Leto UUL št, 143 LJnMiaaa, petek 35. Jamila 1997 Cms Dfai !•— ___ ____ __ __ ______ Kat v^itf ^H^ W Izhaja vsak dan popoldne, izvzemsi nedelje in praznike. — Inscrati do 30 petit vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3, večji inserati petit vrsta Din 4.— Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — >Slovenski Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.— Rokopisi se ne vračajo. ——■IfO IN UPKAVNISTTO LJUBLJANA, Knafljeva otlem •*. 5 Telefon: »-22, 31-23, 31-24, 31-25 ta 31-28 Podružniee: MARIBOR, Strossmayvr> va 3b — NOVO MESTO I^brjaaska a, telefon St. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon st «6, podružnica uprave: Kocenova nI. 2, telefon št. 190 — JESENICE: Ot> kolodvoru 101. Postna hranilnica v Ljubljani st. 10.351 Mfc—J*——JM^— 11 —*■■—■■>» ■ i muh *Hii' ■*»■ i ir - ~iri"~riir t ' " — Napetost zaradi Španije popoiia: Energičen nastop Anglije, Francije in Amerike Skupna detnarša v Berlina, kjer »o Anglija, Francija in Amerika zagroxile s solidarnim nastopom proti vmeiavajn v španske zadeve, je trenutno odstranila nevarnost mednarodnega konflikta in je napetost nekoliko popustila B e r 1 i n, 25. junija, r. r. Včeraj opoldne so angleški, francoski in ameriški poslanik v Berlinu izvršili demaršo pri nemški vladi zaradi S, -ije. * izbili a© nemškega zunanjega ministra na to, da bi te države smatrale vsako pose-Sanje v šp*. jke 7adeve za neposredno vmer-vvr t $\ ki a, nra bodo z vsemi sredstvi in z vso odločnostjo uprle. Ob enem so poslaniki omenjenih velesil opozorili nemško vlado na to, da bi blokada španskih luk ali napad na Valencijo pomeiil vojni napad, proti kateremu nastopil- v«e miroljubne države. Francija in Anglija sta odločeni nadaljevati politiko nevmešavanja in ne bosta dopustili, da bi jo kdorkoli in kakorkoli kršil. Ta korak je napravil v berlinskih krogih velik vtis. Posebno je berlinske kroge presenetilo, da se je demarši Francije in Anglije pridružila tudi Amerika. Do tega je po sodbi berlinskih diplomatskih krogov prišlo predvsem zaradi tega, ker ogrožata Italija in Nemčija pomorsko pot po Sredozemskem morju, želeč na ta način pritisniti predvsem na Anglijo. Spričo tega energičnega nastopa treh velesil je nemška vlada izjavila, da zaenkrat ne misli izvajati zaradi napada na križar-ko »Leipzig« nikakih drugih represalij in da bo še nadalje izpolnjevala obveznosti, ki jih je prevzela z vstopom v londonski odbor za nevmešavanje, Anglija in Francija koncentrirata vojno mornarico v španskih vodah Pripravljata se, da M mogli preprečiti vsako poseganje v Špansko državljansko vojne Pariz, 25. junija, o. Izjava, ki jo je dal nemški zunanji minister Neurath angleškemu in francoskemu poslaniku v Parizu glede na opustitev nadaljnjega so-dek>vanja Italije in Nemčije pri mednarodni kontroli v španskih vodah, je bila Tr francoskih in angleških vladnih krogih sprejeta povoljno in jo smatrajo za znatno olajšanje mednarodno političnega položaja. Vendar pa je pričakovati reakcije z angleške in francoske strani rta ta italijansko-nemški korak. Po izjavah francoskega zunanjega ministra Delbosa bo ta angleško-francoska diplomatska akcija zelo oprezna. Vrhovni poveljstvi vojnih mornaric obeh držav sta stalno v neposrednih stikih. Britanski admiralski svet je že izdal ukaz, da se morajo ojačiti angleške pomorske vojaške postojanke v angleški kontrolni zoni. V Valencijo je od plulo včeraj iz Gibraltarja ve? angleških n»-šilcev. Enake ukrepe je izdalo tudi vrhovno poveljstvo francoske vojne mor- narice. Francoska in angleška vlada sta se prepričali, da bo mogoče le s takimi ukrepi preprečiti nove zelo resne incidente, katerih nujna posledica bi bila velik mednarodni spor. Sedanji polžaj so prav za prav povzročil radikalni elementi v Nemčiji. Neurath je imel trden namen potovati v London, da bi dosegel tam sporazum o španskem vprašanju. Ribbentrop in Gobbels pa sta bila proti tej njegovi nameri in tako je bilo Neurathovo potovanje oegodeno. Merodajni pomorski krogi zapadnih velesil se sedaj bavijo z vprašanjem, ali Italija in Nemčija ne bosta morda v bodoče skušali uvesti svojo lastno kontrolo v republikanskih španskih vodah in eventualno celo blokirati španske republikanske luke. V takem primeru bi nevtralnostno načelo, katerega obe državi vsaj teoretično še priznavata, iz-I gubilo ves svoj značaj in pomen. Kako Nemci utemeljujejo svoj korak Ne dajo uničiti svojih ladij za prazen ni£ Berlin, 25. junija, r. Tukajšnji merodajni politični krogi naglašajo v zvezi s ponovno odpovedjo italijanskega in nemškega sodelovanja pri kontroli v španskih vodah, da Italija in Nemčija nista mogli pristati na to, da bi se njune ladje neovirano potapljale in uničevale. Nemčija tudi ni mogla čakati na to. da bi se dosegla solidarnost med vsemi kontrolnimi velesilami, ker bi med tem Španci lahko potopili vse nemške vojne ladje. Svojih ljudi in vojnih ladij pa Nemci ne morejo žrtvovati za prazen nič. Če Anglija in Francija ni- sta smatrali za potrebno, da bi se takoj odredila pomorska demonstracija pred Valencijo, potem Nemčija pač ni mogla drugače postopati, kakor je. V ostalem pa Nemčija in Italija ostaneta še nadalje v nevtralnostnem odboru, toda le zaradi tega, da bi se lahko prepričali, kako se bo kontrola v španskih vodah v bodoče izvajala. Ce se bo izvajala enostransko, bosta Italija in Nemčija prisiljeni na lastno pest braniti svoje legitimne interese. Če bi v takem primeru nastali kakšni incidenti, odklaniata zanje sleherno odgovorno** Napetost popušča Hladno presojanje položaja v Parizu in Londonu Pariz, 25. junija, r. Listi potrjujejo popuščanje v napetosti položaja. Stališče, ki ga bosta Nemčija in Italija v bodoče zavzeli v Sredozemskem morju sicer pariških krogov ni rešil vseh skrbi, vendar pa jih je bistveno pomiril. »Intran^igeant« označuje ozračje v najvažnejših glavnih mestih Evrope takole: V Berlinu se opaža popuščanje napetosti, v Rimu nervoznost, v Londonu odločnost, v Parizu pa mir. Vpraša- nje, kaj bodo nemške in italijanske vojne ladje storile v Sredozemskem morju, razpravljajo v pariških krogih zelo obširno. V »Pariš Soiru« postavlja Sauer-wein vprašanje, ali bosta Nemčija in Italija protestirali proti temu, ako bi Francija in Anglija sklenili, da bosta sami izpolnili vrzel v pomorski kontroli, ki je nastala z izstopom Italije in Nemčije. Vso kontrolo ▼ španskih vodah bosta prevzeli Francija in Anglija Francoski predlog angleiki vladi — Nevtralni kontrolorji na vseh kontrolnih ladjah Parii. 25. junija. AA. Položaj, ki je nastal zaradi umika italijanskih in nemških vojnih ladij iz kontrole okoli Španije, je prisilil Francijo, da najde sredstva, da brž izpopolni kontrolo nevme-šavanja. Pristojni krogi so zato včeraj trdili, da je francoska vlada v London poslala nujen predlog, da naj se kontrola angleški? in francoskih vojnih ladij milil takti na tisti del španske obale, kjer sta Italija in Nemčija vršili kontrolo. Te vojne ladje bi vozile s seboj nevtralne opazovalce in sistem kontrole 1-i se lahko izvajal dalje. Francoski pristojni krogi tudi izjavljajo, da italijanske in nemške vojn* ladje niso izvajale samo kontrole, ampak so to kontrolo izvajale kot blokado, kar pa je popolnoma proti odredbam mednarodnega prava. Takšne kontrole posebno ne smejo dopustiti tiste vele- I sta v sta nem stiku zaradi težav, ki so sile, ki morajo braniti svoje koristi v I nastale, vendar pa gledajo na položaj v Sredozemskem moriu. Delbos in Eden I Parizu popolnoma hladno in mirno. Baski zbrali novo armado Pripravljeni so bat lit me do zadnjega moža Saint Jean de L*zt 25. junija. AA. Po vesteh iz Madrida so 20 km zahodno od B»H>aa zbrali republikanci armado, ki &beje 65.000 mož. Ta armadi naj ostavi prodiranje nacionalistov proti Santandru. Baskovska armada je popolnoma reorganizirana. Ima 100 najboljših tankov m avtomobile s strojnicami. Vlada v Valenciji je obljubila pomoč Baskom. Santander se pospešeno utrjuje. Vsa podjetja in vse tovarne delajo noč m dan. Uradno poročilo tudi pravi- da je sedaj v tej pokrajini nad eo milijon ljudi, od teh je 400.000 beguncev. Vendar pa je prehrana vseh sedaj ie aa-gotovljena. Poveljnik severne armade je pozva! baskovske čete, naj junaško basnijo republiko. Madrid, 25. junija. AA. Snoonje uradno porov i Vo pravi, da je sovražnik na baskov-ski fronti napredoval na levi obali reke Nervion. V rudarski oblasti je prišlo do krvave bitke. Sovražna letaka so hudo bombardirala prometne sveze na zapadu od Bil-baa. Naše čete so odbile napad na cesto pri Sodipu. Pri Santandru je naše topništvo uspešno odbijalo in v asturski oblasti smo vrgli v zrak sovražno smodn kSnieo. Po drugih bojiščih ni ničesar novega. Barcelona, 25. junija. Coropanys je izjavil, de. m res, da misli odstopiti, ampak bo še naprej vršil svojo dotenost po svoji vesti. Najbrž bi Companv« odstopil, će vojaški položaj ne bi M tako slab Tajni spisek trockistov v Moskvi Kako je prišel Stafin do seznama svojih nasprotnikov Kovno, 25. junija. AA. Semkaj je pribe-žal nefci sovjetski oficir, ki je pripadal posadki ▼ Moskvi. Posrečilo se mu je zbežali ce* mejo. Novinarjem je i*javil, da so v zadnjem Času v Rusiji zaprli in postrelili toliko oseb zaradi tega ,ker so oblasti iz inozemstva prejele tajni spisek veefa. članov trockisticnih organizacij. Jagoda je dobil te dokumente od neke zaupne oaebe iz tujine. Te dokumente je na tajen način skušala prinesti v Rusijo znana plesalka Vanda Rosendorf. ki se je v zadnjih letih skrivala pod tujimi imeni po Evropi, Nedavno pa je prišla v Moskvo, kjer jo je spoznal neki agent tajne policije. Odšla je v kliniko, v kateri se je pod nadzorstvom zdravil Jagoda. Ko je v zadnjem trenutku spoznala, da so jo spoznali, ni je pognala kroglo v glavo, toda med njeno obleko so našli skrit spisek Trockijevlh sodelavcev. Med temi sodelavci sk> bila imena ljudi, o katerSi ni Stalin nikdar niti najmanj dvomiL Med drugimi sta bila navedena najprej pokojni pomočnik vojnega komisarja Gamarnik, M je kmalu nato izvršil samomor in pa ime ustreljenega maršala Tuh&čevskega. pa tudi še ime zunanjega komisarja Lit vino va. Na listi je bik) še več sovjetskih odltčmt-kov. Iz oportunističnfih razlogov mnoge izmed teh oseb še niso aretirali, vendar pa so pod stalnim nadzorstvom. Afera z belo kovino pred sodiščem Obravnava v porotni dvorani proti 22 obtožencem — Veliko zanimanje občinstva Maribor, 25. junija Pred enim letom se je vsa država zanimala za afero z bek> kovino, s katero so nezakonito manipulirati v mariborskih že-leaanMkih delavnicah. Policij ka in sodna preiskava je 22 osumljencev spravila ne, zatožno klop. Dane? dopoldne se je pričela pred maJam kazenskim senatom v porotni dvorani razprava proti obtožencem, ki so zapleteni v to otosežno afero. Zanimanje za proces je veHko in je dvorana poma poslušalcev. Državni tožilec je obtožil po seaaamu: Ivan Goljct, 511etm livar drž telezoic Franjo žunfcovic, 311etm pleskar državnih *e-leaaafic, Ivan Cen, 511etni železniški Hvar, Josip Lesnik, 44letni brusač driavnan železnic Andrej žrrovnik, 39ietni železniški delavec, Franjo Kacjan, 45Tetni železniški strojni delarvec, Matija Gradišnik, 41 letni železniški strojni delavec, Franjo Gros-man, 441etni železniški strojni delavec, Franjo Stancer, 451etni železniški delavec, Štefan Obrefat, 251etni ključavničar ki pomočnik, Josip Korošec, 481etni tovarniški livar, Alojz VVudfter, 521etni mehanik, Ivan Wuđ»er. 461etni ključavničar. Lodvflc Wud> dier, 431etni podjetnik. Alojz WudHer, 28-letni mehanik. Adolf WwBer, 401etni posestnik in mehanflt, Radovan Velobir, 43-letni metalurg-, Dragotin Schreiber, 521et-ni trgovec, Franjo Klobasa, 331etni pee-voraik, Franjo Gobec, ZBetni mesarski pomočnik in Leopold Prnovsek, »letni trgovec. Seznam ootožencev dokazuje, da so •bale v afero zapletene osebe vue.li stanov iz železniških delsrvrdc ki iz mesta. Osumljenci so obtoženi, da ax> odvzeli upravi drfc.vnjh železnic Iz «j—flft delavnic t Maribora najmanj G800 lalc^rsmov bele kovin« takozvane kompozicije, kl je selo draga in je državna uprava nflandovana za velike zneske. EW ao kovino kradB, drugI pa jo spravljati v promet oziroma jo kupovan. Da se v delavnicah državnih železnic v Mariboru krade, je vobe* znano. Zelo pogosti ao przueri tatvin v teh s^iavnican, ki s? se otnavaavali tudi ze pred sodiščem. Delavnice so nsaureC tako velikega obsega, da ae vsaj malenkostne tatvine ne dajo preprečiti. Po navadi so delavci krasni vedno le blago za domačo potrošnjo in le v redkih primerih za prodaj*. Od bla^a za prodajo pa pridejo v postev predvsem kovine dražje vrste, kakor na pr. cin. baker, medenina in predvsem boka kovina. V delavnicah je ta kovina, snela v neobdelanem stanju obliko ptt«c večinoma v tezi 6 kg\ ki so bile narezane na kocke. Ta obhka je bila torej aek> prikladna za tatvino, ker so se take ptosos prav lahko skrile v obleko. Cena te kovine v zasebnem prometu je omogočate obtožencem znatne dbtricke. Y zeteaoisldh delavnica« se bela kovina obdeluje v livwrnafa, hranijo pa. jo v materi jato em skladišču za celo delavnico. Izdaja se na posamezne pododdelke samo na podlagi posebnih oarocIlnJc, Te naročilnice mora v prvi vi sli podpisati poslovodja dotičnoga oddelka, nate se njegov nadzorni org^an. S takšno naročilnic© sele delavec lahko dvigne kovino. Iz tega Je razvidno, da je belo treba ootozenoem spretno mazupuMrsti m so imea dobro ar-ganharano dražbo. Bela kovina, ki Je pred met obtožnice, je izhajala večinoma te B-vairn obtožencev Galjota m Ceha. Večino predelane in prelite kovine, kar so napravili v podjetju bratov Wod3ert so pod znamko >£^feg«rmeta!« CaCade fc& Austrfct) sproti prodajali fcrrdki Karla Schrefiberja v Zagreba, nekaj pa tudi bratom Drnovšek v Zagreta. TUdI Velebšr je kupil od bratov Wud3er 10GO kg bele kovine deloma, se v origluatrfh ploščah. Bs delavnlL ao storilci odnašali kovsse> bodtai skrito v obleki pri izhoda iz driarr-nic, ali pa na ta način, da ao na neza-rtnuš* in se v neki bbznji gostilni. Drugo skiivansce wl belo kovino je bila mesarija Franceta G laserja v Studencih, kjer kupujejo meso po večini železniški delavci. Kofeina uteradene kovine se ni dala točno dognali številke, ki jm uveljavila obtoflba. tema Ijrjo predvscaja na navedbah obtožencev. Povsem E!»C"»cljiv zaključek je samo ta, da je kohČiraK. vse ukradene kovine bila ve-liko večja, kakor pa ona, ki jo uveljavlja politični o6§Qini6 Za narodno tn državno edlitstvo Vsi tisti, kakor »Politika*, -»Prdvtf«*, ».Vo-lojth*. »06zor*. »Jugoslc*'. Pošta*, vsem na Čehi pm poisluibeno »Ireme*. objavi'fa-jo izvlečke iz izvajanj <*lovnih govornikov na sarajevskem shodu J S S. Po teh tistih posnemamo: Predsednik Peier ^tfkovi^ je poudarjal med drugim: »Mi se moramo sedaj bolj kc&or kdaj prei /ff\vd.7fi vseh tež-kt>čt ki jih doživlja borba jinsos/oMenskega napredne-ga nacionalizma. Jaz rad m z nov-dmtenjem posegam v to težko borbo. S tvojo odločnostjo in z vztrajnim delom bomo izvedti nasut državo in nacijo iz vseh tež-koč. Mesto svobode* ki ustvarja mmred in anarhijo, ?ahte\'amo mi disciplinirano svobodo, ki bo vmakcmn Jrim*/;sna oet£«rava-la vse prin'ice in dajala najširše pogoje za neovirano delo. V znaku polne ljubezni, iskrenosti in meti sv bojnega zetapanjit se more resiti na najpravičnejši n:tčin tudi tako n^ano hrvatsko vprašanje Ono je splošno narodno, a ne plemens-ko vprašanje in zato se mora rešiti edino i' mejah ene edine nedeljive celote in i* duhu narodnega edinstva. Današnja «<*f;nvi daje v tem pogledu a*nwne elemente* ki se imajo izpopolniti in izdelati v najširših bano\'inskih samoupravah m v polni dekoncentrčK-iji oblasti.« — Narodni potdanec Bogoljub Jev-tić je izja\nl: »Bil je ie zadnji čas. d:i se je pričela organizirana akcija za naše ideale. Prav sedaj je treba, da smo najodločneje. AH naj dopustimo, da bi bile pokrajine meodvisne od celote ali da bi bite celo proti 4ria\mi celoti? Ali naj dopustimo, da bi bito pleme nad narodom ali celo proti naroda? Ali naj damo vsakemu narečju po eno driav*K>? Povedati monrmo, ti«* tega ne bomo storili in ne tmemo storiti in da tega ne bomo nikdar dali brez kr\i Baš Bosna, šumadija in črna goru morajo / m*go udariti ob Ha in zaklicali Slečem in ne dam! Sle damo radi naraščaja, ki prihaja, po ne damo tudi radi ki so za Jugoslavijo padli in jo ustvarili!*' — Senattrr dr. Grga A ngjelinović je med dtugim iz\*ajm: sV Zagrebu vodi dr. Maček ptJitiko* ki jo moram obsojati. Njegova politika bo prinesla naj\"ečje zlo Hrvatom sumim. Meni je bližji Srb in Sto\-enec. ki čuti jugoslo-\*ensko* kakor Hrx*at* ki hoče rušiti, kar je srbsko in strn^ensko. Mi *mo zgradili x\*ojo hišo, sedaj jo moramo tudi v notranjosti urediti. Vztraja j mit v borbi za kralja in Jugoslavijo!« — Senitor Jovan Banjanin je rekel med drugim: »Mi smo zn pitlitiko narodnega edinstva. Pred očmi naj nam bo vedno oni s\'eti grob na Oplencu, vsakdo izmed nas naj izpolni oporoko kralja mučenika suvajte Jugoslavijo!« in priseže naj: »Kralj mučenik, T\%oja misel ne bo propad-la!« Velike svečanosti v Nišo N«, 24- junija p. V Nisu se bodo ob bližjih vidovdanekih praaiikih vržale velike nacionalne in kulturne svečanosti, za katere se pravkar vršijo Se zadnje priprave. Računajo, da se bo teh svečanosti udeležilo preko 15.0^0 gostov iz vseh krajev. Na svečanosti pridejo zastopniki vlade, narodne skupščine, senata in raznih patriotskih društev. Svečanosti se prično v nedeljo, 27. t. m Tetlaj bodo slavnostno otvorili in blagoslovili novi zgradbi Narodnega g-ledaližča in Trgovske akademije. Popoldne bo sokolski nastop, zvečer na slavnostna predstava v gledališču. Na Vidov dan bodo odJcrili spomenik osvoboditeljem Nisa, nato bo krst prvega mskega eivimepa letala in proslava 10-letirice Ae-ropota ter podelitev zastav dijaškemu pod-mh¥dkn Aerokmoa, popokme pa velik letalski mfttag. Dnevnice angleških poslancer London, ♦%. junija AA. 9podnja zborni ca je aprejjte, zakonski predlog Cnam*ber-lajna, ki pravi, da se letni dohodki narodnih poslancev zvićajr od 4O0 na 600 funtov (okrog r30000 Dm). Ruždi Aras v Bagdadu r—fkid Zi- junija. AA. Anatofalci urad poroča, da sta iraška vlada in haf£da(l*ko itfebivaJsrvo priredila izredno prisrfVn spr« jem turSkemu zunanjemu naoniatru HiiMj A rasti in ifowpodarskegnq ministre Beiarju. Maistra bosi« stanovala v kraljevskem dvom. Opoldne sta bOa nrvtf v avdH«iri pri kralja Oaatj«, ka tu rt obdržal na fia~ janki. Zvečer je »rasici smanji m m ~: <•-priredil gostoma na &a*t *pre>em. Ves liaytf4jstvo m po-teea obiska članki po»»cleuEaio preporod Tun&vje po i vodstvom predsednika repoblike KenMda Atatfjrka. --------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------■ - Borzna poročite. 19.4975, London tli*. N*w Ta*" 49nS7&, Bruseli 7^70 M^aa 88 AsMSerAaai 3».^75, BerMn 174.94, Daaa^ ttJtm ._ Pfcaja MJLt, fltnttg . »SLOVENSKI NAROD«, petek, 25. junija 1937. Štev. 143 V BI HFMi I# UJAMBiHTliai BOMAN V GLAUDGA FAHB£R£A NOVI LJUDJE (1.ES HOMMES NOUVEAUI) V GLATKI IMM H AR RT BAUR — REŽIJA: MARCEL HIRBIIK Premiera v soboto S*, tmv klan Uliti« Podatki o letošnji sadni letini Kaj nam kaže cenitev o sadni letini sredi iunija Uruoijana. 25l j*a*fa Pomladi, ko je drevje cveielo, fe karalo, da bo letošnja sadna letina pri nas zek) dobra. Sadjarstvo je poslalo ena najpomembnejših gospodarskih pano*? v Sloveniji in podatki o razvoja sadne letine zanima jo tudi konzumente. Sadje je ^zek> pomembno živilo v mestih in meščani tfa renijo od leta do leta bolj. kar kaže Strti naraščanje konzuma eadia v Ljubljani. Sadjarstvo zdaj znajo ceniti tudi mnogi kmetje, ki se mu prej&nje čase še niso po-Bvseali in sadjarjev je od leta do leta vež. V vseh okrai-ih abirajo vsak mesec po datke o razvoju sadne letina in v* h pošiljajo kmetijskemu oddelku banske uprave. 9oM no sebi &c nrzume, da so po; datki venk mesec zanesljivejši, dim bol} Se Miži ras zorenja. Napovedi ie trel>a pogosto popravljati zaradi škode, ki jo napravijo uime. Tako je n. pr. napravila nedavno veliko škodo toča v nekaterih krajih. VELIKA ŠKODA PO TOd V LJUBLJANSKEM OKRAJU Po junijski cenitvi je prognoza 0 sadni letini v srezu Ljubljana OhMlGft naslednja^ jabolka kažeio prav dobro. Hruške bodo obrodile dobro. Zelo dobro so obrodile trešnje. I obro kažejo slive in oreh. Veliko Škodo je napravila toče v Brezovici, na Dobrovi, v Polhovem Gradca in v Medvodah. Cenijo relo. da |e sni cene 40 do 80'", sadne letino, upamo pa, da je ta cenitev ven darle nekoliko preveč pesimistična. JABOLK BO POVSOO PRECEJ V celjskem okr-i in kažejo jabolka in hruške prav dobro In prav dobro so obrodile tudi iroinie Breskve, marelice, cesplje in oreh pa kažejo lobro. Po sedanji cenitvi bodo pridelal; v tem okraju okrog 500 va L'onov jabolk. 170 vagonov hrušk. 300 vagonov čpšpelj. BO vagonov breskev. 60 vagonov marelic, črešenj 8 i*n orehov 7 va-£7 ono v. V litijskem okraju kažejo jabolka prav dobro, hruške, slive in orehi dobro Slabo pa kažejo breskve. Črešeni ie bilo nad 8 vagonov. V LJUTOMERSKEM OKRAJU POVPREČNA LETINA Bdeti najpomembnejših sadnih okrajev je ljutomerski. V začetku je kazalo, da bo sadna letina Belo dobra, po sedanji cenitvi pa bo le povprečna. Pozne vrste jablan bodo dobro obrodile, rane pa slabo Dobro kažejo kanadke. t>obovci in pisani kardinal. Hruške bodo dobro obrodile. Maofra Je erešenj. Prav dobro bodo obrodili tudi orehi. Slabo pa marelice, slive in breskve. Pridelali bomo okrog 400 vagonov jabolk n izvoz, 40 vagonov hrušk, sliv 30 vagonov, orehov l0 vagonov, breskev pa samo vagon, kar je zelo malo za ta okra i. kier ie posebno ugodno podnebje za uojitev breskev, kakor pač v vino rodnih krajih. Strokovnjaki opažajo, da naši ladjarji ne posvečajo uojilvi breskev skoraj nobene pozornosti. ZELO DOBRO KAŽE OREH V srezu Šmarje pri Jelšah kažejo zimska jabolka odlično, rane vrste pa nekoliko slabše. lobro s-o obrodile črešnje, dobro ka/.cio hruške in slive, prav dobro orehi, slabo pa marelice in breskve. Prav dobro bolo obrodile jablane (poz ne vrste) tudi v brežiškem okraju, precej dobro pa kaže "o tudi zgodnje vrste. Precej ie bilo creSenj, dobro kažejo orehi, slabo pa slive in breskve. V:har je napravil škodo na sadnem drevju, vendar Se ni bila to*a ugotovljena. NAJMOČNEJŠI SADJARSKI OKRAJ Najpomembnejši srez za sadjarstva je Maribor levi breg. Jablane bodo obrodile v splošnem dobro, vendar pa v nekaterih občinah nekoliko slabše. Slive kažejo slabo, trešnje so obrodile dobro in dobro bodo obrodile tudi hruške, breskve in orebJ. Po sedanji cenitvi bodo pridelali okroe 800 vagonov jabolk za i zvok. Prav dobra sadna letina se obeta v kočevskem okraju. Zelo dobro kažejo jabolka Prav dobro so obrodile črešnje. Prav dobro kažejo tudi hruške, oreh in češplje. Skoraj enaka je prognoza za kamniški okraj, kjer kažejo iabolka prav dobro. Prav dobro bo obrodil tudi oreh. kakor skoraj v vseh okrajih. Precej dobro obetajo tudi s-live. Crešnje so obrodile dobro. Jabolk bodo pridelali okrog 100 vagonov in hrušk 40 vagonov. MALO BO BRESKEV Tudi v laškem okraju kažejo jal>olka prarr dobro. Pridelali jih bodo okroe 180 vagonov. Hrušk bodo pridelali 30 vagonov, čresemj je bilo 10 vagonov, orehov pa bo — kažejo dobro — okrog 5 vagonov. Do bro kažejo tudi češ pije, ki jih bo okrog 16 vagonov. Slabo pa kažejo tudi tu breskve. V ptujskem okraju bodo pozne vrste ja-b»au obronke prav dobro, rane pa neko Kko plabft f>ešnie so obrodile srednje dobro. Oreh kaže prav 'tobro. ađive dobro, breskev bo pa malo. V murskosoboškem srezu bo tudi precej jabolk: okrog Goričkega kažejo jabolka prav dobro, v vzhodnem delu okraja pa srednje dobro. Breskve kažejo dobro, Črešnje s*o slabo obrodile in slabo kažejo marelice in cešplje. Orehi bodo obrodili dobro. SKORAJ VSE VRSTE KAŽEJO DOBRO V gorajegraiskem okraju bodo obrodile vse vrste sadnega drevja srednje dobro. Podobna ie prognoza za sadno letino v okraju Maribor desni breg. a ailive in breskve kažejo slabo. Malo je V^ bik> tudi Tresenj. V slovenj g raškem okraju kažejo jabolka, hruške in slive prav dobro, breskve pa slabo. A' dravograjskem okraju kažejo prav dobro samo hruške, iabolka in oreh dobro, vse ostale vrste pa slabo. — V lendavskem okraju bodo dobro obrodili orehi, jablane in hruške, Crecmje ©o tudi obrodite dobro, slabo pa kažeio »live. Med pomembnejše okraje spada novomeški, kier kažejo jabolka zelo dobro in jih bodo pridelali okrog 200 vagonov. Prav dobro kaže tudi oreh in se obeta okrog *20 vaconov sadja. Ofesatje so obrodile dobro: bilo lih je U vagonov. Dobro kažejo hruške, marelice in breskve. V logaškemu okraju kažeio jaibolka in hruške prav dobro. Precej dobro so obrodile tudi črešnje. Druge vrste kažejo dobro. Jabolk bodo pridelali okrog 100 vagonov, hrušk 60. eiiv 20 vagonov in orehov 4 vagone, tresenj ie bilo S vagonov. Skorai enaki so izgledi v kranjskem okraju, kjer kažejo prav dobro Jabolka, hruške, oreh; in slive. ČRESNJEV SEJEM Na praznik 29. t. m. 1k> v Brusnicah pri Novem mostu razstava znanih brusnišknh hnistavk. Črešnje pa bodo naprodaj, ne samo na oeled in razstara bo nedvomno pr vabila mnogo kupcev, zlasti še, ker so brusniške hruslavke znane kot naiboljšc pri nas. Sokolstvo Zlet sokolske župe Maribor Velike sokolske svečanosti v proslavo 30 letnice sokolskega društva Maribor—Matica SPORED V aoboto, iS. Junija«: Ob 14. uri na letnem telovadiSe-u Mari-bor-Matica: Tekme članov, članic, moškega in ženskega naraščaja. Opomba: Zbor sodnikov se bo vršU ob 13. uri na istem meetu. Oblačilnice bodo v IV. deški oenovni doli. Ob 20. uri v Unionski dvorani slavnostna akademija. 8 pored: 1. Sokolski pozdrav in državna himna. 2. A. Sehonherr: Jugoslovanska rapsodija. ;;. Drimel-Matejovec: Mornarji (moška deca Maribor I.) 4. PosplSU: Dimnikarji (ženski naraščaj Ptuj>. 5. Kalaa-Cermak; Vaje s tenis reketi (elani in članice SI. Bistrice). 6. Vaje na visoki ~redi (ženski naraščaj Maribor-Ma-tica). 7. Kavčič: Ritmične vaje (člani Studenci). Odmor. 7. Iz češkoslovaških logov in njiv. 8. Vaje na bradlji (Člani olimpijske vrste). 9. Chopin: Valček (članice Dol. Lendava). 10. Skupine desetorice (moeki naraač&J Ptuj). 11. Hlornaz: Petorica (članice Maribor I.) 12. TJntner: Etuda H. (elani Maribor Matica)- 13. Sokolska koračnica. V nadejo, 27. junija: Ob 6. tiri J ISTadaljanratije tekem. Ob 7. ori: Vaje vaeh otldeVkov za po- poldanatci nastop. Ob pol 10. wri: Predelava redovnib vaj 2& povmlau. Ob 10. uri: Zbor po okrožjih za povorko, formiranje povorke. Ob pol 11. ori: Povorka po Gosposvet- ski, StrossmajeTjevi ul., Korottci cesti čez Glavni trg- in po Gosposvetakl, Slovenski. Aleksandrovi, Sodni in Tatenba-chovi ulici. Stik pred Narodnim domoen. Vrstni red povorke: Fanfara — sokotetca godba Zagreb — vodstvo povorke — ne^ čelnik in strokovni odbor — župna uprava z župnim praporom — gosti — zastopniki žup — narodne noee — vojaška godba — vojaka — PohorSk© in Ptnjeko okrožje — sokolska godba Varaždin — Slovenjgoriflko, Mursko in Prekmursko okrožje — godba Drave — Mariborsko okrožje — sokolska godba Središče — Koroško okrožje — konjenica. Ob 14.30 telovadni nastop: na letnem telovadiScu Sdkolskega dr -štva Maribor Matica. Spored: 1. Pozdrav zastavi — himna. 2. Moški in ženski naraščaj: župne proste vaje za 1. 1937. 3. Vojaštvo: Vaje s puSkajni. 4. Moški naraSCaj: Skupiti preskoki. 5. Člani: Ismenski tek 4X100 m, 6. MoSka in ženska deca: župne proste vaje za 1. 1937. 7. Člani in članice: župne proste vaje za leto 1937. 8. Izmeirtki tek 800X40Ox2QOxiO0m, 9. Članice. Vaje na visokib gredeb. 10. Vojaštvo: Proste vaje. 11. Orodna telovadba: Izbrane vrste na Krogih, bradlji in drogu. 12. Konjenica: Jahanje prsko prepon, župna uprava je naknadno odločila, da v sukuiskl pmmtŠA v nedeljo dne 37. t. m. sodelujejo tudi narodne noše. Pozivamo vse članstvo, ki nima krojev, da se v čim večjem itevtlu udeleži povorke v narodnih nosan. lUraUace ob 10. uri na letnem te- lovadiscu Maribora Matice. župna uprava posrra nadalje vse člane mariborskfll društev, da ie v soboto 26. t. m. popoldne oblečejo aoknlske kroje. — Uprava Sokela Vič poziva vso svoje I člansko in nara.Vraj. da se p^noštevilno iKleleti 0*1 kritja FiMrniinake plošfr Vttetke--ii»U kralju m javne-^ nastopa Sokola n v ntvleljfe 27. t. n. Zbot Clansava m narasraja v kroju m enrUti z anakosi b<> v nedeljo ob 14. na vrtu Sokol. doma. TdeleAn t* v«e atrosro obvezna. Zdran-oi Resnica jim ni hčerka božja Ljubljana. 25 juniia Prijatelji aokolstva »i Kopitarjeve ulice oči vidno ne morejo preboleti velieaetne^a sprejema, ki ga ie Ljubi »na priredila sokolskim imaffovalceai ob povratku in danes »e je »Slovenec« v, članku >Vae ie spontano« spet poka ioRs znesel nad so~ kofetvoin, (ki mu očita, da se je vrnilo % lanske olimpiade samo z eno srebrno kolajno. Pa se je po svoji stari navadi zopet enkrat nerodno zaletel. >Slovenec« namreč pravi, da t*o »meri na olrmpijadi Jugoslavijo zastopati Kamo Sokoli, po večini Slovenci, pa $e ob tekmah z drugimi narodnostmi iugosloveneka državna himna n! svirala n'kon. druffe so se pa 190ferat i?n so se tekmovalci vrnili ^aino z eno 6rebrno kolajno, vseh je bilo pa razdeljenih 338. Tako torej, izospodjej Xa olimpijado so ^meli samo Sokoli?! Kaj pa tistih 150 lah koatletov, veslaeev, sabljačev, plavačev, ka- iakasev. tcakostletov. rokoborcev, boksa-?ev i*d.? Mar ti niso zastopal! Jugoslavije? Ne, >Sk>vejaec< ie videl le Sokole, katerim pa v svoji nerodnosti in naivnosti ce^o rad prisna, da so bili večinoma Sk>veoci. Tn pRiv ti Sokoli Slovenci so priborili Jugoslaviji edino srebrno kolajno. Da, mod 150 drugimi športniki so slovenski telovadci edini rešili prestiž Jugoslavije. Na nekaj pa gospodje h Kopitarjeve ulice niso pomislili. Na olimpijadi ie biio res razdeljenih 338 kolajn in sicer med 24 držav, doeim je 36 držav, med katerimi je mnogo večjih, bogatejših in po število pre bivalstva močnejših kakor Jugoslavija ali ee hoftemo biti lokalni patrioti kakor Sk>-vemja s svojim dobrim milljončkom pre-bivsieev, ki je pa vendarle da3a naiboljše tekmovirtee, ostalo brez kolajne. >Slovenm< te tndl ušlo iz spomina, kako odlieoo ao se Sokoli v medna rodni tsiki konkurenci plaeirali. Pred Jugoslavijo ao bile Nemčija, Ovira, Flneka, Italija im Cc* škoslova&ka. torej driave. kjer je razeit Finske telovadba na larea ie s tem trpela njibova kondicija ie povsem ;aano. ne glede na to. da so »e lahko ?.a čeli resno pripravljati za olimpijado Sele dva meseea pred odhotlom. kaffl prej tekmovalci niso dobili dopusta. Priznati sicer moramo, da je država prispevala za so-kofeko vrsto lepo podporo, vendar e bilo to v primeri t. drugimi narodi malenkost in rodi ne dovoli. Ce so se torej n**l Sokol? v takih razmerah plasirati na šesto mesto in pustil. za seboi Madžarsko. Francijo. Avstrijo, Luksemburg. Bolgarijo. Japonsko i-n Hu-;nunijo, te bil to pse vettk uspeh, ki ga ne smemo podcenjevati m omalovaževati. Ta uspeh 9o nam priznali tudi inozemski listi, zla?ti pa nemški, ki so priobčili izredno laskava poročila o naših telovadcih Tega uspeha pa gospodje okrog "»Slovenca« seveda ne bodo priznali, ker jhn je Sokol trn v peti. Vsem bratom in sestram Bratsko sokolsko 'Iru-štvo Ljubljena II otvori v nedeljo BT. t. m. ?»voje novo letno telovadišee v Trnovem, kjer se bo dvigal v saSmji bodoeinosti ponosen .^k^olski dom Viteškega kralja Aleksandra I. Zedi-niterja. Po sklepu seje msddruitveneea odbora ljubljanskih sokolskih društev pmi-vamo A-se edwi«ee VH?ke I-jublja-ne da w* te stavnosti bratecegia Sokola Izubijana II udeležijo polnošite^ilno ?, vsem svojim članstvom in narašoajem. članstvo in nara^ai, ki ime kroje, se udelerži slavja v kroju, vsi ostali pa v rnvilrn obleki s sokolskim znakom. Pravtako naj prinesejo drnStva seboj članske Ln BaffaAajake prapore. Zbor vseh pripadnikov sokolstva. kajlior nacajonaJnih organi7^icij bo ob 14.15 na d-vorisoo realke v Vegovi ulici. odkoder bomo odkorakali y rrodbo 40. pešpolka Triglavskega k slavnostnem odkritju spominske plošče Hapopokojmemii Vrteškemn kralju Aleksamdru T Ze^linit-plfn. na narodni šoli na Grabnu. Po slavnosti na gn^b<-nsi1-letsac, niti otvoritev aK raarvitij, kar pa ne moti, da se ne b; zavedali važnosti dela v Csažn, ko je tOtB sokolstrvo predmet spodtike in hn^Oca.Tiia. .. Xastopili bodo vsi dfeuetveni oddelki, nss vrli načelnik br. Zaletel pa bo s svo^in te^iničnirn odborom poleg tega poskrbel za raznoter, pester Jn vsestransko zanimiv spored ki bo moral zadrviti vsakogar. Sokolske prireditve v škofji Loki so vedno na vištan. Pa tudi gostje prihajajo v Škof jo Loko zelo radi! Zato smo prepri-čarc, da bomo imeli 4. jubja revijo so-kofeke delasrnostJ. ki bo izpričala, da gre Sokol dostojanstven© in visoko nad dnev-nimi prttHksn*oi svojo pot po geslu: Naprej in navasjjor! Naši prijatelji, Sokoli in Sofcottce: 4. jrflrj je sc*toWki praznik škof-jeioskega oignogjtet? N^l svidenje in zdravo! * Dan sokolske deee v Saški. Sokolsko društvo Ljubljana—fifflka priredi v dneh 26. in 29. t. m. dan sokolske deoe. Vse priprave za to prireditev so v polnem teko, diska bo dostojno in z bratsko ljubeznijo sprejela v svojo sredo številne male Sokottce m SoJoodi'če, k. se bodo zbrali v teb dneh na naSfb tleh. V teh dneh se zbere v friMri na telovadišOu za ponosnim sokolskam domo #okr»>ka deca iz vse Ljubijaoa) ter aosednjm sokolskih društev. Pred Sttfo) Javnostjo bo deca pokazala pjod trde sokolske a lepe telesno-kul-tarne vzgoje. T anestop dece bo velika manifestacija sokolske vzgoje in velike ter vetiDO lepe ideje nesnartoega Tvraa, Nti slseoskrn tlen se bo zbrala. «okotika lUŠndinai. na tem zleta se bo mladina at^~ nfta v eno samo veHko sokolsko družili. Spored decjega dneva je aeio obseien. Na predvečer, t» je 28. t. m. bo ob iT. med-dflUBtveua afcademlja I>ragi dan, to je 29 t., m- ob 8. uri tekme moške m Ženske dece", ob 11. ekuteje za javni nastop, ob pot 12. aprevod dece po SiseiDJkih ulicah. ob 15. jarni telovadni nastop dece, po na- Stoou do 20. ure zabavva. mladine. Na v?eh teh prireditvah sodeluje a1~l©0.1?ka godba Sokola I- Tabor. Sokolsko dntftro Ljwb-Uaiai —a vata na to dečjo prireditev vse sokolsko člsjnstvo in vse one, ki so nam naklonjeni in ki čotijo z nami. Pridite v?a, ki ste z nami. v šisko. kjer bo odmevala pesem sokolskm legij. Pridite, mladina Vam kaoe: Najprej za sokolskim praporom! — br. —Na poljski vsesokoiski zlet v Kat opicah, 27. do 29. t. a*, sta odpotovala kot zastopnika jugoslovanskega sokolstva I. nam. staroste Saveza SK.l br. Emielbert Ciantjl in član živežne uprav-- br. Verij Švajgar. Iz L'rul>ljane 0bn se odpeljaka veer:i i olj 13 z bfzovfilkoaa. žeiimo ooema braU>ina na Poljskem prijetno bivanje in srečen pO*ra-tek. V Ljubljeno ee vrneta v soboto .'?. ju-trja. — Članstvo skotit,lodluega Sokola Onve Jčamo. da lx> zbor vsesra clanet^Ti v neboi*>. ali v nedeljo vmtraj v Sokolski doni. da se pouo\ ksrj je njegova članska dolžnost! Z«lravo1 — Ljubljanski Sokol priredi jntr* v soboto ?fi. t. m. ob pol ?!. urt vrstama 7ma-rovnlknnia pri medvJetni tekmi t* m ee" kralja, Aleksandra T v Beoirradti — pozdravni večer v rcstaivracnji >Zvezxia<. VsbiuH* član stvo in prijntelie Jugoslaviji. Xa *^m tK>t<^vanju se tis4-.vijo najpreje v Ljubi jasa. kjer bodo gosrt.i Ljul»-Ifanskega Sokola. < katerim bodo odferraTi Tn*iiatelJsko teflomo v od bork i. Ta tekma bo na praznik 29. junija ob pol 10. ari na letnem telovadiščti Ljubljanskega Sokola, Vstopnina: sedeži din 5.- stojišča din 2.-X;i. to 7.niiitmrvo teknm vabimo Staatvo m Saksoietra naklonjeno olH^inebvo. \% F *"kej?a — Javen nastop Sokola, bo nepreklicno \ nedeljo, dne 2T. t. m. s dvoredom, ki je M dokxen za oj oblasti prepovedaini javni napton dme 13. t. m. Dopoklne te*ra iM »o na Wnem te«lovailišc>u oJcrožne tekme za deco. eo '2. uri popoldne so skušnje za proste vaje. ob 4. popoidne pa \*> javni ruastop. (io^te i/ sosednih krajev pričakujemo torej 7 vlaki lei prihajajo okro-_r T>ol 16. do lo. ure v Laško. Po napo\^l:1i bo prišlo liaatl reUbe ndeWeneev h Otlja, o*l koder <■ nai»o^*eet včeraj s »voykn popravljenim štetjem. Takole ga je ustrelil: »Ker današnje »Jutro« ni zadovoljno 7. na^m štetjem sokolske parade, mu sporočamo, da smo se v strahu, da bi veljali za črno omejene- spreobrnili k njegovi matematični pameti in zato v svojem in vseh nevernih Slovencev imenu izjavljamo, da smo trdno in »veto prepričani, da se je moglo na 50x20 m. t. j. 1000 m! velikim prostorom (slovnica!) pred Narodnim domom, ki lo merit paoator pred Niarodnlm donnom in nemenK> je točno 1000 m!, čel. da je ta prostor poajcija rezerviatla /a smoro in po Aleksandrovi oesti tja doli do glavn-e poato Ln gori pre\'ori človek re*nico. mu ni trebit napenjati misli n /t,<0 ne no-rsM totiko energi/V- kakor ie Lt/e \n moni pa/iti. dn je liti' v*itj kolikf,r t<*!iko /rodof>-na resnici in da se pre\*eč ne zaplete it protislovja. 1'idite torej, kako malo ali pnn- nič se tudi vi stani ne /ns-edate pomena feflfl />?/-ma. (e bi ne \*saj nutio /aveduli- hi brž /x>-/rvcj(?/f. kje se dobe Lrki stroji m bi iih naročili nekaj za nam> donutčo porabo. Pn nas se namreč sodnic čase misli tako sifnr* napenjajo in porabi se tr>liko encrp,i*e ra opisovanje neresnice* da se pra\- rc^no r»o-Jbas da bodo misli z ener^iio vred prav kmalu usahnile, tem hol j. ker 00 /«*// tako debele* da hi jih lahko 7. roko otipali. Kaj ho potem, si lahko sami mislite. Lagati ne bomo mogli \*eč in naJia polomija ho še \*ečja. kakor re ie. Tistim* ki se jih to tiče, tf*plo priporen čam, naj si brr nabavijo vsaj en rtroi rm odkrivanje laži. Iz Celja —c N*t»o sokol>ko ri|>ailnikov oHiovano Sokolsko društvo Celje i. Soula***K* je i>iia izvoljena sledeča prva uprava jica»^.a društva: starosta br. Franjo VreOko, [M^-i^taro-sla br. Ivo Tiamn. tajnik I. br. Alojz Vidmar, tainik II br Sa^a Koffti^. blagajnik Anton l>rofetnik, proeve-tar br. inž. Mana-novie, aasasj k br. Ciril 1'u^nik. (Knl^ia^el-mk br. Albin Fric, aaeelniea a, Asiea Dar Jakordova, podna eeloie^i •-. Anic;! Krajle-tova. fconpodar br S!avk<» Ko^lela. inatri-kar br. '^rnp] Zupane, .'lani odbora: l,r-porov ni k lakob Pkalčee. Kuib> 11 I »o«'-man. dr. Stjepan Iv i<', Rudolf ČerniffOJ, Karel l'erc, Franjo Luke! i-. Fran;o Hnbernik, ^. Mara Poglajenova in >. Anica Delakordo-va. V nadzorp- ola\ \ahuc v rarsodLV-o |»a r^r. Kudoif he'man. Anton Krtini k. porotnik Kr^ta Jarie in Fran o Gobec, Reo- i.rojp ?n v»e*koKi uspešno ud *)«*tvovan}e v -!nislu v» like ?oko.^ke ideje. —c Reeularija Savinje v druifi etapi pri KoAniei bo kotirana v prihodnjih dneh in nato koLavdiraua. V *r»do je hila Pri t*h-ničnem oddelku l>aiirikt* uprave v Ljubljani prva javna pttaasM posodbesa Ue ta-oija za oddajo regulacijskih del na Savinji v tretji eLipi od Kovnice do apoenika v Peeovniku. Licitacije ie je udeležilo 5 interesentov in sicer 8 podjetniki iz dravske ter po 1 iz liavake in vardarske baao vine. Dela je izKcitiral kol najnižji ponudnik podjetnik V. Na**ednibeni iz Maribora, ki je solidno izvršil ree tu-ii v drnsra etapi in ki ima vse oro«i e /-i na daljnja dela že na kraju samem. Njegov ponudek je za 4 odstotke nJiji o<\ pro nane vsote. Lk-itacijo mora potrd ti >e» j;radl>eno ministrstvo, nakar so bodo dela takoj pri(Vla. Ker smo že sredi leta. priea-kujemo. da bo licitari ia potrjena v n«-krajietn essu, * eimer bo omogočeno nada Ijevaojc izredno važnih in nujnih nnjula-e jakih dei brez nepotrebn^a presledka. —e Praznovanje Vidove^« dne. Mestno [>oiLrlavarstvo je na osnovi naredbe o odpi ranju in aapiran.iu *rj?ovinakih in obrtnih obratovalnic v dravski banovini odred lo. Ji mora na Vidov tian, v ponedeljek ?& 1. m. od 130 do 9.30 počivati delo v tr?.»-vintskih in obrtnih obratovalnicah v meatu Cel)«. Or! 0.30 do 1?90 rn od 14. do 19. bodo obratovalnice odprte. —f Tri nesreče. y sredo je padla ^»letnemu posestnikov emu einu Antonu Mai-nerju v Oo^ovljah pr\ Žalcu koaa na desno ramo in ea hudo polkodovala. Tsteca dn^ 00 14. je neki moški rz Velike HreAlre vreval petletnega deiavčeveca Fina Fraav ca Obreao z Ze. Lofawee pri Jtaleu a koao m mu *efko poškodoval noco v flležn;n. V iredo okroc pol 9. jp padc^ Nfletni pre- užitkaT Janer Krtimpnk v Ko^ervnoVi v aaajssai boftiasH m fcssa dva nvetra gta^oa'o ♦sr ei raebil ?elinsi in dobil tudi notrtn}* poškodbe, roikodovamei » adravus v ees*- Štev. 143 »SLOVENSKI NARODf. P*to* ». *mtj* *»*- Strm V DNEVNE VESTI — Za-«t<>pnlk| Jogonlavlje n% konrreS« Modnsrodne trgovske zbornice. Od 28. junija do 3% Julija b° v Berlinu IX. kong-re« Mednarodne trgovačke zbornice. TJdelefci me ga tudi zastopstvo Jugoslavije. Ix Ljubljane odpotujeta na kongres za TOI g. Ivan Jeiačin Ui glavni taja*, g. Ivan Mo-horic% Z^topane bock> tudi drtifre naAe go-»podarske 2dbornice in večje ustanove. — I.et<*»nji profesorski kongre*. Poročali smo že, da bo letošnji pTcCsaorski kongres 4. in 5. julija v Mostaru. Plenarna seja glavne uprave Profesorskega društva je napro tla prometno ministrstvo za 75r'r popust na železnicah. Jairanska plo-vitba 1e že (t A-olila vsem udeležencem "kongresa In članom njihovih rodbin na svojih r-amikfh 75° > popusrt, veljaven od 1. do 15. julija. — Aktivnost naše zunanje trgovine. V prvih petih mesecih lekocega leta je bila nnša zunanja trgovina aktivna za 417.6 milijcnov. lani v i^tem ča.su pa pasivna za &&.& milijonov. V maju je znašal naš iz-voz »99.867 ton v vredn CtJ 501.4 milijonov, kanj v maju pa samo 206.857 ton v vrednosti 219.8 milijonov. V primeri z majem lanskega leta se je letos povečal naš izvoz po količinah za 93.31" <■. po sorodnosti pa za 12S.ll4- *. V prvih petih mesecih tekočega 1. smo izvozili 1.740.S51 t5 622 ton v vrera*t izvorna u:«še^n le a. Naš rzvoz lesa je ansšal v prvih petih mesecih tekočega leta 470.700 ton v vrednosti -145.899.000. V primeri s prvimi petimi me. *wi lanskega teta se je povečal naš izvoz lesa kora j zi 90° 0. Y Italijo je šlo letos 93.813 fccu našej^ lesa (lani v prvih petih mesecih pa samo 20.345 ton>, v Nemčijo 7S226 ton dani 31.424), v Anglijo 77.587 ilani *J5.521) in na Madžarsko 62.643 ton dani pa 49.917». Ce bo nara-OCnivJs Ititu našoga lc«a tako nadaljevala in ve bodo <.«tale tudi cene tako povoljna knkor sr zdaj. smemo upati, da bo BUsMs vrednost leios iz naše države iz-\>»?^nfip;i lesa nad eno milijardo. Tako velik ■ vrednost je dosegel izvoz našega lesa tela 1931. dočim je padel že naslednje leto na pol milijarde. Naša delegacija odpotuje drevi V Kim. Pon>čali smo že. da se sestane v po-nf^eijok v Rimu stalni jugoslovensko-ita-liinnski odbor. Razpravljal bo o vprašanjih, ki so stopila v ospredje z dopolnilno pogodi* z Italijo, sklenjeno 25. marca. S tem naj bi se izboljšal naš položaj za izvoz nivme in lesa v Italijo. Naša delegacija pod vodstvom pomočnika zunanjega ministra Milivoje Pilje odpotuje v Rim drevi. Njeni člani so upravnik Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine Sava Obra-dović, šef urada za izvoz živine dr. Milju-tin Petrovič, načelnik industrijskega oddelka v trgovinskem ministrstvu dr. Milan l.nzarevlć. generalni direktor Prizada dr. K Jo Marković in generalni ravnatelj Na-1 banke dr. Milan Protič. črudimo se. da v delegaciji ni nobenega zastopnika Slovcntje, ki ie vendar najbolj intereairana na izvozu v Italijo in ki je bila po nesrečnih sankcijah najbolj prizadeta. Kaj pravi k t^mu slovensko zastopstvo v vladi? DniHlvo orožnikih vpokojencev za Jugoslavijo s sedežem v Ljubljani, je imelo dne 20. 6. občni zbor krajevne skupine v Mariboru v prostorih g. tovariša Senice v Tattenbachovi ulici. Občni zbor je bil zelo dobro obiskan. Zborovanja se je udeležil tudi narodni poslanec iz Ormoža g. Rudolf Pevec. Sledil je vsem nad 3 ure trajajočim izvajanjem predsednika in pritožbam posameznikov. Debata se je v glavnem vršila o vladi predloženih spomenicah, v katerih je društvo podrobno iz-neslo razmerje orožniških upokojencev, kateri so po sedaj veljavnih zakonih od 100 do 150^- zapostavljeni napram svoji ao-rnlni stroki v državi. Xadalje o neizplačanih in po zakonu pripadajočih dokladah. katero v nad 100 slučajih kljub razsodbi državnega sveta, komanda žandarmerije ni polno izplačala . Končno je bilo obravnavano »tanje staroupokojencev in tako zvanih fondoveev. ki so bili v danih jim obljubah prevarant, katerim se niti ne ••.H ju je svobodni privatni zaslužek, od pokojnine pa ne morejo svojcev vzdrževati. Nm ižalostnejse slike so pa bile iznesene od onih, ki so vse svoje moči pustili v službi države, danes pa kot onemogli sta reki v pravem pomenu besede stradajo. Gospod poslanec je obljubil, da se bo v smislu predloženih spomenic potrudil, da bi vlada za rešitev obstoječih krivic izdala primerne ukrepe. Enak občni zbor se bo vršil dne 27. 6. za skupino Celje v Celju, katera ge se bosta predvidoma udeležila tudi dva poslanca, na kar se opozarjajo vsi stanovski tovariši tega okrožja. — Odbor. -i- V Z*gretm grade največjo in najmodernejšo bolnico v Jugoslaviji. BJlzu Maksimira na takozvanom rebru, kjer no se ie nedavno pa le krave, grad"0 zdaj krasno veliko moderno bolnico, ki bo največja In najmodernejša v Jugoslaviji. Pod streho je že glavno poslopje in tri stranska poslopja. Gradbeni stroški bodo znašali okrog 20 mili ionov, notranja ureditev pa Okrog 40 milijonov. Bolnica bo imela S00 postelj. Samo centralna kurjava bo veljala nad 6 milijonov. Bolnico grade izključno domsči inženjerji in delavci iz domačega grad^benega materijala, Srečni Zagrebčani." Ljubljančani jim pač lahko zavidamo, da d*?«be tako lepo In veHko bolnico. — 100 j ugodio venski h Stodentov pojds na počitnice v Bolgarijo. Kakor vsako leto, bodo tudi leto© med počitnicami med Bolgarijo in Jugoslavijo i*amenjaTu študenti. Počitniške kolmije organizirajo Ju-gofk>vea&ko*bolgarske lige v Beogradu, Zagrebu. Ljubljani, SuboUei in Splitu. V Bcigariji pa akadem ke lige v Sofiji in \*ami. PočiUiiske kolofirje se prično 12. julija in bodo trajale do 12. aargueta. — Smrt znanega glaabenika V Bakru j« nenadoma umrl popu lam i glaabenjk m skladatelj Artbur G«rvai9. Pokojni je bil rojen 1868 v Trstu kot »in ugledne rodbine iz Severkia ob Kolpi, kamor so se bili njegovi predniki za časa Napoleona prt-$ehid \% Francije. Kot skladatelj je bil zelo popularen zlasti v Hrvatskem primorju — Snuje »e zve«« ribarskih »»drug. V nedeljo je bil v Novem $9du občni pbor osrednje zvese ribarskih organizacij. Sklenjeno je bilo ustanoviti Zvezo ribarskih zadrug s sedežem v Beogradu. Zveza bo opravljala vse v ribarsko stroko spadajoče posle tako. da dobi tuli nase ^ladko-vodn:> ribarstvo enotno organizacijo. — Vreme. Vremen ka napoved pravi, da bo spremenljivo vreme, nagnjenje k nevihtam. Včeraj je ne-kohko deževalo v Ljubljani. Najvišja temperatura je znašala v Beogradu 31. v Skopi ju in Splitu 30, v Zagrebu 29. v Mariboru m Sarajevu 28, v Ljubljani 25.7. Davi je kazal barometr v Ljubljani 758.1. temperatura pa je znašala 14.2. — Pogrešana trgovska absolventka. Ne- /i;i!u k;nn jft Ranila iO 1*>. (■ m. v lijab- ljani /-aj»o»*lena trg'^-»ka ah«>olventka. 17 letn^ TJu^nnla So:iir*'va, doma i?. Lemherga pri Cojju. — Se en zasloU«\ anec. Por<»čali smo že. da so prejele n;i>c varnostne obJa^ti od aVstnjske poli<'ijt- irlede r*»i»;irske-sra umora Bflfeeffl tlomačina prj S;«Ial»ert mori k vi ^o avstrijske varnostne oblasii zasledovale najprej samo nek-'ga Pavla Xfi^:-}a. ?eda: pa «0 pri^i Ita i^lcd Rf njegovomu pOfnafraoTi, Ivanu Primku iz VorSoa, P° poklicu revljarskega po-H^očnika. <^l>a rnori!c;i sta pobegnila v Ju-fjoelavijo in se klatita nap>T/. im> Sloveniji. ZOBOZDRAVNIK Dr. PUHER ste ordinira do iS« avgusta — polno \ttoo saharina *o zaplenili. Varaždinska policija je zasačila včeraj tihotapsko družbo in zalegla mnogo tihotapskega blag-a. l^žitni^ki paznik je ustavil na mitnici kmečki voz. ki ?>e mu je zdel suonljiv. Pod velikim sedežem je našel nad 44 kir težko vrečo saharina, 28 paketev igralnih kart, 2.000 kremenov in 60 vžigalnikov. Poli carja je aretirala voznika Mirka šol tika iz Iv »novca ter nje-govepa pajrzen roparski n:ip;ul v Za»jrr*tm. V sredo zvečer je bila v Zagrobu napadena SSletna tašia znanega zasrrebdkega zdrav-n.ka dr. Fisoherja Ch^rlotta Bbenspain-ger. Napadalec ji je strgal briljantne uhane, vredne 3O.0O0 d»m. potem je pa pobegnil Starka ?*e je napadalca tako ustrašila, da jo dobila hud živčni napad. Iz Ljubljane li Mezdno gibanje krojačer. 5noii je bila na rneritci'in pogla/varstvu obravnava me^l nstopoiki i>odjetij oblačilne stroke in krojaškimi pomočniki glede sklenitve kolektivne pogodbe. Prišlo je do sporazuma, da sp neiUavi j»aritetna komisija ■ 3 članov dfilodajaleev in delojciinalcev. ki se bo okušala /eiiui'; glede ra-/»ie!itvdietij in tarife. Modrem 1k> «4;liean č-laraski *d tneeecom in je ■ »noC-nim t*);ora-/uinom njeno delo obnovljeno. Upanje )e. d.i, /.ilaj M bo pritto /o])et do mttoji kakor prej, kt> |c moralo mestno poglavarstvo zaradi teira -k'.-afi ol>ravnavo. —lj Ljubljana konzumira čedalje manj rib. kakor v>:iko poletje. Na živilskem Trjru F** po/.na tud*! pri prodaji rib, da ^<> n za- i'f'e podUnicC ter da največ rib konzumiraju v letovisfcih krarih. Z1 ;go. Posebno !e[>e sx> bile ?ku-o. ki so jih prodajali ol -H do 3f> drn kjj. Pren^ej lepe «»o bik1 tudi sardelice. po 14 do 18 din. Naprodaj **o bHe tudi konzervirano ^ar<►>• en }K>st■-. Cene #=*- v aplosiiein« niso spremenile. (Vrkniških Ščuk danes ni biJo n.a nameni trrti. Zda.i 1*0 maste I njimi na Bledu, čeprav hi «»e naim prav tako prilegle. Tac pa je bilo napm0 do To nar kr*mad. —lj Izletniki! Ob nedeljah in prazniMh prične :edni tramvajski promet že ob 4. uri zjutraj. Prvi voz odhaja proti glavnemu kolodvoru: z Viča «b 4. ari 30 mi«; iz Zg. Šiške ob 4. uri 01 min.; iz Most eo 4. uri 29 min.; od dol. kolodvora ob 4. uri 36. min,; nato pa vsakih 6 mimit. Za nedeljske jutranje vožnje veljajo povratni vozni K tki po 2 d*n za obe «mer!, t. j. za vofcnjo zjutraj na kolodvor in »večer za povratek. —lj Novo vremensko hišico že postavljajo. Na betonirane temelje so vdaraj začeli postavljati stebre nove vremenske hišice v Zvezdi in položili 90 rudi kamnito streho. Stebri m v^a oblika hišice na«m spt kažejo eno malih, a tako intimnih mojstrovin arhitekta Plečnika. Hišica stoji tako, da se vidi od vseh strani. —lj Vojnim dobrovoljcem. Vojni dobrovoljci treske organizacije v Ljubljani se udeležimo z zasropatvoin dne 27. t. m. odkritja epomineke plo^tV Hlairopokojnemu viteškemu kralju Aleksantlru I. v soli na Barju. Zbirališče in odhod ob pol IO. dopoldne pri Karlovcem mostu. Korporativno s praporom se udeležimo istepa dne tudi odkritja enake plošče v šoli na Grabnu (Cojro-va cestam Zbirališče in odhod ob 15. popoldne izpred Gla.«bene matice. — Tovariši, voini dobrovoljci, pridite polnošte- vilno. — Uprava, —lj člane Jadranske straže vabimo, da se zanetijivy> udeWp 0>i1critii *pom. plo*r> Uia^opo\ojne^a viteškega kralja AiekMn- dra I. na osnovnih Soiah tta Barju m Grabnu. Z.Httraj wzi avtobus od ffoetilne Ces-novar na Doienjoki cesti ob 9J0 ari. —lj Vetm koncert v Frančiškanski dvorani priredi Narodno-aeleamčarsko giaebe-no druStvo >Sloga« v ponedeljek, 2S. t. m. ob 20.30 na čast udeležencem zadružnega kongresa Zveze nabavljalnih zadrug drt. uslužbencev. r>a koncertu nastopita tudi obče priljubljena sopranis»tka ga. L«ovse- tova in basist g. Schiffrer. katerega smo te pred kratkim poeltišali na samostojnem koncertu v Fllharmonicni dvorani. Peeter spored koticerta bo nudil glasbo ljubečemu občinstvu največji užitek. Vstopnice od din 20.— navzdol se že dobe v predprodaji v pisarni Pax et bontrm v frančiškanski zgradbi. —lj £e dane* opozarjamo na poslednjo operno prireditev v letošnji sezoni »Prodane neveste t. ki bo v operi v torek 29. t. m. ob 16. na čast udeležencem Zadružnega kongresa Zveze nabavljalnih zadrug drž. uslužbencev. Zasedba opere bo ista kakor je bila v Trstu in na Reki. Vstopnice se že dobe v predprodaji v Kreditni zadrugi uslužbencev drž. železnic — Praža-kova ulica, telefon 35-63. Cene ljudske! —lj Rezervni oficirji se vabijo, da se udeleže v nedeljo t^lamoetneca odkritja *r>omin«ke plošče hlairopokojnemu vite-.^lce-niu kralni Ataksandinj T., k? ho oh lo.SO. na narodni šoli na Grabnu. Zbirališče ob 15. uri na Vegovi cesti pred Glasbeno matico. Istejra dne se bo odkrila enaka f;poTninyka ploŠe.-i ^>*> 10. url na Barju. Vabimo rezervne oficirje, da pe tudi te priree Tid^ley.i odkritja •spominske ploSee hlsf-rfr+ftjnr—i kralju AMorandm [. v nedeljo "27. t. m. in »icer ob 10. uri d<»|X)Mne v šoli na Barju ter popo'dne ob f^>l lfi. itri v SoP na Grahmi. ^ lj Oelejte -i razstavo šolskih EndeBuMT n risb III. drt. mehanske š«dp v Mostah, ki je odprta dne 25. in 26. t. m. Vstop prost. —Ij Brivski in frizersM saloni * Ljablja-ni bodo na Vidov dan zaiprti aan*o med služIjo božjo, ur dan pv. Tefra in Pavla pa ves An. —lj Oropan vajenec. Ko je is] dnnni-karsiki vajeno,- Anton Zalokar v freilo zvečer na BagalKjfti—l jraju. je ne-nadom-r skočil preden-i okrog ?T> let s+ar neznanec, ki |e fanta BStaiTl in mm vzel srT» riflale.> lenar v nokah. jo i7.frinil med smreke, nato pri naihr/ v mesto^ da <*e rz.ogne ze#Wiovalcem. Žalo-kar fe opisal aeasSaasa kot astO napilnega ?rx>rtno obler*»ne'ra fanta <* ntvo r-e*pieo na —rj Vse kradejo. V Jemo jeni ulici ? v Baski je bilo v predo vlomljeno. I7 sfano-xnn a Ivana Rur»ena je vlomilec odmo^el va<* o!»loke. veliko perila, jrorsk'1 čevlje, aav mokres. fotoaparat znamke VnnTthoađor Be^a^ s Rknoni vrerl srebrno /epno uro. par lahkih 6ev|jev in še neka i drutrih prfNl-metov. v atospsri »KiiTnoa« 5000 din. .^ klopi v parku na Kralja Petra triru je nekdo odnesi Viktorju Krachi a/vtovko, v ka4sti je bil IOOO din vreien breA-ir, rrrKH^^obij''-na oe;-la in nekaj klHičev 7 nove t*t,avl>o v T.inhartov; ubci \& bflo ukradenega TOesaj ponoči lOO ker ž»'lo-za. vre^nepa -Vr» din. Oskodovasec je Matija Ferkot % \*rta v lTrani'nT^k: aJlCi 1 je pa nekdo odnr3Se4 ManVI Borstearjeff vrtno brtigalno nove grabijo m | šcetJce, v*e vredno 13p "din. Iz Maribora — Hišni posestniki, izobčite zastave la ^okoNke praznike! Društvo hišnih posetit-nikov v Maribora poziva svoje člane, da v dneh, ko ee vrši v Mariboru proslava 30-letnice obeitoja inariborskcsa t^okotekevia drus-tva, izobe>iio državne zastave rar svoje hiše. Nj. Vel. kralj Teler II. je mariborsko >okol^ko . t. m. zopet pprejenaaje ix>rodn?ško sjinekološki slučaji, ki >q> l>olničineiia zdravljenja in oskrbe potrebni. Zdrave porodnice se ne sprejemalo, če ni^o za to |M>dani tehtni socialni razlogi. Po odločbi diaeipainakeca -oiliŠča pri kt baaoki upravi v Ljubljani je šef oddelka r primari; dr. licnčan Josip zopet t postavljaš v službo is je prevzel e lastnike še nepregledane živine (konj. volov) in vprežnih vozil za mesto Maribor opozarjamo, da se vrši pregled in pop:* dne 2b\ julija na tejmi*ru z začetkom ob 7. uri xju*raj. Opozarjamo posebej vse lastnike, da je z zakonom zabranjeno 30 dm pred prirelkom popisa, to je od 36. t m. do 26. julija vsako odtujevanje, prodaja ali menjava konj in vozil. — V vojao akademijo. Interesenti, ki bi bili radi sprejeti v vojno akadem i o. se opozarjajo na natečaj, po katerem bo spre jetio 260 gojencev. Pogoji za ?preieni t=o razvidni pri m«stnem vojaškem uradu med uradnimi urami. Zaposlitev delavstva v maju Ljubi vana- 25. jun ia. Po sUtist:čnih podatkih OUZĐ v Ljubljani so napredovale v maju v konjunk*ur-nem pogledu vse industrije, ki izkazujejo 8080 zaposlenih delavcev več. kakor v ni-ju lan«kc}5*p. Josipa Križa ia, Nedelja. 27. junija: PchI to jroro zeleno . . . Izven. Izredno znižane cene od 24 Din navzdol. Ponedeljek, 28. junija: Ero z onega sveta-Red C. Torek. 29. junija: Prodana vevesta. Izven. Gostovanje gosp. Josipa Križaja. Zaključek seesone. Zadružni kongres v Ljubljani Ljubljana- 25, junija. \* dneh tkI 2b. junija do 2. julija bo v Ljubljani k<»nqres Zveze nabavljalnih zadrug državnih uslužbencev, katerega se udeleži okrog 400 delegatov iz vseh kraev Ju-fjoslaviic in odlični predstavniki raznih zadružnih organizacij rz ino/emst\a. tako iz Bolgarije. rcSkoslovaskc. A\-strijc- Rumu-ni je, in od drugod. V zvezi s kongresom je predviden niz pomembnih prired tev. Med drugim bo or\'orjena zadružna razstava v palači direkcije državnih Satesoic v Ljubljani. Svečana otvoritev razstave bo 27. junija ob 11. dopoldne. V ponedeljek 28. junija bo ob 20.30 koncert narodnega žele Carskega glasbenega društva >v a s sodelovanjem gospe Pavle LovSetOTS m g. Franca Schiffrerja v frančiškanski dvorani. Dne 29. junija ob 16. bo gledališka predstava »Prodane neveste« v operi v isti zasedbi, kakor je gostovala v Trstu in na Reki, kjer je dosegla velik uspeh. V sredo 30. junija se prične ob 10. prireditev mednarodnega zadružnega dneva v restavraciji •>Zvezda« s sodelovanjem mladinskega pevskega zbora- mladinskega orkestra glasbene šole »Sloge«. Kongres sam bo zasedal v kinu »Slogi*« v četrtek 1. julija pa vsi deiegati in gostje odpotujejo s posebnim vlakom v (.iozd-Martuljek, kjer bodo prisostvovali slavnostni otvoritvi zadružnih domov Zveze nabavljalnih zadrug državnih uslužbencev in mladinskega doma nabavljaknc zadruge uslužbencev državnih ž*elezani zbor »Sloge« kompozicije Perj|anc>e*, kLunovca. ipavca. Adamiča, Prelovca- Vo- dopivca. Lajovica. Pu« in Premrla. Zenakt zbor »Sloge« pa bo /apel dre Ssttnerjevi in Vilinski plos Ipobta Ivanova. Mo-iki zbor »Sloge* bo izvajal Adamičevo »Sel tem po zelenem travniku« Prelovčevc »Nageljne« in Vodopivčevo »Ob večerni uri«. Vstopnina ic od 5 do 2n din. Vstopnice bodo pravočasno v predprodaji. Pcst«cr ■pore't je sam najboljee vab do. Rokavec se ne da ugnati Ljubljana. 26 junija France Rokavec si njegovi prijatelji is vedno »traJljo po nfcoliei BI po daSell. kjar vlarrdjajo v hi*e. trffovme. zadnje ftaae pa najraje v cerkve. Komaj je bik> vlomljeno v cerkev na Črnučah in na Dobrovi. je Rokavec s svojim 1 pomagači v »redu zvečer ie zopet posku«il srečo v cerkvici v stopanji vaai. Vlonulei ao ae pojavili v vzhodnem preilmeatju gotovo Aelt* pon«Kvi. kajti podnevi ne pridejo na »prefrleii. ker 30 na Rok&vca ki tovariše opozorjeni strsS niki ki detekrtivi, ki bi jih 2e davno prijeli, če bi ee pokazali na ulici. dtepanjeSca cerkvica »toji na lameni, aa-to vlomilcev nihče ni motil. V mrtvašnici so kakor na Dofcrovi poiskali krampe in drugo orodje, nakar ao vrgli iz teCajev zaJdenjena stranaka, vrata in vdrli v cerkev. Šiloma ao odprli pet nahiralmko\'. v katerih so morda našli le za okrog 100 din drobiža, kar pa ni bilo vreihio tolik-?xiega truda. 2^ jo popihali samo s skromnrm plenom, najbrž kmalu po drugI uri In se iimakni« spet nekam na deželo, kjer Imajo skrivališče Skoda pa znaSa vendar nad 15O0 dm. Rokav o*- je doma iz Dobrniča pri Novem meetu in je svoj čas pripadal znani vlomfl-iSrt tolpi peka Ferjnnčiča iz Most. kasneje pa Gom^Kon, ki je šel psaSBS, ISO j*^ z n°-žem zabrKlel nekega delavca v Kusarjovi *rt«tfcri na Viou ki obetrelil tudi njeer»vo ženo t prostovoljno smrt pod vlak iPORT Lahkoatietski troboj ogrežen? L-ubljama, '^» junija Današnji xa^rob^ki in beo»iraj«.ki listi poročajo, da je lshkoatlet«»ki troboi Ljubljana— /#a^reb—heogian!. ki r»e l»o vršil -L jtuaiia v Ljubljani reeiio ogrožen- Save* hrvatskih IsJkkosAsiakih klubov \< namreč stavil ult.iiiaUvavo zalilevo, da mu Zveza Hiovenskib lshkoaib-Vkili kluhov /i^igura 14.000 I>iu zn kritja t-troškov hrvatskih atletov v Ljubljani. ZaC**MsSj| «so ▼ re-vanzo pripravljeni Slovencem nuditi islo vsoto Sloveneem prilioNovo**ti«f same podčrtava jo, da M Slovenci pristali na te pogoje, 6c dsba okoli :X>.o nam dali nasJednie pojasnilo: V Mniofa sklepa glavne savezne skupščine l»o »reza ^o* venskib lahkoivtlet>>kih klubxn krila **amo stror-ke za o-skrbo atletov, udeleil)a Zavrel* rano v na prireditvi je pa po savezinem sklepu dolžnost. Z*li te, da «*e Zagrebčani troboja nekoliko iss ra»<». ker so v mbki formi in je to samo prozorna mtriga, da bi ee numtz.iL. Beograjčani so le določili svojo reprt? zentanco za Ljubi a 110, 101» m: KUng. Ran-er, StevanovK", ffSTshHTJ-1*, Subotički. Mia U»vi<-. 200 m: Klini;. Hauer. >tevanovK, Novakovie. Pavlov i č, Jovci^', 40*1 nv NTka zi. Ban^rak. Slcvanovi*, LtJgstl**, H00 m: Nikazi, Ikić, Pantonko, Lege*i<\ 150CI m* Rem, Paneenkos Tomić, ."MHHl m: Rf»m. Tomi*^. Balent. 10.000 rn: Wild, Ror.«*-vir. Maratonski tek: Wibi. 4 krat 100 m: i«ri kot as tek lOO m, 4 k m t MM» m: i«ti kot za tek 400 m, balkanska ~t».Tet*: Nikazi. I>anSesk. S'ivanov!^. Kling. Hauer. Sul>otieki, met krogle: Kieut, Vti'evi', njuri^, ^jovi«*, nret diska: Kleut. Vučevi<5, Bojovi<\ a»et kop a: Smejda. NikoUč. Siber. VtamK1. met kladiva: Mesner. Ri^tK. sksk v Hali: Stevanovitf. Vo^ević, Novakovi^, Rupa-ner, Nikolić (Novi Sad), -kok v vi«: Telenko, Niki^. I^azarevic. tro«kok: Mi3n<;, VueevK, JovioeAi, HHlor. P»ankovie nkok ob palici: Rakov. Ranšcak, Dimitrijev, Romerić, tek 110 m > »aprekami: Rakov. Ransčak. Mikić, tek 400 m Mipreke: Stevatw)vi^, Ban-sčak. Pel rič MALI OGLASI Beseda 50 par. davek posebej. Preklici, izjave beseda Din 1.—> davek posebej Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo. RAZno Beseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek 6 Din BPRRT filter ia vsa lahka letna »Ma-fila v elpuantni izdelavi nudi ceneno treski;«. Sv. Petra cesta 14 KLIŠEJE POLETJK 3ftc dvijrnite pismo v upravj >Na-rodax tfi86 TRAJNO ONDLLACIJO izvršuje na aparatu, ki absolutno ne peče fjlave salon Popit Viktor. Cankarjevo nabrežje — pri troTnoMovjn. Cene solidne. 1074 Beseda 50 par. davek posebej. Najmanj« znesek 3 Din DOMAČ-E SAUAME, SIR in razne druffe delikatese pri J. BuMolini, Linoarjeva ulira. 1663 —a>ai——<—f—a>—faafs*»—*a« RARIJ E>0 POHIŠTVO veiika javna razprodaja. Kosn pletne sobne oprema kakor tndi poedini kosi. Razprodaja traja 10 do 15 dni. Izkoristite priliko, eene nizke. Pohištvo *i lahko ogledate \T3ak dan na Tyr5evi c. 14. 1667 «wimww««oi»iiiiiiiii>iii.....mi POUK Beseda 50 par. davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din STROJEPISNI POUK (za a*>a počitnic). Večerni tečaji od 6. do pol & in od pol 8. do 9. ure zvečer za začetnike in rzvežbanee. Na razpolago po etroji raznih sistemov. Vpif-ovanje dnevno od 6. do pol S. ure zvečer. Pričetek pouka 1. julija. Šolnina znižana: učna ura 2 Din. Cbristolov učni zavod. Domobranska časti 15. 1654 Beseda 50 par. davek posebej. Najmanjši znesek 3 Din OPREM1--JKNO SOB4» z veo oskrbo oddam za. julij. erri aH dvema osebama. Poizve se: Stari tre 28-111, Aturm. 1512 PRAZNO SOBO aeparirano. t okolici Tivolija iaeem za L julij. Ponod-be aa upravo vSlov. Narod a t pod >wSi reji m teren pJaenik«. t^fiSR NARODNA "Tiskarna ■ UUeUANA BVRŠDJE VSS VRSTE /tAROfasf PREPROSTE Nt MAJPHmjđm Stran "4 »SLOVENSKI NAROD«, prtek, M. Junija 1W7. Ster. U3 Ljudska šola in nase občine Vsi učenci naj dobe knjige in zvezke brezplačno Ljubljana, 25. junija Zveza društev »šola in dom« nam pošilja: Slovenci smo si v zadnjih šestdesetih letih zgradili skoro v vseh krajih šolska poslopja, da lahko obiskuje vsa naSa šoloobvezna mladina šolo in tako dobi osnovno izobrazbo. Občine so za ljudsko pro-sveto žrtvovale velike vsote, ki so najbolje naložene, ker služijo narodni izobrazbi. V letih krize so spoznali vsi sloji, da je edino višja izobrazba prava pomoč vsakomur v življenjskem boju. šolski obisk je skoraj povsod dober, le nevednost ali malomarnost nekaterih staršev je vzrok, da ne pošiljajo otrok v šolo. So primeri, da otroci res ne morejo v šolo, ker nimajo obleke in obutve, posebno v zimskem času. Poleg izdatkov za obleko in hrano šolo-obiskujočih otrok imajo starši velike izdatke za knjige in zvezke. Iz mnogih krajev imamo poročila, da starši ne morejo kupiti vse leto otrokom najpotrebnejših učnih pripomočkov, ker še za sol nimajo. Kako naj se otrok nauči čitati in pisati, ako nima ne knjig ne zvezkov! šolske knjige so gotovo predrage, prav tako tudi zvezki; zato so ti izdatki roditeljem težko breme, saj moramo računati na leto na otroka 50—100 dinarjev za knjige in zvezke. Za prav siromašne otroke prispevajo sedaj krajevni Šolski odbori te banovina za nakup knjig, vendar je ves način podpiranja pomanjkljiv in nesistematičen. Prizadevati si moramo, da se knjige pocenijo in da vsak otrok dobi brezplačno vse šolske knjige in zvezke v šoli, in sicer iz naslednjih razlogov: I. Ako banovina prevzame zalaganje in razpošiljanje knjig in zvezlfov, se pocenijo s tem, da se izloči zasebno izkoriščanje posredovalcev pri zalaganju in razprodaji, kar bi znašalo že 25*> do 50c^ pri cenah. TT. Vsak otrok bi dobil v začetku Šolskega leta vse knjige in zvezke in bi s tem odpadle mnoge ovire pri rednem pouku. III. Starši bi ne imeli skrbi, katere knjige in zvezke naj kupijo in kje. Za imovite roditelje pa je vse enako, ali plačajo tisto vsoto pri davkih ali pri knjigah. IV. Siromašni starši bi bili razbremenjeni težke skrbi, kje dobiti denar, ki ga še za obleko in prehrano številnih otrok nimajo. Največji davkoplačevalci, tovarne, podjetja nimajo otrok; tuji veleposestniki, če jih tudi imajo, jih ne pošiljajo v nase šole; zato je povsem socijalno pravično, da se pritegnejo k podpiranju šol z davščinami in s tem pomagajo tudi siromašnim staršem. V. Najbolj pomembna pa je vzgojna stran te akcije, in sicer v tem: otrok naj vsaj v šoli čuti. da so vsi učenci med seboj enaki, da ni zapostavljenih, da ne čuti vsak dan razločka med siromašnimi in pre* možnimi. To je velika naloga socijalne vzgoje, ki naj bi bila posebno pri srcu imovitejšim slojem. Iz navedenih razlogov naj krajevni šolski odbori, ki so po novih uredbah razbremenjeni vseh izdatkov za vzdrževanje šol, za stanarino učiteljem in katehetskih nagrad, ker je prevzela ta bremena banovina, vstavijo v nove proračune, ki jih sedaj sestavljajo, znesek za učne knjige in zvezke učencem v taki višini, da dobe vsi učenci vse Šolske knjige in zvezke brezplačno. 25sezono«, večjih razprav se nam ne obeta v prihodnjih mesecih. Mislih smo, da bodo prišli na vrsto pred koncem sezone tisti že od, začetka tega leta na shodih v Unionu in drugod napovedani »procesi velikih magistratarjev«, pa smo se morali za zdaj zadovoljiti z nekaterimi procesi malih magistratarjev, ki so bili deloma oproščeni, deloma obsojeni zaradi malenkostnih denarnih primanjkljajev in utaj ter malomarnosti na primerno nizke kazni. Večja in zanimivejša razprava pred začetkom počitnic bo edinole razprava proti dr. O. Janku in nekemu soobtožencu, ki sta obdolžena. da sta zakrivila smrt nekega pasanta z neprevidno vožnjo na motociklu. V sredo 30. t. m. bo ogled komisije na mestu nesreče pri znamenju sv. Roka v Dravijah. in sicer dopoldne, popoldne ob 16. uri na razprava pred malim senatom v sobi Št. 79. Kaj jedo Rusi na severnem tečaju Pogumnim raziskovalcem polarnih krajev se lakote ne bo treba bati Ce se na Severnem, tečaju stanuje kakor kjerkoli drugod, naj se tam tudi pošteno je. Tako ao si mislili v Sovjetski Rusiji, kjer glede načrtov ne poznajo pomanjkanja. Brez načrta, kolikor megoče znanstveno utemeljenega, tam ne store niti koraka. Saj sestavlja vse petletke skupaj a komisarjati Akademija znanosti, celo tista slavna petrograj ka akademija, ki se je lani preselila iz Leningrada v Moskvo, Nepopisno je zanimanje vse Rusije za osvajalce Arktide, kateri pripisuje ec*v-jetska javnost zelo važno vlogo. Po pravici ali ne, toda Rusi vidijo v Arktidi velik kos svoje in bodočnosti vsega človeštva. Zato se j$ v *krb za junaške osvajalce združilo več velikih organizacij, izmed katerih se nobena ne ravna po gospodarskih interesih, temveč izpolnjuje svojo nalogo samo na ljubo stvari kot taki. Da bi se delo ne cepilo, skrbi centralni zavod za ljudsko prehrano v Moskvi, kd vodi podružnice po vsej širni Rusiji. Zares, za želodce polarnih letalcev je bilo dobro poskrbljeno že davno prej, predno so se naelili v bližini severnega tečaja. čokoladni bonboni x mesom O tem se človek prepriča, če obišče enega največjih moskovskih mesnih kombinatov, ki nosi ime Mikojanov. To je ogromna klavnica, ki prav nič ne zaostaja za slavno klavnico v Chicagu. Klavnici je pridružena velika tovarna prekajenega me a in drugih mesnih izdelkov. Tu najdeš marsikaj, česar bi zlasti v Rusiji ne pričakoval. V pisarni tega ogromnega pod jetja za predelovanje mesa ti postrežejo z i zbornimi čokciadnimi bonboni, porajenimi z nekakšnim -'""hlm gelee. Ti bonboni so zelo oku ni, toda človek se čudi, zakaj mu postrežejo z njimi baš v klavnici, kjer bi prej pričakoval, da ga bodo pctgoatih" s hrenovkami. Toda ti bonboni niso iz čokolade, niti iz sladkorja, to so pravi bonboni mesa in krvi, posebni mesni izdelki v obliki bombonov. To je darilo Sovjet-ke Rusije junaškim polarnim letalcem in sicer zelo praktično darilo. S temi bonboni skrbe za zdravje in odpornost človeka, ki se mu potoži po domu in ki se je že dav. no objede! vedno enakih mesnih konserv. V bonbonih pa dobi isto kako? v mednih k£nservah, samo da ga oku$ vara, ker je meso zavito v čokolado. V teh bonbonih je dovolj najboljših živalsteih beljakovin skupaj z neobhodno petrebnim železom iz krvi. Praiek iz mesa Na drugem mestu ti pokažejo, kako se izdeluje neke vrste ogrska salama, ki je pa izredno mastna in trpežna. Taka mora biti« saj je namenjena prebivalcem severa, namreč Sahalina. V drugem oddelku naletiš na prašek dokaj Čudne barve in okusa. To je sirovo biološko nerazvrednoteno meso, posušeno prav tako kakor sušimo pri nas mleko in jajca. Tudi ta prašek Čaka na ark tične ekspedicije. Tudi kosti so vpregli v službo Arktide. Iz njih pridobivajo posebno maščobo za olje. ki ne zmrzne niti pri 30* pod ničlo. Tako olje rabijo arktična letala za mazanje motorjev, ki morajo delovati v zelo mrzlem zraku, pa naj že krenejo letalci na otok Dixon ali pa k severnemu tečaju. Oddelek za oddelkom ogromne klavnice ti pokaže, da bodo drzni raziskovalci na severnem tečaju in v polarnih krajih vobče dobro preskrbljeni. Za nje vzorno skrbi domovina. Kakor obleka, tako jim je tudi brana j ripravijena v taki obliki in v tc-liki množini, da jim ne bo treba trpeti lakote. Živila v kockah Kako se torej preživljajo prebivalci severnega tečaja ? Tudi ob najlepšem vremenu je tam zima in delo je naporno. To oboje pa zahteva mnogo od telesa, poraba energije je razmeroma zelo velika. Na dan se potrosi 7.000 velikih l^lorij. skoraj trikrat tonko, kakor potrebuje odrasel 70 kg težak Človek v našem podnebju pri srednjem delu. 7a tako veliko porabo energila so pa fotr .bi-o ne samo znatne zaloge, temveč tudi smotrne zaloge, prilagođene posebnim razmeram. Tam daleč gori na severu imajo tudi pusebno preparirano smetano, maslo, sir in čokolado enako kakor kaviar, posušene ribe, maslo in druge mesne kr.nserve. Ne trpeli bi torej pomanjkanja na kalorijah bogatih in dokaj pestrih živil, da bi se ne preobjedli. Toda iz tega nastane nova skrb — kako s transportom teh zalog na težkem terenu, kjer postanejo tudi neobhodno potrebne stvari breme. Dvakrat tako kakor za ekspedicije na visoke gore velja tu prizadevanje osredotočiti eim več energije v čim manjšo težo, zgostiti, kar se le da zgostiti. Vode za razredčevanje je okrog severnega tečaja Se preveč. Zato so posvetili mnogo skrbi in dela živilom v kockah, koncentriranim živilom. Med drugim so pripravili polarnim raziskovalcem v Rusiji tako priljubljeno sočivno juho, znani ruski boršč iz mesa. pese in zelja. Dva polna velika krožnika take juhe s sočivjem vred gresta v majhen trd kolaček in kar je glavno, v tako koncentrirano juho ne gre samo mastno meso In perutnina, temveč tudi cele tone sočivja. Razmerje porabljenega mesa napram so-čivju je 1:3. Boršč v tabletah Podlaga dnevne prehrane vsakega polarnega raziskovalca sta dve taki borščni ta- bleti po 170 gr, ki dasta skupaj 2900 vsakih kalorij. V njih je raasn posušenega mesa in ■očivja mnogo slanine. V hladnem podnebju rabi človeško telo mnogo več maščobe kakor v toplem. Tablete se v vodi hitro razkroje in v 15 minutah je iz njih skuhana okusna juha. Ce pa ni pri rokah ognja, lahko namažemo tablete na kruh. Skratka, to je konserva vseh konserv. Ta ruski izdelek znatno prekaša znani pemi-kan, ki sta gsfc rabila nekoč Cook in P»ary ter pozneje skoraj izključno Amundsen med svojim znamenititn prodiranjem proti juž> nemu tečaju. Skrb za vitamine Seveda pa niso pozabili na vitamine. V Rusiji je mnogo dobrih rib m zato vitaminov A in B ne pogrešajo. Vitamin D imajo> pa v kruhu in stročnicah. Ostane se kočljivi vitamin C. Tega so preskrbeli polarnim raziskovalcem zopet v čokoladi ali bonbonih, ki so mu primešali umetno pripravljeni vitamin, namreč askorbtnovo kislino v prašku. Tako založenim in preskrbljenim prebivalcem daljnega severa in tudi tečaja samega se ni treba bati lakote. Pripravljene imajo dovolj dobre, okusne In lahke hrane. Da jim pa ne bo treba skrbeti za drugo stran, večkrat celo nepri-jetnejšo od preskrbe živil, namreč za jedilni list. so jim sestavili v Moskvi celo bogat in zelo pester jedilni list kar za dve leti v naprej in sicer tako. da imajo vsak dan na mizi štiri jedila. Jedilni lfst za dve leti Za en dan imajo prebivalci daljnega severa recimo jedilni list: Zajtrk: Kava. tlačen kaviar, naravna omleta in z mesom v prs^sku nadeti pre-pečenci. Obed: Boršč iz pese s slanino, pirožkl iz sekljanega mesa z zelenim graikom. kompot in kruh. Južina: čaj. prepečenci s slanino in bonboni z vitamini. Večerja: Ragu iz mesa, rižev puding, čokolada in zopet nadeti prepečenci. Za tak jedilni list je pripravil moskovski zavod prebivalcem severnega tečaja za polni dve leti zalog. Tako se bodo počutili tudi v kraljestvu večnega snega in ledu kakor doma. vsaj kar se hrane tiče. Malo jim bo seveda dolgčas po domu, toda tudi na to so mislili v Moskvi in omogočili jim bodo stik s svojci potom radia. Skratka, za pogumne raziskovalce polarnih krajev je vzorno poskrbljeno tako. da bodo lahko delali v prijetni zavesti da doma mislijo na nje in da spremljajo njihovo delo z veliko ljubeznijo, pa tudi z globoko hvaležnostjo. Shavv in plinska maska Strokovnjaki v obrambi proti kemičnim bojnim snovem pravijo da nj dobro, *• nosi človek orado. Bradati možje bi bili po njihovem mnenju v primeru letalskega napada s strupenimi pluii izgubljeni, kajti nobena maska ni narejena tako, da bi se tesno oprijemala obraza, če nosi človek brado. To pa pomeni praktično, da bi morale izginiti v primeru nove vojne vs« brade. Če bi ne hoteli .bradati možje tvt1T»tl svojega življenja. Med najizrazitejše bradače v Evropi, kjer itak brada na posebno priljubljena, spada slavni angleški pisatelj Bernard Shaw. Ko so ga vprašali, kaj misli o tem vprašanju, je smeje pogladil svojo lepo sivo brado in odgovoril, da je pripravljen na vsako nevarnost, samo brade pod nobenim pogojem ne da. Vse življenje se ni bril in s tem si je prihranil rnnogo časa. Razen tega pa meni, da pristoja kulturnemu človeku brada mnogo lepše nego plinska maska. In Shaw ima tudi v tem prav. Kupajte domače blago! Andre Armandv: 22 Princesa Svmianoua Ni treba niti omeniti,, da Cantaloube sploh ni igral, študiral je le kot gledalec pestro družbo, zbrano okrog mize v silni napetosti. Čeprav ni poznal zbranih igračev, je poznal njihove tipe 6e iz časov, ko jih je tako pogosto študiral, ko je še sam vladal pri zelenem suknu. Med mnogimi, ki so mu bali lanski sneg, je samo obraz enega obrnil nase njegovo pozornost in sicer po svoji otopelosti in trpki resdgnaciji. Ocenil je igTaca: še mlad mož, star komaj trideset let, trezen, toda izbrano eleganten, lepega obraza, dokazujoč ega plemenitost rodu, toda razoranega po bridki usodi. Izraz globoke urta-ujenoeti in onemoglega fatalizma je oživljal njegove kretnje. Simeon Cantaloube je poznal to agonijo m zato ga je to vznemirjalo. Toda to ni vznemirjalo samo njega. Lastnica zakotne igralnice se je previdno približala, skrivaj se je s svojim kolenom diskretno prepričala o stanju žepa igračevega telovnika. Ko se je vsa ogorčena prepričala, da je igrač že vse zaigral, se je začela bati za svojo igro. — Se tega je bilo treba! — je pomislila. V takih primerih je znan klasičen postopek, ki se naj-raje obnese. Toda po naključju je izpustila pod mizo žeton v vrednosti sto frankov Čeprav je ta past nastavljena igraču, se vendar ne zdi kretnja vnaprej preračun jena. Past je nastavljena — če pobere mož žeton, ga s škandalom vrže skozi vrata in cilj je dosežen. Kot Igrač je Cantaloube opazil njeno kretnjo, toda bil je edini, ki je poznal njen pomen. In v začetku je njegov skepticizem z zanimanjem sledil tej nemi tragediji, ki se imenuje uspavanje vesti. Toda v njegovem stegnjenem obiičju je zaplesalo toliko očitkov, da se je v trenutku, ko se je že hotel premagani igrač ujeti v nastavljeno past, Simeon Cantaloube presenečen nad samim seboj sklonil, pobral žeton in ga kavalirsko vrjrel zbegam bankirki. — Svoje seme izgubljaš, Marie. — je zamrmral mračno. — Pazi in drži trdneje svojo mošnjo. Marie je kar sapo zaprlo. — Hvala, — je dejala porogijivo, čeprav ne brez premagovanja, — toda v podobnih razmerah se vedno najde kdo, ki se zavzame za siroto. In pri teh besedah je izzivajoče premerila moža, ki so mu bile namenjene. Sarkastično mrmranje se je začulo med sedečimi. Mož je zardel, vstal m odšel, dočim se je mrmranje spremenilo v krohot. Ne da bi vedel, zakaj, morda zato. ker je videl, kako si tiplje žepe mu je Simeon Cantaloube sledil. Mož je stopal sključen pod težo svoje sramote m utrujenosti Kar se je dotaknila tuja roka njegove rame. Zdrznil se je in vzravnal. Pred seboj je zagledal Cantadouba. —Suh? — ga je vprašal le-ta lakonično. —Kaj vas briga to?... se je odrezal mož samozavestno. — Skoda vsake besede, — ga je prekinil Cantaloube — saj vem, kaj bo sledilo. Ali mi pa dovolite majhno fotanalnost, predno vam odgovorim? In predno je mogel neznanec to preprečiti, je apravil v sjvoj žep samokres, ki ga je bil potegnil iz njegovega žepa. —Torej je res prišlo že tako daleč? — No in ? — je ogovoril neznanec naglo. — Saj to je bas tisto, kar sem hotel zvedeti od vas, — je dejal Cantaloube porogljivo. Nekaj časa sta se merila z očmi, končno se je pa neznanec uial: — Da. prišel sem že tako daleč. — je priznal z utrujenim glasom. Cantaloube je skomignil z rameni in ga prijel pod roko. — Ali vas nihče ne pričakuje? — je vprašal porogljivo. Ne ?... No, torej, majhna zamuda ne bo nikomur škodovala. V tej megli pretresa človeka mraz. Kaj ko bi si ga privoščila kozarček, da bi se segrela? — Ne računajte s tem, da hi vam mogel to kdaj povrniti, — je dejal neznanec s trpko ironijo. Sla sta po rue Fontaine. Svetlobni napisi so metali v meglo svoje pisane žarke m njihova luč se je odražala v mlakah. Pred enim vhodom se je Cantaloube ustavil. Vratar ga je dostojanstveno pozdravil. — Tam gori vas čakajo, gospod CantaHoube, — je dejal. Bookrnacker ga je premeril z očmi. — Ali sem te vprašal, če me čakajo? — Mislil sem, da odtehta opozorilo druge ... Cantaloube je molče potisnil neznanca na s*~*pnice; vratar je zagodrnjal: — Eh bodete vendar dobri, Američani so že redki. Migljaj za jutri, za tretjič? — Garde — ton-Fric dobi če stavi, — je memC Cantaloube smeje in ga potisnii od vrat. Na pragu dvorane se je neznanec ustavil in oarl na saoje ponošene čevlje. Cantaloube je to opazil — To, nič ne de, — je dejal, — razen če hočete plesati. In potisnil ga je naprej. Desno pri svoji mizici je ustavil barman Cantalouba in mu stisnil v r^kr» pomo kuverto. — Naročila za jutri, gospod Cantaloube... — Dobro. Kuvetra je izginila v njegovem žerui. Pribite' ->*> maitre d'hotel, pogrnil mizico in pomoH! neznancu *e znam šumečih vin. Cantaloube ga je avtoritativno odložil. — Dvakrat whisky s sodo, dobro ohlajeno; prinesi steklenico. Maitre d'hoteJ se je zaupljivo nasmehnil kakor po zdratvljajo v takih beznicah tiste, ki ne spadajo v okvir »klijentov«. Urejuje Josip Zupančič — Za »Narodno Uskarnoc Fran Jenu — Za upravo m inseratnl del lista Oton Chrlatof. — Vsi v Ljubljani.