Stev. 31 V Trstu« v sredo, 31. januarja 1^1? Letnik shaja vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj. 4 ' .. januarja 1917. Vzhodno bojišče. — Na vsej ei.i nobenih posebnih dogodkov. f t a | i i s n 5 k o bojišče.— Akciie naših čet na Goriškem so b?!e zopet uspešne. Pri Kostanjev ici so oddelki pešpoTia T? vdrli v sovražne postojanke, premagali več HaCjaaskBi stol ni j. razrušili »arke in sc vrni!i s šestimi oficirji »n 140 možmi kot ujetniki in z dvema strojnicama. Vzhodno Vrtojbe so oddelki c kr. čr-novojniškega pešpolka št. 2 s podobne akcije pripeljali 27 ujetnikov in dve strojnici. V-ši kraji n-c-J gard sitim jezerom in c1 Uro A diže so bili tudi včeraj obstreljevani. Jugovzhodno bojišče. — Ne-izp remen »eno. > .rncs:n k načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. Teniško urotim poročilo. BERO LIN. 30. (Kot.) Veliki glavni stan, 30. imuarja 1917. Zapadno bojišče. — Armada prestolonaslednika Rtiprehta: Ob art »iški fronti več poizvedovalnih bojev. Med An-cro in Sodimo od časa do časa močnejši tt rovski b«>ii. — Prestolonaslednikov^ fronta: Večerni napadi Francozov proti virili 304 s o bili brezuspešni. Vzhodno bojišče. — Med Vzhodnim in Ornim morjem nobenih bistvenih dogodkov. \\acedonska fronta. — V kolenu Cerne in v nižini Sirume spopadi med poizvedovalnimi oddelki. BERO LIN, 30. d 18. do 25. t. m. raz-vcn že uradno naznanjenega angleškega rušilca potopil še 17 ladij z 18.056 tonami. Med blagom je bilo 5000 ton žita. 7500 ton premoga, mnogo lesa, fosiatov in drugega prepovedanega blaga. V pristaniščih osrednje vlasti zaplenjene sovražne ladje. BEROLIN, 30. (Kor.) Kakor doznava VVolffov urad s pristojnega mesta, je bilo ob izbruhu vojne v pristaniščih osrednjih vlasti zaplenjenih 99 sovražnih ladij s iS; ega pritiska vrniti v izhodne postojanke. — Na romunski fronti nič važnega. 27. januarja 1917. — Zapadna fronta: Po srditem obstreljevanju na< i!i jarkov vzhodno ceste Kaluzen-Šlck. zanadno R ge. so Nemci napadli naše odJe'ke. a so bili odbiti s težkimi izgubami. V rremlju ceste v Mitavo smo napravili napad s plinom, ki je napravil velik strr h v iieni-ških črtah. — Na romunski fronti nobenih izprememb.___ Boji ob reki Ai pri Rigi. BEROLIN. 29. (Kor.) \VoIfrov ura 1 poroča: Razven težkih bojev na obeli straneh Ae dne 20. t. m., so sc Rusi zvečer živahno gibali še na drugi:! točkah fronte. Hoteli so s pomočjo na fronti pri Rigi do-sedaj še neuporabljar.ega sredstva nasilno prodreti našo fronto, namreč s plinom. Ob 7 zvečer so spustili ob cesti Riga— Mfcava dva oblaka plina. Na kljub irra-zu in snežnemu viharju pozorno pazeče siraže so takoj vedele, kaj pomeni to sikanje, pristajajoče iz ruske postojanke in poročali takoj o tem. Vsakdo jc vede', kaj te bilo treba storiti in v vzornem redu, kakor da bi šlo za kako mirovno odredbo, so ukrenili vsi svoje priprave. V zaupanju na sredstva v zaščito proti plinom, i.i je bila naša posadka že vnaprej svesta ruskega neuspeha. 2e po par minutah se je rriplazil ^et metrov visok meglen oblak. Bil je tako gost, da celo svetiljnih krogelj ni bilo mogoče opaziti. Leno se je dvigal nevarni oblak nad našimi postoja ikami. V kratkem je sledil že drugi, znatno tanjši oblak. Istočasno je otvorila sovražna artiljerija bobnajoči ogenj in je posula naše postojanke v par minutah z 2000 plinastimi granatami. Sovražnik je pač mislil, da je napojil naše postojanke z dimom, ali pa povzročil zmedenost in razburjenost med posadkami naših jarkov. Toda zmotil se je. Z dobro umerjenim ognjem je bilo ustavljeno že prvo sovražno lovsko poveljstvo. Radi tega se sovražnik tudi ni upal nadaljevati akcije v večjem obsegu. Sovražnik ni računal z našimi izbornimi sredstvi v obrambo proti plinu, ki so se zopet enkrat sijajno obnesla. Dočim je imel sovražnik krvave izgube, ni bilo zaznamovati pri nas niti enega slučaja za-strupljenja. ____ KONFERENCA ENTENTE V PETROGRADU. PETROGRAD, 29. (Kor.) V kratkem se bo vršila tu konferenca aliirancev. Vlade bodo zastopane po veleposlanikih in posebnih odposlancih. Konferenca ima namen, da se dosedaj v drugih glavnih mestih vršeče se konference nadaljujejo v svrho, da se dogovorno določijo sredstva za nadaljevanje vojne in uspešno uredi izraba pomožnih sredstev, ki jih imajo aliiranci na razpolago. PETROGRAD, 30. (Kor.) Kot udeležni-ki na konferenci aliirancev so^ prispeli semkaj: za Francijo kolonijalni minister Doumergue in general de Castelnau, za Anglijo minister lord Milner, pooblaščeni minister lord Reveistocke in general \Vil-son. za Italijo minister Scialoia in general Rug^eri Laderni. _ Obred pozdrava zastav aliirancev Atenah. ATENE, 29. (Kor.) Reuterjev urad poroča: Obred pozdrava zastav aliirancev je bil izvršen ob popoldne z Zappeio-nu po določenem programu v navzočnosti poslanikov entente, grškega kabineta in poveljnika I, grškega armadnega zbora. Dogodil se ni noben pripetljaj. Dohod k Zappeionu je bil prepovedan. Odhod grških čet s Krfa. PIREJ, 29. (Kor.) Agence Ha vas poroča: Poveljnik na ^>toku Krfu se nahajajoče £rške divizije je dobil od kraljeve vlade ukaz. naj odvede čete v Patras. Na otoku ostane le oddelek 200 mož, ki jim bo poveljeval en oficir, pristaš entente. PoizRušen atentat na Španskega kralja. PARIZ, 29. (Kor.) Lyonski listi poročajo k atentatu na vlak španskega kralja, da ie eden aretirancev Spanec Rafael Dura i, drugi pa Portugalec Tinto. CURIH, 30. (Kor.) Predsednik Poinca-re je kralju Španske povodom ponesre-Cenfa atentata čestital. Tudi papež Benedikt XV. je glssom »Italie« poslal kralju \!tonzu iskreno brzojavno čestitko. Potres m RrsnjskB-JtajsrsKl meji- LJUBLJANA, 30. (Kor.) Včerajšnji poti es, ki so ga čutili tudi v Ljubljani, je izbruhnil z veliko srditostjo posebno v tioikendorfu (krški politični o^raj), kjer je i: pravil veliko škodo. V tej vasi, *ki šteje okoli nad £00 prebivalcev, je skoro «i hiše, ki ne b^ bila poškodovana. Po--ame/ne hiše Hf se popolnoma porušile, 2b hiš m ai Jnili pDjlsp.j J C 'V.'.* poškodovanih; izmed ostalih hiš so trpele ^koro v se in izkazujejo poškodbe. Zidovja imajo močne razpoke. Prebivalstvo, k: se £a je polastila velika panika, je pobegnilo v begu iz stanovaiišč, pustivši na cedilu premoženje in imetje. Rešilo je le živino in si poiskalo zavetja v lesenih barakah sked-mili i*>5 hlevih. Razpadlo zidovje ie i odsu-lo dva kmečka sinova, stara 17 in 12 let ♦:i pa ju ie moštvo tamkajšnje oro7niške pc^-tiHe skupno z županovo rešilno ?kcijo redilo izpod razvalin. Prvi se piše Josip fit o-atič, ki je poškodovan na več krajih, Na p. /šnjo deželnega predsednika gro?a Alte- iso, ki se ie podal včeraj v A'unken-dori, ie odposlalo vojaštvo na kraj j^esre-če šotore, odeje, poljske kuhinje itd. GRADEC. 30. (Kor.) V Brež»c*?i so vsled v čerajšnjega potresa skoro v>e hiše pošk^ovane in nesposobne za bi\ blišča. Prebivalstvo se nahaja deloma v šotorih de Ion • a v barakah. Cerkveni stolp te zelo poškodovan. Poslopje okrajnega glavarstva ie najbolj poškodovano. Ena oseba >e ubi ta. _ Obletnica smrti prestolonaslednika Rudolfa. DUNAJ, 29. (Kor.) Povodom jutrišnje obletnice smrti prestolonaslednika Rudolfa je bilo na krsto cesarske grobnice pri kapucinih položenih mnogo vencev, med njimi od članov cesarske hiše. Danes zvečer je položil nemški veleposlanik grof SVedel v imenu cesarja Viljema krasen šopek cvetlic. Notificiranje zasedenja prestola po cesarju Karlu tujim dvorom. DUNAJ, 30. (Kor.) Zasedenje prestola po cesarju in kralju Karlu se tuiim dvorom na običajen način notificira z Najvišjimi lastnoročnimi pismi, ki jih izroče posebne misije. Določilo se je pet takih misij. Na čelu ene teh misij se nahaja nadvojvoda Maks, ki mu je pridodeljen gardni kapitan grof I.onyay. Ostale misije vodijo knez Schvvarzenberg, bivši ministrski Vt Ne sodite,...!" Roman. • — Verjamem. Pogrešati boste morala tu tudi gic^aii^ča i:i koncertov v velikem -I gu. No. t \ V r pa imate nadomestek, ua ž ..te \ tako prijetnem rodbinskem krogu. Tr» b.i t v i udiiust napram rodbini li? svciiiiko. Pogovor j jc kretal semtertja. — \<: c ume »eliko ba\ ijo z litera-iiro? M -tna ste gotovo prinesla s sc- I »i v i-1 i*: zeinskih knjig. Morda se po-.. ar;u;c tuJi po rusko? ŽjI me moji sestričini pri tem pu-vJte ;>opoluotna na cedilu. — Jaz, žal, nimam časa. — je dejala Josirina, — in moja sestra se bavi večinoma z gospodinjstvom. — Ruščina mi je tudi veliko pretežka, — je dejala Magda. — Potem se vam godi tako kot meni, gospi ca Cigir.nova, tudi jaz rad čitam in govorim ruski s kakim drugom, a nimam nikogar. — Po smejal se je. — V Švici je bilo tako prijetno, ker je neki mlad, zelo odličen učenjak z menoj študiral jezike. Reči moram, da tu zelo pogrešam take študije. Sonja je nekaj časa zamišljeno zrla predse. Nato pa je hipoma postala živahnejša in rekla: — Visokost, dalo bi se pomagati obema! Jaz sem \am rada na razpolago..;. Ce vam je drago, bi čitala in govorila skupno francoski in ruski. Tajni svetnik je zelo diskretno pokaš-ijal in namrdnil čelo. predsednik Khuen-Hedervary, poslanik iz si. grof Naunsdort in član gosposke zbornice, grof Nostitz. Nadvojvoda Maks je odpotoval v nemški glavni stan, da izroči nemškemu cesarju pismo cesarja Karla, v katerem cesar naznanja zasedenje prestola. _ Zahvala poljskega državnega sveta VVilsonu. VARŠAVA, 30. (Kor.) Provizorični državni svet je odposlal predsdeniku \Vil-sonu brzojavko, v kateri mu v imenu poljskoga naroda izraža najglobljo zahvalo in poklonitev za njegovo v noti izraženo prepričanje, da bi bila neodvisnost poljske države edino pravična rešitev poljskega vprašanja in neobhodni pogoj trajnega in pravičnega miru. Upeljava gresorijanskega koledarja na Turškem. CARIGRAD, 29. (Kor.) Na predlog vlade je zbornica sprejela gregorijanski koledar. Južna Austrija. Včeraj nam je cenzura zasegla ves članek, ki je razpravljal o sedanjem političnem položaju v Avstriji, oziroma o na-sprotstvu med stališči Nemcev in Slovanov. O »Edinosti« je menda znano, da piše — pa naj bo to tudi samohvala — v skrajno mirnem in dostojnem tonu. Ne le znano je to, marveč se jej je ta umerjenost eesto štela celo v greh, oziroma so si jo tolmačili kot slabost, strah pred vsako krepko besedo. Mi pa smo dosledno vztrajali in vztrajamo na stališču, da je pri razpravljanju o političnih problemih in sporih mirna, podprta beseda najboljši, r-aj-krepkeji in najizdatneji — argument. Taki smo bili, taki srno in to uverisnje nam je bilo ob strani, ko smo pisali včeraišnj članek. Še več: zave t imamo, da smo bili redkokedaj tako mirni v formi kakor ravno včeraj. V vsem članku je ni bilo besede, k* bi bila žaljiva na katero-koli stran, ne na rr.čun vlade, ne kake narodnosti, ne kake stranke. Lahko si ie torej misliti, kako presenečeni smo b li po včerajšnji zaplembi! Še -eda* se nismo rnogii oddahniti. ZaLo pu-dajamo tu članek, ki ga je priobčila »Straža ped gornjim naslovom, ki je v kavzalni zvezi s predmetom, o katerem smo razpravljali — z našo bodočnostjo v tej državi — in ki ni — recimo — nič mirneje pisan, nego je bil naš. Med mnogoštevilnimi predlogi, kako b' ■e naj Avstrija nanovo preuredila, se nahaja tudi predlog, ki želi, da se notranja uprava Avstrije kolikor mogoče centralizira. \ sled česar bi sicer naj posamezne deželne meje ne izg niie, vendar pa sc zlomilo več dežel v eno upravno celoto. Tako bi se centralizem lahko mnogo strožje zpelial, kakor pa če ostanejo različna na-mestništva in predsedstva po posameznih deželah. Glasom teh predlogov bi se naj ustvarila tudi na jugu posebna upravna celota, ki bi se naj imenovala Južna Avstrija. Ko so pred kratkim nemški koroški poslanci zborovali v Celovcu in sta jim Do-be'-nig in dr. Ang^erer razlagala svoje načrte. je padla tuai beseda: Južna Avstrija. Koroški poslanci so zahtevali, da se moia udi Koroška pridružiti Ju/.ni Avstriji. Iz teg* smo izvedeli, da se tudi v krogu nemških alpskih poslancev nahajajo privrženci te ideje in da se bojijo, da bi Koroška ne prišla zraven. Južna Avstrija naj bi po mnenju reformatorjev. ki sedaj v Avstriji iezojo kakor gobe po dežju na dan, obsegala Štajersko, Koroško, Kranjsko, Goriško, Trst i:i Istro. Te dežele skupaj bi naj tvorile eno upravno skupino. Po domače povedano, b» na* te dežele skupaj imele samo eno na-mestništvo. Kaj pa pomeni Južna Avstrija v narodnostnem pomenu? Računimo! Štajerska ima (po zadnjem ljudskem štetju) 409.684 Slovencev in 1.034.473 Nemcev: Koroška 82.212 Slovenccv in 313.988 Nemcev: Kranjska 490.978 Slovencev ter 35.008 Nemcev; Primorsko 266.014 Slovencev, ' 227.183 Hrvatov ter 334.152 Italijanov, ostalo druge narodnosti. — Zopet prava Sonja! — si je mislila prestrašeno Josipina. — Premilostna gospica, kako ljubezniv je ta predlog! Sprejemam ga z najpri-srčnejšo zahvalo, pod pogojem, če se da stvat aranžirati z vašim dobrotljivim privoljenjem, cenjena gospa tajna svetnica— predvsem je treba vprašati gospodinjo. — Ali prosim. Visokost, prosim, — je odgovorila mala gospa v velikanski zadregi. Tajnega svetnika je zbadalo po vsem telesu, toda moral se je premagati in molčati. — Premitostni gospod, velika čast za našo hišo. za našo netjakinjo, prosim, samo razpolagajte! — Pri sebi pa je vzdihoval: — Moj Bog, prav nič mi ni všeč vse to! — Torej, ljubi moj tajni svetnik, prosim samo za prostorček v vašem udobnem stanovanju, kjer sc moremo podvreči milosti svoje lepe učitc'jice. — Z veseljem! Da. ta Sonja, po vsem. kar jo je pred-kratkim svaril in karal----o! — Kedaj pričneva. Visokost; jutri opoldne, da? — Rad, prav rad? Ne morete si misliti, kako ljubav mi izkažete. Leta in leta že živim kot samotarec, izjavljam odkrito, in neskončno pogrešam občevanja z duhovito ženo. Moje življenje je pusto in prazno, enolično----marsičemu, kar bi mi bilo v veselje in zabavo, se moram izogibati. Ponovno najprisrčnejša zahvala! Sonja je odgovorila: — Ker Visokost polagate tako važnost na to priredbo, mi bo še tem ljubše, — in tu je opazil knez prvikrat v njenih očeh izraz duševnosti. (Dalje.) Južna Avstrija bi torej imela okr. ;Jo 3,300.000 prebivalcev; med njimi okroglo I,400.000 Nemcev, okroglo 1,450.000 Slovencev in Hrvatov ter okroglo 340.000 Italijanov. Jeziček na \agi bi torej tvorili Italijani. Ako sc to razmerje pogleda, jc nam šele prav razumljivo, zakaj koroški Nemci v imenu nemštva odločno zahtevajo, da pridejo k Južni Avstriji. Južna Avstrija onim, ki poznajo avstrijsko zgodovino, ni nova tvorba. Navajeni smo le imenovati to enotno upravo: Notranjo Avstrijo. Tako čitamo, da sta se brata Albreht in Leopold po dolgem pogajanju leta 1379 v samostanu Neuberg ob Murici pogodila, da bo Albreht obdržal Gornjo in Dolnjo Avstrijo, Leopold pa dobi Notranjo Avstrijo, h kateri je spadala Štajerska, Koroška, Kranjska. Slovenska marka in Istra. Avtonomističen princip je zmagal v prvič nad centralističnim. Pod Ferdinandom 1. zopet čitamo o u-pravni delitvi Avstrije. Najstarejšemu sinu Maksimilijanu je dal Češko, Ogrsko in Avstrijo, drugemu sinu Gornjo Avstrijo (Tirolsko ter Prednjo Avstrijo) in tretjemu sinu Karlu Notranjo Avstrijo. Pozneje pa se je začela nagibati notranja politika k centralizmu. Ustanovili so se za Gornjo in Notranjo Avstrijo skupni najvišji upravni uradi. Pod Marijo Tereziio je centralistični duh popolnoma zmagal — skupna • ržavna ideja ie premagala princip teritorijalne delitve. V siovenski politiki srečavamo ideio Notranje Avstrije na Koroškem pri hin-spielerju. Izdajal je celo list »Innerost?^-reich«. Einspieler je bil prepričanja, da bi 'e taka federalistična tvorba omogočila, :la pridejo tudi koroški Slovenci k drugim ■Slovencem. Čeprav je pozneje pustil podčrtavanja tc ideje, vendar se ni- nikdar odkrito ogreval za Zjedinjeno Slovenijo, ki je po drugih slovenskih kronovinah sb- i!a svoje zmagos avje. Računal je, da hi :oroške Slovence iz narodnogospodarskih jzirov, utemeljenih v geografski legi, /sled katere gravitira Gornja Koroška v "3cijak. Spodnja Koroška v Celovec, tež-\o bilo dobiti v Zjedinjeno Slovenijo. Se-'aj njegovo idejo propagirajo Dobemig in Angerer. Kako bi se čudil pokojni Lin-.pieicr, ko bi sedaj vstal iz groba in \ idel. '*ako se if zopet znsuknila politika. Svojega mnenja nočemo izražati, hoteli >nio le informirati. ¥&jirte UuhmlQn Uredba šlezijskih vojnih kuhinj. Opavsko županstvo je 10. oktobra leta 1916. razglasilo, da začne 29. oktobra istega leta poslovati v mestu Opavi vojna kuhinja. Razglas pravi: V Opavi bivajočim osebam, ki sc zavežejo na vsaj enomesečno udeležbo, se bodo dajali tečni obedi, obstoječi iz juhe in druge jedi, po začasni ceni 80 vinarjev. Po jedi je treba priti v času od 'si- do 1 j2 ali pa sc morejo použiti v zato prirejenih prostorih. Vsak. kdor hoče iz vojne kuhinje dobivati obed, se mora zglasiti prej v pisarni vojne kuhinje za čas 4 tednov, ki se sklada z veljavnostjo uradnih živilskih izkaznic. Udeležniške izkaznice se izdajajo v omenjeni pisarni po oddaji za ta čas veljavnih odrezkov živilskih izkaznic za naslednje množine: 1. Od krušne izkaznice: za prvih 14 dni Z odrezka po 250 q moke (500 g). 3 od-rezke po 70 g kruha v moki (150 g); za drugih 14 dni 2 odrezka po 250 g moke (500 g), 3 odrezke po 70 g kruha v moki (100 g): skupaj 1250 gramov. 2. Od mesne izkaznice po eno polovico po 250 g (500 g). 3. Od rnaščobne izkaznice 8 odrezkov no 20 g (160 g), ali od izkaznic delavcev, ki opravljajo težka dela. 6 odrezkov po 25 g (150 g). Obedi se plačajo ali za vseh 28 dni skupaj ali za več dni naprej ali pa tudi za vsak dan posebej, toda najdalje do 2 popoldne prejšnjega dne. Kruh se v vojni kuhinji zasedaj ne dobiva. Jedilni list. 1. Zelen jad na juha — golaž s krompirjem. 2. Grahova juha — koleraba s krompirjem. 3. Krompirjeva juha — jetrni kolači s pe- so. . . 4. Ječmen na juhi iz kosti — krompirjevi cmoki s povidlom. 5. Zeljnata juha — pijucka s krompirjem. 6. Riževa juha — pogača s kavo. 7. Zelenjadna juha z ječmenom — krom- pirjevi cmoki s povidlom. 8. Juha iz kosti z rezanci — faširano me- so z zeljem. 9. Paradižnikova juha — krompirjev golaž. 10. Krompirjeva juha — godlja s krompirjem. II. Krušna juha — krompirjev golaž. 12. Juha iz Knorrovih kock — koštrun z zeljem. 13. Jetrna juha — vojni kolači s česplja-mi. 14. Zeljnata juha — cmoki s povidlom. Brezmaščobna dneva sta 7. in 12. Ce bi bil tudi drugih 14 dni enak jedilni list. bi bilo treba za 100 ljudi za štiri tedne naslednjih živil: Strau II. .EDINOST- š'ev. 31. V Trstu, dne 31 janusrja 19i/. 1. vezana živila: Ii6 kg moke (z vštetim kruhom). 40 kg sladkorja. 46 kg mesa. 10 kg klcb .s, 15 kg masti, TS) kg tanine, I"5<> kg kave. 2. nevezana živila: 36" kg krompirja. I-g zelen jadi. 20 kg soli. 23 kg čebule, 5 kg dišav. 30 kg sočivja. s kg krompirje-\ moke W kg povidla 5 kg riza. 6 kg ječmena. 0 kg testenin, 30 kg suhih česali 8 kg kosti, 10 kg kruha (ze vStetc pri moki). 2*50 kg kvasa, 12 litrov octa, 2 si Maggijevih kock. 140 Knorrovih kock, jajce. 40 kosov praška za peko. 30 ci-tr n. 1*2- kg kumine, 8*50 kg kondenzira-cega mleka. 27 kg droba. 24 litrov krvi, 2u kg paradižnikov. Stroški za štiri tedne, moke po K 0*58 vin. K 73 OS, sladkorja _po 1*18 47^20, mesa po 7*— 371 inasti in slanine po 12'50 218 75. kave po 8"— ^ ^ . krompirja po 0'14 zelenjadi fx> 0*25 soli po 0*34 čebule po 0V0 dišav po 10*— sočivja po Z— krompirjeve moke po 2 povidla po 4*— riža po 2*80 testenin po 1*70 ječmena po 0*70 češpelj kosti droba krvi octa po 0*48 kg k\asa 200 kock Maggi 14«» kock Knorr N» iajec po 0*24 41 zavojev praška za peko 30 citron 1'» kg kumine 8f • » kondenz. mleka 2i» paradižnikov po 0*80 21 1 mleka p- o I2b kg 40 » 5.3 > \7\ 2 * IV '2 * 3tib » 24(i > 20 » 23 » 9 30 » 6 » 4« • 9 5 > 6 » 6 9 30 » 8 • 27 > 24 1 21 » >i 51*24, 60—, 6*80. 16*10, 50'—, 60*—. - 16 — 160*- , 14—, 10*20, 4*20, 19*—. 40*— 135 - . 24*—. 5*76. 4 — 6*—. 672. 19*20. 6*—. 6—, Zato odreja, da e morajo ta imena rabiti v madjarski b'iki! Komentarja — razun gornjih par ripornh — ne moremo pisati. Ukrajinci proti Izločenju Galicije. Dne M. t. m. se je predstavilo ministru za no-ranje stvari, baronu Handelu, predsed-tvo ukrajinske deželnozborske zveze, da rotestuje proti izločeniu Galicije. Predsedstvo sili tudi k sklicanju državnega zbora. Uspeh rekvizicije na Ogrskem. Druga rekvizicija na Ogrskem je dovršena. Uspeh je v glasnem zadovoljiv. Preskrba ežele je, četudi ne bogata, ali, primerno . ojnim razmeram, zagotovljena do nove žetve. Razglas. "34 16*—. 7*56. ^kupai 3 - dni in 100 (»seb K 1504 M., Kar r mu a. 'Ju znašajo lastni stroški za era kos. I o povprejao vin sr;ev. \ po- j kr rie rezij>kib in drugih stroškov se je C Mia neko liko zvišala, iako da se Placa. 7 kosilo SO vinarjev. (Dalje pnh.) Občinstvo se opozarja, da je danes, 31. januarja, zadnji dan za naknadno oddajo že avgusta lanjskega leta zahtevanega kuhinjskega orodja iz bakra, medi, niklja in kositra. Zlasti se morajo oddati (v ulici Marije Terezije 25) kotli, svečniki, možnarji, kotlići za narejanje snega, kotli pri štedilnikih in pokrovi kotlov štedilnikov, ki se ne oddajo. Radi dosedanje zamude ne bo nihče kaznovan. Kdor bo pa od jutri naprej za-sačen, da je v posesti predmetov, katere • bi bil moral oddati. bo kaznovan z najstrožjim zaporom. Trst, 30. januarja 1916. C. kr. namestništveni svetnik: Scbneid^r m. p. D i?ne pciliicne vest!« C'!?« GOVEJE MESO. Jutri, 1. februarja, se bo prodajalo goveje meso proti (novi)izkaznic: za živila, ki se preščipne na notranjem delu pod št. 13. Na vsak odmert\ :-e bo, kake r običaj-iisofl-^o ameriškemu >e-1 no, moglo dobiti lU kg mesa, ali vsega ■ neni ra zagrebški »Tagblatt na skupaj ne več kot 1 kg. Prodaja se prične . 5 drastičen način: Kakor je bilo pri- ob 6 zjutraj, čakovati j sporočilo \Vilsonovo našlo v 4 re uji ei s i riklado po K 4'SO kg, Evropi malo razumevanja, lini inkrimini-1 za ini? deli s i ril lado po K 6*40 kg. raio sjavek da ;;.ora priti mir brez zma- Dobivalo se bo to meso v naslednjih ' dru2i 4 izpodtikajo na po VVilsonu I mesnicah: zahtevani enakosti pravic za vel ke m Bole, Šalita di Oretta 13; Pelhs, ul. Ce-iral*" tretji menija, da imajo v minolosti cilia de hjittmever 9; Trocca, ul. Commer-£* n«pe dokaz da bi mogel vladati mir ciale 5; Bv.nedetich; ul. Poste 1; Oatznig, tudi tam Uer »SC le volja upira«; četrti ul. S. Spiridione 7; Borgnolo, ul. Lazza-nien jo da za dr/avo r treba »nobenega retto vecchio 52; Vattovatz, ul. Giustinelli tastva pra^ ičaosti, svobode in pravic 5; Castro. ul. Fontanone 19; Lov, ul. Do-drža lian a • peti iziavljajo, da Uiison nato Bramante 13; Benedettich, ul. S. Se-»ne razume Evrope . evropskih razmer . (bastiano 3: Levi, ul. Beccherie 6; Po-— Kakor da bi toliko trebalo razumeti! lacco, ul. Beccherie 47; Rocchelli, ul. Ma-In v zboru odzva.ija preko ocea.ia: kar , rije Terezije 51; Simonetta, ul. dellc I e-zahteva \Vilson je utopja!« V resnici ima gna 4; Polacco, ul. Torreate 30: Pinter, seseda \N >n prav! Le na načelih, ki jih j ul. Farneto 9; Lenarduzzi, ul. Amalia 23; nn^rlaša on je možen trajen in pravičen Oodigna, ul. Farneto 744; Polli, ul. Acqu^>-mir« Ce se volja ukloni, če \ .~da mir duha i dotto 13; Pangoni, ul. (liulia 18; Penso, (r ne -mrti) .e wU^ivo pravičnosti, svo-! ul. Giulia 7; lllicher, ul. Barriera 8; \\ en-bode in prava na\daia močne in šibkeje! j gnersin, ul. Ugo Foscolo 10: Polh, ul. lsti-\ endar ni Evropa tali to, kar govori v j tuto 39; Cooperative Operaie ul. S. Mar-nje unenu) dora>la globini misli, dozorelo-; co 22; Pousclie, u\ del RSvo 34; Rizz s n, stiidei \ViNonoviM Tudi nam je neznano,j ul. deU Istna 9; Ferluga. u!. Media -.6: kar »e W ilsonu samoobsebi umevno. Ker i Godina, Skedenj 138; (jatznig, Skedenj mi čtovestvo Evrope, nismo še tako da- 50; Sinigaglia, Barkovlje 4L__ leč. kakor je človeštvo Amerike. In ker mam*! ve W ilsonu snujemo, kot se je smeial tisti! \ kmetič ki mu je profesor našteval zvezde, po imenu- na. ta mi hoče sedaj pripove- | Božični dar naših vojakov za šolske re-dovati da je b;l poleg pri krstu zvezd* fekeije. Tekom božičnih dni je c. m kr. Ah drugače rečeno: Evropa je preveč armadno poveljništvo vojnega maršala zao'e tena v staro ideologijo nasprotstev, nadvojvode Ev gena pri temu poveliništvu kr z medsebojne nevoscijivosti in iz te podrejenih bojnih silah priredilo zbirko za j izviraiočih bojev, poodstvaželjnosti in nestrpnosti, da bi mo- nad vse lep uspeh. Znatni znesek nabra-| Cla razumeti možnost miru, kakor ga želi nih darov se je po številu prebivalstva \\ hon za Evropo in za notranje življenje razdelil med dežele, ki se nahajajo v ob-driav v niei' Evn^a ne more razumeti, močju imenovanega armadnega poveljni-i da tudi manjši ima prav ico do življenja i štva, ter je tako c kr namestništveno, ni)W velikev-a' predsedmstvo za tržaške zavode prejelo; , , * Ut c^s^s tirhtki vla- znesek 12.000 K, ki se je izročil aproviza-Srbsko Ut cijski komisiji c. kr. namestništva kot do-' da Je ustanov da v Bernu I brodošel prispevek za šolske refekcije. slamkom ,e -mena a d ^ L°kn e ki se nahajajo, kakor znano, v najboljšem; Ta ,e oženjen z bogato Amerikanko k. je ' Ta velikodušni dar armadnega "bijoii nabfat1 •-hke p<>ve«jništva je pač najlepši. dokaz za propag.i ^t or ■■ '7 p vahno zanimanje, ki ga gon nasa vojska svote za srbske humanitarne namene 1 o- doraSCajwčo miadino, in pa tudi pono- vodom nncnovan,a novega ^ ven dokaz vzajemnosti med našimi četa- prinesli švicarski listi članke o srbskem ^ ^ doinaeim prebivalstvom. V tem narodu in o . rP.ji. smislu bo ta velikodušni dar junaških čet pač povsod tembolj sprejet z največjo , . ... „i___ : pa c povsou icinooij Hrvatska je v letu 1913 dobila zakon o hvaIežnostja nazivanju krajev v deželi. Ta zakon je ce-| Jo . pravj!llo uinev sar ir kralj sankcijoairal. Pred tem činom Nnvinc„ ponatiskujejo c Voditelji slovenskih Ihidskih šol v Trstu rajevo na vojaško službovanje. Prišel je ; in okolici so vabljeni k važnemu sestan-! točno in zavestno, ali — ne sam! V nu-ku, ki se bo vTŠil jutri, v četrtek, ob 1112 ročju je nosil 4!etnega sinčiča, ki se inu v CM šoli na Aecjuedottu. i je videlo na.prvi pogled, da ie bolan in da Trst. Reka in liaiiiani Madjarski list mu treba negovanja. Mati in sestra sre »Pesti Hirlap je prinesel pod tem našlo-1 mu umrli v času udretja Srbov, pak jo vom članek, v katerem pripoveduje, da dete ostalo na skrbi očeta. Kur.jundžič je Italijani ne posezajo samo po Trstu, tem 11a policiji bridko tožil, proseč, da bi se biseru Adrije, ampak tudi po Reki.Emile kdo zavzel za siromašno dete. Plačati da C. brani italijanske irredentiste v Gazette ne more nič, ker mu je hiša zgorela, a dru-de Lausanne« in pravi: »Mislim, da se zega nima nič. Policija je obljubila, da od- i-sporedno z aneksijo Trsta (Ce ne bo dež! d;i dete "do-njegovega povratka v otroško Prip. ured.) ima izvršiti tudi pridruženje zavetišče. Reke in to enostavno z gospodarskega -ška cpe: ?lna družba pod ravna-1 gledišča. Trst in Reka ste d^e bližnji me- teljstvom Viktorja Eckhardta prične jutri, sti. Skupna jima je usoda. In če bi ju raz-! 1. februarja, svoje gostovanje v gledališču dvojili na dve različni vladi, ne bi se ino- »Eden« s prvo uprizoritvijo Emerik Kal-glo zgoditi to brez škode za njiju. Trst je manove »Kneginie čardaša«. To delo je naravno izhodišče proge Št. Peter—Dunaj na Dunaju na Ivan Straussovem gledališču —Monakovo. ki se podaljšuje na vzhod, doseglo že nad 450 predstav. Ker na ne-ne izključivši Afrike. Reka je naravno: katerih lepakih zasedenje glavnih ulog ni pristanišče za ladje, ki posredujejo promet navedeno pravilno, naj navedemo glavne med progo Št. Peter—Dunaj in Srbijo, uloge: Silva Varescu — Roza Loibner, proti vzhodu in Sredozemskemu morju. Edvin — Feliks Engel, grof Boni — Val-Ako bi se Trst priključil Italiji, a Reka bi ter Svvoboda, Feri — Karel Matuna. knez ostala avstro-ogrska, bi bil Trst žrtev, Weikersheim — Emil Reissner. Anasta-ker bi se večji del prometa obrnil drugam: zija, njegova žena — Hanzi Viktor. Stazi, in njegov razvoj bi se ustavil za vedno, njuna hči — Elza Nitsche, Kiss, notar — ▼sate vrste !mpnjc z; 1 ■> i-uillju Mar^on, u .ai Carin:ia l-'. 'akljev ,T. M g£'Q2iu mi it preprođajaic o«aTicc, sukanec, j«'pe, m:lo, gumijeve p, l nike, razni pu i'bi, dtroaraice, innzilo -/ji tavi s, električne svetit j baterije, }i*eins';i papir <-pirui sTin^aiki, zalJonke prstani r J4J».oy LKVL ulica S*. »Ji«ol » m e«. 19 ? * 1J i K ■ ii M Ako bi Avstrija Reki na korist začela iz vajati taritalno vojno pr-^i Trstu, bi jej to lahko uspevalo. Ako bi Reka osta a pri monarhiji, bi bilo to usodno tudi za severovzhodni del Istre, ker bi odpadel od cerrtruma. Ako se Italiji posreči, da anek- Rudolt Klausner itd. Inscenacija je v rokah Emila Reissnerja, glasbeno vodstvo ra v rokah kapelnika Lovra pl. Mattachicha. Podpisi m U. »Dino posoIEo, - fz U. Cnmpnnllg Z1 Hoto! In restavracija i^s i ^^ ^^ ' L ^ Trst, y!Ica S. ^Jicold 22. Kuhinja prve vrste. Vini« izb. ana. Elegantne sobe. — Največja čistost. — Cene zmerne. morata Trst in Reka ostati »bližnja ker 3.5uo, Barkovlje K 3.400, Trst 5 K 2.400. Ivan K ede brez drugega ne moreta uspevati, oPejllC K 1.200, Trst b K 500, Sv. Iva nu, potem bo najkrajša in najnaravneja 200. pot d<; povoljne rešitve ta, da ostauetaj--1-^ oba, kjer sta bil?, dcslej, k]er hoč i: ostati! tu: i južni Slovani monarhije — p: i i. o : ir- Darovi, dešli ce,arskemu Komisarju. ! iji! Tiiko bOL-i in — bo!! Kalija ne anekti- Dr. Edvard Loser K 30 v korist sk auu za ra* ne Trsta, ne Reke! I reševanje zastavljenih nedragocemh pred- Tedensko zdravstvena poročilo. V tr-i metov na mestni zas-tavljaJnici. Ema in žaški občini je bilo v času od 20. do 27.! Merminij Arncrrytsch K 5u v korist s a ia-t m. zaznamervati 6 slučaiev .škrlatice, 2 du za revne učenke občinskega dckhsue- Pi.^ii Stro za šloanje in ffllr^ uurte, pra«! nm-» aiSit jhi utrl Idflfil &iiEli!H2F,ili] „SiDSfif U\ & fi33f.lf Bogata zaloga vseli potrebščin. Mehanična delavnica za vsa o pra vijanje. — Tvrdka tstanevljana l^t^ — mjmomm mm^m Tr^i, ulica Campa^Ilo st. '4 9. — K* liceja. slučaja davice in 10 slučajev Icgarja. .Mestna zastavljalnica. Danes, v sredo, .............. ______ 31. t. in., se bodo od dop. do 1 pop. ČIJA tUosakova uzorna če^ka i«os ina v prodajale na javni dražbi dragocenosti, zastavljene meseca aprila leta 1915. na - K- j J > 1 . 11_____: 1 . . . . . ... ..... A - " i,-.. nrr.i- > :li,o VI : 1 i kUiLui-jl VMIjJj itsimm i 1 rstuj se naliaja v ulici tieiit; i^osic siev. 14. vhod v u.ict Oior^i«) Uaiatu, zraven svetlomodre listke serijti 137 in siccr od glavne poste. Siovenska oostre^ba in slo-št. 21.601 do št. 21.000*. Popoldne od venski je^ibii U-a. do 0 se bodo prodajali razni nedrafp. prodijale na javni dražbi dragocenosti, zastav Ijene meseca aprila leta 191 S. ua svetlomodre listke serije 137 in sicer od št. 21.901 do št. 22.500. — V petek ?aradi praznika ne bo dražbe. Iz ruskega ujeiftištva pošiljajo — karta je datirana iz Ardtova dne ! novembra 1916 znancem in prijateljem voščila za praznike in novo leto vejni ujetniki: Eer-dinand Ferluga, K. Rustia, Al'.■].-: Spanger, J. Bergoč, Er. Peric. Sahart in Marij Zetko. Čriiiivojnik z detetom. Iz Sarajeva javljajo: Kmet Srete:; Kunjudžić iz Gornjih Sokolov hrev pri \ lšegrdu je prišel v Sa- « t! s: tmu CULUSI _ r-^pi j»e računajo po 4 »tot be-i to. pjj 1 L'« I llastoo t iskane b—ede in ra va- ^J M CD I ta jo tr.it t«č. — Naj nanj • .—« LiLJ -1: pri«t«>jbia3k taa»» «U »t>»tin£. . 1 i; Trst - m StodiDn 18 - Trsi j OđBHoOMua^nm1! !? Ceno: 1. wrsi2 H 1.11. ur5t2 K j,! 4 •^-»KTv.j\siihl .1«n'iro?3j ve rji U : L^iUUU V . . ■ . i-ilU CiMal nn?ini. V :i ožeti« . i ZOBOZDRAVNIK g; je nuj ro v veči' m ni. ni. Vul - irivo it. Ji) M. Mozetič. S1>7 Pristno mssJnoso t\y, Trrz u nabiti i.o /.ur^Tilo, uup m oJ 2—3 litrov !nfi m j ošt'no in da i i> .»rado. Ponud! e a Tr.se. dd. Edinosti pod „Jetr«»va Volez n.4* i O 2 Odasla se in mirns družini. Edinos i. dve lepi. ni b' r.tni >oid v -olnčni leta;i. na;raj3 častniku, pri odli ni — Naslov pove Inser. < dd 1 k h*- a a & 3 '^s ^tf a n a ■ ^,-rs ! v Trstu, ul. Posta vecth e ^ \ 12, vogal dkedaSi^Pos e i izc^jra^ sobov br~z :-: bolečine. ---:-: Plomhl ranje. UNeT^i £Qiš JE hrvatske zakonodaje inonarna ume vanje. »Primorske ponatiskujejo odlomek iz našega Clam-Martiničev kabinet - za-j Cfoboko vdani v voljo Najvišjega, naznanjamo vsnm sorodnikrm, prijate jem i t zna cem, da je V^e » ogočnemu iojfd o poticat na§e srede, p * d Igi zeto mučni bolezni, ki so mu jo ^ada^i juriršk boji v Karpatih« našega neradome>tnega sina, brata, strica, ženina, gospo a JOSIPA SEME c. In kr. itotr/ka 97. peš?.} FmeJite'Ji sre^rne^a in bronr.faga „S gnum laudlsa" fer vola^kega ^Jjžnega krtica 13. vrsta z v^r.o cektr^ci.o. Naš nepozacm je izd hnil s ojo bla^o dušu, ^ravid^n s toi^ž t ^v. vere v Meran dne 22, januarja I9i7. Zem^ki ostank nid-sedrag^ga so se po.ožili k večnemu počitku d^e 24. januarja ist nam. Počivaj s»adko v zerniji tirosski ! T RS T-BARKOVLJE-GROSUPLJE* Angela Jan* nevesta. Žalujoča rodbina Šame-tov?. nje stvari, la je izdal okrožnico na vse jave ^ato da je za nas Clam-Martiničev ol lasti in zavode, ki j m priobčuje, da je \ abinet zagonetka. Je-li tudi za dru^e, da vlada upoštevala predite — madjarske ne Vcmo! Sosaški list pripominja: »Takole akaden mosti ter odrcdfla ^a >e za j0 je praviino ume vanje!« ino/.cmske Kr. je m teritorijalna področja -— ---- rabiti imena. Iraknr so običajna v narodu; (iradjarskem). V oprav i četi je te odredbe' pravi okrožnica, da se originalna poraba imen krajev ni izvajala enolično. (To je argument! Prip. ured. Edinosti«), ker sel zapadui narodi ne drže tega načela!! i fg^ ja^t : - x_r Slednjič se opravičuje okrožnica s tem, da pravi, da bi se s porabo originalnih imen osiromašilo jezikovno bogastvo naroda_ fmadjarskega). HranlTne vlog« k]>rt'i«Ba O'i ^ s keca tUiH čc ni ud zadruge, in jih obre-^ 11 ' Ol I' e*ke P«» do- ftuj« j o "v |4 ip.voru. Trg«vceai otv ne račune z dne\mm ouresto- raojem. TrgovsKo-obrlna zodrusa v Trstu Posojila daje na osebni kredil in na sastava j Ž pioti plačilu po dogovor.i. Vla^m rte Lklco po eno krono. hilu-tniilikii ntu 7id UBI IHi ona 1 Fnnasco itn. 20. D. nostrople v M lista „Edinosr* Uradne ure: vsak dan za stranke od 8 predp. do 1 popoldne. Priporoča male hranilne Skrinjice, ki so posebno primerne za družine. t! —n