Stev. 267 TRST, v ponedeljek 25. septembra 1911 Tečaj XXXVI IZHAJA VSAK DAN »A Mdeljah I« praznikih ob 5., eb ponedeljkih eb 9. zjutraj, f Manične štet. se prodajajo po 3 nv6. (6 stot.) v mnogih lobakarn&k ▼ Trstu in okolici. Gorici, Kranju, Št. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Lnciji. Tolminu, Ajdov-Itini, Dornbergu itd Zastarele itei. po 5 nvć. (10 stot.) 06LA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v Širo t osti 1 kolone. GENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 «t. mm. temrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 10 et. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka »»daljna vrsta K 2. Mali oglasi po A stot. beseda, naj-»anj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave ^Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Plačljivo In to2ljivo v Trstu. fiPINOST Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. „F edinosti je moči• NAROČNINA ZNAŠA sa celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece O K; na oa- ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. aa a*4«ljak« lm«*nj* „EDISOSTI" : «• mU lato Kron 5-20. ta pol lota Knn a-SO. Vsi dopisi naj se pošiljajo as uredništvo lista. Nefranko- vana pisma ee ne aprejemajo ia rokopisi ae na vračaj«. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista* UREDNIŠTVO: ulici Giorglo Galatti 20 (Narodni dem). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna „Fd-nont". vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica Giorgio Galatti dtev. 20. Poltno-hranllnltnl račun Stev. 841-652. TELFFOfl Jt. 11-57 BRZOJAVNE VESTI. Dr. Nagi slovesno umeščen za dunajskega nadškofa. DUNAJ 24. V stolnici sv. Štefana se je danes v navzočnosti večih ministrov, zastopnikov oblastnij itd. vršilo slovesno umeščenje dr. Nagla za dunajskega nadškofa. Razburjenja v Turčiji radi Trlpollsa. CARIGRAD 24. Po mestu so krožile včeraj razne vznemirljive vesti o zasede-nju Tripolisa od strani Italije, kar je provzročilo v turških krogih veliko razburjenje in močan padec kurzov na borzi. Turško časopisje vodi proti Italiji zelo odločen boj, ter poživlja vlado naj zahteva od italijanske vlade pojasnila glede njenih načrtov. Tripolitanci so porti brzojavno naznanili osnutje sto domačih bata-lijonov za brambo dežele. „Tanin" priporoča naj bi se v slučaju napada Italije na Tripolis lovilo italijanske trgovske ladije. Novi ruski ministrski predsednik. PETROGRAD 24. Kokovcev je imenovan za ministrskega predsednika, a ostane tudi še nadalje finančni minister. Bojkot avstrijskga parobrodar-stva v Turčiji. — B — Komaj se je po „aneksijski krizi" malo zboljšalo stanje avstrijskega parobrodarstva v Turčiji, se ima sedaj isto zopet boriti proti novim neprilikam. Velikanske izgube, ki jih je imel avstrijski Lloyd za časa tedanjega bojkota, so komaj pozabljene, a sedaj ga čakajo nove žrtve. Znano je, da opravlja avstrijski Lloyd največi osebni promet v Levantu. Mednarodno občinstvo se je privadilo na par-nike avstrijskega Lloyda, To paslovanje pa se ni dopadlo nekaterim krogom v Turči i, ker hočejo isti v levantinskih lu-hah dvignili za osebni promet domače parobrodarstvo. Obstoječe turško paro-plovno društvo ima že sedaj precejšnje število parnikov in je naročilo Še nove velike. Toda ni bilo možno na lahek način odvrniti naravnim potom občinstva od parnikov avstrijskega Lloyda, ker se je uvidelo, da se z navadno trgovinsko konkurenco ne bi moglo škoditi avstrijskim parnikom. Turška paroplovna družba je zato na-hujskala posestnike bark, ki prevažajo potnike in blago z obrežja na parnike in obratno in le-ti nočejo sedaj prevažati potnikov na avstrijske parnike, ali jih pa ne prevažajo, ako se jim prav hudo ne za-groža. Potem zopet nagovarjajo in agiti-rajo med potniki, da naj se vozijo s t ur-škimi parniki. Začetkoma se je reklo, da bo v tem pogledu posredovalo naše poslaništvo v Carigradu. Nu, minulo je že več časa, a stanje ne le, da se ni zbolj- PODLISTEK. Jug. Historičen roman. Spisal Prokop Chocholoušek Poslovenil H. V. Angora. En vsklik občudovanja Je zazvenel po dvorani; kakor skozi čar je zginila vsa bojazen, vsa neodločnost z lic emirov; njih oči so se naenkrat bliskale bojaželnosti, vsaka roka je oklepala ročaj jatagana. „Neupogljiva palma Usabona, gosudarka mojal" je zaklical Bajazet v pravičnem občudovanju, „katera žena se more tebi jednačiti ?" „Hitimo, padišah, jasni moj gospodi" je silil sedaj stari Timurtaš v razburjenju, pozabljajoč v svojem navdušenju celo na svojo suženjsko prilizujenost, „hitimo in kaznujmo upornost teh psov, katerih tuljenje onečešča posvečene zidove tvojega seraila." „Allah-Akhbar!" je zaupil Bajazet, „rav- Šalo. Tu se je zopet pokazalo, da so naša diplomatična zastopstva samo za parado in representacijo in da jim skoro nikdar ne vspeva, ko je treba ščititi trgovinske interere monarhije. Bojkot se razteza samo na avstrijske parnike, ampak oškodovane so tudi druge paroplovne družbe, seveda te ne trpijo od daleč take Škode kakor avstrijski Lloyd. Na zanimiveje pri tem bojkotu je to, da podeluje Turčija koncesije za gradnjo železnic tujim podjetnikom v isti čas, ko se fanatično agitira za bojkot tujih paroplov-nih družb na korist domaČe družbe. V Turčiji sta avstrijska trgovina in parobrodarstvo na dobrem glasu, a ves bojkot so uprizorili Mladoturki. Ta bojkot, ki mu ne daja povoda ničesar, bi naši merodajni faktorji zamogli Še o pravem času zaustavili z nekoliko eneržije. Proti draginji. Včerajšnja nedelja, vsaj dopoldne, je kazala v Trstu vse znake protidraginj-skega gibanja, energičnega začetka boja proti draginji. Ta boj se je začel z obeh nasprotnih si strani — na eni strani do skrajnih meja potrpljenja pritirano delavstvo, na drugi pa vse obljubujoča, a vse svoje obljube sproti požirajoča vlada — sicer na enako energično, toda ob enem tudi preznačilno različen način. Delavstvo je zbiralo svoje moči na javnih, vsakomur dostopnih, pod paznim nadzorstvenim očesom c. kr. vlade se vršečih shodih, c. kr. vlada pa je tudi zbirala svoje moči po vseh tržaških, primorskih in baje celo ljubljanskih — vojašnicah. Na nogah je bil ves tržaški redarski kontigent, vse tržaško vojaštvo je stalo pripravljeno po vojašnicah, da v slučaju potrebe s puškinim kopitom potolaži lačne proletarske želodce, po tržaških ulicah so se svitali bajoneti iz cele Primorske sklicanih orožnikov, iz Gorice je prišel na pomoč baje celo 47. pešpolk, in pravijo, da so bili pripravljeni tudi oni mojsterski vzdrževalci javnega miru in reda, ki so pred tremi leti, obkladajoč občinstvo z „win-disehe Hunde", škropili ljubljanske ulice s švinčenkami in ljudsko krvjo, po teh dogodkih po celem kulturnem svetu žalostno zasloveli 27. pešpolk. Kolika razlika torej na obeh straneh ! Tu svojega neznosnega položaja se zavedajoče, odločno, a vendar v mejah dostojnosti in zakona svoje najvitalnejše interese braneče delavstvo, tam pa edina provzro-Čiteljica tega neznosnega položaja, c. kr. vlada, braneča svojo krivdo in krivico s puškami, sabljami, krogljami in bajoneti, in s svojimi nesmiselnimi „varnostnimi pripravami" naravnost izzivajoča dejanski odgovor na tak način ublaževanja splošne draginje. nokar boječa srca mojih zajčjih emirov so se naenkrat spremenila v levja srca, In ta čudež se je dogodil samo vsled tvojega čara gosudarka I Kdo bi se ti ne klanjal, in kdo bi se čudil meni, tvojemu slugi, da se moj duh klanja tebi, ko so tudi misli vko-vane v okove ? — Vpijte, vpijte I" Je mahnil z roko proti dvorišču, od koder sta vedno bolj grozeče zvenela žvenket orožja in divji krik, „predno vam zagozdim grla, mi preostaja še dosti časa, da razglasim, da zarod izhajajoči iz tvojega naročja, gosudarka, proslavi otomansko državo, Jo napravi veliko in strašno vsemu svetu I" — je naznanjal kakor nadahnen proroškim duhom. „ Čuješ Mohamede, moj sin, sin rajskega ptiča s tem srcem kraljevske orlice?" se je nagnil k dečku. Deček se ni brigal za govorico, niti za odlično družbo, ker je bil že vajen tega, da so največji mogotci v prah sklanjali svoja čela prep njim, otrokom; zrl je samo na truplo umorjenega age, sočutno sicer, toda brez vse bojazni, ali pa gnusa. Ne svojim varnostnim pripravam, temveč edino le razsodnosti tržaškega delavstva naj se zahvali c. kr. vlada, da ni za-besnel včeraj po tržaških ulicah boj pravde proti krivdi v vsej svoji grozoti. Shod narodnega delavstva. Slovensko narodno delavstvo se je zbralo na poziv NDO na velik protestni shod v društveni dvorani NDO. Obširna dvorana ni imela prostora za vso ogromno množico, več nego polovica občinstva je morala ostati zunaj. Shod je otvoril v imenu NDO njen podpredsednik Fran G o d n i k ter po kratkem pozdravu takoj podal besedo dr. Josipu M a n d i č u, da poroča o draginj-skem vprašanju. Poročevalec je povdarjal, da se zgodovina Avstrije v zadnjih desetih letih razvija edino le v znamenju vedno nara ščajoče draginje, popolne disorijentacije na gospodarskem polju, večnega boja med konsumentom in producentom. V parlamentu je bilo zadnja leta vloženih nešte-vilno nujnih predlogov v zadet i draginje, in vlada je cbljubovala, a storila ni ničesar. Misliti je bilo, da bo vlada izpoznala vsaj sedaj, ko je draginja že postala naravnost neznosna, da je treba tudi kaj ukreniti proti splošni bedi, toda pokazalo se je vnovič, da vlada ne zna računati z davčnim denarjem, kajti naložila je pač davkoplačevalcem nova vojaška bremena, zvišati hoče število vojaštva, a za ublažitev draginje nima ničesar. Položaj konsumentov, zlasti pa delavskega ljudstva je bil že lani neznosen. Vlada je študirala, kako naj bi odpomogla draginji, in odpraviti je mislila draginjo s par ladijami argentinskega mesa. Samo polovičarstvo ! S četrtinko kilograma mesa, kolikor ga je prišlo na osebo, naj bi se odpravila splošna draginja. In namesto koraka naprej, je vlada nato storila korak nazaj. Namesto da bi bila delovala nato, da se sprejme znani predlog na neomejen uvoz inozemskega mesa, se je udala zahtevam veleagrarcev in poskrbela, da ni bil sprejet v zbornici ta po draginjskem pododseku odobreni predlog, temveč brezbarvna resolucija, ki zahteva uvoz inozemskega mesa po možnosti, to se pravi, kolikor dovoli ogrska vlada in agrarstvo. Danes je po vsem tem postal položaj tak, da se ni ustrašil dunajski meščan izreči besed, da more rešiti avstrijsko prebivalstvo te neznosne bede edino Šele revolucija. In prišlo je do krvoprolitja na Dunaju. Je pa tudi naravnost smešno, kako hoče vlada odpraviti draginjo, namreč s 50-odatotnim znižanjem Železniških tarifov za živila. Govornik omenja tu naš včerajšnji članek o draginji, v katerem smo pojasnili to „protidraginjsko" vladno akcijo, in pripominja, da je ta akcija le nor- „Kaj pa naj to pomenja ?" Je vprašal z otroško radovednostjo, ko ga Je oče ogovoril. „To pomenja, naj nihče v bodoče ne svetuje sultanu, tvojemu očetu, k bojazljivemu dejanju," je odgovoril Bajazet. „Zapomnim si to, oče, za pozneje, ko bom stal na tvojem mestu," je odvrnil deček hladno, nehalo je njegovo sočutje; divja narav očeta je premagala v njem materinsko mehkobo. „Čuješ, Štefane I" je izpregovoril Topli-čanin, „to Je otrok tvoje sestre I Iz srbskega naročja je izšel najkrutejši bič za srbski, narodi" In vil Je roki. „In jaz, jaz moram braniti te gade I Kaj sem storil, ko sem tamkaj v Drinopolju, zapeljan od čara sedanjosti, prisegal?" „ Čujem slavo svoje sestre in vidim njeno veličino in bodočo visočino njenega plemena," je dejal kratkovidni Štefan Laza-revič, zaslepljen po bratski ljubezni do sestre. Okno Je zazvenelo in kakor zlato drago čevanje iz ljudskih potreb. — Namesto da bi odprla ne glede na Ogrsko mejo za neomejen uvoz prepotrebnlh živil, nas tolaži z znižanjem tarifov za krompir, fižol in — otrobe. A še bi bilo, ko bi Avstrija ne bila v veliki meri agrarna država. Seveda ne pridejo tu v poštev naši siromašni kraetiči po Goriški ali Istri, temveč le veleagrarci na Češkem, Moravskem, v Galiciji in na Ogrskem, in ti proizvajajo velikanske množine živil in jim vsled vladne potuhe tudi diktirajo cene, kakor sami hočejo. In naša vlada, namesto da bi poskrbele, da je domače prebivalstvo preskrbljeno z živili, dovoljuje izvoz avstrijskih pridelkov, zapira pa svoje meje za uvoz inozemskih. Prebivalstvo je tako izročeno na milost in nemilost veleagrarskim izkoriščevalcem. Toda minoli so časi, da bi kak Ho-henblum gospodaril avstrijskemu prebivalstvu. In če pravijo hofrati in ministri, da bi bilo odpretje meja brez dovoljenja Ogrske kršenje obstoječih pogodeb ali zakonov, naj povedo, ali je tako „kršenje« v odvrnitev splošnega gorja morda manj opravičljivo, kakor pa kršitev pogodeb iz kakih militarističnih in drugih višjih vzrokov, kakor je to bilo prekršenje berolin-ske pogodbe v zadevi aneksije Bosne in Hercegovine! Hinavci! Cela Avatrija kliče danes: dajte nam kruha, dajte nam mesa. Bliža se trenotek, ko se bo polastil mase obup, in v takem položaju ne izbira masa sredstev, temveč poseže tudi po najskrajnejših, morda tudi nedovoljenih. V masi vre, že dolgo vre, naj gleda torej vlada, da posoda ne pri-kipi, kajti posledice bi bile grozne, kakor so bile posledice enakih razmer na Fran-cozkem, iz katerih pa se je porodila velika francozka revoluciji z ^emi svojimi grozotami. Ako hoče vlada mir, naj nemudoma ukrene vse, da se olajša neznosna draginja, ako pa ne. bodo govorile mase. V prvih dneh meseca oktobra se sestane državni zbor, v katerem bodo ljudski zastopniki predložili vladi ljudske zahteve. Tu se bo odločila naša prihodnjost. Bodimo torej pripravljeni na vse. Upajmo, da bodo gospodje na Dunaju spoznali svojo krivdo in vendar enkrat storili svojo dolžnost; če pa ne, pa bodimo pripravljeni za boj, in če je treba, tudi boj do skrajnosti! Govornik je predlagal, da se odpošlje min. predsedniku brzojavko z najodločnejšim protestom proti dosedanjemu načinu reševanja draginjskega vprašanja in z zahtevo, da se nemudoma odprejo meje uvozu živil iz inozemstva, in da se pooblasti vodstvo NDO„ da ob otvoritvi državnega zbora pismeno pozove vse jugoslovanske poslance brez razlike strank, da se v enakem smislu zavzamejo za ublaženje draginje. steklo se je sesipalo na tla ; puščica je priletela skozi odprtino in se zapičila v stropu — kako blizu so že morali biti uporniki! „Za menoj moji zvesti!" se je ojunačil sedaj Bajazet, „ti psi tamkaj postajajo že predrzni do skrajnosti!" In z radostnim krikom: „Allah!" in „Ilderim!" so hiteli paše in emiri za svojim sultanom, kakor bi se sedaj Šlo samo za to, da vidijo beg in kaznovanje drznih upornikov. „Sestra!" Je pristopil Štefan * njej in se dotaknil njenega ramena, kajti ona je zrla nepremično za odhajajočimi, tako, da niti opazila ni, da je njen brat, knez Štefan Lazarević, z vojvodo Topličaninom ostal v dvorani. „Štefane 1" se je hitro obrnila k njemu sultanovka, „ti si tukaj, brate ?" je vprašala začudeno. „In ti nisi videla svojega brata radi svojega moža, sestra moja?" je vprašal Štefan z očitanjem. (Pride še.) Stran II. * EDINOST« St. 267. Po burnem odobravanju, ki je sledilo poročevalčevim izvajanjem sta se še priglasila za besedo gg. Brandner in Kode 1 j a, ki sta oba, v pretresljivih besedah rišoč neznosni položaj delavstvc, pozivala k složnemu in odločnemu nastopa za skupne koristi. Pala je marsikatera bridka in ostra na naslov tiste vlade, ki ima vedno dovolj sredstev za vse, samo ne za v skrajni bedi se nahajajoči proletarijat. Iz oči vse te stoinstoglave množice je prosevala najtrša odločnost, da hoče sama storiti konec temu obupnemu, nevzdržnemu stanju, ako poklicani činitelje ne store pravočasno svoje dolžnosti. Živahno odobravanje so tudi izzvale besede gdč. G r ž e 1 j e v e, ki je izjavila, da se tudi ženstvo v polni meri priključuje protestni akciji ostalega delavstva in da je tudi pripravljeno za skupni boj proti izkoriščevalcem delavskih slojev. Poročevalčeva predloga sta bila nato sprejeta soglasno ob viharnem pritrjevanju, in ko sta predsednik shoda in dr. Mandić še opozorila zborovalce, naj se vzdrže vsakega dejanja, ki bi moglo imeti ali za splošnost ali za posameznika kake zle posledice, se je zaključil ta impo* zantni shod. Po shodu se je množica mirno razšla, toda s trdnim sklepom, da jo bo našel pravi trenotek na pravem mestu ! Shod socialistov. Istočasno s shodom NDO. se je vršil sklican po socialni demokraciji, na trgu Donadoni velik shod, ki se ga je udeležilo okoli 3000 oseb. Shod je otvoril g. Cer-n i u t z, ki je po kratkem nagovoru dal. strantov je bilo razbito. Policija je zaprla vse dchode v staro mesto, iz katerega ni nihče smel na korzo. Spopadi na Velikem trgu. Vzlic temu se je na Velikem trgu nabralo v kratkem času par tisoč ljudi, ki so oglušljivo žvižgali in vzklikali. Prišlo je do več spopadov s policijo, kateri je pomagala kompanija orožnikov, ki je polagoma izpraznila ves trg. Medtem so se zbirale na Borznem trgu druge gruče de monstrantov, ki so se podale gor po korzu in zavile v ulico S. Nicolo. Tudi tu je intervenirala žandarmerija in razpršila demonstrante. Bila je 1. ura popoldne, ko je zopet zavladal mir, A ulice so bile vzlic temu živahne in polne radovednežev. Do izgredov torej ni prišlo. Manifestacija se je izvršila mirno, kar služi samo v Čast tržaškemu delavstvu, ki je ubogalo svoje voditelje. Aretiranih je bilo Velikem trgu 7 oseb, med temu ena ženska, ker je z dežnikom obdelovala nekega redarja ! Kdo je kriv razširjevanju kolere ? Graška „Tagespošta" objavlja sledeči dopis nekega v Aleksandriji bivajo čega avstrijskega zdravnika : Ker je za nemške ladije, ki se vstavljajo v italijanskih priliko staniščih, določena kvarantena, se italijanske paroplovne družbe s tem okoriščajo na sledeči načim, katerega sem imel pri-opazovati in tudi sam močne občutiti« Će so boljši — prvi in dru^i — razredi za- , , , , . _ sedeni, se potniku na vse možne načine besedo državnemu poslancu Pittoniju u ,. A u . r * hvali udobnosti tretjega razreda ter mu (jrovornik se je v obširnem govoru pečal z neznosno draginjo, ki je zavladala v Avstriji in radi katere posebno trpijo delavski razredi. Žigosal je nemarnost se zagotovlja, da bo pozneje mogel doplačati ter se voziti v drugem razredu ko se izprazne. Tako se vozi Človek ki nima ..... ... „ _ razpolago potrebnega časa v tretjem vlade, ki .zgublja Ca, s pogajanj, z Ogr.ko I d ne da M ve brez odej mogoCa z enostavnega vzroka, ker bi tej • in brez podglavnikov. Zrak je neznosen in vojn. z gotovostjo sledila socialna vojna, : E(Jini Qr akozi kat ihaja k. b, korenito pometla 2 buržoazijo. Niso zrak s0 vrata Na,,.ednji dan je bila visoka samo agrare, krm draginje - je nadalje- i pIima> zato je obolelo mnogo oseb. Hotel sem lUtiCni'usTro d™žba kT fttl^'!prvikrat v ho>°' ker sem bil na krovu do is 1 ni ustroj ru a, Postala abso- ^ostj premočen; valovi so pleskali visoko lutno nemogoča, prehraniti vse svoje člane.'čez k bilo je ne varno ostati zgoraj. K sklepu je govornik poživljal zboro- Vendar v moji wpostelji- sta ležala dva valce, naj po shodu ne izpostavljajo svo- ] za morsko boleznijo obolela otroka> B lo jega življenja vojaškim puškam in n,j se je dye uri lnoči. Tresla me je močna izogibljejo vsakih konfliktov. Proletariat v A ■ i a ' . „ . mrzlica. Koncčno se je nekdo za precejšno ima v oblasti drugo orožje: generalni ..... . ,, . , . . ... . , ^_ 0 ' . število lir dal omehčati da mi je poiodil štrajk. Napram temu orožju obnemorejo , . e j , , • j.. . . . ^ 1 odejo. Sedel sem na stopnice ki vodijo v vse puške in bajoneti. Zato priporoča še . , - , . . , . r c koio ter sem konečno popolnoma utrujen enkrat mir. (Buren aplavz.) \ . ~ , .XI x. . . „ \ c _ ' zaspal. Zdravniške pomoči, katero sem že Govoril je še g. Cerniutz in za , t , . .. . , .. , ... . . ,T. , . enkrat zahteval m pn tem napravil bridko njim anarhist Viezzo, ki je končal z . , . . * * . . . , „ 1 . 1 skušnjo, nisem več vprašil, ravnotako ne vzklikom: Slava Bagrovu! i , , 0 one gospoda kapitana. Vendar o tem Po tem vzkliku je bilo vrženih na , i u-i t u*- tj- , ' .... drugič, ker bi bilo tu preobširno. Ko raznih točkah na tisoče anarhističnih leta-1 . .. A1 . , .. , .... , smo dospeli v Aleksandnjo, nas se je kov, pozivajočih na revolucijo. Obhod in demonstracije. kakor čredo živine tretjič vodilo pred pr vega častnika, ki nas je štel. Kmalo na Po shodu se je vsa velikanska mno- to je sledila zdravniška preiskava; treba žica razvrstila v dclg sprevod, ki se je z je bilo pokazati jezik in pustiti tipati žilo. rdečo zastavo, povi;o v črni flor na čelu, Ostali smo v pristanišču, ne da bi mogli med pevanjem delavskih pesmi in vzkli- na kopno. Bila je razobešena rumena za-kanjem socialni revoluciji in dunajskim stava. Kvarantena ! Koliko časa ? Nihče žrtvam. Ko so manifestantje šli mimo sta- ni znal ? I*ti dan zopet zdravniška prei-novanja znanega Cuttina, se je ta človek skava po pristaniškem zdravniku. Potem prikazal na oknu in se prav nesramno je dobil vsakdo neko predobro znano por-rc gal s tem, da je vrgel med demostrante celanosto posodo z imenom dotičnega kcšcek kruha. To je maso seveda hudo potnika in naročilom, spravit posodo do razburilo in le čudo, da se izzivalcu ni naslednjega dne v že omenjenem spalnem zgodilo ničesar. j prostoru. Prišlo je do najrazličnejših pri- Na prvi oddelek policije so demon- zorov ! Nek izgnanec je takoj izvršil svojo strantje naleteli na trgu Goldoni, ta od- nalogo, ter u*peh prezentiral kvaranten delek se je držal popolnoma pasivno. Mno- skemu zdravniku, Moj fotografični aparat žiča je mirno korakala naprej po korzu, je bil vedno v delu. Tako nas se je dr-Tu pa se je na vogalu ulice s Spiridione . žalo dva dni. Tretji dan nas se je izkrcalo, hipoma pojavil močan kordon orožnikov, I a ne na kopno. Nismo znali kam. Pod poki je dem onstrantom zastavil pot. Ti so bili licijskim nadzorstvom je šlo do nekega prisiljeni jo zaviti v — staro mesto, med- tovornega kolodvora, od tam v vlaku tem, ko se je le majhnemu delu posrečilo preko velikega kanala Nila mimo Kara-dospeti naravnost naVeliki trg.; Načrt po- kola (kaznilnica), dokler je vlak obstal RUDOLF SCHULTZE - IZ BERLINA kcncesijonlranl zebotehnlk - Flazza Barriera yecchla, uhod ulica Sette Foiitaiie štev. 2, II. bivši asistent zobozdravnika dr. Sakleija. , UMETNI ZOBJE PO NAJNOVEJŠI MODERNI TEHNIKI. JAMČI SE ZA PERFEKTNO IZVRŠITEV. Zmerne cene z ozirom na razmere mani posedujočih slojev. OPRAVKI SE IZVRŠUJEJO V DVEH URAH. = SPREJEMA OD 9—1 IN 3—7. Kron 6200!! AUTOMOBILI FORD 1911 Največja tavarna sveta. Izdelovanje letno 40 000 voz edinega tipa CHASSIS 20 HP šest raznlb tipov kočij Kočija „FORD" j« najpopolnejša, najhitrejša in najekonomlčnejla, kar jih oba toj i. - GENERALNI ZASTOPNIK ANTON SKERL . TRST Piazza Goldoni 10-11, Tel 1734 Vallka oentralaa garaga, ulica dal Baohl 16, vogal uiloa Bo«oh«tte TELEFOH 2247. BTOCK PNEUM GOODRICH (amerikanske) Automobili na posodo po smerni o eni. VantTO ln Ttdrievmnje avtomobilov,--Solidna poatretba. ZALOGA PALMATINSKEGA VINA (lastni pridelek iz Jesenic pri Omiša) 3S5 Filip Ivanišević - Trst ulica Valdirivo št. 17. — Telefon št. 14-05. -----Prodaja na drobno in na debelo. ■ j SOSTILNE: .AH'Adria-, ulio Nuova St. 11 in »Ai fratelli dalmati, ulica Zudecche St. 3, v katerih ■ toči svoja vina I. vrste. ■■■ ■ Skladišče pohištva ——■ na novo odprto = Trst, al. Commerciale 2. Samo pohištvo Iz tovarne Solkan :: po najnižjih cenah. Kompletne sobe ter posamezni kosi vsakovrstne oblike. Sebastiano Zamagni Trst, Via delT Istria St. 28 — nasproti Šolan* — Čovarna cementnih plošč po K 1'70 v velikosti 52 cm * delanih na roko iz najboljšega materijala Zaloga Ima na razpolago vtdno dovolj blaga. Hočete se prepričati ? Obiščite velika skladišča Marije ««»• Salarim Ponte della Fabra 2 — ulica Poste Nuove (vogal Torrente) nAlla Cittk di Londrau Velik izbor izgotovljenih oblek za moške in dečke kostumi ra otroke PovrSniki, močne jope, kakor tudi raziiih p&letoto^. Obleke za dom in delo. Del&vake obleke. Tirolski loden. Nepremočljivi pL.šči (pristni angleški). - 8peclallteta : blago tu- in inozemskih tovarn. Izgotovljajo ae obleke po meri po najnovejši modi, točno, solidno in elegantno po nizkih cenah. VEDNO V ZALOGI: moderne in gosposke spalne sobe in jedilnice iz amer. orehovine, hrastovine in mahagonije; pisalne mize in obešalniki za obleke. Prodaja po konkurenčnih cenah. Via Madonna del Mare št. 6 rezbarska delavnica. UMETNI ZOBJE Plombiranje zobov Izdiranje zobov brez = vsake bolečine = Dr. J. Čer mak V. Tuscher zobozdravnik konces. zobni tehnik • • TRST • ulica della Caserma št. 13, II. p. se hi Edina slovenska ■■ knjigoveznica ANTON REPENfcKJrst, ul. Cedila 9 Izdeluje vsakovrstna knjigoveSka priprosta In fina dela MZXm PO KONKURENČNIH CENAH. Čoplo se Vam priporoča, da kupite stearične sveče Nove tržaške tovarne (Nuova Fabbrica Trle-stlna „Marca Angelo), katere ao najboljše vrste in po nizki ceni. Guido Bienenfeld Trst - ulioa Coroneo 39 - Trst A. LE K S. FRANC MAYEK - TK8T žgalmca kave TELEFON 1743. VajboJJfti vir dobivanja p®fl«n» ka« * Kupujte ,Nar. kolek'! R. Gasperini, Trst; Telefon štev. 1974. ŠPEDITER Via Economo št 10 hhb Prevozno podjetje o. kr. sTstrlJaklh dri. lelezuio Sprejme raicarlmanje latorSnegasiliflii masa iz mitnic, iostaTljanje n lom. POŠILJATVE, POTEGA KOVČEOOV. NAJDOOOVORNEJSE CENE. Zastopstvo tvrdke „CEMENT" 2051 Tovarn« cementa „PORTLAND" v Spljetu. PRODAJA NA DROBNO. CENE BREZ KONKURENCE. ičije se je izborno posrečil. Jedro demon- pred nekim starim zidovjem. Tu v stare Velike nove prodajalnice pohištva in tapetarij :: Paolo Gastwirtb :: TRST, ul. Stadion it 6 - Telefon 22-85 OiKa gledališča Fenlce) Dva oddelka: Fino pohištvo — Navadno pohištvo. Cene mem«. Bogata izbera iz bera popolnih sob od d0 4000 kron Jedilne sobo. Sprejemu« in kadilne dvorane v najnavejSem alogu. — SPECIJALITETA : Železno in in eden j puhiStvo Bogata izbera vsakovrstnih stolic. — Popolne opreme tn posamezni deli. 3E v Trstu, dne 25 septembra 1911. 6tmn IT* hleve nekega kediva se nas je gnalo — bil je to lazaret ! A kako dolgo, to ni znalo nihče ! V dvorišču, za lesenim plotom, ločeni od drugih se že tam nahajajočih sotrpečih bratov, ki so nas pozdravili s krikem in ploskanjem, pod varstvom črnih vojakov, ki so z nabaseno puško pred [ nami patrolirali gori in doli, smo morali ostati še dva dni, predno smo bili prosti. Po noči je pobegnil nek odgonec. Streljali so za njim, a on se ni več vrnil. Te vrstice, le mal izvleček iz mojega dnevnika, naj bodo vsakomur v resno svarilo, da bi se seznanil s „Societa marit-tima italiana". Druge parobrodne družbe imajo pred odhodom kvaranteno in sprejemajo le zdrave ljudi. Italijan je pa ne-izbirčen. Da je le njegova ladija polna! Kaka posledica bi pod takimi razmerami utegnila imeti nalezljiva bolezen — ne govorim o koleri — ki bi izbruhnila, se ne more misliti. Te razmere bi se moralo na višjem mestu upoštevati, ker posledice take nemarnosti ne zadevajo le Italije same ter bi utegnile imeti za celo Evropo težkih posledic. Italija, ki ž vi od tujskega prometa, nele, da zamolčuje svojo kolero, podpira direktno razširjevanje epidemij, ker pušča v nemar vse ozire higijene. Za take razmere ni odgovorna le kaka ladija, tudi ne „Societa marittima italiana", temveč zato treba pozvati na odgovor kraljestvo Italijo ! Domače vesti. Pogreb dra. Gvidona Skapina. Na pogrebu dra, Gvidona Skapina, ki se je vršili včeraj popoludne, je prišla do ma-nifestantnega izraza vsa ljubav, ki jo je ta mladi, skromni, a vendar po svoji bogati nadarjenosti redki mladi mož užival ne le v vseh slojih tržaškega Slovenstva, ampak tudi med drugorodci, V sprevodu se je pomikalo gotovo nad 2000 ljudij in med njimi tudi precej Italijanov. Izlasti so prišli [njegovi tovariši Balkanci polnošte-vilno. Zbor visokošolcev je zapel v hiši žalosti žalostinko, v sprevodu so stopali naši akademiki neposredno za sorodniki. Sprevod se je pomikal naravnost od hiše žalosti do tunela na Goldonijevem trgu. Tu se je sprevod razšel, oni pa, ki so hoteli izkazati pokojniku zadnjo ljubav ter ga spremiti na zadnji njegovi poti do kraja večnega miru, so poseli v kočije. Teh je bilo okolo 40. Cerkvene obrede je izvršil g. kapelan svetoivanski v cerkvi na pokopališču. Ko je svečenik dovršil molitve ob grobu, je zbor BalkanciV .zapel žalostinko tako ubrano in v srce segajoče, da drugorodci niso mogli skrivati svojega presenečenja. Na to pa je stopil ob odprti grob tovariš in najbolji prijatelj pokojnikov, gosp. dr. Iv. M. £ o k, ki je v imenu tovarišev-akademikov jemal slovo od pokojnika v tako pretresljiv besedah, da se je vsem čitalo ga-notje na obrazih, a mnogi se niso mogli ubraniti solze v očesu. O oče sočutje pa je tudi tudi tu vzbujal stric pokojnikov g. Fran Skapin, ki mu je bil pokojnik v največe veselje in ponos. Potrt, prepaden je zrl v sveži grob, ko je jela padati gruda na krsto, kakor da ima — da govorimo z govornikom Čokom — kruta zemlja zagrniti vse, kar ga je doslej vezalo na življenje. Pod silnimi utisi te ža-lobne slovesnosti smo zapuščali pokopališče. Gvidon Skapin — počivaj v miru! Sestanek italijanskih visokošolcev. Italijanski visokošolci, ki so došli v naše mesto predvčerajšnjim iz raznih krajev, so imeli včeraj v Ginnastichi n2ko zborovanje za italijansko univerzo. Po zborovanju u se podali v sprevodu z drugimi ljudmi po Acquedottu k Chiozzi, kjer jih je ustavil močan kordon policije, ki jih sprva ni pustil naprej. Šele po intervenciji dveh odposlancev se je redarstvo umaknilo, na kar so dijaki nadaljevali svoj obhod po mestu. Ni treba omenjati, da so ti kul-turonosci pred našo šolo na Acquedottu žvižgali in kričali. Druge nesreče menda ni bilo. Opuščen Widmarjev polet. Včeraj po poludne je imel tržaški avijatik Widmer tekmovati za nagrado tržaškega mesta v znesku K 5000, ki je bila razpisana za zračni polet Trst-Benetke ali v nasprotni smeri. Ker pa je bilo vreme za polet skrajno neugodno, Widmer svojega poleta ni niti poskusil, ter ga je preložil na po znejši čas. — V Trstu je mnogo občinstva pričakovalo mladega avijatika, ker se pa le ni prikazal je razočarano zopet odšlo Društvene vesti. Pevska vaja sokolskoga zbora. Bratje pevci, kakor tudi oni prijatelji, ki žele sodelovati pri sokolskem zboru, so vab ljeni, da se sestanejo jutri (torek) večer točno ob 9. uri k prvi pevski vaji v sokolski telovadnici. — Na zdar ! VeseliČni odsek. Iz delavskega sveta. Jetika vzrok odpustitve. Mizarski pomočnik je vstopil pri mojstra v delo, pa je bil po 14 dneh odpuščen iz dela brez odpovednega roka, vsled Česar je zahteval odškodnino za 14 dnevni odpovedni rok. Mojster pa ni smatral odpovedi za brez-vzročno, ker je bil delavec bolan na pljučni tuberkolozi, torej bolezni, ki vzbuja deloma odpor in tudi strah pred okuže-njem, deloma pa ima tudi za posledico „nesposobnost" za dogovorjeno delo. Nadalje je mojster izjavil, da je dovolil delavcu, ko je zahteval štirinajstdnevno odpoved, da sme delati tekom 14 dnevnega odpovednega roka, kar je pa delavec odklonil. Obrtno sodičče je ugodilo delavčevi zahtevi. V utemeljitvi pravi sodišče : Pri rešitvi vprašanja, ali so podani zakoniti vzroki za odpustitev po § 282, odst. b) in h) obrt. reda, je sodišče razsodilo, da bolezen, o kateri tu gre, ni toliko napredovala y tožitelju in še ni dosegla takega stadija, da bi vzbujala strah, za kakoršno bolezen je treba smatrati le ono z manjimi znaki, ki vzbujajo odpor, in ki je spojena z veliko nevarnostjo oku ženja. Ta bolezen ima sicer v danem slu-| čaju za posledico zmanjšanje delavne sile, ne pa „nesposobnosti za delo*. V ostalem j ne more bolezen v splošnem provzročiti nesposobnosti v smislu § 82 odst. h) obrt. reda, kajti § 82, odst. obrt. reda se bavi o slučaju nesposobnosti za delo, povzročene po nezadolženi bolezni. Taka bolezen je vzrok za takojšnji odpust še le tedaj, ako traja dalje nego štiri tedne. Ni se tudi mogoče ozirati na ugovor, da je delavec sam odklonil priznani mu odpovedni mu rok, ker mu je mojster ponudi to šele po odpustitvi, ko mu je bila že izročena delavska knjižica, torej v času, ko je delavno razmerje že popolnoma prenehalo in je bilo od delavca odvisno ali hoče sprejeti ponudbo ali ne. Razne vesti. Sneg v Bosni. Na gori Trebevič pri Sarajevem je te dni zapadel sneg; temperatura je zelo padla. Italijanska zračna pošta. V Benetke je priplul aviatik Mistro z£vreČo pisem iz Bolonje. To je prvi poskus zračne pošte v ltalifi. POHIŠTVO SOLIDNO: in : ELEGANTNO PO ZMERNIH CENAH RAFAELE ITAUA TRST - Vli i™ mmmi mmmnmmmmmmm wmmmmm • i * ■■ ' ■ —7 Pod najugodnejšimi pogoji VZAMEM V NAJEM loterijske liste, drž. rente in zajemne liste drugih bank s povračilom v mesečnih obrokih ali naenkrat. IGNAC NEUMANN, menjalnica Ustanovljena 1858. Trst, ulica Ponterosso 4. Ustanovljena 1858. W -'7 L* * Danes opoldne je zaspal v Gospodu na veke v naročju potrtih svojih starišev Vilibald Zupančič uradnik, c. in kr. poročnik a. d. uzorni sin, uradnik in tovariš. Pogreb bo v Brezovici dne 25. t. m. ob 3. popoludne. Obveščuje se s tem odsotne sorodnike in prijatelje. MATERIJA, dnć 23. septembra 1911. Žalujoči : Romuald in Hermfna Zupančič, stariši; Marija Zupančič omož. Muschka. sestra; Eduard Zupančič, brat; Feliks Muschka, svak; Hedwiga Plach, tet«. Mirodilnica na ugoflacm prostora v £rsta se odda ali pa proda. Ponudbe na Inseratni oddelek „Edinosti 4 sub: G. G. JLJ-—-—- 1TRATTORIA I „Ali' Anflca Pompei" Trst, P.szza Cario Gofdoni 4 Priporoča se (lavnemu oMinitru. - Toči ae Iirrstno ▼ino : teran. Istrsko, furlansko in belo. Steinfeldako pivo. Domača kuhinja > raznovrstnimi mrzlimi in gorkimi Jedili. — Za obilen obisk se toplo priporoča FRANJO MARIN ŠE K. POZOR!I 50.000 parov čevljev! 4 pari čevljev za samo 7 K 50 st. Radi plaČilue zaostalosti več velikih tvornosti mi ie bilo ponuđeno, naj prodam veliko zfalogo čevljev globoko pod proizvajalno ceno. Zato p odam vsakomur 2 para moSkih in 2 para ženskih čevljev, usnje rujavo ali črno galonirano, s predniki in močno močnimi podplati, zelo elegantna, najnovejša fasona. Velikost po Btevilki. Vsi 4 pari stanejo samo 7 K 50. PoBiljatev po povietju H SPINGARN, eksport čevljev Krakovo šL 240 Sme se zamenjati in se vrne denar. Očali najboljše vrste, bogata zaloga, od 70 vin. naprej. Čudeži I jelvetiQ^ul.Barrieral9 Gramofoni in plošče. Velika zaloga ploše s slovanskimi komadi od K 2-— naprej. Prodajaln, ur in dragocenosti BUCHBR (ex drug Dragotina Vekjeta) Trst (pro wda sa računajo takrat vet Naj-usnja pristojbina znala 40 slo l »lata M takoj laser, oddelku. j Albanija in Albanci, vin. Albansko vprašanje je zopet na dnevnem redu in dežela v revoluciji. Kogar torej zanima ta frudna dežela, naj Inipi gori omenjeno zanimivo brošnrico, ki se dobi v vseh slov. knjigarnah. 717 št. 825. 765 z zemljiščem v Rocolu na prodaj. Naslov nlica Giulia št. 33, zaloga krme. 1597 Hiša Slovanske igralne karte knjigarna J. Gorenjec, nI. Caserma 16., Giegor Zidar & C., Rocol 263, tobakarna Segolin, ulica Induatria (Sv. Jakob) in v Sežani: Fran Siolfa, trgovec. 1472 Prinnrn^O CQ mizar M. Majcen, ul Bel-rripUl Ul#0 36 vedere 28, vogal Torquato TaBso. Izdeluje apalne Bobe in vsakovrstno pohištva. Prnrii) in 8e °kua, popolna durna vrata, ■ ■ UlldJU stopnice, stropi. Les za ogenj, table iz cementa. Ul. Cavana Št. 1, Piccsrdi št- 18. 1637 naš fotograf Je Anton JerKIč, Trst, Via delle PoBte 10. — GORICA, Izdelki odlikovani na vaeh razstavi k njemn. nlica 7. Le zaupno 315 Kat. vd. Mulej Trst, Piazza Poi terosto št 5. Trgovina jestvin in kolonijal. Zaloga Bveč, mila in čistila v prid družbi sv. Cirila in Metoda. Priporoča se Ivan Bidovc Qni*O Smo CO tak°j učenca za trgovino jest-0|J1 CJIIIC 9C vin v Barkovljah. Na-dov pove IiBeratni oddelek „Edinosti" pod štev. 1598. 1598 Hnc+ilnSoOR* Kulot, gostilna „Ai tre amiciu UUOllllllUar v Gorici, via Caserma 11, se priporcČa z dobro kuhinjo in izvrstnim vinom. 1217 Trnnuclrona vajenca se s prej ne takoj v lllJUVdnCtja trgovini jestvin. Naslov pove ins. oddelek FdinoBti. 1641 Društvenega točaja Sv, M. M. Zgornji pri „Tirolcu . Ponudbe je vložiti do 21. t. m. pri predsedniku, g. Franu TroŠtu, Sv M. M. Zg. št 149, kjer se izve tudi za pego e. 1599 OGLASE treba d asi o vi j a ti na Inseratni oddelek »Edinostic poštni predal Poskusite FI- Col«i+in" u Je naJ- QOVOKAVOwMIUUU fincjSi in najzdravejSi kavni pridatek. Dobiva se v vseh boljSih prodajalnicah. Odhajanje in prihajanje vlakov od 1. maja naprej. 3m1 sa prihod, o«!roma odhod ao naznanjeni po indon •Tropejakem čuo. C. kr. državna železniea. Odhod iz Trsta (Campo Marzio) 5.10 0 Herpelj e—(Rovinj)—Pula. 5 55 0 do Poreča in medpostaje. 6.00 0 do Gorice (in Ajdovščine). f.30 B Gorica—(Ajdovščina) — Jesenice—Beljak— Celovec—Line c—Praga—Draždane — Bero lin. 7 34 0 Herpelje—Divača—Dunaj. * 20 B Gorica—Jesenice—Celovec—Dunaj. 8'54 0 Gorica—Jesenice, Trbiž — Ljubljana—Beljak—Dunaj. 9 00 0 Herpelje—Pula. 9.12 ■ Le do Bnj (in medpost^e). 12*55 0 Gorica—(Ajdovščina)—Jesenice—Ljubljana _ Celovec. 2.45 M Koper—Bty e—Poreč. 3.40 0 Gorica—Jesenice—Beljak—Celovec. 442 6 Herpelje (Divača—Dunaj) (Rovinj) Pula. s.— B Gorica—Trbiž—Beljak—Celovec—Dunaj. 7.24 0 Le do Buj (in medpostaje). 7 26 0 Opčine—Gorica (Ajdovščina). 8.20 0 Herpelje—(Divača—Danaj)—Pula. 9 00 0 Gorica—Jesenice—Beljak—Celovec-Linec Praga—Dunaj—Monako vo — Draždane — Berolin. I/V35 0 Gorica—Jesenice—Beljak— Inom ost — Mo- 1 nakovo. OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH: 2.14 0 Boršt—Herpelje—Divača. 2 20 0 Gorica (in medpostaje). 5*04 M Koper—Portorose. Prihod v Trst. 5.47 0 Iz Dunaja, Solnograda, Celovca, Mon kova, Inomosta. Bolcana, Beljaka I^jub Ijaiie, Jesenic, Gorica. 7.18 0 Iz Dunaja (čez Divačo—Herpelj), 17.24 0 Iz Gorice (Ajdovščine). 8 29 0 Iz Buj (in medpestaj). 8.50 B Iz Berolina, Draždan, Pruge, Liica, D ni ja, Celovca, Beljaka, Jesenic, Goric (in Ajdovščine). 9.53 0 Tz Pula (iz Rovinja), i 0 15 0 Iz Jesenic, Gorice in medpostaj. 11.10 B Iz Dunaja (Ljubljane) Go rice in medpost '2 38 0 Iz Poreča in medpostaj. а.06 0 Iz Celovca. Trbiža, Ljubljane, Gorice (Ajdovščine) Berlina, Draždan, Prage Dunaja. 335 0 Iz Pule, Herpelj in medpostaj. 7 0 Iz Buj in medpostaj. б.45 0 Iz Dunaja, Celovca, Gorice. 7.05 0 Iz Dunaja—Ljubljane—Divače—Pule 14 B Iz Berolina, Draždan, Prage, Linca, Du-~ naj a, Celovca nomosta. Beljaka, Jese nic. Gorice (Ad>vščine). 8.12 B Iz Berolina—Prage—Jesenic—Gerice. [9.53 M Iz Poreča in medpostaj. 10.23 0 I« Pule (Rovinja) Dunaja (čez Divačo) 11.10 0 Iz Dunaja, oeiovca, Beljaka, Gorice. OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH: 8.46 0 Iz Gorice in medpostaj. ŠT20 0 Iz Portorose, Kopra in medpostaj. 9.40 0 Iz Divače, Herpelj in medpostaj. OPAZKE: Podčrtane številke značijo pepelad 0 (osebni vlak) B (brzovlak) II (mešani vlak. Furlanske proge. Tržič—ćervinjan—Gradež. Odhod Iz Tržiča (z zvezo s Trstom, Gorico in Dunajem): 5.48 (v Červinjan: 7.12, v Gradež: 8.05, v Be netke: 9.45). 0.45 (v Červinjan: 11.30, . " -adež: 12.23). 11.42 (v Červinjan: 2.14, v Gradež: 3.08). 7.47 (v Červinjan: 8.12, v Gradež: 8.58, v Benetke : 10.55. [Spalni voz Trst—KUan]). 10.33 (v Červinjan : 1110). Gradež—ćervinjan—Trst. Odhod Iz Gradeža In Cervinjana. 5.25 iz Červinjana (v Tržič: 6.20) z zvezo v Trst in Gorico; 8 36 iz Gradeža (v Čer-injan : 9.26, v Tržič : 9.49) 12.39 iz Červinjana {v Tržič: 1.14); 4.09 iz Gradeža (v Červinjan: 5.06, v Tržič 5.40); 1703 iz Gradeža (v Červinjan : 9.45, v Tržič: 1O.10 Opomba: Na progi Červinjan — Gradež vozijo le mešanci Pri direktnih vlakih vozijo vezovi L, H. in HI. razreda med Trstom in Benetkami. Proga Gorica—Ajdovščina. Odhod Iz Gorico in Prvačlne: 7.54 iz Gorice (v šČino: 9.34); iz Gorice (v Prvačino: ščino: 3.49); _ iz Gorice (v Prvačino: 9.27; v ščino : 10.16). OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH: iz Gorice (v Prvačino : 10 57, v ščino: 11.40). 2.13 8.40 10 27 Prvačino : 8.45, 3.01; Ajdov-Ajdov-Ajdov- Ajdov 5.10 11.42 604 Odhod iz Ajdovščine : iz Ajdovščine (v Prvačino: 5.55, rico: «42); iz Ajdovščine rico : 1.20); iz Ajdovščine rico : 7.39). (v Prvačino: 12 29, (v Prvačino : 6.57, v Go-v Go- OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH : 8.30 iz Ajdovščine (v Prvačino: 9.15, rico: 9 55). Proga Kanfanar—Rovinj. Odhod iz Kanfanara: 9.00 — 12.50 — &50 — 8.43. Odhod Iz Rovinja: 5-00 — 11.07 — 2.22 — 6 25. Go- Go- Južna železniea. Odhod iz Trsta (Piazza della Stazione) 5 45 B preko Červinjana v Benetke, Rim, Milaa Videm, Pontebo, Čedad in B do Kormina (Cormona) preko Nabrežine. 6.20 O do Gorice preko Nabrežine. 8.05 Z ' Ljubljano, Dunaj, Reko, Zagreb, Budimpešto. 8.20 B preko Nabreline v Kormin, Videm, Milas Bira. 9.0^ O pr.ko Kormina v Videm in dalje in O preko Tržiča v Červinjan. 9.55 O v Ljubljano, Dnnaj, Zagreb, Budim peSot 12.10 O v Kormin in Videm. 12.48 O preko Červinjana v Benetke—Milan. I.45 O v Ljubljano, Celje, (Zagreb). 4.10 O v Kormin (se svezo v Ajdovlčino) Vi,Jem Milan itd. 6.00 O v Ljubljano, Dunaj, Reko. 6.85 B v Ljubljano, Dunaj, Ostende, Reko. OSO preko červinjana v Benetke, Milan, Kim preko Kormina v Videm. 7.55 B ▼ Kormin in Italijo. 8.42 B v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budimpešto 9.25 O v Kormin (se zvezo v Červinjan). II.40 O v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budimpešto OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH: 3.45 O do Kormila in mejpostaj. 3.56 0 do Nabrežine in mejpostaj. Prihod v Trst. 6.15 O s Dunaja, BudimpeSte. 6.30 B t Dunaja, Ljubljane, Ostendo in London 7.40 O iz Kormina in Červinjana preko Bivi* 8.50 B iz Italije preko Kormina in Nabrežine. 9.15 B z Dunaja, L ubijane, Zagreba, BudimpeSte in Reke. 10.25 O z Dunaja, Ljubljane in Reke. 10 40 B iz Kormina preko Brna in B iz Italij preko Červinjana. 11.30 O iz Italije preko Kormina in Nabrežine. 2.06 O iz Italije preko Červinjana in Bivia. 2.20 O iz Celja in B iz Ljubljane, Zagreba, Kek» 4.80 O iz Vidma, preko Kormina in Bivia. 5 33 O z Dunaja, Budimpešte, Reke, Zagreba. 7-U7 O iz Italije preko Červinjana in Nabreiio« 7.45 O iz Italije preko Kormina ln Nabrežine. 8.35 B iz Italije preko Kormina in Nabrežine. 9.15 B z Dunaja in Budimpešte. II 10 0 iz Vidma preko Kormina in Bivia in it Italije preko Červinjana. OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH : 10.35 O iz Nabrežine in mejpostaj. 11.40 O iz Kormina in mejpostaj. OPAZKE. Mastne Številke značijo popolud ne O — osebni vlak; B — brzovlak. ŠIRITE EDINOST DNEVNIK V TRSTU je izdal in založil naslednje knjige : 1. „VOHUN". Spisal I. F. Cooper. Roman iz amerikanskega življenja. Cena K 160. 2. „TRI POVESTI GROFA LEVA TOLSTEGA". (Iz ruskega). — Cena 80 vinar. 3. „KAZAKI". Spisal L. N. Tolstoj. Kavkaska povest. Posl. Jos. Knaflic. - Cena K 1-60. 4. „PRVA LJUBEZEN". Spisal Ivan Sjergjejevič Turgjenjev. Poslovenil Dr. Gustav Gregorin. — Cena K 1. 5. „POLJUB". Povest iz gorskega življenja Češkega ljudstva. Spisala Ka-rolina Svetla. Poslovenil F. P. — Cena 80 vinar. 6. „BESEDA O SLOVANSKEM O-BREDNEM JEZIKU PRI KATOLIŠKIH JUGOSLOVANIH". (Malo odgovora na škofa Nagla poslovno pastirsko pismo v pouk slov. ljudstvu). — Cena 30 vin. — Uisti doHiček te knjižice je namenjen zgradbi novega poslopja slovenske šole pri sv. Jakobu v Trstu. 7. „IGRALEC". Roman iz spominov mladeniča. Ruski spisal F. M. Dostojevski j. Poslov. R. K. — Cena K 1-60. 8. „JURKICA AGIĆEVA". Povest. Hrvatski spisal Ks. oandor-Gjalski. Prevel Fr. Orel. — Cena K 2. Vse te knjige se dobivajo v Tiskarni „Edinost", v „Slovanski knjigarni" Jos. Gorenjca v Trstu in v vseh knjigarnah pO Slovenskem po povzetju ali proti naprej poslanemu znesku. Poštnina posamezne knjige 20 vinarjev več.