POŠTNINA plačana v gotovini VECERNIK Leto XIV. Štev. 254 TELEFON UREDNIŠTVA: 25-67 TELEFON UPRAVE: 25-67 in 28-67 TELEFON OGLASNEGA ODDELKA 25—67 Poslovalnica Llubljana. Frančiškan. 6. tel. 46—91 Poslovalnica Celie, Prešernova 3. telefon 280 Maribor, petek 8. novembra 1940 NAROČNINA NA MESEC Preleman v upravi ali do ooštl 14 din. Dostavljen na dom 16 din. tujina 30 din. POSTNI ČEKOVNI PACUN? 11.409 Cena din 1.— Grški umik na Metaxa$ovo črto V Epiru so se Grki umaknili v prve utrjene linije Metaxasove črte — V Pindu so po grških poročilih bili Italijani obkoljeni — Pri Korici se položaj bistveno ni spremenil — Obojestranski letalski napadi — Angleški letalski napad na italijansko pristanišče Brindisi CARIGRAD, 8. nov. Ass. Press. Po nevtralnih poročilih z grško-italijan-8k®ga bojišča je položaj sledeč: Na se-vernem odseku stoje grške čete na višavju vzhodno od reke Devoli, italijanske pa branijo višavje Morove planine Vhodno od reke Devolu, na katerega zahodni strani leži Rorica. Na osrednjem ?dseku položaj ni spremenil In se Italijani drže v gornjem delu doline reke *°juše. Na zahodnem, epirskem bojišču se je italijanskim četam posrečilo prekositi reko Kalamas. Tu so se Grki umaknili v utrdbe Metaxasove obrambne črte* ki poteka s prvim pasom severno od Janine. Tu se pričakujejo sedaj najsrdi-teiši boji. Vojna poročila od včeraj in danes letalske baterije so sestrelile dvoje sovražnih letal pri sovražnem napadu na letališče v Valoni. Naši lovci so obsuli s strojniškim ognjem štirimotorno sovražno letalo tipa »Sunderland« na področju Malte in ga težko poškodovali. GRŠKA VOJNA POROČILA ATENE, 8. novembra. CBS. Grško vrhovno poveljstvo je izdalo poročilo, v katerem pravi, da se bijejo vzdolž vse fronte topovski boji. V Epiru so se grške čete nekoliko umaknili v boljše položaje. V Pindskem gorovju so Grki zajeli italijanske alpinske čete, ki so predrle do izvira Vojuše. Pri tej priliki je bilo ujetih več Italijanov. Letalstvo je uspešno bombardiralo italijanska zbiranja čet za fronto. Vsa letala so se vrnila v izhodišča. Italijanska letala so napadla več grških mest, a je škoda le manjša. Doslej so ITALIJANSKO VOJNO POROČILO RIM, 8. novembra. Stefani. Italijansko V|'hovno poveljstvo je izdalo včeraj Slepce poročilo z grškega bojišča: Naše divizije so prekoračile reko Kalamas. Roše letalstvo je sodelovalo z operacijami na kopnem s strojniškim ognjem in bombardiranjem sovražnikovih naprav ob cesti Janina-Kalibaki, kakor tudi z bombardiranjem področja Lerine in Pre-j*Panskega jezera. Skupine našil letal so bombardirale razen tega pristaniške na-Prave v Volosu in Patrasu, letališče in Vozniško postajo v Larisi, vojaške cilje ^ Misolonghiju, Sakyntu in Metonu kakor ;udi želeniško postajo v Lerinu, kjer so '*bruhnili ogromni požari. Vsa naša letala 8° se vrnila domov. Sestreljeno je bilo ®no sovražno letalo, drugo pa verjetno tudi. Oddelki naših lovskih letal in proti- Grki ujeli 10 štabnih častniokv, 138 drugih častnikov in 1156 vojakov. Okoli Ko-rice drže grške čete'svoje položaje. ATENE, 8. novembra. Reuter. Grški umik na južni fronti je po gršekm uradnem poročilu samo lokalnega značaja. Angleška in grška letala so bombardirala letališče v Valoni, kjer je bilo uničenih večje število sovražnih letal. Napfed je prišel popolnoma nepričakovano. NEVTRALNA POROČILA RIM, 8. nov. DBS. Italijanske čete so prekoračile reko Kalamas ter napredujejo v smeri proti Janini. Italijansko letalstvo bombardira grške pozicije pred Janino. Grške čete so se pred Lerinom zakopale ter je pričakovati težkih bojev. Ob obali Jonskega morja se pripravlja velika italijanska ofenziva. Na nekaterih krajih so italijanske čete že prišle do glavne grške obrambne črte, do katere so se grške čete včeraj umaknile. Zaradi težkega ozemlja ni pričakovati nenadnih uspehov ter bo treba osvajati ped za pedjo. Grška artilerija drži Korčo pod svojo kontrolo. CARIGRAD, 8. nov. CBS. Italijanske čete so prekoračile reko Kalamas pri vasi Minima. Grške čete, ki so imele oporo v motoriziranem oddelku, so odbile na- Turčija se ne bo dala presenetiti Turike bojne sile na meji Bolgarije, da preprečijo bolgarsko vmešanje v sedanjo vojno med Italijani in Grki — Turška demarša v Sofiji pad pri Kalpakionu na cesti med Argi-rokastro in Janino. ANGLEŠKI NAPAD NA BRINDISI. KAHIRA, 8. nov. Reuter. — Angleški bombniki so nocoj napadli italijansko vzhodno pristanišče Brindisi. Bombe so padale na doke, rušilsko in podmomiško oporišče ter na železniško postajo. Letalsko ministrstvo tudi javlja, da je bil izvršen »izredno težak« napad na Kruppo-ve tovarne v Essenu. SLABE PROMETNE ZVEZE RIM,8. novembra. Stefani. Vojni dopisnik agencije Stefani javlja z grško-alban-ske fronte, da primanjkuje n,a grških tleli cest. Grčija ima le dve glavni prometni žili, eno na vzhodu, drugo na zahodu države. Obe sta v zelo slabem stanju in vezani na promet Albanije. Vzhodna zveza loči Epir od Makedonije ter sega do Aten, Lerina in Korice. Zahodna arterija je le nadaljevanje ceste, ki vodi Iz Argl-rokastra v Janino ter dalje k obali Jonskega morja. Del ceste vodi Iz Lerina k Solunu. Izven teh zvez so le brezpomembne poti, ki jih ni mogoče uporabljati za vojne operacije. Italijanski pionirji [ delajo noč in dan, da zboljšajo zveze za dovoz iz zaledja v predele, kjer so hudi j boji. lo, tako da bo vojska USA v miru štela 530.000 mož. CARIGRAD, 8. nov. ZPV. Carigrad je P?stal važno prehajališče za turške čete, ** Prihajajo iz Male Azije v Evropo In riHml s© prevaža tudi orožje s potreb-*h vojni materialom. Z zbiranjem čet in finega materiala na bolgarski meji ho-® Turčija držati Bolgarijo v šahu, da „ p.® bi vmešala v sedanjo italijansko-lavii. v°ta°' Na merodajnem mestu iz-nai °’ k' dobila turška vojska takoj °K za korakanje, ako bi se Bolgarija ho tela vmešati v vojni konflikt na Balkanu. Zaradi tega Turki ne verujejo, da bi Bolgarija tvegala kak tak korak. Obenem se nadaljujejo v Turčiji vpoklici vseh tistih za vojno sposobnih moških. ki še niso prekoračili določene starosti in še niso služili, Pri tem je prizadetih 20 letnikov. Mimo tega se kličejo rezervisti na orožne vaje. Turčija hoče biti stalno pripravljena in se ne bo dala od nikogar presenetiti. CURIH, 8. nov. ZPV. Tusajšnji listi po- ročajo iz Carigrada, da je treba pričakovati v najkrajšem času izredne ukrepe. To ne pomeni, da bo objavljena morda že vojna napoved, dasi je Turčija tudi na tako eventualnost popolnoma pripravljena. Glede pisanja bolgarskega tiska in bolgarskih revizionističnih zahtev je pa dala turška vlada svojemu poslaniku v Sofiji nalog, da stori pri bolgarski vladi potrebne zadevne korake, zaenkrat v prijateljskem tonu. Končni rezultat ameriških volitev NE\V Roosevelt ie dobi* 25.956.562, Willkie pa 21,591.032 glasov — Senat ima 66 demo' kratov 28 republikancev in 2 progresista — Poslanska zbornica šteje 264 demokra' tov, 162 republikancev, 3 progresiste in 1 zastopnika delavcev ko *LVV VORK, 8. novembra. Reuter. Po (j0.n. nem štetju ju ugotovljeno, da je 215q Rooseve,t 25,956.562, VViiikie pa koi . ^ glasov. Senat je sestavljen ta-jn 66 demokratov, 28 republikancev *em Pr°SreSista. Pet rezultatov za repre-ie vaRvn° zbornico še ni znanih. Doslej r6ni 264 poslancev demokratov, 162 '‘kancev, 3 progreslsti in 1 pred-So h il< delavcev. V volitvah guvernerjev °6>li demokrati 17, republikanci 15 žatri' .^.n rezultat še M znan. Neuradno im.,.. i°’ da je Carl Edison izvoljen za Uver«erja New Jerscya. N PORAZDELITEV GLASOV njjj VORK, 8. nov. Statistika voliv- n ' nacionalno kulturo, podtajniki v.zjf' nanje m ministrstvu in šef štabu fa®1' slične milipe pravni člani nacionaM0' ga direktorja fašistične stranke. Str^11' , ka bo dobila na ta način jasno fiziog' nomijo, ko bo lahko lesno sodeloval® j s specialnimi funkcijami države. SLOVAŠKI ZAKON O ZAŠČITI DRŽAVE , BRATISLAVA, 8. nov. DNB. Na sej slovaškega parlamenta je bil sprejet D° zakon o zaščiti države. „ Mariborska napoved: Spremenijiv danes minimalna 4.6, opoldne 10. Iraj je bilo izmerjenih padavin * • mm. Zopet Lodon cilj nemtkihnapadov V pretekli noči so nemika letala znova srdito napadala London — Angleži so izvršili vrsto napadov na Nemčijo in zasedena ozemlja VČERAJŠNJE NEŠKO POROČILO LONDON, 8. novembra. Reuter. Letal-BERLIN, 8. nov. DNI3.Neniško vrhovno sko ministrstvo javlja, da so angleška poveljstvo je včeraj poročalo: Povračil- letala v noči med sredo in četrtkom bom-ni nemški letalski napadi na London so1 bardirala vojaške objekte pri Mannheimu se nadaljevali tudi danes, zlasti pa ponoči. Pri teh napadih so nemška letala vrgla bombe na važne vojne cilje. Na dokih in skladiščih v Southamptonu, kakor tudi v nekaterih krajih južne Anglije so izbruhnili številni požari. Naši letalci so izvedli ponoči nadaljnje napade na Contentry, Birmingham in Liverpool. Pri !ej priliki so bile zažgane lope, razkopano pa je bilo tudi letališče v Dreyfleldu. Prav tako so bile zažgana tudi stranska iKjslopja. Sovražna protiletalska artilerija in prav tako tudi strojničarji so začeli močno streljati. Nad Rokavskim prelivom so nemška lovska letala spet sestre lila devet britanskih lovcev. Nemške da-Ijnostrelne baterije so s francoske obale obstreljevale pristanišče Dover ter nekaj sovražnih ladij. Ena sovražna ladja je bila pri tem težko zadeta, tako da ni mogla nadaljevati poti. Na Atlantiku, 500 km zahodno od Irske, so nemška bojna letala naletela na neki angleški konvoj. Pri napadu nanj so bile zadete tri 6000 tonske tovorne ladje tako fežko, da se lahko reče, da so izgubljene. Južno od Orkney-skih otokov je bila zadeta z bombo in potopljena približno 8000 tonska sovražna ladja, neka druga, ki je bila v spremstvu, pa je bila težko poškodovana. Naslednja sovražna tovorna ladja je bila zadeta ob britnski vzhodni obali. Pri napadu na pri stanišče Oueenlocli Castle na zahodni ofeafi Škotske se je nemškim letalom posrečilo zadeti v bombami veliko sovražno tovorno ladjo in sioer dvakrat. Zažgana so bila tudi nekatera skladišča in hiše. Včeraj so bila napadena tudi nekatera britska pristanišča. Sovražni bombniki so napadli ponoči več nezavarovanih mest in povzročili škodo samo na poljih. Samo dvakrat so sovražna letala napadla tovarniške naprave. Pri tej priliki so sovražnikove bombe zadele neko trdnjavo in blagovno skladišče. Pri nadaljnlh napadih so sovražni letalci vrgli bombe na stanovanjske hiše, pri čemer je bilo ubitih več ljudi, nekaj pa je bilo tudi ranjenih. V zahodni Nemčiji so sovražna letala izvedla napad na neko bolnišnico, ki je bila označena z rdečim križem. — Včeraj je sovražnik izgubil 9 letal. DANAŠNJE POROČILO BERLIN, S. nov, DNB. Med letalskim napadom na London so bile včeraj popoldne velike zračne bitke riad mestom in grofijo Kent. Nemško letalstvo je pri tem dokazalo svojo premoč. ANGLEŠKA POROČILA LONDON, 8. novembra. Reuter. Nocojšnji napad na London je bil spet hud. Iz vseh mestnih delov se je slišalo streljanje protiletalskega topništva. Druga nemška letala so napadla Liverpool. Dnevni napad na Portsmouth je bil odbit. LONDON, 8. novembra. CBS. Angleška letala so bombardirala tovarno ze letalske motorje v nekem berlinskem predmestju ter napadla tudi druge vojaške cilje v Nemčiji. in Ludvvigshafenu. V obeh krajih so izbruhnili veliki požari. VOJNI SPOPADI V AFRIKI RIM, 8. nov. Stefani. Vojno poročilo generalnega štaba št. 153 se glasi: V vzhodni Afriki je izvršil sovražnik napad na naše položaje pri Gallabatu. Naša posadka je napad odbila. Sovražnik je imel znatne izgube, a je napade vendar ne prenehoma ponavljal. Operacije so še v teku. Naše letalstvo je sodelovalo v spopadih ter zbilo pri tem 6 sovražnih letal znamke »Gloster«. KAHIRA, 8. nov. Vrhovno poveljstvo poroča, da so angleška letala tekom včerajšnjega dne vrgla bombe na vojaške objekte pri Bardi ji in Adagali na progi Džibuti - Adis Abeba. Proga je poškodovana. Francoski očitki Legerju ŽENEVA, 8. novenibra. DNB. Francoska korespondenca »Inter-France« je prinesla članek o diplomatski vlogi Alexa Legerja, ki mu očita, da je vedno iskal le poročila, ki so odgovarjala njegovim idejam. Zaradi njegovih metod je bila Francija napačno obveščena o položaju v Španiji, Abesiniji in vzhodni Evropi. Bil je ves čas v službi Velike Britanije ter je iz francoske diplomacije izključil vsako osebnost, ki ni bila po volji Londonu. Ko sta hotela Laval in Bonnet voditi neodvisno politiko od Londona, ju je takoj denunciral pri Foreign Officeu. Po svojih novinarskih eksponentih je prezgodaj objavil sporazum, ki je bil sklenjen 1935. v Ženevi med Hoarejem in Lavalom. Tako je nastopil med Italijo in Francijo napet položaj. Vplival je na Pertinaxa, madatne Tobui in druge, da so v uvodnikih kritizirali politiko Bonneta. V vseh ministrstvih je organiziral mrežo intrig. Skupaj s poljskim in ameriškim poslanikom je tudi dosegel, da je Daladier odklonil Mus-solnijev posredovalni predlog tik pred vojno. Butler napoveduje napade na Rim LONDON, 8. nov. Reuter. »Angleška vlada je vzela na znanje italijansko objavo, da so italijanski letalci sodelovali pri bombardiranju Londona ter si je zato pri držala popolno pravico svobodnih rok glede angleških napadov na Rim.« Tako je izjavil v spodnjem domu državni zunanji podtajnik Butler na vprašanje, ali namerava britanska vlada smatrati Rim nadalje za odprto in neoboroženo mesto, ki ne bo bombardirano iz zraka. Predavanje o Madžarih in Jugoslovanih BUDIMPEŠTA, 8. novembra. MTI. Dr. Ivan Lonibavcr je imel v združenju za zunanjo politiko predavanje pod naslovom .,JugoMlovamsko-niadžur-ske zgodovinske vezi s posebnim ozirom na srbo - lirvalsko vprašanje". Predavatelj je v prvem delu govoril o srbsko-raadžarskih dinastičnih zvezah ter naglasil, kako so si vladarji obeh narodov v srednjem veku med seboj pomagali. Madžarski kralji so se ženili s hčerkami srbskih vladarjev in hrvalskih knezov. V srbsko-madžar-skih odnosajih je bilo vedno vzajemno spoštovanje in razumevanje. Obširno je predavatelj govoril o madžarsko-hrvatskih odnosajih v preteklosti ter naglasil, da se je treba naučili jezika Srbov in Hrvatov, da sc naroda čim bolj spoznala. Diplomatska aktivnost v Madridu RIM, 8. nov. Stefani poroča iz Madrida da je sprejel španski zunanji minister Serrano Suner italijanskega poslanika, nato pa madridskega jugoslovanskega poslanika ter španskega poslanika v Sofiji, ki se mudi trenutno v Madridu. Pozneje je sprejel Suner tudi portugalskega poslanika. MADRID, 8. nov. Reuter. Britanski poslanik Hoare je imel daljšo konferenco z generalom Francom. ŠPIONAŽA V TURČIJI CARIGRAD, 8. nov. CBS. 35 oseb, med njimi tudi nekaj tujcev, je bilo zaprtih zaradi špijonaže. KRALJ KAROL SPET V SEVILJI MADRID, 8. nov. Stefani. Romunski kralj Karol je odpotoval iz Madrida v Seviljo.* PREDAVANJA NA SORBONI PARIZ, 8. nov. Havas. Na Sorboni so se začela spet predavanja. Tudi druge visoke šole v Parizu so odprte. NOGUES PRI WEYGANDU TANGER, 8. nov. CBS. General No-gues, guverner v Francoskem Maroku, je imel daljše posvetovanje z generalom Weygandom. Zdaj čaka nadaljnjih in. strukcij vlade v Vichyju. PALESTINSKI POLK JERUZALEM, 8. nov. Globereuter. — Ustanovljeni sta dve stotniji težkega polka. V prvi bodo sami Arabci, v drugi pa 2idjc. Porušil se je velik ameriški most Narodnostna usoda Južne Macedonije Boji mod Grki in Italijani se bijejo na starih slovanskih tleh Ob čilanju imen krajev, koder se bi- ski Grki, ker pa z odselitvijo Turkov še —-J “-,,J—: ni bilo dobljenega dovolj prostora za na- selitev maloazijskih Grkov, so pričeli Grki izganjali tudi slovanske Macedonce v Bolgarijo in vseljevati v njihove domačije Ma-loazijce. Tudi v Solini sam se je priselilo veliko število Grkov, ki so dali mestu končno grško večino. Tedanji dogodki v Južni Macedoniji so vzbujali med slovanskimi Macedčnci silen odpor in zanimanje tudi v tujem svetu. V Lerinu, Vodenu in Kosturju, pa tudi drugod, so bili organizirani celo oboroženi odpori in pripravljala se je velikopotezna slovanska vstaja, ki pa je bila samo zaradi tega opuščena, ker ni našla zaslombe lam, kjer jo je iskala. O podrobnostih bo tnorda mogoče poročali kdaj jejo te dni boji med Italijani in Grki, bodisi na grškem bodisi na albanskem ozemlju, se je morda marsikdo začudil: saj zvene vsa ta imena tako, kakor da bi bila slovenska. So pa v resnici makedonska in slovenska, saj je njihovo prebivalstvo še dandanes slovansko, ali pa je bilo to še pred nekaj leti, oziroma desetletji. V srednjem veku se je razširilo slovansko prebivalstvo z osrednjega Balkana po vsej notranjosti sedanje Grčije, celo doli do Peleponeza. Prvotno grško prebivalstvo se je ohranilo večinoma samo v obrežnih pasovih in po obmorskih mestih. Sele pozneje je polagoma grški živelj znova osvajal tudi notranje pokrajine in asi-miral lam naseljene Slovane. Na sedanji grški sever pa ta asimilacija ni več mogla seči. Ozemlje severno od reke Vistrice (Bistrice), ki izvira v bližini Malega Pre-spanskega jezera in se izteka južnozar hodno od Soluna v Solunskem zalivu v morje, je ostalo slovansko. Njegovo kompaktnost so presekale ponekod samo skur Pine staroselskih Aromunov in priseljenih Turkov. Grkov tod skoraj ni bilo, razen nekaj trgovcev in izobražencev po mestih. Tak je ostal položaj tudi še po bal-kalnski vojni, ko je bila južna Macedonija prideljena Grčiji, okolica Korice pa Albaniji. Korica sama (albansko Korča) je po svojem imenu istega izvora, kakor naše slovenske Gorice, zato bi se njeno ime Mesto je joarnav- -—, _____________, .'elikemu in Malemu Prespanskemu jezeru je pa ostala slovanska. Po balkanski vojni in do konca svetovne vojne je živelo v grški Južni Macedoniji nad četrt milijona slovanskih Maoedonoev, katerih središča so bila mesta Lerin (Florina), Voden (Edes-sa) in Kostur (Kastoria), pa tudi Solun Narodnostni položaj Soluna je M v tem oziru še posebno zanimiv. Bil je skoraj natanko podoben položaja Trsta. Vse se-Vernozahodno in severno zaledje je bilo slovansko, grški pa je bil jugovzhod proti polotoku Kalkidiki. Sferno zahodna predmestja so bila poseljena celo pretežno s slovansKim življem, v mestu samem pa so imeli za časa Turčije (do balkanske Vejne 1. 1912.) relativno večino španjolskl Zidi, potem so sledili Slovani, Turki. _ Grki* 'Aromuni itd. Kot občevalni jezik je pa Jendar nekako še prevladovala grščina. V mestu so bile tudi srbske in bolgarske nižje in srednje šole; knjigarne itd. Pravi Grki so bili v Solunu manjšina. S pripojitvijo Južne Macedonije in Soluna Grčiji, po balkanski vojni, se je Pričel grški element krepiti posebno v Solunu ,v pokrajini pa samo toliko, kolikor so prihajali tja grški uradniki, duhovniki, učitelji, vojaki itd. Značaj Juž-' ne Macedonije je ostal vendar še 'dalje slovanski Sele po svetovni vojni, prav za prav po grškem porazu v Mali Aziji (v grško-turški vojni), je napočil čas izpodrivanja Slovanov. Usodna je bila za nje pogodba med Turki in Grki, po kateri so se morali Grki, ki so dotlej prebivali v Turčiji, preseliti v Grčijo, Turki, ki so prenovah v Grčiji, pa v Turčijo. Slo je za {»menjavo več ko dveh in pol milijonov ljudi. Pri lem preseljevanju so najprej zamujali južnomaoedonske Turke maloazij- Važne konferenc« so Mie v kabinetu ministrskega predsednika. Navzoč je bil tudi dr. Maček. Dr. Stojan Prftjfcevič, sin pokojnega ministra Svetozarja Pribičeviča je vsto-Pil v uredništvo newyorškegt lista »Fortune Magazin«, pri katerem je že prej sodeloval s studijo o nemški gospodarski sili in naseljenskem tisku v USA. Predsednik KuHurbunda v Jugoslaviji k obiskal namestnika Hitlerja, Hessa in vodjo čet SS, Himmlerja. 300 Italijanov iz Grčije je potovalo y če raj skozi Zagreb in Ljubljano v Italijo. Med Grčijo in Bolgarijo je vzpostaviti železniški promet.__________________ tiZ našimi zastavami )e zmaga'* Berlin se pripravlja na propagandni teden, kakršnega Nemčija še ni imela. V ^deljo zjutraj bodo razdelili na milijone letakov, ki bodo pozivali rojake na sestanke. pozneje. Bil sem tedaj preko ravnatelja biloljske gimnazije, pokojnega prof. Spa-soje Hadži-Poroviča, enega izmed južno-macedonskih voditeljev, po rodu iz Vodena, v stalnih stikih z Južnimi Macedonci in poznam natanko ves potek žalostnih in sramotnih dogodkov. Danes so ostanki še prod dobrimi 15 leti absolutnih gospodarjev Južne Macedonije v manjšini nasproti v tem času tam naseljenim Grkom. Vendar je še mnogo krajev, ki so popolnoma slovanski in še vedno sc glasi južnomacedonska govorica in pesem vse doli do Vistrice, čeprav naglo zamira. Ker obstajajo med macedonskim narečjem in slovenščino nekatere podobnosti, zvene tudi imena tamkajšnjih krajev skoraj slovensko. Dardanel se namreč odpira pot v Turčijo in dalje v Sirijo, Palestino in Mezopotamijo, v srce angleškega imperija na vzhodu. Vprašanje je, če ne zasleduje Italija z zasedbo Grčije še druge cilje. Od tod bi lažje napadala vzhodno Sredozemlje. V tem pogledu ima posebno Kreta velik pomen. Ta bi skupno z Dodekanezom in Ciprom nudila močno ofenzivno bazo za letalske in pomorske sile. Toda na Kreti so se medtem vsi-drali že Angleži, kar izpodbija v marsičem nakane glede Grčije.« —r. V Rimu demantiralo opravičile zaradi napada na Bitolj opravičilo zaradi zračnega napada na Bitolj. Kakor poroča DNB iz Rima, uradni italijanski krogi demantirajo v tujini razširjene vesti, da se bo Italija opravičila zaradi letalskega napada na Bitoli. Istočasno v Rimu ponovno ugotavljajo, da italijansko letalstvo ni bombardiralo Bi-tolja, nego da so napadli mesto angleški in grški letalci. * Iz Sofije pa javlja agencija Steiani, da bolgarska vlada budno pazi na razvoj dogodkov. Bolgarsko javno mnenje da dobro pozna angleške trike, med katerimi je M tudi angleško-gršk) zračni napad na Bitoli' »Dnes« naglasa, da se Bolgarija spričo raznih pretenj nekaterih balkan- skih držav nima česar bati, ker si želi le miru. Mirno gleda v bodočnost, za katero je pripravljen vsak Bolgar dati življenje. »Zarja« dostavlja, da Grki tlačijo manjšine, zato osvobojeno prebivalstvo z navdušenjem sprejema italijanske čete. Bolgarom v Traciji ne dopušča Meta-xasova vlada niti tega, da bi smeli v materinem jeziku pisati svojim staršem. Po podpori, ki jo je žrtvam zračnega napada na Brtolj poslal predsednik vlade Cvetkovič, je dospelo zdaj tudi 50.000 Posledice vojne okusijo tudi samotarji na otoku Pictarn v Polineziji, ki pripada Angliji. Na njem živi 215 ljudi, ki so potomci upornikov. Te je 1787 pusti! na otoku kapetan broda »Baunty«. Doslej jih je stalno zalagal z vodo, južnim sadjem in drugim potrebnim živežem iz Novega Zelanda neki parnik. Zdaj je ta izostal in bedni ljudje so na revnem otoku izpostavljeni gladovanju. Za francoska vina se zanimajo v Nemčiji. Uvozili jih bodo večje količine, kljub tem« da imajo dobro kapljico doma ob Renu. Ameriška vojna mornarica je nabavila 12 novih, zelo hitrih cisternskih ladij, ki bodo dobavljale gorivo na strategičri! črti Kalifornija—Filipini. Vozile bodo s hitrostjo 18 vozlov na uro. Njih kapaciteta znaša 1,324.000 baril. Letalska tovarna »Curtiss Wright« v Buf-falu, USA, gradi posebna lovska letala za Anglijo. Tako zvani lovci »Tomahavk« so zelo hitri, dosežejo 340 milj na uro. Tovarna bo kmalu izdelovala po 12 letal dnevno za Veliko Britanijo. Novo petrolejsko luko v Amsterdamu bodo zgradili v prihodnjih mesecih, šla bo spored-no v staro, imela bo površine 200 ha. Obala bo dolga ob pomolu 2.5 km. SOCIALNA KULTURA IN DOGNANJA _,___________________________ , Današnji obseg krize je prisilil človeka, da ■nmani&va minWrn”rfr C Marko- začenja misliti o njenih vzrokih, o kulturi, o fl" ^ nezdravih pojavih v kulturi, oziroma v de- v*ča. Savez Sokola kraljevine Jugosla- javnostl današnjega človeka. SUi ga, da zavije je s svoje seje poslal predsedniku ob- riše mejo med civilizacijo hi med praVo kul- .SOI “ ............. čine Bitolj brzojavno obžalovanje dogodka ter prispeval 20.000 din za žrtve bombardiranja. Italijani in Bolgari o Jugoslaviji »Jugoslovanska zunanja politika temelji na dveh principih: 1. sebi hoče ohraniti mir, 2.'od drugih zahteva, da spoštujejo neodvisnost in interese Jugoslavije. Jugoslavija se zaveda skupnih interesov, ki jo vežejo na Nemčijo in Italijo. Vojna, ki je izbruhnila pred 14 meseci, je našla Jugoslavijo pripravljeno na vse. Zdaj, ko se je vojna razširila na Balkan, ravnotežje jugoslovanske zunanje politike ni prizadeto. Jugoslavija ne odstopa niti za dlako od dotočenih smernic. Prepričana je, da bo v novem redu Evrope, ki ga določata Nemčija in Italija, zavzela mesto, ki ga zasluži,« piše »La Stampa«. »Jugoslavija nadaljuje s tradicionalno politiko nevtralnosti. V politild najožjega prijateljstva z Bolgarijo, ki se lahko razširi v bratsko zvezo dveh slovanskih držav, vidijo Jugoslovani zagotovilo za Svo bodo in neodvisnost Južnih Slovanov. — Danes je ime Bolgarov v Jugoslaviji zelo popularno. Povsod se vidi iskreno razpoloženje za zbližanje. To je plod globokega prepričanja, da je blagostanje Jugoslavije nerazdružno vezano z bolgarskim narodom,« ugotavlja sofijski »Mir«. Kam merijo operacije v Grilji? Vprašanje je, kakšne cilje zasledujejo sile osi s sedanjimi operacijami proti Grčiji, se vprašujejo »Basler Nachrichten« ter nadaljujejo: »če vzamemo za aksiom, da je Egipt ključ do angleškega imperija, bodo sile osi storile vse, da to deželo čimprej osvoje. Anglija ima v Egiptu močno mornarico, Italija pa odveč čet. Če hoče te prevaliti v Egipt, mora opraviti za seboj skoro 500 km dolgo pot. Italijanska, v razmerju z angleško, šibka mornarica ne more nuditi transportom čet dovolj varnega spremstva. Logična misel je te- daj, izvabiti z odviškom italijanskih čet del angleških pomorskih in kopnih sil iz Egipta, da bi bil potem tam Grazianijev sunek lažji, če pa Anglija na grški klic na pomoč ne bo reagirala, bo angleški prestiž utrpel z grškim porazom nov udarec. Pogled na evropsko karto pa pove, da Je Grčija, odnosno nje otoki pravi most k Aziji, Dardanelam. Posest slednjih je pa činitelj, ki bo igral v tej vojni še veliko vlogo. Napad na Dardanele bo prisilil tudi Stalina, da bo stopil iz svoje skrivnostne rezerve. Preko toro. Sfil ga, da osvetli napredek in tehniko s prave strani, da ugotavlja In loči povoljno in nepovoljno družbeno razmerje, z eno besedo, da postavi človeško družbo na socialno urejeno osnovo. Izključna merila današnje zahodne kulture so postala: akademije, razstave, muzeji, umetnost, izumi, tehniški napredek. Dejansko je družba razglasila politična in socialna dognanja za člene nižje vrste, ki jim v kulturi ni več mesta. (»Slovenija«.) CORDELL HULL zunanji minister USA Kultura Obisk pri mladem prekmurskem kiparju V Ljubljani sem večkrat srečal tihega, nekam vase zasanjanega Kuharja. Ker ga že dolgo nisem videl, pa sem mahnil k njemu na dom v Rankovoc. Kdor stopi na dvorišče, nc bo opazil nobenega ateljeja, le večje kupe ilovice in v zavetju ob drvarnici 3 m visoko Madono iz umetnega kamna, namenjeno za črcnsovsko pokopališče. V odprtem skednju, ki mu služi za atelje sem ga našel. Začel jo pravkar vlivati v mavec kmeta naravne velikosti, sedečega na pšeničnem snopu. Pomalem sva kadita in sc spominjala dni, ko sva s svojim neznanjem še mučila profesorja. Fen, tako ga kličemo, je kmalu obesil šolo na klin ter zaživel na vasi čisto svojsko življenje. Spominjam se ga iz šole, kajti koncem leta je imel na šolski razstavi največ slik in najlepše. Bilc so oljnate pokrajine. Vendar o tem nerad govori, le V času od 11. do 17. novembra I profesorja Ščuko, ki mu je dal največ po- > sovorni naibo® Kvorntkp*-|-, 200 skupščinah. Od 18. novembra d°isrC£avala v Ljubljani, kjer jo obiskoval . raia leta bo po velikih berlinskih pod- . gdo Franceta Kralja. Tam si je osvojil tetjih nadaljnjih 200 zborovanj s sodelo- 1 učiteljevo zunanjo formo, kar se jc močno Vanjem fmntc Hpla ki bo zaiela opazilo na plastikah, razstavljenih lani na de,S - r!r Prekmurskem tednu. Vendar je takrat že «eiavske množice. Vojaško-poiitičmm or- |lckdo napisa|: „Niegova ustvariteljska imunizacijam bo govoril kontreadmiral; tura je tolikšna, aa v vseh delih išče in- von Liltzow. Na razpolago bodo vsa sred ‘ * ! ........ stva propagande, vse pa se bo vršilo geslom »Z našimi zastavami je zma-sa!« Odprta bo velika razstava pod naslovom: »Veličina Nemčije«. začel modelirati, kajti zdi se mu, da bo mogel s plastiko izraziti to, česar ne bi mogel z barvami. V slovenskem kulturnem središču ■ ga je vse zanimalo, pa tudi razočaralo, kajti človek ima vtis, da postaja umetnost nov predmet trgovine. To bi se dalo reči predvsem o likovn#T ki ie pri nas skoraj izključno umetnost žen-skin aktov in polaktov. Razen nekaterih izjem, kakor Kalinov ,.Splavar" in Goršc-tova skupina „Pia in Pino Mlakar“, ob kateri je Kuhar spoznal moč skupinske plastike, ki pa jc pri nas zelo redka. Izmed slikarjev ga je privlačeval Mihelič s svojo žgočo problematiko in Godec s slikami, polnimi osebne izpovedi. Večkrat se mi je zdelo, da premalo šludira prekmurske ljudi in njihovo življenje ker ga je začela vpijati malomeščanska družba, ki jc prenasičena frazerske umetnosti in okostenela. Ob pogledu na relief ^Izseljenci" in skico „Sezonci“, kar bo tudi razstavil prvega decembra v Soboti na kolektivni razstavi prekmurskih umetnikov, sem pa spoznal, da je našel pot k svojim ljudem. Veliko je k temu pripomoglo tudi branje Kranjčevih romanov .katerih vsak stavek bi se skoraj dal plastično upodobiti. Ker nisem prišel k njemu z vprašanji, dividualnegu izraza in si prisvaja manir katere bi si že v naprej sestavljal, sva svojega učitelja le v toliko, v kolikor čiiti se menila pač o vsem, m tako tudi o potrebo, da z njimi podčrta svoj lastni do-1 razstavi. Lani je s strahom kol novinec ■ . , , ’ 1 ^nnnlmril r«r/> D« 1 m L>m4L. mislek . V Ljubljani je spoznal slovensko umetnost m umetnike. Opustil je platna in razstavil svoje plastike. Bal se je kritike, kaj poreče k njegovim skupinam, kajti le je videti redkokdaj na kaki razstavi. Pa je uspel, in letos je tudi nameraval raz. staviti večjo skupino „Sezonci“, katere pa ni mogel dovršiti,. ker mu je nagajalo vreme, da zunaj m mogel delati in tako je ostala le skica. Razstavil lx> tudi tri portrete: M. G., A. M. in slikarjeva sestra. Zanimalo me jc, s kakšnimi občutki razstavlja, pa mi je odgovoril, da z veseljem* ker upa, da bodo Prekmurci, ki kaj takega še niso vajeni, spoznali svojo umetnosti Čudno pa se mi je zdelo, da ti trije prekmurski umetniki, Jakob, Sagadin in Kuhar še niso razstavljali v Ljubljani. Pa mi jc odgovoril, če še nismo, pa še bomo. Toda o tem se nisva mnogo pogovarjala, rajši o načrtih in liodočem delu. Po razstavi se hoče Kuhar preselili v Soboto, kjer bo lažje delal in kljub temu še bo vcano med domačimi ljudmi, kajti smoter umetnosti same jc živeti in oblikovati med njimi. Tako sva se menila, ko je Franc Kuhar vlival v mavec, ker ne zmore kamna, kmeta, sedečega na pšeničnem snopu in z zaskrbljenimi očmi vprtega v neznano bodočnost. —an. k. Nemški slikar živali J. von Ziigel je 22. okt. praznoval svoj 90. rojstni dan. Svojo življenjsko pot je pričel zelo skromno' kot ovčji pastir. Toda prav tu je zrasla v njem velika ljubezen do živali, jz katere se je rodilo kasneje nešteto umetniških slik iz živalskega življenja. Že kot 19-letni fant je dosegel na veliki razstavi v Stekleni palači v Monakovem častno priznanje za svojo umetnost. Poslej je njegova slava naglo rasla. Postal je član več akademij, dobil je častni doktorat ter plemiški naslov. Kot 90-letnik pa Še danes neprestano slika živali in razne prizore iz živalskega življenja. Gospodarske novice Slovenija ima že 180.000 ha goličav! Mrzlično izsekavanje gozdov, posebno v času ugodne lesne konjunkture, neredno in nezadostno pogozdovanje ima kot posledico v Sloveniji že 180.000 ha goličav. Teh ogromnih kompleksov goličav ne moremo smatrati kot rentabilno gospodarsko zemljišče. So mrtve površine, od katerih nima lastnik, kakor tudi narodno gospodarstvo, nikake koristi. Lastniki morajo od njih plačevati davek, kljub temu jim ne prinašajo nobenih drugih dohodkov, kakor nekaj slabe paše. Take goličave ne smejo biti cilj našega gozdnega gospodarstva. Nadaljnje ustvarjanje takih goličav nas dovede do tega, da bo Slovenija v najkrajšem času postala uvozna pokrajina za les. Botaniki so dokazali, da potrebujejo raz Kčna drevesa od 50—100 let in še več, da njihov les dozori za sečnjo. To je doba dveh generacij! Znano je, da znaša letni prirastek v naših gozdovih na lfaa površine le 1—2 m3, dočim znaša povprečna letna količina posekanega lesa na 1 ha od 10 do 15 m3. To je nedvomno dokaz, da naše gozdno in lesno gospodarstvo hira in boluje na rak rani prekomernega izsekovanja. Ni res, da bi ravno gozd moral kriti vse izdatke kmečkega oibrata, ampak naj to krijejo sorazmerno vse panoge, ki se naj pointenzivijo, tako, • da bo gozd razbremenjen. Pravilno dela oni gospodar, ki ima v svojem gozdu stalno na 1 ha povprečno 180 m3 lesa. Če prekorači to količino, je podana osnova za zmerno sečnjo odvišne količine. Le tako gozdno gospodarstvo je rentabilno in nam daje leto za letom enake koristi in enake dohodke. V Sloveniji posekamo vsako leto povprečno 900.000 m3 lesa v vrednosti 20 milijonov din za kurjavo in 900.000 m3 lesa v vrednosti 70 milijonov din za razno uporabo in izvoz. Kje bomo nadome- stili te ogromne količine, ki stalno naraščajo, če hočemo vsaj delno obdržati tempo naše potrošnje in lesne trgovine? Nekega dne bomo stali pred izvršenim dejstvom, da bo naše lesno gospodarstvo v razsulu, radi neracionalnega gospodarjenja z našimi gozdnimi zakladi. Zato moramo pričeti z intenzivnim pogozdovanjem nastalih goličav ter z zaviranjem prekomerne sečnje. Vsi zakonski predpisi v tem oziru so premili in treba jih bo poostriti in vse sankcije strogo izvajati. V-ar. Nemški glas o dviganju cen pri nas Znano nemško glasilo o balkanskih vprašanjih »Siidost-Echo« zanika, da bi povzročal dviganje cen v Jugoslaviji prevelik izvoz v Nemčijo. Po podatkih jugoslovanske Narodne banke je bil indeks cen rastlinskim proizvodom v sept. 1939 73.5, a v avgustu 63.6. Istočasno se je dvignil indeks živalskih proizvodov od 67.7 na 93.1. To pomeni, da so cene rastlinskih proizvodov v Jugoslaviji narasle v prvem letu vojne za 122%, živalskim proizvodom pa samo za 38%. Od 1. sept. lani pa do konca letošnjega avgusta je znašal izvoz samo 337.262 ton, dočim je znašal v prejšnjih 12 mesecih 446.222 ton. Nasprotno pa se je dvignil izvoz živalskih proizvodov za 15%, rastlinskih pa padel za 24.4%. »Hrvatski dnevnik« k temu pripominja, da je nemški list pozabil na dejstvo, da je na porast cen vplivala slaba žetev ter da je bil z ozirom na to izvoz sorazmerno večji kot prejšnje leto. Jugoslavija je namreč lojalno izpolnila prevzete obveznosti ter jih bo tudi v bodoče, ker si želi ohraniti nemški trg tudi za takrat, ko ji bo prineslo tako sodelovanje več koristi. V kratkem bomo dobili bombaž Iz Turčije V Beogradu je bila v prostorih Industrijske zbornice konferenca prodajalcev tekstilnih proizvodov. Sklenili so, da se bo prva pošiljka turškega ; bombaža, ki znaša 2 milijona kilogramov ler je še sedaj v Carigradu, uvo-I zila v našo državo čez 14 dni. Na seji ■ so govorili tudi o možnosti, da se skle-| ne s Turčijo nov'sporazum glede uvo-I za nadaljnjih S milijonov kilogramov bombaža. Za uvoz turškega bombaža od postaj Caribrod do postaj Beograd, Celje, Duga Resa, Kranj, Litija, Maribor, Maribor-Studenci, Niš, Novo mesto, Pančevo, Škofja Loka, Tržič, Zagreb, Zemun in Zreče je dovoljena .ugodnostmi železniška tarifa, in sicer uporaba 5. razreda, zmanjšana za 10 odst., ako so plača uvozni-na najmanje za 5000 kg. Ugodnost velja od 19. okt. do 31. dec. 1940. Ta ugodnost velja tudi od Caribroda do Subotice, ako gre za prevoz turškega bombaža v Madžarsko. Pojemanje narodove življenjske sile? 2e večkrat smo se bavili z življenjskim vprašanjem našega naroda in to v najožjem smislu te besede. Opozorili smo na nešteto vzrokov, ki pospešujejo padanje njegove življenjske moči ter pri tem predvsem ugotovili, da temu ni vzrok morebiti pokvarjenost našega ljudstva, temveč predvsem težka socialna stiska. Prav zgleden primer smo navedli pri strogo vernih katoličanih iz Prekmurja, katerih prisilno potikanje po svetu in to tako, da potuje v eno državo žena, v drugo pa mož, nikakor ne more pospeševati rodovitnost, temveč morajo biti posledice prav nasprotne, kot smo svoje-časno dokazali s številkami. Statistike rojstev in smrti po posameznih krajih v Sloveniji so tudi dokaz, da razlika med smrtnimi in rojstnimi slučaji ni najmanjša v mestih ali v starih industrijskih področjih, temveč da je tako nazadovanje zajelo močno baš izrazito poljedelske kraje, posebno take, kjer je številno zastopan tako zvani poljedelski proletariat ali jih je šele pravkar zajela mlada industrializacija. Na teh področjih je navadno spremljevalec tega hiranja tudi tuberkuloza. Naj navedemo za letos samo nekaj po- datkov Higienskega zavoda o rojstvih in smrtnih slučajih v lanskem letu. Smrtni slučaji sicer še vedno padajo, toda naravni prirastek se je le neznatno dvignil. Lani je padlo število rojstev od 26.205 na 25.972, število smrtnih primerov se je pa zmanjšalo od 17.058 na 16.708. Naravni prirastek je znašal 9264 ter se je neznatno zvišal od prejšnjega leta, ko je bil 9147. Povprečno Število rojstev na 1000 prebivalcev je bik) v petletju 1921-25 29.9, smrtnih slučajev pa v istem razdobju 19.1. Lansko leto pa zaznamuje 9656 na 9080. (na 1000 preb.) le 21.3 rojstev, kar je doslej najnižje število v Sloveniji ter 13.7 smrtnih slučajev, katerih je bilo tudi najmanj po vojni. Naravni prirastek je bil v navedenem petletju 10.8, lani pa le 7.6 ter je že obe zadnji leti na istem mestu. Vprašanje pa je seveda, kak bo nadaljnji razvoj, če pomislimo na ekonomske razmere, ki jrh je prinesel sedanji splošen razvoj v svetu tudi v naše socialne in gospodarske 'razmere. Tu bi dala slutiti nadaljnji razvoj v neki meri že statistika porok omenjenega zavoda, ki navaja, da je število porok že lani nazadovalo od Obrtniki zahtevajo razpust kartelov Obrtna zbornica v Beogradu je na slovila na merodajne činitelje pred-stavko, v kateri zahteva razpust vseli obstoječih kartelov in prepoved ustanavljanja navili ter istočasno revizijo cen proizvodov karteliranih podjetij. Ze visoke cene teh proizvodov v normalnih časih so dokaz, da karteli vzdržujejo izredno visoke cene, jih umetno dvigujejo In diktirajo. Naši karteli so se omejili le na eno funkcijo: zavarovanje monopola na trgu in dik- tiranje, oen. Za uspešno pobijanje draginje in brezvestne špekulacije je bilo nujno istočasno z uredbo o pobijanju draginje, prepovedati tudi vse karle-le v državi ter podvreči njihove cene kontroli tako, kot velja to za druge proizvode. Vloga obrtnikov opisuje dosedanji boj obrtništva s karteli, ki so mu zadali najtežje udarce. Ta boj je bil zaključen ugodno za kartele v časni politike favoriziranja velekapitala (1935). , g Koruzno moko bodo menda začeli ; kmalu mešati s krušno in to obvezno! Prisilni odkup namreč ni dal pričakovanih rezultatov, pa tudi konsum je bil večji kot so pričakovali. g Gumijaste izdelke, posebno opanke, bodo spet smeli izdelovati, samo iz starega regeneriranega gumija. g Kontrola nad izvozom fižola je uvedena pri ravnateljstvu za zunanjo trgovino. Izvažati smejo samo Prizad, Ravna-Leljslvo za proučevanje in organizacijo prehrane, Pogod v Zagrebu in banovinski prehranjevalni zavod v Ljubljani. Izvozni kontingenti so med navedene že razdeljeni. g Tvormice umetne svile in volne v velikem obsegu bomo menda dobili s pomočjo nemškega kapiLala. V tej zvezi so se ogla; sili pri trgovinskem ministru zastopniki I. G. Farbenindustrie in še nekaterih drugih nemških podjetij ter mu predložili svoje načrte. g Prodaja blaga urejena. Ministrski svet je predpisal uredbo o ureditvi prodaje blaga. Uredba določa, da trgovci kupcem ne smejo prodali več blaga kakor so ga povprečno rabili za svoje potrebe pred septembrom v številu družinskih članov in povprečne potrebe. Uredba se nanaša tudi na veliko prodajo. Za prestopke so določene zelo stroge kazni. g Sestanek tajnikov vseh trgovinskih, industrijskih in obrtnih zbornic bo 13. t. nu v Beogradu. Razpravljali bodo o ukrepih, ki jih namerava izvesti vlada na gospodarskem področju, posebno pa glede oskrbe in pobijanja draginje. g Rekordna je tobačna letina v Hercegovini ter ne bo zadostovala samo za domače potrebe, temveč bo na razpolago tudi za izvoz. Po mnenju strokovnjakov bo dala 900 vagonov. Cene tobaka srednjo kvalitete so letos zvišane od 30 do 50%* v splošnem sc gibajo od 8 do 72 din za kg (lani 5 do 66 din). g Obnovitveni načrt potresnega ozemlja na Turškem ,kl je letos težko prizadeto* prepoveduje gradnjo lesenih stavb višjih od 2 nadstropij, opečnih, pa od treh', BLtKV AL AX«ES: DRUGI MEDENI TEDEN Ta hip Sangster ni vedel, kaj naj mu reče. S pogledom je piesal po sobi in neprestano mislil na Kristina Da, saj je še otrok, ki tako neizmerno ljubi Jimmyja. V srcu ga je zaskelelo, ko je pomislil na njene plahe oči, ki so nra razodevale, kako oh pogledu na Jinwnyja trepeče za svojo navidezno srečo. — Seveda, ko bi vedel, da mi ne porečeš niti besede, bi ti sploh ničesar ne povedal, —■ se je obregnil Jimmy. —• Prenašal sem, dokler sem le mogel. Prenašal sem; slednjič sem zbežal k tebi, da ti povem.., Veš, da Kristina razen mene nima nikogar na vsem svetu, — je vzdihnil Jimmy. — Samo Bog ve, kako vroče si želim, da bi bite gospa Wyatto-va še živa. Sangster je še vedno uporno molčal. — Prijatelj, povej mi, ali bi je ne mogel obiskati, — je prosii Jimmy. — Rada te ima. Kajpada, *saj ji ni treba povedati, da sl govoril z menoj. AH bi ji ne mogel telefonirati, ali kakor koli že? Povabi jo na sprehod... Saj mi umre, če se nihče zanjo ne zavzame... — Zdi se mi, da nisem pripraven za takele stvari. Toda s teni nočem reči, da bi ti -ne hotel pomagati. Storil bom pač, ROMAM 29 kar utegnem... — No, glej, poskusi. Dober prijatelj si. Kako nežen si znal biti s Kristino, ko ji je umrla mati. Nekaj imaš v svojem vedenju, česar meni manjka. Zelo hvaležen ti bom. Poskusi vendar... poskusi, — ga je skoraj plaho spraševal. — Ali poj-deš? — Znabiti pa me sploh ne bo hotela sprejeti, ko jo obiščem? — Stavim, da te bo z veseljem sprejela. Sangster se je nasmehnil proti svoji voiji. Vstal je in prikimal Jimmyju. — Vem, kaj si misliš, — je dejal Jim-my. — Toda znova ti prisegam, da nisem kriv. Verjemi mi, da sem poskusil vse, kat mi' je bilo mogoče. — Ne dvomim, — je suho pristavil Sangster. Poiskal si je klobuk in suknjič ter pospremil Jimmyja na ulico. — Povabi jo na kosilo, — mu je svetoval Jimmy. —■ Povabi jo na sprehod v park. Vhj ji nekoliko poguma in radosti. Toda nikar ji ne govori o meni. Jimmy je bil prav zares močno vznemirjen. Truden in izčrpan je bil, ko se je na vogalu ulice poslovil od prijatelja. Cim se je Sangster izgubil v množici, je poklical taksi in mu velel v klub. Tu si je naročil brandyja. Tri dni je bil šele poročen, a se mu je zdelo, da je tega že tri leta. Da, kljub temu je Ml v srcu pošten: Kristine n>i dolžil, ne, ona je nedolžna njegove tragedije. Toda ko bi ne bila tak obrok! Dvignil je kozarec ter ga porinil proti 'svetlobi in žalostno opazoval. — No, lepa bodoVsost je pred menoj, — si je dejal mračno in v dušku obrnil kozarec. * Sangster je bil hudo vznemirjen, ko je prišel do hotela, kjer sta stanovala Jimmy in njegova mlada žena. Tokrat je dvomil v svoje sposobnosti, četudi se je Jimmy nanje zanašal z vso gotovostjo. Sangster ni kdo ve kaj cenil ženski svet. Nikoli se ni pehal za njim, a tudi nobena žena se doslej' zanj ni posebno zavzela. V hotelu je najprej povprašal po Jimmyju. In šele ko so mu povedali, da ga ni doma, je vprašal po Kristini. Precej Časa je moral čakati. Slednjič mu je sobarica prinesla sporočilo, da je gospa Challonerjeva doma ter ga vabi, naj jo obišče. Bal se je solz. Žal mu je bilo, ker bo videl žalostne oči gospe Kristine, v katerih je bil vajen videti otroško rarostin srečo. Skrbno se je razgledava! po sobi, ki se mu je zdela pusta in brez življenja. Ko so se odprla vrata in je vstopila Kristina, se mu je zdelo, da je vstopila le še senca nekdanjega dekleta, ki ga je po- znal. Videl je, da bi se rada smehljate, toda zaman. Sangster jo je skušal pozdraviti kot bi o vsej stvari ničesar ne vedel. Ponujeno roko je tesno stisnil. — Vesel sem, da vas morem spet obiskati. Sicer sem najprej .povprašal P0 Jimmyiu, a so mi rekli, da ga ni doma. — Zares sem vesela, da ste prišli. Toda zdi se mi, da Jimmyja ne bo k obedu* — si je grizla ustnice. „ — Imenitno! — se je zasmejal Saož' ster in skušal biti čim bolj priroden. —* Torej pojde te z menoj na kosilo. JimmV vam tega ne bo štel v zlo... — Ne, Jrninfy mi tega ne bo zameril. — je rekla s tolikim poudarkom, da ie Sangster kar ostrmel. — JimniVju je vseeno,’ kaj počnem. Gospod Sangster, zakal ste vendar dovolili, da se je poročil z menoj? Prav gotovo ste Vse vedeli. J«11' my me nima niti za las rajši kot vi. Nastal je niue^n molk. Kristina ga 'fi gledala s praznimi suhimi očmi. — Kristina, nikar tega ne recita, — i6 dejal Sangster bolestno. Prijel jo je za roko ter jo delj časa a®" držal v svoji. Njene besede so bile kot očitek. Sangster se je vpraševal, s čim se je pregrešil proti temu velikemu otro^ ku. Pa vendar, kaj naj stori? Kristina bi mu ne verjefa, pa naj ji reče kar koli. — Res je, — je tiho rekla. — sedaj ni' mam nikogar na vsefrn svetu... (Dalje.) fflovice Velikopotezna akcija za zimsko pomoč v Soboti Važni sklepi soboškega mestnega sveta Na zadnji občinski seji v M. Soboti je bilo sprejetih več važnejših predlogov. Najprej je bil podan na splošno željo občinske uprave pregled vseh letnih taounov od 1931 naprej in odobrenih 27 Kupnih pogodb. Občina je razprodala skoraj že vse parcele na travniku ob Radgonski cesti. S prodajanjem parcel je občina v glavnem poplačala svoj dolg M Jugoslovanski udruženi banki d. d. v Zagrebu in ima samo še plačati grad in Park, kar pa je v glavnem krito s terjatvami napram kupcem prodanih parcel. V Soboti so ob deževnem vremenu vsi kle-bii prostori v vodi. Občina je najela pri Javni borzi dela v Ljubljani 70.000 din za prepotrebno izolacijo kletnih prostorov Delavskega doma, kjer bodo odslej tekateri prostori okrožnega sodišča, kar Spet vpije .po nujni rešitvi o gradnji posebnega poslopja za ta urad, ki je utes-Wen v Szaparijevem gradu. V najkrajšem £asu bodo začeli graditi Dekliški dom, Odobren je bil tudi kredit za tretje nadstropje osnovne šole, kar bo zadostovalo teraščanju učencev za več kot 50 let. Umesten je predlog župana Hartnerja, da se osnuje v Soboti Javna kuhinja za r®veže, kjer bi dobilo hrano dnevno 300 *>seb. Potrebnih 200.000 dinarjev bodo dali tisti, ki imajo več. Zaradi neprestanih ‘atvin je občina nastavila poljskega ču- vaja, Nastavljena sta na novo dva redarja. Meddruštveni odbor je dobil 3000 dinarjev ponovne podpore za že pripravljeni spomenik prekmurskim književnikom, pred katerim sta položena že dva venca, čeprav ta še ni bil odkrit. V zvezi s tem je odbor tudi odločil, da se preimenujejo: Križova ulica, Slovenska ul., Mala ul., Nova ul., Cerkvena ul., Radgonska cesta in se označi še 22 novih ulic. Tujsko prometno društvo je dobilo 4000 din podpore za že izdani prospekt Prekmurja. Občinskim uslužbencem so bile povišane plače za 10%. Občinski odbor je obljubil vso možno pomoč, Glasbeni Matici, če se bo ustanovila. V smislu novega zakona o občinskih hranilnicah, ki določa, da ne sme biti odbor teh iz oseb, ki so že v upravnem odboru kakega drugega denarnega zavoda, je bil izvoljen Občinski hranilnici in posojilnici nov odbor z ravnateljem gimnazije inž. Zobcem na čelu. Plemenito deio trboveljskih reševalcev O delu trboveljskih reševalcev. Reševalni oddelek je bil ustanovljen pod okriljem prostovoljne gasilske čete Trbovlje-rudnik 1. 1928 na pobudo načelnika, pok. Holeška. Nabavil si je rešilni avto, za katerega so prispevali TPD, Bratovska skladnica, trboveljska občina in drugi, največ pa je seveda prispevalo društvo samo. Ustrezajoč razmeram in potrebi Trbovelj se je rešilni oddelek glede opreme in izvežbanosti povzpel tekom časa na nivo poklicnih reševalcev. Danes razpolaga že z dvema rešilnima avtomobiloma ter enim rezervnim vozom za rešilno moštvo, ki pa je grajen tako, da sfe lahko preuredi za prevažanje ranjencev. Tehnično vodstvo oddelka je v rokah poveljnika Rozmana, njemu pa vneto pomaga Aškerc, tajnik društva. Pri reševalnem oddelku služijo 4 šoferji in 1 spremljevalec. Vpeljana je tudi stalna nedeljska dežurna služba 6 mož, katerih naloga je, da je tako reševalni kakor požarni oddelek vedno v pripravljenosti. Omeniti moramo tudi, da vsi opravljajo podnevi svoj požrtvovalni po sel v prid društvene blagajne, malenkostno so honorirani le v nočnem času. Kako potre ben je bil baš v industrijskih Trbovljah reševalni oddelek, dokazujejo številke. Od njega ustanovitve pa do 30. IX. t. 1. je bilo izvršenih skupno 4389 prevozov. Jasno je, da zahteva vzdrževanje in oskrba rešilnega oddelka mnogo denarja, ki ga pa društvo žal nima. Da bi zahtevali od svojih članov še večjih žrtev kot jih že itak doprinašajo, je nemogoče. Zato prireja društvo vsako leto tombolo, katere dobiček potem krije primanjkljaj. Ob znatni in trajni podpori javnih in zasebnih ustanov pa bi bilo njegovo delovanje trajno zagotovljeno. To je tudi moralna dolžnost prizadetih činiteljev. Letos je slab lov Lovci so letos zelo nezadovoljni, ker !e le malo preživelo. Zato pa letos Preživelo le malo divjačine. Zato letos JJvei, ne bodo prišli na svoj račun. Na burskem polju je bilo druga leta ogrom-110 fazanov, jerebic in zajcev, letos pa mora lovec imeti mnogo sreče, če si na lovu zasluži večerjo. Času in lovu primerne so tudi cene divjačini, Zajci so bili lani od 18—25 din, letos pa so od 30—45 din. Fazana pa sploh izpod 40 din ne dobiš. Proslava Jadranskega dne Proslavo Jadranskega dne v Celju Priredijo Podmladki Jadranske sipate" na celjskih šolah s sodelovanjem ^jaške godbe in krajevnega odbora v Celju v nedeljo ob 16.30 v mesi hem gledališču. Spored akademije bo telo pester. Pevske točke bodo izvajali pevski zbori meščanskih šol in jjtestne deške šole. Nastopili bodo tu-^ harmonikarji, ki jiii vodita šolski Sestri Jolanda in Kerubina, učenke za-v°da šolskih sester pa bodo ob njih spremljevanju izvajale naša narodna ?°la. Gimnazija in obe meščanski šoli °.sla nastopili z izbranimi telovadni-r51 točkami. Mesina dekliška šola bo ^vedla otroški prizor iz pomorskega ^lvljenja, okoliška šola pa bo v godnem zboru podala Jenkovo Adrijansko morje. Sodelovala bo med točami vojaška godba, spored pa bodo j*ključile žive slike, pri katerih bo KUpni nastop vseh š*a lepotica Desanka Slanojlov sc je ez noč brez zdravniških posežkov Prcinenila v moškega in postala Dra-Mttin Slanojlov. bul Uesanka se je Že kot deklica izogi-‘ a ženske družbe in se je najraje «_ % Ut VIUMV ttl ov JV- »tuji »ljv "Jdašila z dečki. Pod krilom je no- sila za pasom nož iu star samokres, ; deževala se je fantovskih pretepov . Pustolovščin, zaradi česar so jo usti starejši ljudje imeli za pokvar-ho žensko. Toda dekliške znnčilno-j iu oblike so vedno bolj izginjale j. Uesanka se jo vidno preobražala v . Uta. Krilo je zamenjala s hlačami k 'zginila iz domače vasi. Ko se je '3 lclni mladenič vrnila v Kncžc-II 'iuograde, so za postavnim Dragu-Uoiu vzdihovale bogate vaščanke. laRUlin je poslal vaški stražnik. Za- JUbii se je v lepotico in bogato po-^siniško hčerko Smiljo. ki mu je vra-bji/1 Toda njeni starši so bili ( (" uo proti temu, da bi se njihova še do nedavna ženska. Dragutin pa ni odnehal — svojo izvoljenko je ugrabil in jo zaklenil v svojo sobo. Sedaj ga je čakala nova nevšečnost. Cerkvene oblasti so smatrale Dragulina še vedno za žensko in ga zato niso hotele poročiti, ker kot moški ni imel dokumentov. Zato sta se zaljubljenca civilno poročila ter končno dosegla tudi blagoslov dekletovih staršev v obliki bogate dote. c Ljudsko vseučilišče. V ponedeljek, 11. t. in., ob 20. bo 'predaval pfol'. dr. E. Hrovat iz Ljubljane o temi „Telo in zna-čaj“. c V prepiru je- oddal več strelov iz samokresa hlapec Mihael Zdolšek na Lavi na 48 letnega viničarja Ivana Hvalo. En strel je zadel Hvalo 'v laket in mu ga težko poškodoval. c Vlomi 26 letni brezposelni šofer Hubert K. iz Nove cerkve je vlomil v stanovanjski voz nekega artista pri gostilni „Zeleni travnik" v Klavniški ulici in ukradel 300 din. Huberta K. so prijeli in izročili sodišču. — Tudi v mestu je bilo v sredo izvršenih več vlomov, ki pa jih policija še preiskuje. — V Stanjgrobu pri Novi Štifti je neka ženska vlomila v stanovanje delavke -Frančiške Hril>emikove. .Vlomilka ie odnesla zlato uro, prstan in nekaj perila v skupni ‘vrednosti 1000 din. Vlomilko K?, doma iz iste vasi so izsledila in jo izročili sodišču. Pri njej so našli še vse ukradene predmete, c Nevarnost povodtaji. Zaradi močnega deževja sta reki Savinja iu Voglajna zopet močno narasli. Voglajna je ponekod izstopila iz struge. Trboveljski drobiž Društvo „Šola in dV>m“ na tukajšnji meščanski šoli, je polagalo v torek obračun svojega delovanja. Za novo poslovno dobo je bil izvoljen, skoraj ves stari odbor s Križnikom kot predsednikom, Čibejem kot tajnikom in Rozmanom kot blagajnikom. Kolavdacija nove stanovanjske hiše Bratovske sldadnioe za bolnišnico jc bila v sredo. V nekaj dueli bo stavba izročena svojemu namenu. Vodovod bodo gradili posestniki v Gabrskem pri Trbovljah. Trboveljska občina jim bo k stroškom prisj>evala nabavne stroške za cevi, kar bo zneslo okrog 15.000 din. „Vzajemnost“ priredi v soboto, ob 20. in v nedeljo ob pol 16. v Delavskem domu veseloigro s petjem in godbo v 3. dejanjih .,Pekovska". Pri predstavah sodeluje delavski orkester. Izpit za pooblaščenega inženirja gradbene stroke je položil te dni pred strokovno komisijo v Beogradu z odličnim uspehom inž. Krajner Fričko, gradbeni vodja podjetja Ing. Dukič v Trbovljah. V Trbovljah je umrl v starosti 66 let nestor trboveljskih krojačev Martin Brici. Pogreb pokojnika je bil ob veliki udeležbi prebivalstva v četrtek popoldne. Zapušča vdovo in več odraslih otrok. Llubllana a Cene teletine v Ljubljani. Referat za kontrolo cen banske uprave je zaradi znatne podražitve zaklanih telet odobril, da sc smejo cene telečjemu mesu v Ljubljani zvišati tako, da znaša cena za telečji vrat 14 din, za telečja prsa 16 din, za telečja pleča in hrbet s priklado 18 din in za telečje stegno s priklado 20 din za kg: a Agilno sokolsko društvo Ljubljana II, bo imelo v soboto zvečer otvoritev sokolskega doma. Pri tej priliki bodo odkrili tudi spominsko plaketo kralju Aleksandru I. Sledil bo koncertni in recitacijski program, nato pa bo slavnostni ples. a Zveza kulturnih cfruštev bo imela občni zbor v nedeljo ob 9. v dvorani združenja inženirjev v Kazini. a Jutri dopoldne bodo imeli nastopno predavanje na medecinski fakulteti ljubljanske univerze novoimenovani redni profesorji dr. Franc Hribar, dr. Karlo Lu-šičky in dr. Božidar Lavrič. PfUl p Na živinskem sejmu je bilo od 137 volov prodanih 20 po 7'50—8'25 din; od 429 krav 126 po 4'50—7 din; od 41 bikov 14 po 5—8 din; od 50 juncev 9 po 7 din; od 122 telic 32 po 6-8"50 din; od 179 konj 3 od 900 do -6000 din. V Nemčijo je bilo prodanih 6 volov. Na svinjskem sejmu so bile debele po 12"50—13'50 din in pršutarji po 11—12‘25 din. p Radi prekrška bruto zaslužka So oblasti prijele nekega tukajšnjega usnjarja in ga kaznovala z občutno globo. j) Tujski promet. Oktobra je obiskal Ptuj 234 Jugoslovanov, 31 Nemcev in 1 Bolgar. Prenočnin je bilo 431. p Neznanega utopljenca je Drava naplavila v Spuhlji niže Ptuja. Najbrže je izvršil samomor. Pokopali so ga na rogoz-niškem pokopališču. Poi ure po bombardiranju Bitolja Kritičnega dne, pišejo „Novosli“, je bil v Bilolju tržni dan, kar je katastrofo še povečalo. Trikrat so zatulile sirene in dvakrat so padale bombe na mesto. Ljudje so bili prestrašeni in presenečeni. Sploh se niso zavedeli, da so bili pravkar priče katastrofalnega bombnega uničenja. Ko je prenehalo brnenje usodnih letal, so meščani prihajali na ulice in jokali spričo strahovitega razdejanja. Tu in tam so bila trupla ubitih, med katerimi so stokali ranjenci. Več zgradb je bilo porušenih ali občutno poškodovanih. Telefonske in električne žice so bile potrgane. Vse življenje je zastalo. Časnikarji, ki so takoj po usodnem dogodku prišli v Bitolj. pišejo, da so po ulicah in cestah ležali kosi obleke, razcefrane srajce in pokrivala.^ Mnoge matere so obupno klicale svoje otroke, ki so se popoldne igrali bog-sigavedi kje in ob letalskem napadu niso bili doma. Bila jc prava panika, vendar pa se je ljudstvo kmalu zbralo, saj so junaški Bitoljčani prestali v la so naro cniki „Veternika s posebno P' olico zavarovani za 10.000*- r polpretekli dobi še vse slrašncjše dneve in noči. Brez malodušja so se takoj pbdalf fta delo in pomagali, kjer je bila njihova pomoč potrebna. Polno razumevanje so pokazale tudi oblasti, zlasti pa vojska, ki proži hudo prizadetemu prebivalstvu vso pomoč. o. Odlikovanje. Z redom sv. Save V. stopnje je bil odlikovan poljčanski župan in predsednik krajevnega šolskega sveta Anton Deti-ček. o. Premeščene so učiteljice Matilda Potočnik iz Griž v št. Pavel, Angela Pečnik iz Št. Pavla v Griže, in Mihaela Resman iz Dolenjskih Toplic v Novo mesto. , o. Delokrog carinskega oddelka v Prevaljah se razširi. Pri izvozu carini vse blago, ki se tovori na postaji v Prevaljah, ne oziraje se na smer izvoza in na smer blaga. Pri uvozu Pa carini vse blago, če je to podrejeno za revalje, Guštanj in Mežico, ne oziraje se na to, od kod bi prišlo. ■ o Začasno sv zaprli banovinsko cesto na odseku Kranj—Kokrica za ves promet. Sedaj je usmerjen promet po banovinski cesli Naklo—Kokrica—Predoslje— Britof. o Napota je nenadoma narastla. Sneg, ki je pobelil bližnje hribe je pričel hilro kopneli, ker je mraz nekoliko popustil. Hilro narastla Sapola je povzročila precej škode pri regulacijskem delu. Delo je obstalo ravno na polovici in se ne bo nadaljevalo, dokler ne bo voda zopet upadla. o Radii parkljevke in slinavke je ves promet s parklarji pod zaporo v občini Čatež, Velika Dolina in vas Mostac občina Dobova. Do nadaljnega so prepovedani vsi živinski sejmi v Brežicah, Dobovi, Kapelah, Piščecah. Zdoleh in v Vidmu pri Krškem. _ 1 o. V Križevcih se bo prihodnji teden pričel pouk na dvoletni kmečko nadaljevalni šoli. Tudi v Kučji vasi bo letos kmečko-nadalje-valna sola, o. Iz kamniških preiskovalnih zaporov so ush Kerin, Urankar in Kokol. Predrli so zid in izginili. Zanimivosti Čudaške navade znamenitih ljudi Predsednik USA, ki je nosil državne pap rje pod klobukom — Pisatei, Honore de Ba zac se Je selil vsak drugi dan Življenje znamenitih ljudi, ki so s svo-lbuka. Leta in leta ga je nosil, četudi je jim genijem obogatili vse človeštvo za velike vrednote, je včasih za kulisami, kot pravimo, precej čudaško. Navadni zemljan bi bil izpostavljen posmehu, genijem je vse dovoljeno, vse odpuščeno že vnaprej. Poglavitna so dela genijev, njih odnošaj do družbe in zasebnega življenja je postranskega pomena. Komu bi na priliko padlo na um, da bi si v Parizu najel šest ali sedem stanovanj ter se praviloma vsaka dva dni selil iz stanovanja v stanovanje. Bogme, someščani bi kaj čudno majali z glavami nad takim potratnežem. In tak je bil slavni francoski pisatelj Honore de Balzac. V enem in istem stanovanju je vzdržal največ po dva dni, nato se je preselil v drugo. Povsem nasprotni tip je bil zgodovinar in filozof Carlyle. Ta se je kot klop zasidral v stanovanju, kamor ni nikomur dovolil vstopa. Silno je bil občutljiv za vse zunanje okolnosti in viplive, v sobi ni mogel trpeti najmanjšega šuma ali zvoka. Svojo delovno sobo si je dal tako urediti, da je bila popolnoma izolirana pred najneznatnejšim zvokom. Dneve in leta je čepel kakor hrček v samotni sobi in filozofiral. Znameniti mislec Herbert Spencer ni bil v družbi kdo ve kaj priljubljen, dasi ga je ves svet cenil. Nad vse zoprno mu je bilo v družbi »prazno mlatenje slame«. Čim je pričela družba brezpomemben razgovor o vremenu ali podobnih nadlogah, je Spencer potegnil iz žepa ušesne varovalke (take, kakršne imajo policaji ali sluge pozimi na ušesih, da se obvarujejo pred mrazom) ter si jih nadel na ušesa. Seveda je bila družba radi tega ogorčena do skrajnosti, toda Spencer si tega ni gnal k srcu. Sedel je mirno naprej v družbi ter z varovalkami na ušesih reševal svoje miselne probleme. Slavni matematik KelvJ je z lahkoto reševal najtežje matematične račune, enačbe in tajne. Toda neštetokrat se je pri seštevanju in navadnem odštevanju pošteno urezal, huje kot navaden šolaT-ček. Slušatelji na univerzi so ga sprva sicer na te napake opozarjali, kasneje pa so jih kar sami popravljali, zavedajoč se, da je seštevanje in odštevanje življenjska slabost slavnega matematika. Nekdanji predsednik Združenih držav severne Amerike Abraham Lincoln je imel posebno slabost glede svojega klo- bil že ves vehast in potlačen. Ločil se ni od njega niti, ko je sedel v svojem uradu ter reševal državniške posle. Kadar pa je urad zapustil, je vtaknil najvažnejše državne papirje pod svoj stari in obnošeni klobuk. Posebno čudaštvo pa pripisujejo slavni francoski igralki Sari Bernhardtovi. Zna- ne so njene »hlačne vloge« in podobne rafiniranosti, s katerimi si je pridobivala veliko ime in slavo. Toda višek njenega čudaštva je bil v tem, da si je naročila posebno rakev. Brez nje se nikamor ni ganila, rakev jo je spremljala na vseh poteh po Evropi, kjer je nastopala v naj-večjih gledališčih. Trdijo celo, da je s posebnim užitkom celo spala v tej rakvi. * sli. Z združenimi močmi poženejo . angleški piloti motor letala v tek. K«t vidite na podobi, jim gre delo z veseljem izpod rok. Gledališče kupuje vojna letala CHURCHILLOV ZET KOT IGRALEC GLAVNE VLOGE V Londonu že več tednov dajejo v nekem gledališču zelo popularen komad, v katerem igra glavno vlogo Vic Oliver, zet angleškega ministrskega predsednika Winstona Churchilla. Predstava je dosegla tolik uspeh, da je gledališka uprava sklenila, da bo čisti dohodek podarila angleški vladi za nakup vojnih letal, zlasti za nabavo »Spitfirov«, lovcev za Obrambo Anglije. Uprava računa, da bo mogla kupiti najmanj dve letali. Prvo bo nosilo ime po sedanjem komadu, ki ga igrajo, namreč »Black Velvet«, drugo pa »Black Vanities«. Glede nadaljnjih imen pa se uprava še ni zedinila. Tako je v Londonu. V Mariboru pa bi narodno gledališče, ki že tolika leta vpije kot žejno v puščavi, ne moglo kupiti niti papirnatega zmaja! »Sindikat" za zastrupljanje mož V Phiiladelfiji v USA sta bili te dni obsojani dve ženi, ker sta z arzenom zastrupili svoja zakonska druga, da bi prišli na ta način do visokih zavarovalnin. Policija je ob tej priliki odkrila cel »sindikat« zakonskih žena, ki so zastrupljale svoje može, da bi potem na rafiniran način prišle do zavarovalnin. Poleg dveh smrtnih obsodb je sodišče obsodilo še štiri žene na dosmrtno ječo, več pa jih še čaka v preiskovalnem zaporu. Nemčija .ma 61 velemest Po podatkih nemškega statističnega urada ima Nemčija brez Češko-morav-skega protektorata in brez generalnega gouvemementa (Poljska) 61 velemest, Ub mest. ki imajo več kot 100.000 prebival* cev. Po štetju od 17. maja 1939 ima Beft lin kot glavno mesto 4 milijone 338.765 prebivalcev, sledi mu Dunaj z 1,929.976, Hamburg 1,711.877, Miinchen 829.31°, Koln n. R. 772.221 in Leipzig 707.365. Cez 600.000 prebivalcev imajo mesta Essen. Dresden. Breslau, nad pol milijona štejejo Frankfurt n. M., Dortmund, Diisseldorfi nad 400.000 Hannover, Stuttgart, Duisburg, Bremen, Nurnberg in Wupertai Najmanjše nemško velemesto pa je Bo®1* ki šteje 100.788 prebivalcev. V STOCKHOLMU je pred nedavnim umrl znameniti švedski arhitekt Gunnar Asplund, profesor fl* švedski visoki tehnični šoli. Prof. Asplun« je bil najpomembnejša osebnost v razvoju švedskega stavbarstva. Med njegova najboljša dela štejejo knjižnico mesta Stockholma in pred nedavnim zgrajen® kapelo krematorija Sv. Križa v Stockholmu. NOVA IZDAJA VOJAŠKEGA KAZENSKEGA ZAKONA je pravkar izšla v Nemčiji. V bistvu 2*e za zakon iz leta 1872, dasi so v novi izdaji nekatere izpremembe, ki pa so v glavnem le tehničnega značaja. Iz starega zakona so bili črtani paragrafi o častnih kaznih in podobno. TEORIJA IN PRAKSA Slavni italijanski pesnik Ariosto si P dal zgraditi sikromno podeželsko hišico* kjer se je naselil s svojo družino. Ko i? dom razkazal prijateljem, so se čudi'1: da si je pesnik, ki je s tako vzvišeni®1 verzi opeval krasoto in razkošje paJa& postavil tako sikromno in zares spartaiv sko 'bivališče. Ariosto pa jim je z nasmehom odvrni — Prijatelji, če bi mogel, bi si dal zgraditi razkošno in prelepo vilo namesj0 tega skromnega domovanja, toda besede so cenejše od marmorja in cedroveg3 lesa. Življenjsko zavarovanje vojakov Mestnim očetom mesta Windsor v Kanadi nihče ne more očitati, da bi ne bili zares »dobri očetje«. Kar le morejo, storijo, da bi bilo meščanom tem bolje. Višek njihovega prizadevanja pa brez dvoma predstavlja ukrep, ki so ga pred nedavnim izdali, da so namreč vsi moški člani mesta, ki so vpoklicani na vojno, življenjsko zavarovani. Vsakemu moške- Iz zapiskov starega ..mladeniča" Ko je obolela Roža, moja stara služkinja, in legla za In tedne v posteljo, sem šele spoznal, da imajo tudi ženske neko veljavo na svetu. Z njo je bilo kot z mojim zdravjem, da jo imam, sem občutil šele takrat, ko je nisem imel. V teh treh tednih, ko je Roža ležala, sem sc šele popolnoma spravil z vsemi ženskami, na katere sem se doslej jezil. Sicer me niso žalile, niso se mi rogale, niso me sovražile, ampak vse kaj hujšega — imenovale so me svojega prijatelja!. Zone so me imele rade, Loda ljubile me niso. Prožile in stiskale so mi roko, ne da bi pri tem zardele. Zaupale so mi svoje tajne, ki so jih imele z drugimi* Tožile so mi, kako so nesrečne, jaz pa sem se trudil, da iim o trem solze, ki so jih pretakale radi drugih. V svoji mladosti sem bil velik prijatelj nežnega spola. V ostalem pa ne vem, ali sem bil kateri zares všeč. Nekoč sem oboževal žene, prav posebno eno, ki ji je bilo ime Nada. ... Nada! Ta j« prinesla v moje življenje največ radosti in največ gorja- Kako neusmiljeno more biti takole osemnajstletno dekle | Takrat sem bil v dvaindvajsetem letu. Prvič sem ljubil, iskreno in pošteno ... Ljubil sem tako, kot ljubi otrok, brez slehernega poželjenja, brez upanja... Tudi Nada je ljubila. Nekega večera je bila domača zabava v hiši Nadinih staršev. Nada je bila v beli obleki kot vila. Plesali ni marala, ampak je samo izpod dolgih trepalnic opazovala svet, ki se je vrtel okoli nje. Potlej sc je postavila v krog deklet, seveda radi tega, da bi moški še 1k>1j videli, kako je najlepša med . dekleti. Ko nam je bilo plesa zadosti, smo sedli, in Nada med nas. Zucnada me nekdo je ne zgrešim, ko lx> prišla. Čakal sem zaman. Okno sc ni odprlo. Ni mogla priti. Drugi dan sem, čim je zašlo sonce, spet oprezal okoli njihove hišo. Nestrpno sem pričakoval, da bo mrak zagrnil zemljou Vse mine... Minili so hidi oni časi, o katerih sem zatrdno mislil, da ne bodo nikoli minili... Prišla pa je noč in prinesla nove upe. Drobno je pojrkala na okno in vprašala: — Ali sle tukaj? Takoj pridem! Snel sem klobuk in jo gologlav čakal v hladnem zraku. Prišla je. Bila je ko angel. Prvi trenutek nisem mogel razločiti, ali je zares ona, ali je samo prikazen. — Ali ne boste hudi? — Ah, Nada! — Vi ste pošten in dober mož... — Ah, Nada! — Pst! Hiteti moram. Ce bi opazili, da sem ušla ... Včeraj so nekaj opazili... Bala sem se... Nisem smela priti. Obljubi- te mi nekaj. — Kar koli zahtevate ,vsc bom storil. — Hvala vam! Glejte, nepremišljena sem bila, pa sedaj radi tega trpim! Toda poslej bom dobra, poslej nočem več trpeti., nočem, da bi ga bolelo... Poslej ga ne bom več žalila, ampak samo ljubila... Pojdite k njemu... Povejte mu to. Pa mu izročile oni listič, ki sem vam ga dala sinoči. — Obljubili ste... Ta hip sem občutil vso bol, ki jo more človek sploh občutiti. Sram me je bilo samega sebe. — Nikar ne razmišljajte... Pojdite takoj ... k njemu, k Zvonimiru... Vi ste pošten 7. dekliško roko je bilo napisano: Nikar mladenič... zanesem se na vas, obljubili — i-ji .. i .j- ---------------------------------- ste mi... Ni mi dala J. PaSztor: potegne za suknjič. — Pst! Pst! Bila je Nada. Samozavestno je kimala z glavo in črni, gosti lasje so ji padali na čelo . Moj Bog, kaj vendar hoče? — Pstl... Pst!... se nagne k ment. — Nikar me ne glejte... Pazite name. Pa; zite. ne da bi kdo opazil. Ko bodo vsi odšli, se vrnite... Čakajte pred hišo... Nikar me ne glejte. Zares, tesno mi je postalo v prsih, zna-biti od radosti, ki se je ta hip rodila. — Ne glejte me! — mi je šc enkrat zašepetala ter se nato obrnila vstran. Nada mi je s temi napol skrivnostnimi besedami natnali zanetila srce. Ves večer sem bil kot mesečnik. Saj šc misliti nisem več mogel. Nenehoma sem se vpraševal: Kaj bo? Kaj mi prinese noč? Kaj mi bo dejala? Živci so bili napeti ko žica. Nada me ves večer ni več pogledala. Okoli polnoči je spet prišla k meni. Resno sc je z menoj pogovarjala in mi skrivaj potisnila v dlan listič papirja. — Čakajte ondi! — mi je tiho rekla. Ce me danes ne bo, čakajte me tudi jutri. Pridite jutri zvečer okoli desetih. Vso noč nisva več govorila. Niti z enim samim pogledom se ni več ozrla name. Skrivaj sem odšel v predsobo, kjer sem z drhtečimi prsti neopaženo razgrnil listič. mu, ki je bil poklican v vojaško ediflto0 ter odpremljena v Anglijo, je bila izdar^ posebna zavarovalna polica. Mestna občina plačuje neki zavarovalnici premu^ Doslej je na ta način že nad 500 mošKi“ zavarovanih. V slučaju, da bi kateri P*' del na bojišču, izplača zavarovalni^ svojcem po 100 -funt šterlingov, če je &11 zavarovanec še samski, in po 200 f®1 šterlingov, če je bil zavarovanec že oženjen. roke, tudi pogledala me ne bodi hud! Ljubim te iž svega srca! Ta hip sem čutil v srcu nesluteno srečo. . . . in radost, ki je večje navaden smrtnik' ni. Odšla jc. Jaz pa sem odšel k Zvon v- zares ne more občutiti. Mar veljajo meni miru, kot sem ji bil obljubil. Povedal besede dekleta, ki me v svojem ponosu sem mu, da ga Nada ljubi, ter ga prosil, še pogledati ni hotela. Saj nisem mogel naj ji oprosti. verjeti. Potlej pa več let nisem mogel pogledati Čakal sem v mraku, pazil in čakal, da ženam v oči... — Čudovito, kako tu vonja po Ia&tsW hi vijoBcah ter po bealsteaku s čebirigj, Najmodernejša podzemska železnic* Ta mesec bo otvorjena v New tkzv. Sixth-Avenue podzemeljska žel® nica, ki bo znatno pospešila ter i zboji ^ prometne razmere med okrajema M®“ hattan in Times Square. Poročila Pra^a jo, da bo to najmodernejša podzenis železnica na svetu, ki bo celo prekos železnico v Moskvi. Posamezne imajo ogromne perone ter so po meljskih hodnikih medsebojno povezan tako da bodo mogli potniki, ki bodo , sedali, oditi peš do križiščne postaje. * največjih postajah .so zgrajene vrte.^en. pojasnjc- • *i° nad 150 prekrasnih diapozitivov v travnih barvah. m Lutkovno gledališče studenškega Sokola priredi za naše malčke v soboto popoldne ob 16. zabavno igro v štirih dejanjih „Janko pri Repošlevu". Vse MALE IN VELIKE OGLASE za sobotno številko oddajte v lastnem interesu še danes m Obrtno gostinska konsumna zadruga Gospodarska samopomoč bo imela dre- vi ob 20. sejo pri »Zamorcu", katere se bodo udeležili tudi predstavniki vseh mariborskih obrtnih združenj. m S hleva je padla ter se poškodovala po glavi 21 letna viničarjeva hči Elizabeta Gorjupova iz Jarenine. Prišla je v mariborsko bolnišnico. m S slamoreznico sc je vrezal v desni komolec 50 letni hlapec Alojz Rodošek iz Limbuša, zdravi se v mariborski bolnišnici. m. Protituberkulozni dinar je v juniju 1940 dosegel vsoto din 650.948.—, v juliju 1940 pa din 652.525.—, ki je namenjena za zgradbo azila tuberkuloznim bolnikom v Mariboru, hven stanovanjske akcije so darovali Opekarna Dervvuschek din 160.—, Mestna hranilnica Maribor din 200.—, Stolni župnik g. Umek Mihael din 105.—, občina Studenci din 200.—, Zveza bančnih zavatovalnic, trgovskih in industrijskih uradnikov v spomin na blago-pokojnega g. Pertota Viktorja din 100.— ter Bobič Marija in Kozar Vera din 100.—. ‘Veselo trgatev s PLESOM bo priredilo sokolsko društvo Vuhred-Marenberg v nedeljo popoldne. m. Tudi plotovi so jini napoti. Pred dnevi so neki pijanci trgali plotove na Radvanjski cesti v Studencih. Velike dele ograje so vrgli v sredino ceste, zaradi česar bi se lahko pripetila kaka večja nesreča. m Ploh je padel na glavo z zidarskega odra pri gradnji Hutlcrjevcga stanovanjskega bloka 35 letnemu delavcu Jožetu Cu-čeku ter ga laže poškodoval. m g- številko „Veeermka‘ oddajte velike in male oslase še danes * Klub absolventov trgovske akademijo poziva svoje članstvo in ostale absolvente na sestanek, ki sc bo vršil v ponedeljek, dne 11. t. m., ob 8. uri v klubskih prostorih Strossmayerjeva 6, vhod skozi dvorišče./ GOSTILNIČARJI! MARTINOVANJE SE BLIŽA. OGLAŠUJTE V „VEČERMKU“ m Nočna lekarniška služba: od 2. do vključno 8. t. m. lekarna pri sv. Arehu, Glavni trg 20, tel. 20—05; Magdalenska lekarna, Kralja Pclra trg 3, tel. 22-70. Narodno gledališče Petek, 8. nov.: zaprlo. Sobota, 9. nov.,ob 20.: „Na dnu". Red A. Nedelja, 10. nov., ob 15.: „Cyrano de Bergerac". Ob 20.: »Nenavaden človek' . Znižane cene. Konec tedna v Narodnem gledališču. V sobolo ,9. t. m'., sc ponovi Maksima Gorkega slovita dramska slika „Na dnu” (red A). — V nedeljo popoldne bo zopet znamenita Rostandova heroična komedija „Cyrano de Bergerac", zvečer pa (prvič po znižanih cenah) zelo uspela in prav zabavna tragikomedija »Nenavaden človek". Pravočasna nabava gledaliških vstopnic. Pri sobotni predstavi Maksima Gorkega drame »Na dnu« se je zopet pokazala potreba nabave gledaliških vstopnic že pri dnevni blagajni. Še potem, ko se je predstava že pričela, je bilo pred večerno blagajno vse polno ljudi, ki so želeli dobiti vstopnice. Da ne bi zamudniki motili predstave, bi bilo želeti, da si Mariborčani — zlasti ob sobotah in nedeljah — nabavijo svoje vstopnice že v predprodaji, tako da bi bila večerna blagajna predvsem okoličanom na razpolago. Vse MALE IN VELIKE OGLASE za sobotno številko oddajte v lastnem interesu še danes m Pri podiranju drevja je padajoče drevo poškodovalo po glavi in rokah 17 letnega delavca Valentina Hartla, tako da je moral v bolnišnico. Kino * Esplanado kino. Originalni rusko-sovjet-ski film »Volga, Volga..." Največja glasbena senzacija sedanjosti, z nad 100 najboljših ruskih muzikov, plesalk in plesalcev. * Kino Union. Od danes »Zaljubljena bestija". Grandiozen film z Charles Langhtom in Maurcem 0‘Hara v glavnih vlogah. Sijajna i grapi a pet a vsebina. * Grajski kino. Danes veliki zgodovinski film »Ognjeni vrag". Boji za Koroško za časa Napoleona. V gl. vlogi Luis Trenkcr. * Zvočni kino Pobrežje 9. ip 10. novembra prekrasni film »Roman župnika" Širite „Večernik"! Spori Zahteve dveh kolesarskih podzvez Delegati mariborske in koroške kolesarske podzveze so na sestanku 5. novembra 1940 v Mariboru sklenili soglasno predložiti SKZ v Ljubljani naslednjo resolucijo: 1. Z ozirom na bližnji ustanovni občni zbor Vrhovne kolesarske zveze kraljevine Jugoslavije, ki je sklican za 10. novembra 1940 v Beogradu pod vodstvom Slovenske in Srbske kolesarske zveze, o katerem sklepu ni bila obveščena niti mariborska niti koroška kolesarska podzveza, na katerih teritoriju deluje večina slovenskih kolesarskih klubov, smatrata imenovani podzvezi sklep oziroma pristanek za sklicanje ustanovnega občnega zbora vrhovne kolesarske zveze v Beogradu kot nepravilno storjen sklep. 2. Smatramo, da je sklicanje ustanovnega občnega zbora preuranjeno, kajti predvsem je neobhodno potrebno razčistiti nastale razmere vsled odstopa predsednika SKZ g. podpolkovnika Jakliča. 3. Upravni odbor SKZ ni našel za potrebno, da bi o odstopu svojega predsednika oficiel-no obvestil F. podpredsednika tov. Hlebša, da bi prevzel funkcije po ndstooivšem predsedni- ku, temveč so si gotovi funkcionarji u. o. SKZ samovoljno prilastili nadaljnje vodstvo in odločitve vrhovne ustanove slovenskega kolesarskega športa ter s tem eklatantno kršili pravila SKZ. 4. Radi samolastnega postopanja nekaterih funkcionarjev SKZ je situacija nastala nevzdržna in slovenskemu kolesarskemu športu škodljiva. 5. Obe podzvezi podpisnici te resolucije sta vsekakor za skupno sodelovanje med Slovenci, Hrvati in Srbi, da se končnoveljavno ustanovi vrhovni forum kolesarskega športa v Jugoslaviji, toda le sporazumno z vsemi nacionalnimi kolesarskimi savezi. 6. Mariborka in Koroška kolesarska podzveza smatrata za potrebno, da opozorita na nepravilni postopek posameznih funkcionarjev SKZ, zaradi česar ne bosta priznali nikakršnega sklepa, niti občnega zbora, ki se bo eventualno vršil 10. novembra 1940 v Beogradu. 7. Radi gori navedenega ZAHTEVAMO: da SKZ v predpisanem roku skliče izredni ob- čni zbor v Celju, na katerem naj se Izvoli nov, sedaj okrnjeni upravni odbor zveze, a istočasno, da izvoli delegate, ki bodo zvezo zastopali v vrhovni kolesarski zvezi kraljevine Jugoslavije. V Mariboru dne 5. novembra 1940. Za mariborsko kolesarsko podzvezo Predsednik: Hlebš Anton, 1. r. Tajnik: Jenko Jože, 1. r. Za koroško kolesarsko podzvezo: Tajnik: Bradač Drago, 1. r. TRETJE KOLO POVRATNIH TEKEM V LIGI V nedeljo, 10. nov., se bodo odigrale povratne tekme tretjega kola v slovenski,nogometni ligi. Srečali se bodo sledeči nasprotniki: v Mariboru Maribor—Amater (2 : 4), v Celju Olimp—Železničar (0 : 2), v Ljubljani Ljubljana—Bratstvo (4 : 2), v Kranju Kranj —Mars (v prvi tekmi je zmagal Kranj z 2 :1, a je bila razveljavljena). V oklepajih so navedeni rezultati tekem v jesenskem delu ligaškega prvenstva. s Sekcija ZNS v Mariboru (službeno). K tekmam 9. novembra so delegirani gg. sodniki: Maribor—Amater, sir. sod. Grošelj in Orel, Železničar— M ari bor '(jun.) Hobacher. Sah sr Šahovska zvezda dr. E. Laskerja še ni ugasnila Zadnja tri leta je dr. Emanuel Lasker utihnil. Vsaj zdf se tako. V Evropi je še kot gledalec prisostvoval velikemu boju med dr. Aljehinom in dr. Euwejem, nato velikemu AVRO turnirju na Nizozemskem. Poslej pa se je umaknil iz razburkane Evrope. Čez veliko užo. V New-Yorku je odprl šolo za bridge in filozofijo. Leta pa le polagoma podirajo tega šahovskega velikana. Kljub 72 letom starosti se še vedno udeležuje šahovskega življenja. Zvezda se polagoma pomika iz zenita v zaton, toda kljub temu bo svetu ostal Lasker tak, kakršen je bil: izbrušen psihologični strateg in kombinatorik. Ostale bodo velike partije, veličastne bitke, ki jih je Lasker vodil na šahovnici. Tudi še poslej, ko sivega starca ne bo več. t V New-Yorku je dr., Lasker član šah. kluba »Marshall Chess Club«, kjer še vedno živo in neugnano šahira kljub težkim letom ter stoično gleda s starim Frankom Marshallom, kako mlade generacije udirajo v šahovsko kraljestvo ter zavzemajo pozicije. Letos se je dr. Lasker celo udeležil turnirja za prvenstvo M. Ch. C. Vzdržal je do konca težko igro. Zaigral je nekaj lepih partij ter si priboril prav častno mesto. Rueben Fine je bil na turnirju seveda neomejen gospodar. Dr. Lasker in Marshall mu nista mogla do živega, četudi sta marsikateremu mladeniču dokazala, da še nista za staro šaro. Z letošnjega prvenstvenega turnirja je tudi sledeča dr. l.askerjeva partija: 162. Siciljanka Beli: dr. E. Lasker črni: S. N. Bernstein 1. e4, c5 2. Sf3, e6 3. c3, d5 4. exd5, Dxd5 5. d4, Sc6 6. Le2, cxd4 7. cxd4, Lb4+ 8, Sc3, Sf6 9. 0-0, Dd6 10. a3, La5 11. Da4, 0-0 12. Lg5, a6 13. Lxf6, gxf6 14. Tadl, b5 15. Db3, Lc7 16. Sel, De7 17. Dc3!, Lb7 18. d5!, Le5 19. Sxe5, Sxe5 20. f4, Tac8 21. d6!, DdS 22. Sxf6-H, Dxf6 23. Dxe5. Dxe5 24. fxe5, Tc5 25. d7!, Tfd8 26. Lh5!, Txe5 27. Lxf7 + , Kg7 28. Td3, Tg5 29. g3, Tgd5 30. Txd5, Lxd5 31. Le8, a5 32. Tf7 + , Kg8 33. Kf2 Lc6 34. Te7, e5 35. Lf7+!, Kf8 36. Te8 + , Txe8 37. Lxe8, Ke7 38. d8D-K Kxd8 39, Lxc6 in črni preda. S tega turnirja je še naslednja partija, edini poraz, ki ga je doživel Fine, ki je sicer z lahkoto osvoji! klubsko prvenstvo: 163. Damin gambit Beli: M. Green črni: R. Fine 1. d4, Sf6 2. c4, e6 3. Sf3, d5 4. Sc3, Lb4 5. cxd5 (beli se izogne zapletljajem dunajske variante, ki bi nastali po 5. e3, c5 in ki še niso dodobra teoretično preiskani), Sxd5 (na 5.... exd5 bi sledilo 6. Lg5 in črni bi imel vezano pozicijo) 6. Ld2, 0-0 7. e4, Sxc3 S, bxc3, Le7 9. L<13, c5 (v tej po.ziciji poteza c5 nima tolike veljave kot v Griinfeldovi obrambi, kjer pritiska na kmeta d4 tudi lovec g7) 10. 0-0, b6 11. De2, Lb7 12. Tfdl, Sc6. (bolje bi bilo 12.... cxd4 in šele nato 13.... Sc6) 13. dxc5, bxc5 14. e5, Dc7 15. Tabl, Tad8 16. Lf4, Sa5 17. Le4, Lc6 18. Dc2, g6 (bolje 18.... h6) 19. Txd8, Txd8 20. Tel, Db7 21. Ii4! (beli otvori nevaren napad na kraljevem krilu, proti kateremu črni nima zadostne kompenzacije na damskem krilu), Sc4 22. Lxc6, Dxc6 23. h5, SbC 24. Lg5!, Lxg5 25. Sxg5, Da4 26. Del!, Dh4 (na 26.... Dxa2 bi beli dobil 27. Df4 in nato 28. Se4) 27. Se4, Kg7 28. Sf6 (grozi izguba dame po 29. Te-!), htj 29. hxg6, fxg6 30. Te4, Dg5 31. Da3!, Tdl + 32. Kh2, Del 33. Dxc5, Kf7 34. Dc7+, Sd7 35. Sxd7, Thl+ 36. Kg3, Dg5+ 37. Tg4 De7 38. Tf4-j-, Kg7 39. Dd6 in črni preda. — (Glose K. Opočensky.) š. Na velikem dopisnem turnirju v Moskvi, ki so se ga poleg mojstrov udeležili igralci prve kategorije, tako zvani »prvokategorniki«, je zmagal 2 9 in pol točkami SozitC drugo mesto pa je zasedel Ragozin z 8. Teirmr v Krakovu V Krakovu je pravkar pričel večji nemški šahovski turnir pod pokroviteljstvom generalnega guvernerja dr. Franka. Turnirja se udeležuje 12 nemških mojstrov, med njimi tudi Bogoljubov, ki je sicer uradni tolmač za poljski in ruski jezik pri guvernementu v Krakovu. Otvoritev je bila posebno svečana ter |i je prisostvoval tudi sam guverner. Žreb je določil naslednji vrstni red udeležencev: 1. Richter, 2. Kieninger, 3^ Bogoljubov, 4. Rellstab, 5. Gilg, 6. Bliimich, 7. Eisinger, 8. Kohler, 9. Mross, 10. Ahaues, 11. Lokvenc in 12. Miiller. V 1. kolu je Kohler premagal Gilga, Bogoljubov pa Ahauesa, dočim sta Miiller in Richter remizirala, tri partije pa so bile prekinjene. Prva kola bodo odigrana v Krakovu, tri kola Krynici, dve koli v Radomu, zadnja tri kola z zaključkom pa v Varšavi. PETLETNICO je proslavil v nedeljo Šahovski klub Gaberje. Ob 14. se je pričel brzoturnir, katerega se je udeležilo 17 igralcev. Prvo mesto si je priboril Josip Schneider s 15 točkami od 16 dosegljivih, drugo Vladimir Diehl s 14, tretje Mirko Fajs s 13 in pol, četrto F. Csorgo z 12, peto Domajuho z 11, šesto in sedmo E. Csorgo in Mr. Hočevar z 9 in pol itd. Po turnirju je bila slavnostna seja, na kateri so posamezni odborniki orisali uspešno delovanje kluba v prvih letih. Ob tej priliki so bile razdeljene nagrade spominskega turnirja dr. A. Schwaba, ki ga je priredil SKG. Partre Iz (Moskve 150. Angleška partija (4. kolo šapionata SSSR 1940 v Moskvi), Beli: Botvinnik Črni: LevenOš 1. c4, e5 2. Sc3, Sf6 3. Sf3, Sc6 4. d4, exd4 5. Sxd4, Lb4 6. Lg5, h6 7. Lh4, Lxc3+ 8, bxc3, Se5 9. e3, SgG 10. Lg3, Se4 11. Dc2, Sxg3 12. hxg3. d6 13. f4, De7 14. Kf2, Sgf8 15. c5!, dxc5 16. Lb5+I, Sfd7 17. Sf5, Df6 18. Tadl!, g6 19. Sxh6, Tf8 20. g4, a6 21. g5, De6 22. Le2, Sb6 23. Sg4, Ke7 24. Sf6, Dc6 25. Th7, Lf5 26. e4, Le6 27. f5, gxf5 28'. exf5 in črni preda v popolnoma izgubljeni poziciji. 153. Damin gambit (8. kolo šampionata SSSR 1940 v Moskvi) Beli: Lisičin črnif'Kotov 1. d4, Sf6 2. c4, e6 3. Sf3, d5 4. Sc3, Le7 5. Lg5, 0—0 6. e3, Sbd7 7. Ld3, dxc4 8. Lxc4, a6 9. a4, b6 10. 0—0, Lb7 11. De2, Sd5 12. Lxe7, Dxe7 13. Tfcl, Tfc8 14. a5, Sxc3! 15. Txc3, b5 16. Ld3, c5 17. dxc5, Sxc5 18, Taci, g6 19. Sd2, Tc6 20. Lbl, Tac8 21. f3, Dd8 22. Ta3, Td6 23. Tc2, b4 24. Tal, b3 25. Txc5, Txc5 26. Sxb3, Tdl-t- in beli preda, ker sledi mat oz. izguba dame. 1 19. šahovski oreh Obljuba dela dolg, pravijo. Tudi v saltu. Poglejte zatorej še eno umetnino Nikolaja^; Grigorieva. Kakor vam je bila gotovo vsec njegova Pr,va kmečka končnica, ki smo jo objavili pred tremi tedni; prav tako boste navdušeni za dru-go. Pa znabitt tudi še za nadaljne: ki bodo sledil« Beli: Kcl, kmeta na f4 in h2. črni: Kh4, kmeta na a3 in c7. Beli na potezi zmaga. Poit' : m m Beli na potezi dobi cija je izredno zanimiva. Material je zredčen ter izenačen, a je vendar v poziciji neverjetno mnogo življenja. Prva poteza vam menda fl* bo delala preglavic, ker je nujna in na dlaU1-Toda tudi naslednje so še skrite. Poglejte I# pošljite rešitev najkasneje do srede, i3. t. *■ REŠITEV 18. ŠAHOVSKEGA OREHA 1. Ke7!, g5 (črni seveda hiti po damo) ^ Kd6, g4 (ali že vidite velikansko silo beieg5 kralja?) 3, e7, Lb5 4. Kc5, Le8 5. Kd4 (kralj je prišel končno v kvadrat prostega kmeta rt bitka je odločena), Kb7 6. Ke4, Kc7 7. Kf-» in remis. Tokrat so reševalci urednika naravnost zasuli s rešitvami; med 54 rešitvami je bilo 25 pravilnih. Pravilno so rešili: Anton Jakolič, Jurij Regoršek, Rudolf Kocjan, Ante Martini?. Ad6 Kolenc, Zoran Razboršek, Rudolf Knechtl dr. Roman Klasinc, Dragobert Kolenc, Danilo Peče, Branko Šturm, vsi iz Maribora; Lojze Zajc in Ernest Kapun iz Ljubljane; Marijs Mišura, Benkovac; Gustav Hržič, Velika Nedelja; Ferdinand Šajna, Pragersko; FraUf Rihtaršič, Hrušica-Jesenice; Štefan Domanjfto. Celje; Rudolf Goljat, Dovže-Mislinja; Aladar Kardoš in Franjo Škarabot, Murska Sobota: Franjo Detiček, Šmarje pri Jelšah; Janko J^' dan, Sv. Jurij ob Ščavnici; Emil Kahlbrennefi Ormož; Ivan Kazjak, Sv. Lovrenc na Poh.i Rudolf Travinič, Zagreb; Feliks Pozne, Oplotnica; Franc Nachtigal, Podpeč-Preserie; Aloj* Koline,Ruše. žreb je določil nagrado — roman Ivaiiš Olbrachta »Hajduk Nikola Šuhaj« — Rudolf*1 Goljatu, Dovže-Mislinja. Kupon za šahovsko nagrado „Večernik“, 8. novembra 1940 MALI OGLASI CENE MALIM OOLASOM. V malih 0£iaslb stane vsaka beseda 5C par najmanjša pristojbina za te oglase le din 10.—. Dražbe, oreklicl. dooisovanja in ženitovanjski oglasi din 1— do besedi Nal- tnanisi znesek za te oglase ie din 12.— Debelo tiskane besede se računajo dvojno. Oglasni davek za enkratno objavo znaša din 2—. Znesek za male oglase se plačuje takoj pri naročilu, oziroma ca ie vposlatl v Dlsmu skupaj s naročilom ali pa po poštni položnici ua čekovni račun št. 11.409. — Za vse olsmene odgovore glede malih oglasov se mora priložiti znamka za 3 din. Iščem SLUŽKINJO za takoj. Naslov v ogl. odd »Večernika«. 19734-2 Beseda stane 50 para, davek 3.— din. Dajanje naslova 3.— din. GOSTILNA »KREN« v, nedeljo koncert. Vabi vse Martine na veselo zabavo, dobro kapljico in prleške gi-bance. Gostilničar Klemeti-.šak. 19721-1 j Sprejme se SLUŽKINJA zmožna kuhe Prednost imajo one, katere so bile že pri uradniški družini. Naslov v ogl. odd. »Večeriiika«. 19767-2 nov redilni prašek za svinje pospešuje apetit in hitro zde- beljenje. Uspeh zajamčen! 1 zavitek R E D1N A stane din 8*—. Poštnina povzetje za 1, 2, 3 ali 4zav. din 11’— DjROGcRIJA KANC Maribor, Tjrrševa ulica 1 Beseda stane 50 para, davek 3.— din. Dajanie naslova 3.— din. I^čc sc GOSTILNIŠKA UČENKA Aleksandrova J8, gostilna. 19741-4 UČENCA ALI UČENKO z znanjem slovenskega in nemškega iezfrka z malo maturo sprejme Karbeutz, Gosposka ulica 3, trgovina s papirjem. 19751-4 Beseda stane 50 para, davek 3.— din. Dajanje naslova 3.— din. SOBA v centru se takoj odda. Cankarjeva 1-11. Maribor. 19765-8 1 Seseda stane 50 para, davek 3.— din. Dajanje naslova 3,— din. Dva ČEVLJARSKA POMOČNIKA sprejmem tako.l v stalno službo. Keber Joško, Tržaška c. 1. 19760-2 OPREMLJENA SOBA se odda za dve osebi v prvem nadstropju. Anleksan-drova 18 Poizve sc v gostilni. 19740-8 Takoj se sprejme pošteno, zanesljivo dekle, ki ?na samostojno kuhati n opravljati vsa druga hišna dela Trgovina Koroška 17. 19723-2 jlilMItfBBBBBB Spomnite se CMD1 Citajte„VeČernik‘ SOBO IŠČE BeSeda stane 50 para, davek 3.— •, din. Dajanje naslova 3.— din. Iščem PRAZNO SOBO s 1. ali 15. dec. od Franko-panove do Kralja Petra trga. Nastov pustiti v ogl. odd. »Večeriiika«. 19735-9 Me želite oglaševati, pokličite telefon: I 25-67 POSEST Beseda stane 50 para, davek 3.— din. Dajanje naslova 3.— din. Oddani CELO HIŠICO v najem z lepim vrtom, sončno ter v bližini avtobusne postaje. Vprašati Jerov-škova 52. 19748-11 Kupim večjo trgovsko ali STANOVANJSKO HIŠO v' Mariboru ali okolici, plačam v siotevini Vinko Puncer, Slovenjgradec. 19750-11 OBRT - TRGOVINA Beseda stane 50 para. davek 3.— din. Dajanje naslova 3.— din. »keramika. Hišni posestniki In najemniki. preglejte Vaše peči in štedilnike, predno aastopi zima. Vsa pečarska in keramična dela izvršuje solidno In poceni Anton Rajšp, Maribor Orožnova 6, kjer si lahko ogledate veliko zalogo- Prvo vrstne ploščice ter peči — Stavbeniki in pečarji popust. 5212-13 POHIŠTVO-OPREMA Beseda stane 50 para. davek 3.— din. Dajanie naslova 3.— din. DVE MIZICI za nlsalui stroj kupimo Ponudbe pod »Dve mizici« na ogl. odd. »Večeriiika«. 19726-17 ŽENSKI KOTIČEK Beseda stane 50 para, davek 3.— din. Dajanie naslova 3.— din. NOGAVICE rokavice, perilo , trikotaža, volna, pletenine, Oset »Mara« Koroška 26, poleg tržnice. 16799-18 ZIDNA OPEKA! Prodam opeko polovične hiše, ki se bo podrla, kakor tudi okna in vrata, ištotam dobite tudi apueni prah, Čeh, Maribor. Betnavska c 4 19766-18 Globok, pleten OTROŠKI VOZIČEK smuči in stenske slike na T/rodaj.- Vprašati Vrtna ulica 21, parter, desno. 19752-18 MOŠKI IN ŽENSKI PLAŠČ in obleka se- proda. Naslov v ogl. odd. »Večernika«. 19746-18 VOZILA Beseda stane 50 para, davek 3.— din, Dajanje naslova 3.— din. Prodam MOTORNO KOLO 100 ccm, znamke Saks ** 2000 din. Vprašati v trgovin' s klobuki na Glavnem tr?1' 17, Čančala. 19753-Zf IZGUBLJENO. Beseda stane 50 para, davek 3.— din. Dajanje naslova 3.— din. Izgubila se je TORBICA z raznim okovjem in trakovi po Ptujski cesti Pošten naJ' diteli naj jo vrne proti n4' gradi Stanetu Vivodu, mizar stvo Ptujska cesta. 19761--' RAZNO Beseda stane 50 para, davek 3.— din. Dajanie naslov« 3.— din. SLADKORNO BOLNI! . Vse kar rabite, dobite v n£»' boljši kvaliteti v pekarni Ra' kuša, Koroška cesta 24 19032-28 fhmkeMk in druge specialitete Pristna ljutomerska in dalmatinska vina v strokovno vodeči restavraciji nZailtaic" Restavrater F. Brodnik. SokoB Maribor II -Pobrežje- (n a r a š č a f s k 1 odsek) uprizori v nedeljo 10. novembra 1940 ob 19. (7.) uri v Sokolskem domu na Pobrežiu veseloigro GLAVNI DOBITEK Vstopnina običajna Vljudno vabljeni Zdravo! Izd lii In urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mnriboru. Tiska Mariborska (iskarnn d. d., predstavnik SI \\ku OMELA v Mariboru. - Ogliisi po ccniku - Rokopisi se ne rrnčalo. — Uredništvo in uprava: Maribor. Kopališko ulica 6. — Telefon uredništvu štev 25-67 in uprave štev. 28-67. — Poštni čekovni račun štev 11. 409.