svoje domačije, padel pod železniški voz, ki mu je odtrgal glavo od telesa. Preveliko veselje, da zopet gleda domovino, ie poplačal s smrtjo.
Razne stuarl.
Ivan Orth. Evropsko časopisje se ie nenavadno razburilo, ko jc prišla v javnost vest, da se je bivši avstrijski nadvojvoda pokazal v Parizu, odkoder jc odpotoval v London. Vse mogoče sc jc ugibalo o njegovem življenju, pisali so se članki o njegovem potovanju in usodi, nesrečnei smrti, dokler se ni izkazalo, da jc cclo evropsko javnost krepko |x)tegnil za nos dovtipen Argentinec. Po dolgem iskanju se ie londonskim časnikarskim kolporterjeni vendarle posrečilo, da so izsledili skrivnostnega tujca, ki so ga vsi smatrali za Ortha. Mož, ki je s svojo osebo nehote dal povod živahnim časniškim kombinacijam, se piše baron Ott, kar pri hitri izgo-varjavi zveni podobno Orth. Ze dolgo let živi v Argentiniji, pokolenja je nemškega iu avstrijskega, velike, elegantne postave, ki spo-ininja precej na bivšega vojaka, a po obrazu prav nič podoben izginolemu nadvojvodi. Argentinec, ki jc listom dal |X)ročilo o Orthu, ie njegov prijatelj, ki si je pa dovolil Ic slabo šalo, katere jc pa »umrli posilinadvojvoda« tudi žc sit, ker ga jako ovira pri opravkih, I
radi katerih je prišel v London. Upa, da mu bodo sedaj, ko je stvar razjasnjena, dali mir.
Iz ječe izpuščeni — umoril štiri osebe. Iz
Belgrada poročajo: 271etni ropar Karačič je bil nedavno izpuščen iz zapora. V zadnjih petih dneh je umoril štiri osebe, med njimi tudi svoje dekle in nekega orožnika. Zažgal je tudi neko hišo in pobegnil.
sl Praškega sokolskega zleta se udeleži 20.000 čeških Sokolov. Ameriški češki Sokoli so sc danes pripeljali v Prago.
— Zena z dvema možema. Pred več kot desetimi leti se je izselil iz Salerna d'Agostino zapustivši doma mlado, lepo ženo in dvoje majhnih otrok. Zena mu je sveto prisegla, da ii)ii ostane zvesta. In ostala mu je tudi, dasi več let ni ničesar o njem slišala. Ker je bila lepa, so se začeli zbirati snubači okoli nje. Ko jo je začel tudi snubiti notarski uradnik, ki je bil v mestecu posebno priljubljen, je začela prvič omahovati. Vsi so ji zatrjevali, da je mož že mrtev, vendar tega ni verjela ter se dolgo obotavljala, predno se je oglasila za uradno potrditev o moževi smrti. Pisala je v malo ameriško mesto, kjer jc mož nazadnje živel ter dobila potrdilo, da je »samec« Ge-naro d'Agostino umrl. Značaj samec jo je nekoliko vznemiril, toda oglasila sta sc dva rojaka ter pri sodišču izpovedala, da sta živela s pokojnim skupaj ter se je res izdajal za sanica. Tudi sta potrdila, da je d'Agostino res umrl. Nato sc je vršila 30. maja 1902 poroka in lepa Kristina je živela srečno s svojim drugim možem. Dobila sta enega dečka. Tedaj pa je došla naenkrat strašna vest, da je tudi mož na potu iz Amerike. Kaj naj stori sedaj nesrečna žena, ki si ne more ničesar očitati? Postava reši zadevo sledeče: žena pripada prvemu možu, drugi mož ima dolžnost skrbeti za živečega otroka.
Originalna demonstracija v Italiji. V okolici Sassarija v Sardiniji so se pojavile kobilice, ki v velikem številu uničujejo polja in poljske pridelke. Županstvo je obljubilo za vsak kilogram nabranih kobilic eno liro. Vrli Sardinci so nato šli na lov na kobilice in jih nabrali cc!c kvintale. Marsikdo je bil tako srečen, da .ie nabral za tri kile kobilic. To pa je bilo skrajno nevarno za občinsko blagajno. Občinski svet .ie sklenil, da plača odslej za kilogram kobilic samo 40 centesimov. Nato se zbere velika množica ljudi pred občinsko hišo in jame vpiti v svojem sicilskem narečju: »Abasso su sindigu, viva su tibilesehe!« — »Doli z županom, živilo kobilice!« Vsled tega se sedaj kobilice nemoteno pasejo po poljih sassarskih. Neki prebrisanec je sestavil pritožbo na parlament, kjer v imenu občanov zahteva, naj sc odstavi župana in določi kot stalna cena za kilogram kobilic ena lira.
Ženska stavka utegne izbruhniti v Wa-schingtonu. Po državnih uradih je nastavljenih mnogo dam, ki pa v uradih niso pozabile da so ženske. Njih moški predstojniki so dobili ukaz, da morajo tekom 14 dni iz vseh prostorov nacionalne tiskarne izginiti vsa zrcala. Ako bi se lastnice zrcal uprle izvršitvi tega povelja, se morajo takoj odpustiti.. Poročilo nadzornika na vlado namreč povdarja, da mlade dame — lepe in nelepe - mnogo časa med uradnimi urami potratijo pred ogledalom, s čimer seveda oškodujejo davkoplačevalce. Vse uradnice je takoi negalantnost silno razburila ter odločno izjavljajo, da je vladna odredba ne samo nespametna ampak tudi krivična. »Državne uradnici morajo,« je rekla neka posebno zgovorna dama »v obleki in obnašanju drugim ženskam dajati dober zgled. Za Boga, kako pa mora ženska vedeti, če je dostojno opravljena, ko se nc more ogledati v zrcalu. To povelje smatramo za napad na našo osebno prostost, tega pa ne smemo trpeti: rajši pustimo svoje službe«. Vlada va-šingtonska upa, da dame ne bodo žrtvovale svojih lepili služb na ljubo — ogledalom.
Zelo ljubijo cvetice Parižani, kar sc razvidi iz tega, da sc vsako leto v tržnicah proda za 9,190.000 frankov cvetov, cvetlic v loncih pa približno za 6,000.000 frankov. Samih vrtnic se pokupi na leto 24,000.000 za poldrugi milijon frankov, nageljnov 72 milijonov za 2,300.000 frankov, 6,000.000 šopkov vijolic za 500.000 frankov in za 300.000 frankov mimoz.
Nečloveški oče. Kmet Dorosievič v Novem Sandecu je v prepiru zadavil svojo 18 let staro hčer, ker se ni hotela omožiti. Porotniki so ga radi uboja obsodili na tri leta težke ieče.
Telefonska ln brzojavna poročila.
PROGRAM »SLOVENSKEGA KLUBA«.
Dunaj, 19. junija. V današnji klubovi seji je »Slovenski klub« določil svoj program. Klub stoji na krščansko demokratični in narodni podlagi. V smislu teh načel bo deloval, da pribori slovenskemu narodu popolno rav-nopravnost. Delovanje svoje bo razvijal v smeri krščansko demokratiški ter bo zastavil vse svoje moči za kulturni in gmotni napredek vseh slojev slovenskega ljudstva. — Zlasti bo nastopal »Slovenski klub« z vso odločnostjo za pravice in koristi kmečkega staliti. zavzemal se bo odločno za blagor obrtnega in delavskega stanu. »Slovenski klub« se bo z vsemi močmi upiral razkrlstjanjenju zakona in šole ter bo sploh brezobzirno odbijal vse napade na versko prepričanje slovenskega ljudstva. Z veseljem se je vzelo na znanje, da jc »Češki katoliško-narodni klub« sklenil najožjo zvezo z našim klubom. Določili so se posamezni poročevalci za posamezna vprašanja: za narodno, socialnopolitiško, agrarno in delavsko vprašanje. Sklenila se je interpelacija zavoljo sklepa Industrijske zveze proti delavcem v državnih podjetjih, glede odprtja srbske meje ln se je po poročilu poslanca Povšeta določil agrarni program. Sklenilo se jc odločno nastopati za zvišaitie pro-
računske postavke za podpore kmetijstvu, zahtevati, da se meiijoracijski zaklad podvoji, potegovati se za starostno zavarovanje tudi za kmeta in obrtnika, za razdolžitev kmečkih posestev, za spremembo davčnega zakona, vojnega zakona v korist kmetom, odpravo zadnje vojaške vaje, za podržavljenje železnic in rudokopov, za podržavljenje notarijata in za povzdigo planin, Ze v prihodnji seji državnega zbora bo »Slovenski klub« stavil primerne predloge.
»SLOVENSKI KLUB« PRI NARODNEM DELU.
Dunaj, 18. junija. Poslanci »Slovenskega kluba« bodo storili popolno svojo narodno dolžnost v zadevi nameravanega imenovanja g. Prolta za gimnazijskega ravnatelja v Ljubljani. Istotako bodo v polni meri izvršili svojo dolžnost glede vseučilišča.
CESARJEV PRESTOLNI liOVOR.
D 11 n a j, 1*>. junija. Danes je cesar na posebno slovesen način prečital novemu parlamentu in gosposki zbornici prestolni govor. V dvorani so bili poleg poslancev zbrani vsi poslaniki. Nekoliko minut pred 12. uro so vstopili v dvorano ministri, nadvojvode iu višji komornik, nato pa cesar. Predsednik gosposke zbornice knez VVindischgraetz je zaklical navdušeno trikratni »Hoch!« cesarju. Klicu so se navzoči navdušeno odzvali. Cesar se je nato pokril in čital prestolni govor. prestolnem govoru je cesar najprej povdarjal, da je nova volivna reforma odstranila vse predpravice in da daje vsakemu enak vpliv ua razvoj stvari. Ta volivna reforma je bila ustvarjena na podlagi zaupanja krone v zvestobo narodov. Nova zbornica naj upraviči to zaupnico. Vsak, ki ima sedaj enake pravice. je soodgovoren za celoto. L pa. da bo novi parlament to upošteval iu da bo vršil plodo-nosna dela. Cesar ie opozarjal na rešitev proračunskega provizorija, naznanjal spremembo poslovnega reda ter omenjal razne točke, katere sem Vam že poslal v dopisu »Državni zbor«.
I) u naj, 10. junija. Prestolni govor je omenjal tudi preuredbo političnih uradov s tem, da se ustanove okrožne oblasti, ki bodo podrejene glavni politični oblasti. Obljuboval je hitrejše administrativno poslovanje. Našteval je predloge: za mladoletno oskrbo, za starostno in invaliditetuo zavarovanje, predlogo za ureditev nočnega dela. produkcijska politika se bo odločnejše izvrševala, pospešijo se obrtne pospeševalne uredbe, uredi se kmetijski realni iu personalni kredit, preskrbi se za pomnožitev živinoreje, naznanjal je predlog za povzdigo konjereje, uredbo rudarskega zakona, nadaljne podržavljenje železnic, skrb za ljudsko šolstvo, uvedbo skušenj učiteljske usposobitve, ureditev učiteljskih pripravnic. uvedbo kmetijskega pouka pri Ijud-skošolskem poduku ter izpopolnjenje vseučilišč.
Dunaj. 1(). junija. Prestolni govor je glede izpopolnitve vseučilišč v prvi vrsti omenjal ureditev kliničnih zavodov, omenjal potrebo novih dohodkov, ureditev deželnih financ, ureditev davka na poslopja in raznih drugih davkov, modernejšo ureditev sanitetne službe, blazniške oskrbe ter £e omenjal, da se ustvari službena pragmatika za državne uslužbence. Obljubljal je državne podpore pomoči potrebnim. Posebno se bo oziralo pri oddaji vojaški!h potrebščin na kmetijske iu obrtniške producente. Govor so opetovano prekinili »Slava!«-klici. Navzoči so bili skoro vsi poslanci, med njimi tudi nekaj socialnodemokraški!! poslancev.
40-LETNICA SMRTI CESARJA MAKSIMILIJANA.
Pulj, 19. junija. Ob današnji 40-letnici smrti nesrečnega cesarja Maksimilijana je bil v mornariški cerkvi v Pulju slovesen rekvi-jem. Vojna mornarica je položila na cesarjevo krsto vence in na njegova spomenika v Pulju in v Trstu.
VOLIVNA BORBA V PULJU.
Pulj, 19. junija. Italijanska stranka je pri občinskih volitvah dobila doslej 1359 glasov, hrvaška pa 1227. Manjkajo še izidi iz priklopljenih občin. Italijani se posebno Imdu-jejo na mornarico, ki ie stala ob strani Hrvatov. Zvečer so priredili Italijani demonstracijo.
BOLGARI NAPADLI SRBE.
Belgrad. 19. junija. Močna bolgarska četa je napadala na polju Srbe seljake iz Ru-dara ter je ubila srbskega učitelja iu tri dekleta. Težko ranjenih je 8 oseb.
a ti	Cns opazovanja	Stanje barometra ▼ mtn	Temperatura po Celzija	Vetrovi	Nebo	s e E * a g Is ► £
18	9. zveč	735'4	18-1	brezvetr.	jasno	
19	7. zjutr.	735*3		sl. jvzh.	D	0 0
19	2. pop.	733-7	25 8	sl jjzah.	pol obl.	
Singer Co. delu. družba za šivalne stroje
sv. Petra cesta številka 4, vabi na obisk razstave umetnega vezenja. V interesu lepe domače umetnosti, za pospeševanje in povzdigo ženskega obrta, v izpodbudo iu ustanovitev nove industrije ter v dokaz, da ima vezenje na šivalnem stroju isto izvirno vrednost kakor ročno delo, priredimo od dne 23. junija do 20. julija 1907 v zimskem salonu hotela »pri Maliču« s prostim vstopom razstavo in z njo brezplačen naučen tečaj za vezenje. Pouk v vezenju bo obsegal pisano vezenje, vrvčno in inncgostransko vezenje, votlo obšivanje in prešivanje, pikčasto lace-delo itd., kakor tudi vsakovrstno slikanje z iglo. Poučevalo se bo na tako lahek in uniljiv način, da bodo naše od.iemalke, dasi niso bile vezilke, lahko delale že v osmih dneh samostojno. Prosimo zgla-site svojo udeležbo v naši trgovini v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 4, ali v razstavnem salonu hotela »pri Maliču«. Prosimo vas tudi, da nam pošljete pravočasno svoj stroj. Vstop prost.
Meteorologično poročilo. 1,
Višina n. morjem 3062 m, srednji zračni tlak 736'0 mm
Srednja včerajšnja temu. I8v norm 1* 1°
Žalosti globoko potrti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da se je po volji Vsemogočnega naš iskrenoljubljeni soprog, oziroma sin, brat in oče, gospod
Anton Kocmur
c kr.pošt.uradnik v Št. Petru na Krasu
včeraj ob 5. uri zjutraj po kratki, a mučni bolezni zadet od mrtvouda v starosti 31 let preselil v boljši svet.
Truplo predragega pokojnika se pokoplje v četrtek 20. junija ob 4. uri popoldne na pokopališču pri Devici Mariji v Polju.
Sv. maše zadušnice se bodo služile v raznih cerkvah. Prosi se tihega sočutja. Pokojniku, katerega priporočamo v blag spomin in iskreno molitev, bodi blag spomini
V Ljubljani, 19. junija 1907.
Amalija Kocmur, soproga. — Ciril Kocmur, sin. — Anton in Lucija Kocmur, starši. — Alojzija pl. Novakovska, roj. Kocmur, sestra.
Brez posebnega obvestila.
- lastnega -čebelarstva, letošnji pridelek,
garantiran čist, prodaja na drobno brez posode Hinko Zirkelbach, Ljubljana, Male čolnarske ulice 9. — Na naročila po pošti se ne ozira.
r.
"S
Snaži samo
5 čistilnim e^tral^tcm B
ClobcisJ
Meščanski hotel
I „Uoyd" I

11 sredo 19. lunlja
KONCERT
ljubljanske društvene godbe
Člani prosti, nečlani plačajo 40 h vstopnine,
K obilni udeležbi vabi
z velespoštovanjem
1383 1—1
Kari Tauses,
Rlogojničarlia ali prodajalka,
1322 6-3
dobro izurjena v papirni in galanterijski stroki, katera je že več let delovala, želi službe v Ljubljani. — Ponudbe blagovolijo se naj vposlati pod šifro: »Blagajničarka« na upravo tega lista.
Povodom mojega odhoda iz Ljubljane v Zatičino se mi ni mogoče od vseh svojih ljubih prijateljev in znancev osebno posloviti. Za to jim kličem tem potom prisrčen
z Bogom!
proseč jih, da me ohranijo v prijetnem spominu.
1389 i-i	Jurij Schaffer.
Pošlo- an knjigovodja
želi sprejeti službo trgovskega konsumnega društva ali za tovarno; položi varščino (kavcija) K 2000. — Ponudbe poste restante »5000 H. K.« Matulje, 1374 l-l	(Istra)
Ziate svetinje: Berlin, Pariz, Rim itd.
Izdelovatelj
(3.
"Ljubljana, Spitai.-Stritar, ul. 7
1386 3 1
Spretnega in zanesljivega
potovalen
- - (akviziterjo) - -
sprejmetakoj s stalno plačo in provizijo po dogovoru
Glauni zastop
c. kr. priv, Riuni-one Adriotica d! Sicurta v Ljubljani cesarja Jožefa trg - ■ štev. U -
Sprejmem takoj
črkosiikarskesa ssssss pomočnika
čisti pisač (Reinscbreiber).
Tudi sprejmem takoj ||jiAN|t|j
kateri bi imel veselje do črko- U U Xt II V 1» slikarske obrti. Vpraša se: Filip Pristou, črkoslikar, Ljubljana, Prešernove ulice 50.	1387 2-1
■■■■■■■■■■■■■■■I
C. kr. oblastveno potrjeno 2010* ^
ucilisce za Rrojno risanje
branja desifi
Ljubljano, Stori trs št. 28.
S Dobi se tudi kroj po životni meri. $ IIIIIHHUIHIHI
■ v v	7
Iscese i poslovodja
za trgovino z mešanim blagom pri tvrdki konsumno društvo v Staremtrgu pri Ložu.
Mesečna plača 100 kron, event. prosto stanovanje. Ponudbe sprejema do 1. septembra t. 1. načelstvo.
Razglas
1373 (3—lj
Na c. kr. prvi državni gimnaziji v Ljubljani (Tomanove ulice št. 10) bodo sprejemne izkušnje za vstop v I. razred šolskega leta 1007/8 dne 6. julija in se prično ob pol 10. uri dopoldne.
Učenci, ki želijo delati to izkušnjo , naj se v spremstvu svojih staršev ali njih na mestnikov oglasijo dne 30. junija med i/29. in 12. uro pri gimnazijskem ravnateljstvu ter s seboj prinesejo krstni list in obiskovalno izpričevalo.
Vnanji učenci se k sprejemnim izkušnjam lahko oglasijo tudi pismeno, ako pravočasno po pošti pošljejo gori imenovani listini.
Učenci, ki po svojem rojstvu in po rodbinskih razmerah pripadajo ozemlju c. kr. okrajnih glavarstev v Črnomlju, Kranju, Novem mestu in Radoljici ali ozemlju okrajnih sodišč v Kamniku, Kostanjevici, Mokronogu in Višnji gori, se smejo v ljubljanski gimnaziji sprejemati edino le po dovoljenju c. kr. deželnega šolskega sveta.
Ljubljana, dne 17. junija 1007.
Ravnateljstvo I. državne gimnazije.
426 40-31
F. P. Vidic & Komp., Ljubljana
opekarna in zaloga peči, nudijo vsako poljubno množino patentiranih
•v zarezanih strešnikov *v
..Sistem MflRZOLfl" (Stran$falzzlesel) ..Sistem MflRZOLfl"
Barve: a) rdeči naravno žgani, b) črno impregnirani.
Najličnejše, najcenejše in najpriprostejše strešno kritje.
Vsak strešnik se zamore na late pribiti ali pa z žico privezati, kar
je gotovo velike važnosti za kraje, ki trpe po močnem vetru in burji.
Vzorce in prospekte pošljemo na željo brezplačno.
Sprejmejo se zastopniki. Takojšnja In najzanesljivejša postrežba. Sprejmejo se zastopniki,
Občinski svet ljubljanski.
Ljubljana, 18. junija 1907. Sejo vodi podžupan dr. Bleiweis Trsteniški. Prcdsedstvenih naznanil ni. Podžupan dr. Bleivveis podeli besedo občinskemu svetlin Megliču, da utemeljuje svoj nujni predlog.
Imenovanje Proftovo za ravnatelja.
Občinski svetnik Meglič:
Iz časnikov sem izprevidel, da sc namerava predlagati za ravnatelja gimnazije v Lju-ani ali v Kranju prononsiranega Nemca Profta. Oglasi se med Megličevim govorom občinski svetnik Šubic, da naj se prekine seja za par minut, ker predlog ni bil naznanjen. Podžupan da Šubicev predlog na glasovanje, večina občinskih svetnikov odkloni Šubicev predlog. Občinski svetnik Meglič nadaljuje: Ce si upajo predlagti Nemca za ravnatelja na slovenskih zavodih, smatram to enostavno za provokacijo. Pomesti treba radikalno s takimi poizkusi. Upa, da preprečijo državni poslanci imenovanje profesorja Profta, ravnateljem na 1. ljubljanski ali pa kranjski gimnaziji. Predlaga: Občinski svet skleni:
1.	odločno se protestira proti temu, da lii se na gimnazijah na Kranjskem, razen Kočevja imenovali nemški ravnatelji. Tc zavode obiskujejo Slovenci in tudi na I. ljubljanski državni gimnaziji je nad 70 odstotkov Slovencev.
2.	Protestira, da se stavi v terno za gimnaziji v Kranju in Ljubljani nemški nacionalec in slovenščine nezmožni Proft.
3.	Nujnim potom se naroči državnemu poslancu Hribarju, da prepreči Proftovo imenovanje.
Značilni pojavi med občinskim svetom.
Občinski svetnik ravnatelj Šubic se oglasi iz raznih razlogov proti Megličevemu predlogu ne toliko iz osebnih marveč bolj iz formalnih razlogov. Zahtevam prvič, da sem kot član kluba narodnih občinskih svetnikov obveščen o takem predlogu. Uverjen sem drugič, da se s takimi stvarmi več škoduje, kakor koristi. Končno se pa tudi ne ogreva za take predloge, kakor jc Megličev, ki je brez logične podlage. Izjavlja, da nc bo glasoval za predlog.
Občinski svetnik dr. Oražen priporoča s svojega stališča predlog Megličev. Čudi sc, da se izkuša preprečiti predlog iz formalnih razlogov. Vzemimo, da se je storil tak korak kje na Štajerskem. To bi zavrelo. Tukaj se nam gre za to, da protestiramo proti sklepu dež. šolskega sveta, ki so ga uveljavili slovenski uradniki.
Občinski svetnik dr. Triller Jzjavi, da se pridruži izvajanjem ra-vnatelja Šubica. Vsak mora storiti v svojih krogih vse, da se prepreči to imenovanje, pmiga stvar je pa disciplina. Ce smo mi sklenili v klubu narodnih občinskih svetnikov, da nc kaže nastopiti, jc vsak klubov član dolžan, da se drži klubovega sklepa. Ako se kak klubov član ne strinja s tem, mora izstopiti iz kluba. Rečem pa, da bo škodovalo stvari, ako mi sklenemo danes protest. Ker proti predlogu samemu nočem glasovati, izjavim da se zdržim glasovanja.
Občinski svetnik Meglič se čudi, da sc radi predloga čudijo gospodje. To je vselej, kadar se gre za kaj radikalnega, se pa zaba-rikadirajo za formalnosti. (Dr. Triller: Ni res!) Protitaktično nisem delal. O celi stvari vem, da včeraj klub ni bil sposoben (!) sklepati o predlogu. Pri glasovanju obvelja Megličev nujni predlog z večino. Proti je glasovalo 5 obč. svetnikov.
Južni kolodvor in ljubljanska občina.
Glede na prispevek mestne občine k prezidavi Južnega kolodvora poroča obč. svetnik dr. Triller. Pri komisijonelnem ogledu dne 2. majnika letos sc je nekoliko predrugačilo stališče občinskega sveta o preuredbi Južnega kolodvora. Poročevalec obširno poroča o komisijskem izidu. Zanimiva ie zgolj njegova izjava, da južna železnica ni obljubila, do kedaj prenaredi Južni kolodvor. Nasprotno ie v zapisniku celo reservacija Južne železnice, da izvede preosnovo južnega kolodvora po finančnih zmožnostih. Sklepa, da namerava Južna železnica zavleči vso zadevo. Zato predlaga, da sc to prepreči, sledeče:
1.	Na znanje se vzame poročilo Južne železnice, da je pripravljena diagonalno podaljšati podzemsko z Martinovo cesto.
2.	Zadovolji se z 9 m in ne 12 m široko cesto.
3.	Prispeva občina k stroškom za podaljšanje Martinove ceste 30 odstotkov, a ta prispevek ne sme presegati 103.200 K.
4.	K višjim stroškom za ureditev ceste pred Pavšekovo gostilno prispeva občina tudi 30 odstotkov, a ti stroški nc smejo presegati 5000 K-
5.	Mestna občina regulira BIei\veisovo cesto, na svoje stroške, ker namerava Južna železnica zgraditi tam še en tir. Bleivveisova cesta se regulira, ako odstopi Južna žcleznica ljubljanski občini trikot med Dunajsko cesto iu med Cesto na Južni kolodvor.
0. Občina plača svoj 30-odstotni prispevek Južni železnici le, ako se prenaredi Južni kolodvor do 31. decembra 1910.
' Vsesokolski zlet v Prago.
Glede na vsesokolski zlet se sklene, da gre na zlet poleg župana 5 in nc 4 občinski svetniki, kakor se je sklenilo v zadnji seji. Za šestega član deputacije se določi občinski svetnik Turk.
Prvi shod »mladih" u Ribnici.
Z napeto pozornostjo so »mladi« pričakovali svoj prvi shod, ki se ie vršil v nedeljo, dne 16. t. m. Iz vseh krajev — največ iz Loškega potoka, Sodražicc iu Velikih Lašč — se je zbralo v Arkotovern salonu nekaj nad 100 glav; poleg tega jih je nekaj paslo radovednost pri oknih na dvorišču, po večini deklic in dečkov, katerih pa nismo mogli šteti kot udeležnike. Ker je bil shod javen, sc jc S. L. S. v Ribnici v lepem številu udeležila tega shoda, pa tudi stari vžitkar liberalizem je prišklepetal na shod s svojimi starimi suhimi kostmi, katere je podpiral grajščak Rudež. Shod jc bil prijavljen za tretjo popoldansko uro, toda ker še ni bilo udeležnikov, se je pričel šele ob štirih. Kancelist gospod Špende ui nič prav veselega srca delil cele mase »Nove Dobe« in »Programov« med ljudi; tudi navdušeni »mladenič« g dr. Schiffrer ni bil nič kaj navdušen. Ravno imenovana dva gospoda sta sc dokaj trudila, da bi aranžirala sijajen shod, zato je bila tudi čisto umljiva njuna duševna depresija. Ves shod se ie izvršil v lepem redu brez vsakega navdušenja. Namenjeni so bili voliti okrajni odbor nove stranke, toda do volitve ni prišlo, ker so bile navzoče vse stranke.
Predsednik shodu je bil dr. Schiffrer, ki je povdarjal, kako potrebno je bilo osnovati novo stranko, ki se imenuj »Slovenska Gospodarska Stranka«. Ljudstvo je bilo povsod nadvladano, treba ga osvoboditi. Mi hočemo vse to poravnati in se truditi samo za povzdigo gospodarstva.
Nato dobi besedo gospod dr. Ravnihar iz Ljubljane, ki je v svojem zmernem govoru razvijal nekako sledeče misli: V Ribnici imamo prvi shod, ker je iz ribniške doline prišel prvi klic: »Nismo liberalci, ne klerikalci!« (Mislil je na podgorskega Karola Pakiža iz Sodražice, ki je pri ustanovnem shodu v Ljubljani nekaj podobnega izjavljal.) Neznosne razmere na Kranjskem so nas prisilile, da smo začeli razmišljati, kako ljudstvu pomagati. (Šele sedaj?) Ker se pri nas prepirata dve stranki, pa tujec prihaja med nas in žanje koristi. Zato nova gospodarska stranka, da se gospodarsko okrepimo. (Kako se bo to zgodilo, pa g. Ravnihar ni prav nič omenil, samo to jc povdarjal, da sc mora kmet osvoboditi, od česa, tudi ni povedal.) Gospodarska stranka jc edino upravičena, ona je za vse stanove, vsi stanovi naj bodo v nji enakopravni. Predvsem pa bo kmetskemu stanu posvečeno naše delo. Mimo liberalcev in klerikalcev gremo naprej. (Kam in s kom?)
Besedo dobi g. Rus iz Loškega Potoka in razpravlja: »Kmet in politika«. Omenja 1. katoliški shod, ki je jasno začrtal pot bivše katoliške narodne stranke, razpor med obema strankama 1. 1895., zvezo liberalcev z Nemci. Politični konkubinat med liberalci in Nemci, katerega so skušali libcralci tajiti, pa ga utajili niso, je rodil veliko zla. Naj se kmetu politična pot ne določuje od zgoraj, ampak kmet sam naj si jo določi. S. L. S. smo mi ljudstvo! Mi ne poznamo ne liberalca, ne klerikalca, ampak samo dobre gospodarje. Predlagam volivne odbore po okrajih; v okrajne zastope naj pridejo predvsem župani, odborniki, duhovniki, učitelji itd. V časnikih naj se piše le, kar je res; proč s hinavščino! Poštenost nad vse!
K besedi se oglasi g. kaplan Skubic, ki v dolgem govoru izvaja: Tri stranke tu zborujejo. Poslušali smo oba gg. predgovornika z veliko pozornostjo; upam, da boste mirno poslušali tudi nas. Predgovornika sta hotela razvijati nekak program nove stranke, pa v njem nismo našli nikake jasnosti; zdi sc kakor bi sc vlekla gosta megla nad našimi glavami, dasi sta povedala marsikako posamezno dobro misel. Da se mora delati za gospodarski napredek slovenskega kmeta, to je tudi naše prepričanje in ena prvih točk v programu S. L. S. Toda to še ni vse. Človek ni le iz telesa, tudi iz duše. Politična stranka se mora ozirati na celega človeka, kakoršen je, na telo in dušo, predvsem na duševno dobrino, na verstvo. Politika, kakoršna je danes pri nas, in vera, povsodi segata druga v drugo. So politične stranke, ki nočejo o veri ničesar slišati, a napadajo jo drzno od dneva do dneva. Očita se nam, da vero mešamo s politiko. A to je čisto neosnovano. Oboje je žc zmešano brez nas. Kdo je to zmešal? Protiverske stranke. Zakon je zakrament, predvsem cerkvena zadeva. Kdo ga hoče oropati zakramentalnega značaja? Protiverske politične stranke! Ccgava je šola po zgodovinskem in naravnem pravu? Cerkvena. Kdo napada versko šolo in hoče imeti svobodno šolo? Zopet protiverske politične stranke. Z vero slovenski kmet stoji in pade. Ako nam nekateri volkovi ropajo najdražje svetinje, potem jim moramo slediti tudi v politiko, tudi v zbore, v njihov brlog, da jim iztrgamo uropani plen. Kdo torej meša? Naj sc pokaže, da politične stranke podpirajo tudi naše verstvo, torej vse, česar nam je treba, da vero branijo pred krutimi napadi, potem nam ne bo nihče več mogel očitati, da mešamo politiko in vero. Ako sc snuje nova stranka, nujno zahtevamo, da sc nam pojasni, kakšno stališče bo vendar zavzemala napram našemu verskemu prepričanju. Ako samo pravi, da bo vero pustila pri miru, nam to še ni dovolj; ampak če se naša vera napada, jo mora stranka, ki hoče med našim ljudstvom imeti privržencev, tudi odločno braniti. Siccr nova stranka nima ničesar iskati med našimi kmeti. — Vem pa, da nekateri, ki se prizna-
vajo k novi stranki, na svojih mestih krepko hvalijo francoski kulturni boj. (Učitelj Zupančič iz Dolenje vasi: »To so osebnosti!« Skubic: »To niso nikake osebnosti, ampak načelna vprašanja«. Zupančič: »Mene mislite, ker sem jaz to govoril«. Skubic; »Čemu ste se pa izdali?!« Nato jo Zupančič odkuri.) — Ako pa se hoče nova stranka v verskem oziru postaviti na naše stališče, potem je sploh treba ni, ker potem se v vsem strinja z že davno preizkušenim programom S. L. S. Ako ste v verskem vprašanju z nami edini, potem ka,r krepko stopite v naše vrste! (Burno odobravanje pri kmetih.)
Proti izvajanjem g. Skubica nekaj malega pripomnita gg. Rus in Ravnihar. Slednji pravi: »Vero prepustimo g. Skubicu in njegovim duhovnim tovarišem, da jo branijo«. Nekoliko hujše pa se je razkoračil dr. Lavrenčič iz Sodražice, trdeč: »G. Skubic sam ve, pa noče povedati pravega namena vere. Človek tudi brez vere lahko pošteno živi in je dober gospodar. Vera pa naj daje človeku tolažbe takrat, ko ga ves svet in vse na svetu zapusti; takrat naj mu vera kaže pot v večnost.«
Lavrenčiču ni nihče odgovarjal, zato jc bil vtis njegovih besedi tem mučnejši za nove strankarje in je tembolj pahnil ljudstvo od nove stranke. »A tako, vera je le za nazadnje?« »Mi nimamo z vami ničesar opraviti«. Taki in enaki klici so sc čuli. G. Rus pa je kmete tolažil, češ: »Kaj hočemo, pustiti ga moramo, ker ima vsakdo pravico govoriti.« Nato stopi h g. Skubicu in pravi: »G. kaplan nekoliko preveč ste nas izzvali«. Skubic: »To sem hotel, le z barvo na dan; clara pacta, boni amici.«
Sedaj se pa osmeli še neokretni stari liberalec g. Rudež nastopiti in jame nove strankarje napadati, zakaj niso v Ljubljani volili Hribarja. Rudež pravi: »Saj so vedeli, koga naj volijo; Kregarja niso mogli, ker je klerikalna stranka tako aristokratska. Klici: »Zato je pa Rudež tak klerikalec, ker je aristokrat!« so Rudcžti zaprli sapo in je nerodno jecljajc končal: »To sem mislil povedati v kritiko nove stranke in se strinjam z g. Rusom.«
Nato še g. Skubic vpraša, kako moreta gg. Schiffrer in Rus snovati novo protilibe-ralno stranko, ker sta bila vendar preteklo leto voljena v izvrševalni odbor liberalne stranke. G. Rus izjavlja: »Mene je veselilo, da sem bil voljen v ta odbor in jc častno za me, pa nisem bil nikoli pri seji.« Slišali so se krepki klici: »To ni častno!« Dr. Schiffrer izjavlja., da sc ie v svojem pismu do Hribarja odpovedal temu mestu, ker se ne strinja z liberalno stranko. G. Skubic šc konštatira, da se oficielno do danes šc nista odpovedala liberalni stranki. Nazadnje sta se sklenili resoluciji za slovensko univerzo v Ljubljani in meščansko šolo v Ribnici.
S tem pa se je shod zaključil. Ljudstvo se je razšlo s trdnim prepričanjem, da ta nova stranka ni drugega, nego nehvaležen sinko starega libcralstva, kateremu sedaj daje brce. Pri ljudstvu nova stranka nima ničesar pričakovati. Prisiljene izjave o veri so pobile vse, kar bi sicer morda utegnilo ostati. Kaj so v svoji nezadovoljnosti »mladi« gospodje storili z dr. Lavrenčičem, ker jim je tako vse po-
Lepa, pred par leti novozgrajena, enonadstropna
kvaril, še ne vemo. Vse se je tiho razšlo, in kakor mora je legla nezadovoljnost nad »mlada« srca.
z vrtom, blizu artilerijske vojašnice v Ljubljani, se proda pod ugodnimi pogoji. 1187 10—8 Vprašanja sprejema upravništvo „Slovenca"
Zahtevajte zastoij
la Iranko mo| veliki, b.f>t* lla.lrjvaa glavni cenik t s.d 9000 llktal v.ak vr.l aikelaa.tlk. ...bralk la alatlk ai • znamko Ho.keaf, Haka, Oasega, ■ekafflus.ea, »Uthitt« k.kar ladl «.«k vr.l lolldnlb ilatala la atateaaAa »• lrrtr.lt to t ara lik U ceaat.
Nlkel. remont ara!......K »•—
.1.1, Ra.kopl palca! ara .... , f— , , črna Ickl. rta. an . !•— ivk. Iivlr. Ra.kopl pal. ara . . . I'— Oaldla rta. ara ,Lana* katnH . »H •r«b». . . -Olarla' , . IM . . . dvojni plaR . , I»-50 » oklep vcrlilca i rinile« aa pere In karab., 15 gr. Icika . I-ra.ka Tala nlkcl. ara . .Idro a .Lana* kolcifcm . . , 10*50 ara . kakavlce K 6-50, budilk. K 3 M, kabie|.kt are R I — ivarcvald.ka ara K J 10. El vaako aio ll.tao plaaaeao Janitrel Ilkak rlelkol Zaaaeaa doroUeaa, ali d.aar aaia) I
Im tovarna xa ure Hanm Koarai v Moatu
m« (Briix) It. 654, Čeiko. *00- »t
■	■	M pripravna za kakega
■	■ I ^ II obrtnika ali vpoko-III II jenca, ker je blizu
cerkve, se takoj proda v Dravljah štev. 50 pri Ljubljani. Več se izve pri lastniku ravno tam.	J366 3-2
Prodaja na debelo in drobno.
Firnež
le iz kranjskega lanenega olja
1619 100-43 prodaja
Adolf Hauptmann
v Ljubljani prva kranjska tovarna oljnatih barv flrnežev, lakov in steklarskega kle-
ja. Največja zaloga
karbolineja in gipsa.
Veliki novi cenik s koledarjem po pošti zastonj.
Lepo birmansko darila.
Zahtevajte švicarske Union-ure,katere so najboljše in le I. vrste.
Zaradi velikanske zaloge, katero sem osebno v Švici pred podraženjem nakupil, mi je mogoče vsakomur najboljše postreči.
Mojo zalogo si lahko vsakdo ogleda, da se prepriča.
Tudi imam na novo urejeno bogato zalogo verižic, uhanov, zapestnic itd.
Nikel cilinder-remot. ura .... gld. 2 40 Srebrna „	„....„ 3'80
„ anker-reniont. „ ... . „ 5-—
Srebrna verižica.......„ 1 —
14 karatna zlata ura....... 12 80
131 44
i 11 trgovec na drobno in debelo, delničar švicarske tovarne U n i o n - u r v LJUBLJANI, nasproti frančiškanski cerkvi.
R v.YT
Delniška družba »ZDRUŽENIH PIVO V AREN" Žalec in Laško
priporoča svoje izborno pivo. — Specialiteta: ,Salvator' (črno pivo a la monakovsko).
Zaloga Spodnja Šiška (telefon št. 187). — pc<Hljatt>e na dem 5prejema restaurater „}<arcdnege T)cma" g. ^ržilni^. (Telefon |t. 82.) ——
Razglas.
Dne 19. decembra 1906 je umrla v Dubrovniku (Ragusa) v Dalmaciji Terezija Planiniek, rojena na Kranjskem. Zapustila je več premoženja. Ker se doslej niso zglasili dediči, ki imajo pravico do tega imetja, je isto vzela v oskrb c. kr. okrajna sodnija v Trebinju, dokler se ne zglase postavni dediči, mene podpisanega pa imenovala za oskrbnika.
Tem potom se torej pozivajo oni, ki menijo, da imajo pravico do zapuščine, naj predlože svoja dokazila gori navedeni oblasti najkasneje do 23. marca 1908 in jih pošljejo meni ali pa kar naravnost okrajni sodniji v Trebinju v Hercegovini. Za slučaj, da se ne bodo našli postavni dediči, pripade imetek državi.
Trebinje, dne 12. junija 1907.
1361 3—2
Ivan Kušec
trgovec, oskrbnik.
Razglas.
Karol grof Lanthieri, grajščak v Vipavi, proda iz proste roke od svojih v katasterskih občinah Lome in Javornik ležečih gojzdov, v izmeri 268 ha 51 a 77 m2 in 490 ha 38 a e>5 m2, vpisanih pod vlož. štev. 970 kranjske deželne deske, in sicer:
. K 18000 —
1.	del na Nemcu cenjen na . .
2.	„ Adamova kaša, Črtež in
Uhani vrh, cenjen na . .
3.	„ Vrh Naderta, Budnov vrh
Smrekov vrh in Lipov vrh, cenjena na......
4.	„ Nad novim svetom, in
Travni grič cenjen na . .
5.	„ Nad travnim vrhom cenjen
Kdor želi kaj kupiti naj se oglasi pri gojzdnem oskrbništvu v Hrušici dne 24., 26. ali 28. junija t. 1. in si ogleda v prodajo namenjene dele. Pogoji prodaje poizvedo se pri gozdnem oskrbništvu v Vipavi.
Vipava, dne 10. junija 1907.	1343 3-3
Luschka, m. p.
40.000- -
70.000--
70.00J--30000-
Pri nakupovanju blaga za novo mašo
se priporočata trgovini v Ljubljani
Stritarjeve (foitaiske) ulice it. 5 „Pri Škofu"
Pogačarjev (sadni) trg v veliki mestni M.
Velika zaloga. Prijazna postrežba. Zanesljivo blago.
Kuharica
pod 30 let, vajena del v župnišču, išče službe zopet v kakem župnišču. Ponudbe pod „Kuharica 99" na upravn. „Slovenca". 1359 3_2
Razpis.
1356 3—2
Podpisani deželni odbor razpisuje nastopne
ir službe okrožnih zdravnikov
1.	v Grosupljem, z letno plačo . . . 1600 K
2.	v Metliki, z letno plačo.....1400 ,,
3.	na Trati, z letno plačo......1600 ,,
Z vsako teh služb je združena aktivitetna doklada 200 K. Razun tega bo prejemal okrožni zdravnik na Grosupljem od okrožno-zdravstvenega zastopa prispevek letnih 600 K, dokler ne dobi železniško-zdrav-niške službe na Grosupljem.
Prosilci za eno teh služb naj pošljejo svoje prošnje podpisanemu dežel, odboru do
15. julija 1007 t. 1.
ter dokažejo svojo starost, upravičenje do zvrševanja zdravniške prakse, avstrijsko državljanstvo, fizično sposobnost, neomadeževano življenje, dosedanje službovanje ter znanje slovenskega in nemškega jezika.
Oziralo se bo le na take prosilce, ki so najmanj dve leti že službovali v kaki bolnišnici
Od deželnega odbora kranjskega
v Ljubljani, 14.junija 1907.
C. in kr. dvorni založnik in papežev dvorni založnik
1000 52—7
lekarnar Pleeoli, IJuliljana
Dunajska cesta (lekarna pri angelju)
---------------- opetovano odlikovan, priporoča nastopne preizkušene izdelke:	.
Malinov SirUD na)s,{rbneje prirejen iz aromatiških gorskih malin, je izredno čist iz-
_delek, neprekosljive kakovosti pomešan z vodo da prijetno in žejo
gasečo pijačo. — Steklenica 1 kg sterilizirana, velja K 150, '/s kg steklenica K —-90, poštni zavoj, neto 3 kg, franko zavojnina in poštnina K 5 60. Razpošilja se tudi v sodčkih po 10, 20, 40 in več kg.
Bibe" bre;ca'koho'na pijača iz sadnega soka. Pomešana z vodo da prijetno, žejo 'J__! gasečo ter redilno in za prebavne organe zdravo pijačo. Steklenica 1 krono.
Železnato vino vsetmJe za Slabokrvne in nervozne osebe, blede ln slabotne ____ otroke lahko prebavljiv železnat izdelek. Ena polliterska stekl. 2 kroni.
Tinktura za želodefi >e žel°dec krepilno, tek vzbujajoče, prebavo ln odprtje
telesa pospešujoče, sredstvo. 1 steklenica 20 vin.
Naročila se točno izvr£e proti povzetju.
\m Dimu ? Lilijam
priporoča za čas prvega sv. obhajila sledeče Rnlije:
Nagelschmitt, Die Feier der ersten heiligen Kom-munion der Kinder. Predigten, Anreden und Skizzen. Vl+390 str. K 3"84.
Zapletal, Kurze Anreden zur Vorbereitung auf die erste heilige Kommunion. Xll-}-120 str. K — 80.
Wacker, Geschichten fiir Neukommunikanten fur die Zeit vor und nach der ersten h. Kommunion. 1V~|-319 str. vezano K 216.
Beispiele und Erzahlungen zum Katechismus
der kath. Religion fiir die Volksschulen nach den einzelnen Glaubensartikeln, den Geboten und den heiligen Sakramenten (Walk.) K 216.
Schmitt, Anleitung zur Erteilung des Erstkom-munikanten-Unterrichtes. X-j-356 str. K 3 12.
Schwillinsky-Giil, Anleitung zum Erstbeicht-, Erst-kommunion- und Firmungsunterrioht in ausfiihr-lichen Katechesen, nebstzehn Kommunionanreden und Gebeten. IV-j-184 str. K 1'50.
Hermanu, Unterrichi fiir Enstkommunikanten in vollstandigen Katechesen. IV-j-170 str. K — 90.
Arndt, Der heilige Stanislaus Kostka. 255 str. K 180.
Meschler, Leben des hI. Aloysius von Gonzaga, Patrons der christlichen Jugend. XII—|—311 str. K 4 32.
Prvoobhajancem primerna darila:
Rafael ali nauki in molitve za odraslo mladino. Spisal Jožef Kerčon 350-f-X str. Znižana Cena. Nova, zelo lična in trpežna vezava: rudeča obreza KI —, zlata obreza K 1'50, fina vezava, mehke vatirane platnice, zlata obreza K 2- —. -Najpopolnejši molitvenik za mladino s potrebnimi poduki itd. Med drugim obsega tudi š e s t n e d e I j s k o in mnogo drugih pobožnosti k sv. Alojziju in sv. Stanislavu. Poleg tega je primeroma najcenejši molitvenik.
Finžgar, Bogu, kar je Božjega Jako fin molitvenik v zelo priporočili obliki, se dobi vezan v fine, pregibljive platnice za dečke in v fine vatirane platnice za deklice. Cene niolitve-niku v vezavah za dečke: z rudečo obrezo 1 K, fino šagreno usnje, zlata obreza 2 20 K, najfinejša teletnina 3 K. — Cene molitveniku v vezavah za deklice: fina vezava z zlato obrezo 1-80 K, fino šagreno usnje 220 K, najfinejša teletnina 3 K.
Zu Gott mein Kind! Belelirungen und Gebete fiir Firm-lincre und Erstkommunikanten von P Colestin Muff, vezano z zlato obrezo 1'56 K-
Der groHe Tag. Eine Erinnerungsgabe den lieben Erstkom-munikanten, dargereicht von Bernard Arens S. J. vezano zlato obrezo 3 60 K.
Podružnica i v Spljetu. s
Delniška gla vnioa i i i K 2.000.000. i i
Uubljanslia Kreditna banka v Ljubljani, imm mice m z:::
obrestuje
vloge na knjižice in v tekočem računu od dna vloge do >5 I 0
dnevzdiga po ^ 2
Rentni davek plača banka sama.
0.
Sprejema zglasila za subskripcijo deležev snuječe se »Hotelske družbe z omenjeno zavezo Triglav« po kron 500"-, 1.000— 5.000 - in 10.000—.
Podružnica i v Celovcu, s
i Rezervni fond i i i j K 200.000. i i i
Podružnice:
mn ■ mioJ.lnlc.nil: Oribto 19, Miti .tria, Mo.l .lic. IT, Bidn, llrno, Utiki Up*. C«tt» KmmIm, .orlTiki E.raber*, .Mila«, KotI JIM., Pl«., i I. UbVM.
Manjainična delniška družba 45
160 95
Manjalnica na Dunaja:
L V.IU.II. 10, U. Tlb.r.lr.ii. 4, III. Uacirgi... 77 (».g.l Rtnn.tfi), III. L5-vnsuh 91, IV. Vltdntr Ht.pl.tr.... 13, V. Schnnbranniritr.il. 88 ., TLSufOTdorfcntr. 22, VII. Mirltblltr.tr...« 7«, VIII Ltrcbtnl.ldcr.lri... IM, IX. MwmrMi n, X. rtt.rllto.lrt.i. M, XVIII. Vlbrla|tr.lrt..t 13, XIX. DObltafft' Hiapt.tr JJ, XIX. Hiipl.lri..t n.
99
MERCUR"
Dunaj, I., Wollzeile 10.
Ako. kapital K 20,000.000. Baaer s&klad K 8 500.000
Najkulantnojši
nakup in prodaja 'VI
vsnb vrst rent, driavnih papirjev, akcij, prioritet, xastavnic, aretk, davi*, valut ia denarja
m Zamenjava in cskomptiraiye ^m
Uirebanih lantavnlc (n obligacij, srečk in kuponov.