43- Trst, pondeljak dne 12. februarja 1912. Ljubljana Leto L NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK Prtcam07na ef A uiti Jutro« izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in pta*-1 UocllimZllcl 91. *r Vlil. nikih — zjutraj. Rokopisi se ne vračajo, nefranki-rana pisma se ne sprejemajo. — Glavno uredništvo in uprava je v Trstu, ulica S. Francesco d' Assisi, St. 20, kamor naj se naslovijo vse denarne poSiljatve in dopisi. — Za Ljubljano in okolico je uredništvo in uprava v hotelu „Malič‘ v Ljubljani. — Po pošti sprejemano stane ,Jutro“ mesečno K 1.50, četrtletno K 4.50, celoletno K 18.— za inozemstvo celoletno K 28.—. — Naročnina se plačuje vnaprej. — Oglasi: i mm. visokosti četverostolpne vrste 6 vinarjev, pri večkratnem oglaševanju primeren popust. Mali oglasi: 5 vinarjev za besedo. — Za odgovor je priložiti znamko. „Narodni Svet“. V vseh odločno nacionalnih vprašanjih odločuje pri Čehih »Narodni Svet“. Istotako imajo svoj »Narodni Svet" vsi drugi narodi Avstrije. Pri Poljakih v Galiciji n. pr. je isti sestavljen iz vseh strai.k, dočim so Čehi socijalne demokrate izključili, priznali so pa klerikalcem mesta v njem. To sicer ni logično, a je vsekakor bolje kot — pri nas. Nemci imajo tudi svoj „Narodni svet", katerega trdo pest in odločilen vpliv čutijo Vsi slovenski uradniki, od najnižjega, pa do naj višjega. Večkrat se nam vsiljuje misel, da vsa naša politika in vredna p^kavega oreha. Ker se za vsako preganjanje in zapostavljanje naših uradnikov in narodnih svetinj ne stori drugega, nego da se kak žurnalist prav posili ogorčeno razpiše v kakem kilo-meterskem članku, s frazami, ki so že stokrat pogrete, česar seveda noben človek ne čita, ker vse to že z glave ve. Na ta način, ki je pri nas Slovencih žal edini v navadi, se seveda ne da čisto nič doseči, ker vlada gleda na take narode, ki so brez vsake disciplin*, kot na narode Ul. razreda, ter dela ž njimi, z njihovim ljudmi in pravicami tako, kakor ji pač boljše kaže. Tudi vsi shodi, protestne resolucije, svečane in res imponujoče demonstracije so docela brezpomembne, ako ni onega, za ves narod veljavnega piedestala, odkoder dobivajo vsj. stranke direktivo, ki mora biti merodajna zanje, ker so jim jo dekretirali možje iz vseh političnih struj naroda. Pri podaniških narodih, ki se morajo za vsako drobtinico svojih pravic boriti z nohtovi in kjer igrajo intrige malenkostnih ljudij, ki vsled svoje slavohlepnosti in lakomnosti de-magoško demoralizujejo narod, kot se to godi pri nas Slovencih, je potrebno, da imamo svoje narodno predstaviteljstvo, ki je tudi na zunaj odgovorno, pred vso evropsko javnostjo za vspehe in nevspehe svojega naroda, za vso ono dobo, ko je bilo na poyr£ju. Ako pa bi „\’arodni Svet" ne vršil svoje dolžnosti, potem naj ga narod spodi, kakor spode svobodni in neodvisni narodi svoja — ministerstva, ako niso sposobna vzdržati ugleda države na zunaj in reda v ljudstvu na znotraj. O tem velevažnem, za ves naš narodni razvoj in procvit odločilnem vprašanju se še do danes ni preveč razpravljalo, a kakor kaže, tudi v blžnji prihodnosti ne bo bolje. Ako bi bil nastal „Narodni Svet v oni dobi, kot ga je pokojni dalekovidni politik Fr. Podgornik propagiral, bi danes ne imeli takih škandaloznih političnih razmer, ker bi se bil moral klerikalizem zadovoljiti z onim delom naroda kot na Češkem, to je, z iz ključno naboženskim ljudstvom ne pa tudi z raznimi političnim dekadentnimi demagogi, katerim sledi dobra tretjina politično zavednih Slovencev Naj večje zlo za ves naš narod pa bi bilo, ako se politično drzni klerikalci v svoji politični podjftnosti spravijo še na to misel, da oni sami ustanove in si zasigurajo brezobziren vpliv v samem . .Narodnem Svetu*. Temu bi moralo slediti par desetletij strašnejšega notranjega boja kot ga LISTEK. Nostradamus. DEVETO POGLAVJE. Razbojniki. ,1. Lagarde in Montgomery. Zunaj je čakala Katarino njena eskorta: dvanajst jezdecev v bivolovih oklepih, obo roženih z bodali in samokresi, dvanajst orjakov, izklesanih iz najtrjega kamna, nebriž-nih in neomajnih, nemih v brezpogojni pokorščini, vajenih teme in spretnih v plazenju po nočeh brez lune kakor volkovi v goščavi. Poznali so le enega poveljnika, barona de Lagarde, in le eno boginjo, signoro Caterino. Bili so neomikani, brezčutni ljudje, poslušni do zločinstva, vdani do blaznosti Na prvo besedo Lagardovo bi bili zapalili Lou-vre; na prvo znamenje Katarinino bi bili vlomili v pekel in se zakadili na grmade večnega ognja. Kraljica jih je imenovala svoj železni Skadron. In bili so zares iz železa. Njih roke so bile pravi primaži, kadar so pograbile koga. imamo sedaj in ta boj bi razjedel še poslednje ostanke politične treznosti, ki jo Slovenci še posedujemo. Zato bi morala biti skrb vseh merodajnih faktorjev naprednih strank, da onemogoči eventuelen tak poskus klerikalcev, toda ne smejo jih odkloniti, ako bijioteli pri tem delu sodelovati, ter primerno svoji vrednosti deliti trud ni vspehe. Ne stavimo si nikakih nad, da bi te naše vrstice dosegle kak vspeh, tudi vemo, da bomo morali še mnogokrat ponavljati ta klic, toda mi ga bomo ponavljali, ker smo docela neodvisni, da dokažemo narodu, da potrebuje neodvisnega glasila, kokor tudi bolj neodvisne politike, kakor je dosedanja. Ako pa ne bodo merodajni krogi tudi tega našega, v najuljudnejšem tonu pisanega poziva razumeli, bomo svoje stališče glede te vitalne narodne zadeve in glede drugih mogoče več ali manj vojnih precizirali v takem tonu, da ga bo ves narod kot en mož odobraval ter sam napravil red v narodno-| naprednih vrstah, ker se zdi že stotisočem razsodnih Slovencev preneumno, da ima graški „Volksrat* svoj vpliv čez vse južne dežele monarhije, a to radi naopravičljive kratkovidnosti naših politikov Na njih račun naj gre torej vse gorje zapostavljenih uradnikov in zavrženih in poteptanih pravic naroda, a nemški „Volks-rat“ je pri tem popolnoma nedolžen, saj so ga Nemci sta postavjli, da zatira in po-tavlja Slovence in Slovenstvo. Roko na srce, in priznajmo : „Nostra maxima culpa“ Iz Voloske-Opatije. Slovensko izobraževalno in podporno društvo. Ker so pravila gotova, prosi se vse člane in članice, ki so se dosedaj vpisali, da pridejo po nje v društvene prostore, vila «Ceres» (pension Kuben) v Škrbičih, kjer bojo tudi lahko takoj plačali članarino za mesec jebruar. Vsaki član dobi na svoje ime se glasečo knjižico v kateri bode poleg pravil tudi razvidno, za katere mesece je plačal, oziroma za kateri čas je, v slučaju bolezni, sprejel podporo. Knjižica je obenem legitimacija s katero se more v vsakem slučaju izkazati kot član društva. Čitalnica Slovenskega izobr. in podpor, društva. Čitalnica je odprta vsak dan od 5—9 ure zvečer, a ob nedeljah in praznikih od 9 ure zjutraj d<5 io ure zvečer, kjer so na razpolago članom in po članih vpeljanim gostom. V čitalniki sobi visi imenik odbornikov in hišni red, katerega se mora vsak član strogo držati. Knjižnica Slov. izobr. in podp. društva Knjižnica je vrejena. Knjige more si vsaki član izposoditi. Da bode šlo pa vse v redu, dobi vsak član posebno legitimacijo, s katero si bode sposojeval lahko knjige. Knjižnica je odprta vsak dan od 5—7 ure zvečer, a ob nedeljah in praznikih od II —12 ure opoldne. Društveni prostori.,Slov. izobr. in podpor, društva. Društveni prostori so že kaj mično vrejeni in se nahajajo v vili »Ceres« tik ob državni cesti v Opatiji-Škrbiči. Prostori Njih oči so se bleščale kakor jeklo, kadar so se ozrle s smrtonosnim pogledom na tistega, ki iim je bil zaznamovan. Njih misli — tri ali štiri misli: igra, vino, razvrat in pokolj — njih redke, primitivne in okorne, so hile ulite po tistih železnih kalupih, ki služijo natori v ustvarjanje prvotnih bitij, ki jih potem izpremeni vzgoja. Njih geslo je bilo : z jeklom. Ubijanje jim je bilo pijanost. Moritev jim je bila praveselje, enako kakor pritisniti surovo samico na kosmate prsi ali prazniti z neizmerljivimi požirki meh vina, začinjenega z dišavami. Takšen je bil železni škadron kraljice Katarine. Imela pa je tudi svoj leteči skadron — škadron v svili in čipkah: dvajset plemiških hčera, izbranih izmed najlepših kipov ljubezni, vročih iti razuzdanih, toda naučenih računati, tudi v naj hujšem žaru strasti. Bile so ogleduška mreža, ki jo je bila Katarina vrgla na dvor in ki nihče ni mogel uiti ‘ njenim zajnkam. Znale so se ponujati, odre kati se in se vdajati — in kadar se je vdala, je njen enonočni ljubimec mislil, da plove v paradiž slasti; toda njih pohotni objem ja bil smrtonosen, kajti znale so mu izvabiti sredi njega skrivnost, na katero je prežala kraljica, skrita v svojem oratoriju. Njih geslo je bilo: z ljubeznijo. Kadar se je zazdelo Katarini, ki je obstojijo za sedaj iz dveh velikih sob, z okni na državno cesto. Prva soba služi za pisarno, za obdržavanje sej in sploh kakor poslovalnica društva, a druga soba namenjena je edino za konverzacijske večere. Še par dni in nad okni društvenih prostorov naznanjala bode krasna tabla svetu, da se v teh prostorih shajajo Slovenci in sploh Slovani. V kratkem bojo pa ti prostori še za eno veliko sobo bogatejši, vsled česa nas pač nebode moglo biti sram sprejemati v tih prostorih, bodikatere slovanske ličnosti. Slovanski gosti nam bodo vedno dobro došli. Društvo napreduje krasno, kar je v dokaz, da se je že dosedaj vpisalo, ko društvo niti pravo delovati ,ni začelo, 152 članov in članic. Z vsakim dnevom pa to število raste in ne bode dolgo, ko nas bode par sto skupaj, s čemur bodemo dokazali raznim rodoljubom, da niso vrgli denarja proč s tem, da so pristopili, kakor ustanovniki k društvu. Slovenci in Slovenke stanujoči v Voloski-Opatiji, ki se še niste prijavili k društvu, pozi vij e se vas, da to kakor taki, storite kolikor preje morete in s tem dokažete, da čutite z nami, s svojimi rojaki. Kolikor več nas bode skupaj toliko bolje napredovalo bode društvo. Ne bodimo polovičarji in zavedajmo se, da smo Slovenci. Prezirajmo vsakega, ki bi rekel, daje Slovenec a ni član društva. Taki ljudje so polovičarji in niso vredni, da jih je slovenska mati rodila. Društvo je poleg tega, da je v tako plemenito svrho, kakor je izobrazba in podpiranje vstanovljeno, tudi slcroz in skroz demokratično. Člani imajo vsi enake pravice, pa bil to najzadnji delavec ali pa najvišji uradnik, glavno je, da se dostojno ponaša in da ne pride v društvo pijan, raztrgan ali ves vmazan, kar pa ni v stanu storiti nobeden, o tem se je prepričano. Toraj Slovenci in Slovenke ; naj ne manjka nobeden v društvu, in vpišite se vsi do zadnjega. .... r DNEVNE VESTI. „ Slovencuu se ne zdi preveč 130.000 K, , ki naj bi jih ljubljanska občina plačevala za vzdrževanje državne policije v Ljubljani, klerikalci nimajo nič proti temu, da zahteva vlada, da bi plačevala ljubljanska občina s svojimi 42.000 prebivalci za državno po-lizijo skoraj trikrat toliko kot tržaška občina, ki ima čez 200.000 prebivalcev in je tudi sicer mnogo bogatejša od ljubljanske občine ! Naj si ljubljanski davkoplačevalci vse to dobro zapomnijo in kadar se jim bodo klerikalci zopet prilizovali, naj jih vprašajo za njihovo mnenje o teh 130.000, ki jih zahteva vlada od mestne občine ljubljanske za državno policijo. Bomo videli, kako bodo klerikalci opravičevali sedanje svoje stališče v tem vprašanju. Radovedni smo, kaj porečejo ljubljanski klerikalni občinski svetniki pojutršnjim pri seji občinskega sveta, ko se bo razpravljalo o zahtevanem plačevanju državne policije v Ljubljani — po mestni občini ljubljanski. Ali bodo rekli, da je 130.000 kron na leto v ta namen preveč, ali — premalo? Ver- imela vedno nemirno vest, da je zapazila na obrazu kakega velikaša, da neka] ve, ga je zaznamovala eni svojih vohunk, ki je prišla kmalu s ^svojim raportom ; nato je kraljica sodila: kajti srce, duša in misel osumljenčeva ji je bila zdaj izročena. Ako je sumnja izginila, je pustila moža živeti; ako pa se je Izkazala za utemeljeno, je pokazala nesrečneža svojemu železnemu ška-dronu: najkasneje v treh dneh so ga našli zaklanega na kakem stranskem uličnem ovinku. Lagarde je bil poveljnik jeklenega ška-drona. Nad svojimi jezdeci je imel absolutno moč. Držal jih je v jarmu strašne discipline. Vsa dvanajstorica je trepetala, kadar se je pokazal med njo. Toda kadar se je bližala kaka ekspedicija, je snel za nekaj dni nagobčnike svoji zverini ter jo odvedel na orgijo, kakor da jo vodi na boj, in jo pogostil z vsakatero fantastično blaženostjo, s pijanostjo vina, s pijanostjo ljubezni in pijanostjo krvi. Vrata v Louvre so bila Lagardu odprta; toda držali'so ga bolj pri strani. .Nihče* ni vedel, česa bi ga pravzaprav obtožil ; toda bil je sumljiv. Lagarde ni bil izmed ljudi, ki se vznemirjajo nad sumnjo; ali, bodisi iz politike, bodisi, da mu je Katarina tako ukazala, v palači se je pojavljal le toliko, jetnejše se nam zdi, da je to še premalo in da je treba dati kakih 150—200.000 K. Klerikalci so vsega zmožni. Slovenska trgovska korespodenca. Indo- lentne slovenske trgovske kroge, ki dopisujejo navadno samo v tujih jezikih, smo že parkrat prav pošteno spomnili na njih sveto in prokleto dolžnost, bodisi v obliki člankov, da tem krogom predočimo brezvestnost, s katero puščajo na tisoče mest tujerodnim agitatorjem in agitatoricam, kakor tudi z noticami, ki so bile vrč ali manj ostre. Toda vse nič ne pomaga. Naši izvestitelji, s katerimi smo tozadevno v vednem stiku nas obveščajo, da je naš trud naletel pri mnogih „narodnih“ trgovcih, ki se tudi, dasiravno so nesposobni v italijanščini, vendarle ž njo spakujejo, naletel na pomilovalen posmeh. Eden takih gosp. »narodnih" trgovcev je bil pač še tako nesramen, da je svojega uradnika šikaniral, češ da on pošilja , Jutru" „tiste oslarije". — To je pač višek nesramnosti. Tak le .narodni boritelj*, „steber", vodja v okraju „staroznani rodoljub", itd. itd., ki se mu na kakem shodu kar sline cede, same rodoljubnosti, pa si upa kaj tako brezobraznega napram svojemu uslužbencu To se mora pred vso javnostjo pribiti, kar se bo tudi storilo Sicer bi nas lahko puščale take stvari docela hladne, saj si ne upa noben slovenski dnevnik nastopati proti nekaterim takim »rodoljubom", ki so hkrati največkrat tudi zelo nesocijalni napratn svojemu uslužbenstvu, kakor tudi napram svoji okolici. Škoda, ki jo ima narod vsled te malomarnosti in pomanjkanja narodnega čuta, je v obmejnih krajih skoro katastrofalna, ker mesto naših ljudij, ki bi bili hvaležni narodu in ponosni na svoje pokoljenje, prihajajo na njih mesta inorodci, ki niso naši, nego tuji agitatorji, tuji — volilci, itd. In vse to samo vsled takih prokleto nemarnih .narodnih" trgovcev in obrtnikov. Celo kopo takih „odličnih" gospodov „narodnjakov", »rodoljubov" in druge take vrste jare gospode imamo že zabeleženih, ker smo si poskrbeli obširno izvestlteljsko službo v vrstah onih narodnih uradnikov in uradnic, ki bi radi pomagali svojim trpečim bratom ob meji in v osrčju domovine. Poroka. Poročil se je v Ljubljani v soboto g. Ferdo Vovko z vrlo gospico Minko Bujjatovo. Bilo sreče. Za Ciril-Metodov obrambni sklad so se nadalje prijavili: 969. Moška in ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Postojni, plačala 200 K, 970. Gojenci otroikega vrtca na Vrdeli pri Trstu, nabrali po vinarju in poslali družbi 200 K. Telovadno društvo Sokol z ženskim oddelkom v Kranju vabi na X. veliko maškarado „Bela reduta*, katera se vrši v soboto, dne 17 svečana 1912, v lastnih prostorih. Začetek ob pot 9. uri zvečer. Vstopnina 2 K za osebo, maske 1 K. Vstop proti izkazu vabila. Pri plesu svira oddelek vojaAke godbe c. kr pehotnega polka št. 47 iz Gorice. Vstopnice se dobe v predprodaji y trgovini Ferdinanda Sajovica v Kranju. Blagor mu. Gosp. Anton Žiberna c. kr. uradnik na namestništvu, 9mrten sovražnik „Jutrovcev“ i. t. d je postal baje jako srečen mož. Kakor znano, je bil-gosp. Aiberna izvoljen na predzadnjem obiaem zboru bia- kolikor je bilo treba v dokaz, da sme prihajati vanjo. Sledi torej, daje bilo treba posrednika med Katarino de Medicis in baronom de Lagarde, med snujočo glavo in med roko, ki je udarjala. Ta posrednik je bil grof de Montgo-mery poveljnik garde Henrika II.; služba je bila jako odlična, jako zavidana in jako sijajna — in v dnu svojega srca je Mont-gomery ljubil kralja. Toda kraljica ga je držala v svojih krempljih, kar je imelo svoj posebni vzrok. Nekega večera — bilo je že pred leti — se je pripetil med Katarino in Henrikom eden tistih strašnih prizorov, ki so bili tako pogosti v tem kraljevskem zakonu. In Katarina se tiste čase še ni bila naučila umetnosti molčanja ; tisti večer govorila posebno mnogo. Njeno sovraštvo do Diane de Poi-tiers je bruhnilo na dan v hudournikih, kajti bila je dostopna ženski ljubosumnosti. Kralj je skomizgml z ramami in odšel. «Če je tako,* je dejal s svojim hladnim, mehkužnim glasom, »potem grem naravnost k Diani iskat tiste ljubezni, ki je ne najdem pri kraljici.* Zapuščena Katarina se je bridko razjokala ; bile so poslednje solze, ki jih je imela pretočiti kot soproga. znala, da je bil Iran ubit in da ubijalec ni bil nihče drugi, kakor njegov brat Franc. Franca Beidla so orožniki takoj arerirali in izročili okrožnemu sodišču. Beidl taji trdovratno svoj korak. * Vznemirljivi prizori v porotni dvorani. V Černovinah je prišlo po razglasitvi obsodbe nad bratoma Kottek v porotni dvorani do jako vznemirljivih prizorov. Ko je predsednik proglasil razsodbo, po kateri je bil eden izmed obeh bratov obsojen na smrt, drugi pa na 15-letno ječo, sta pričela obsojena brata strahovito razsajati. Eden izmed njiju je skoSil na jetniškega paznika, ga vrgel na tla in hotel pobegnuti. Navzoče občinstvo je oba nasilneža zgrabilo in potisnilo nazaj v dvorano. Radi tega sta obsojenca zgrabila za stol in pričela ž njim udrihati po vodnem dvoru kar se je dalo. Med tem so že prišli orožniki, ki so oba pobalina spravili na varno v kletko. * Povodenj v Sevilji. V Sevilji zavzema povodenj vedno večje dimenzije. Ljudstvo neprestano pomaga pri gradnji nasipov in živi v velikanski bedi in nadlogi. V provinci je voda poplavila vsa polja in vasi. Neka baraka o vasi Algaba, kjer so razdeljevali živilo, se je potopila. Tri osebe so utonile. Dež lije iz neba še vedno kakor iz škafa. Španski kralj Alfonz je že odšel z ministrskim predsednikom Ganalejasom na lice mesta da se., prepriča v škodi, katero je povzročila povodenj. Mali oglasi. Stavbišče v Ljubljani kolodvora, zelo pripravno 600 »2 a K 35 se radi družbinskih raz uer proda, Tudi na male obroka, — Ponudbe: ,Lepa bodočnost1' na upravo „Jutra“ v Trstu. Ženitna ponudba. TT* x_ na periferiji Ljubljane je prodati za 24.000 K; denarja je treba samo par tisoč, drago v obrokih. — Vsled c estnega parcelacijskega načrta in a ta hiša lepo bodočnost in je zelo pripravna za gostilno ali kako drugo obrt. — Poizve se v pisarni nUniversal“, Ljubljana, Sodna ulica 4. TnCAratnA akviziterje, ki bi ob obera razpeča-llJ&tudlllo vajj nAdresar“ sprejme pisarna „U-niversal1* v Ljubljani, Sodna ulica 4. 30-letni nladenič, _ lepe zunanjosti, s penzijo, se želi seznaniti z inteligentno gospodično s premoženjem. Ponudbe s sliko, katera se vrne, pod šifro „Bodočnost“ na upravništvo „Jutra“ v Trstu. ATI 51 H 11 °^an trB0TSk* sluga, išče službe v kaki ITAldiU. trgovini na deželi. Gre tudi za kočijaža na dežel) ali pa v mesto. — Ponudbe pod šifro „Sluga“ na upravništvo „Jutra‘ Ljubljana: OH fin Sl A dostojnemu gospodu lepo opremljena w vi vi d ht/ goba z električno razsvetljavo v sredini Trsta pri slovenski družini, Naslov pri u-pravi „Juira“ v Trstu. Za kratek čas. Fajmošter Jaka vidi v blatu na cesti otroke, ki se igrajo. Da vidi kaj počno stopi bliže in vpraša najstarejšega: „No Mihec, kaj pa delate ?“ Mihec: „Cerkev, gospod11. F. J.: „Aha, aha. Kaj pa, altar, ali boste altar tudi naredili ?“ Mihec: „Tudi, gospod! F. J.: „Aha, aha; kaj pa prižnico, ali bo prižnica tudi ?“ Mihec: „Tudi, gospod!“ F. J.: ,,Kaj pa fajmošter; ali boste taj-moštra tudi naredili?*1 Mihec: „Tud’ če nam bo kaj blata ostalo. Pred poroto sedi mož kakih štirideset let, osumljen umora. Zagovornik se je trudil dobri dve uri in bi dokazal rad, da je njegov klijent nedolžen. Pa ni šlo. Sedaj opazi, da je osumljenac zaspal. Zagovornik se obrne proti porotnikom in pravi: Gospodje! Prosim poglejte 1 Ali je mogoče, da bi človek brez mirne vesti tako lepo zaspal.... — In oproščen je bil!.. Odda ao -folrrki ve^a meblovana ali ne-St/ LdiKUJ meblovana soba. Kje, pove podr. „Jutra“ v Ljubljani. Izdajatelj, glavni in odgovorni urednik Milan Pint. Tiska Tiskarna Dolenc (Fran Polič) v Trstu. (§© Advesav ki vsebuje splosne praktične tabele, železnice, pošte, politično, finančno in deželno upravo, sodišča, šolstvo, klerus, zadružništvo, krajevni reper-torij, naslove protokoliranih in neprotokoli-ranih trgovcev, obrtnikov, zdravnikov, odvetnikov, hotelov m društev na Kranjskem, splošni naslovnik za Ljubljano itd. izide v par dnevih v založništvu tvrdke Universal v Ljubljani Cena lO. H.. Naslovne označbe vsebine so trijezične in sicer slovenske, nemške in italijanske. Vsak praktičen človek si nabavi „Adresar“, pridobiten trgovec, obrtnik in industrijec v njem inserira, umen konsurnent išče v meni producenta. J MOJA STARA izkušnja je in ostane, da za odpravo solnčnih peg, kakor tudi za pridobitev in ohranitev nežne, mehke k> že in belega teinta ne obstoji boljše milo kot svetovnoznano S t c ck e npf e r d o v o milo iz lilijinega mleka (Steckenpferd-Lilienmilchseife), znamke Steckenpferd,od Bergli anna & Co., Tešen ob Elbi. — Ko i ad stane 80 h in se dobi v lekarnah, drogerijah, patfi-' erijah in vseh sličnih trgovinah. — Ravno-tako se obnese Bergmannova lilijska krema „Manera“ naravnost čudovito za ohranitev nežnih, belih rok pri damah;^obi se povsod po 70 h. Via Poste nuove 5. Ponte della Fabbra 2. Prepričajte se obiščete velike zaloge MARIA SALARINI Ponte della Fabbra (vogal via Torrente - Filialka ..Alla citta
  • ooooo/2 vinarjev na eno oz. za vsako konjsko silo. Bencinovi, petrolinoui, ali benColovi motorji, v ležeči ali stoječi konstrukciji od 1 do 50 konjskih sil, kakor tudi lokomobile od 2 do 20 konjskih sil. Gonilni stroški 5 do 6 vinarjev na uro oziroma od konjske sile. *X. Warch alo wskl 't> t i \ Dunaj Ijl, Paulusgasse 3. — Budimpešta VI. Vcici-VSrut 37. $ $ $ ♦ Ugodni plačilni pogoji — Ceniki in obiski strank brezplačno. m • mm >-ir. Svoji k svojim Največja edina slovenaka tvrdka Križmančič & Breščak ulica liruova 07 — TRST ulloa »ruova 37 priporoča slavnemu občinstvu svojo ogromno zalogo manufakt. blaga Najzmerneje oone. Točna poitveiba. — Prevzame ae delo p« naročbl, Stvari, ki ne ugajajo se zamenjajo takoj. - Angleško volneno blago za ženske obleke, alpagas in ranllčue rftofe za bluz# in vsakovrstne tkanine volnene v največjem izboru. Perkali, zetirjl, parnima, satln, oksford ln nnjrazličneje bumbažasto blago. Vsakovrstno telesno, namizno in postelno peiilo. Blago za moSke obleke : volueno in boinbažasto. - Oueje bombažne in volnene, pogrinjala za postelje, zavese, preproge, volna ln žima. Vsaka drobnarija za šivilje in krojače. —: Svoji k svojim! cu Rajnikom N. D. O. V odbora se pa ni po-' čutil srečnega, ker je videl pred očmi „ne-zdravo opozicijo*1, ki mu ni pustila gospodariti do svoji glavi, kakor bi rad. Zato je demisijoniral. Rtkel je, da radi tega odstopi, ker ne morn sedeti v takein odboru, kjer ne more biti popolnoma samostojen in kjer se njegovi »pametni11 predlogi, katerih je nosil seboj vedno cel koš, ne odobrijo kar tako tebi nič meni nič. „Obljubim pa, da z velikim veseljem spet sprejmem blagajni-štvo, ako pridejo v odbor drugi ljudje, taki namreč, ki bodo po moji volji in ki mi ne bodo nikdar nasprotovali'* — tako je končal svoj navdušen govor. Seveda to je jako pametno. Če se ima ljudi poleg sebe, ki ne znajo „kontrolirati“ se lahko dela, kar se hoče. In res se je tako zgodilo. V odbor so bili na njegovo prizadevanje izvoljeni na zadnjem izrednem občnem zboru, ki se je kmalu na to vršil, ljudje, ki so gosp. Žibernu jako po volji kakor se vidi, kajti drugače bi vendar ne sprejel, kakor je sam dejal, blagajniško mesto. Sedaj pa je srečen. Noben mu več ne nasprotuje. Vse kar hoče, se v organizaciji izpolni. Avanziral je hitro in uspešno. Proste roke ima in dela lahko kar se mu poljubi. Vse tiste pa, ki ne mislijo tako, kakor misli on — „edinjaško“ in patriotično namreč — vrže iz organizacije. Največjo jezo ima pa na ,jutrovce“. V Žlici vode bi rad potopil vsakega, ki „Jutro'' čita Zato pa tudi člani tako .,naraščajo11. Pa kaj to ujemu mar, ali N. D. O. napreduje ali ne! Ljubše mu je. da ne. On, ki je „naroden“ vidi namreč v tem narodno rešitev. Naj končam za danes. Kdor še ne zna, da je gosp. Žiberna sovražnik ljudi, ki imajo žuljave roke, da se jih sramuje in da je v N. D. O. le poslan od strani nasprotnikov narodnega delavstva, temu rad ustreženi. Bivši večletni član N. D. O. Veteranskega bala, ki se je vršil na Svečnico v .Deutsches Haus“ v Celju, seje udeležilo komaj 30 - 40 ljudij, med njimi celi trije veterani. Zbegani in osramočeni so konečno sklenili, naj se igra za prazno dvorano. Tako dalič je prišlo društvo pod veteranskim stotnikom Dergancem, ki uganja samo nemško politiko in podpira „nemško hišo.“ Spoštovanja vreden župan. Kakor znano, je hil v Pesnici pri Mariboru izvoljen županom navdušen Slovenec Supanič. Svojo narodno zevednost je novi župan takoj pokazal s tem, da je odpravil nemško uradovanje in vpeljal slovensko. Tako dela priprosti kmečki mož, dočim klerikalni poslanec in predsed nik „Kmečke Zveze*, Roškar v svoji občini Malni, kot župan še vedno uraduje nemško. Razmere pri ptujski sodniji. Sodnijski kancelist Borlsch, ki se je nedavno ustrelil v svoji pisarni v Ptuju, je kakor se sedaj poroča, poneveril nad 20.000 kron sirotin skega denarja. Malikove trditve o krasnih razmerah na ptujski sodniji, se torej vedno bolj potrpijejo. Škaniranjs slovenskih obrtnikov. Pred kratkim je znani čistokrvni celjski German dr. Ambro/.ič kaznoval slovenskega trgovca Goričarja na 6 K globe, ker je prodajale tri-poliške zemljevide v ohl ki razglednic. Goričar se je proti temu pritožil na štajersko namestništvo, ki je Ambrožičevo razveljavilo. Pač najboljSe plačilo za neumestno šikaniranje. Nesramnost nemškutarskih železniških uradnikov. Nedavno je imel neki Korošec opraviti v Breznem na Pohorju. Ko je šel 10 minut pred odhodom vlaka k blagajni in zahteval vozni listek v slovenskem jeziku, ga je službujoči uradnik prav nesramno nahrulil in izjavil, da nerazume slovenski. Ko je zahteval pritožno knjigo, je uradnik preme!al vse kote, a priožne knjige nikakor ni mogel najti. Ker je vlak že prihajal, je rekel uradniku, naj opusti nadaljno iskanje, rekoč, da «In kdo bo tolažil mene», je vzliknila, «mene, ponižano in zaničevano ?» Ozrla se je okoli sebe in videla gardnega kapitana, ki je prisostvoval temu prizoru nepremično in nemo kakor kip. Videla ga je mladega, močnega, krepkega. Občudovala je njegovo brezčutnost in dejala sama pri sebi. Ta človek me je nemara zmožen maščevati. S svojo čudovito bistro-vidnostjo je uvidela mahoma, kakšna sila hi bil v njenih rokah mož, ki bi bil njena kreatura. Stopila je torej k Montgomervju in ga nagovorila: «Ali ste slišali ?...» »Ne madame», je odgovoril kapitan. Ta beseda je navdala kraljico z občudovanjem. A vztrajala je: < Slišali ste, kako ravnajo z mano. Zadnja med častnimi damami, ki mi jih dajejo v zasmeh, zadnja med mojimi deklami ne bi prenesla takih žalititev. Povejte, ali ste slišali 'i» «Madame», je dejal kapitan, «jaz vidim in slišim samo to, kar mi je ukazano videti in slišati*. * «Dobro»,je siknila Katarina. «Ukazujem vam, da ste slišali!* Montgomery je videl pred sabo mlado ženo, ki so jo delale njene solze še kras- »e bo že na ravnateljstvo pritožii. A na to mu je odgovoril uradnik skrajno osorno: „Ja tuen Sie daa nur, aber wissen Sie, Sie sind verpflichtet hier deutsch zu sprechen,* Tako izzivanje je skrajna nesramnost. Krivi smo temu največ sami, ker ravno slovenska inteligenca največkrat zahteva vozne listke le v blaženi nemščini. Ako sami ne bomo spoštovali svojega maternega jezika, tem manj ga bodo drugi. ,Jaz Pieretta, Ti Pierot! Velika maškarada ljubljanskega .Sokola** se vrši letos v vseh gornjih prostorih .Narodnega Doma“ v neobičajnem obsegu in povsem novem miljeju. Velika dvorana si nadene na presenetljiv način čudesno krinko nje stene bodo na pustni večer dihale in utripale z občinstvom Ne zaostane pa mala dvorana in stranski prostori, kjer se snujejo v Ljubljani dosedaj nepoznani užitki. Glavno geslo maškarade je: prekipevajoča živahnost naj zavlada povsod, nsj ne bode niti enega pustega obraza, maskiranega ali nemaskiranega ! Ker bode vsa priredba popolnoma izven običajnih šablon, je upati,|da bode privabila ne samo najširše občinstvo iz Ljubi,ane, temveč tudi z dežele. Ljubljanski občinski svet. V sredo, dne 14. februarja se vrši ob šesti uri popoldne izredna seja ljubljanskega občinskega sveta: Dnevni red ; 1. Naznanila predsedstva. 2. odo-brenje zapisnika zadnje seje. 3. Finačnega odseka poročilo glede letnega prispevka mestne občine ljubljanske za nameravano oskrbovanje vseh opravil krajne policije v mestu Ljubljani po organih državnega policijskega ravnateljstva. 4. Personalnega in pravnega odseka poročilo glede nameravane preuredbe § 7. občinskega reda ter §§ 24 in 4S občinskega volilnega reda za deželno stolno mesto Ljubljano. Tipični postopač. „Grazer Tagblatt*4 z dne 7. t. m. prinaša sledeči zanimivi dialog med sodnikom in obtožencem, ki se je vršil dne 10. t. m. pred graškim okrajnim sodiščam. Sodbo o tem dialogu prepuščamo občinstvu samemu. Na zatožni klopi je sedel kovinski strugar Franc Zaplodil, rodom Čeh, ki je bil radi beračenja in postopanja že parkrat predka-znovan. Sodil je dr. Popelak. Obtožnica je Zaplodilu očitala, da je pred kratkim beračil od hiše do hiše. Sodnik: „Ali ste beračili ?• Z.: „Bog pomagaj, milostivi gospod sodnik !* Sodnik: „Hvala lepa. Toda pri Vaši aretaciji so našli za 2 K eno- in dvovinar-skih novcev 1 Z.: „Gospod sodnik to sena zaslužil pri zadnjem delu v Donavitzu !“ Sodnik: „Potem pa niste delali že od sredine meseca novembra 1“ Z.: „Da milostivi gospod sodnik; delal sem, a nisem dobil spričevala*. Sodnik: „Tega Vam pa ne morem verjeti in Vas moram radi tega zapreti. Da ste beračili je tuli dokazano!“ Z.: O ljubi, milostivi gospod sodnik in vsi Vaši predstojniki, prosim Vas, le ne zapreti. Bom šel sedaj kidat sneg in bom pošteno zaslužil ! Sodnik: „To je nemogoče. V Gradcu se odsedaj naprej ne bo več kidal sneg. — Pustili bomo sijati solnce, ki ne stane nič, a opravi službo še bolj natančno !“ Z.: No, potem bom poiskal d^ugo službo, simo ne zapreti. Ljubi gospod sodnik — pade na tla in vzdigne roke proseč — prosim Vas ne me zapreti 1“ nejšo; njene oči so se svetile, obraz je bil kakor škrlat, ustnice vlažne. Bliskoma je zaslutil, da je kraljica v tej minuti ženska, in da bo njegova, ako on le hoče, in, če se uresničijo te vrtoglave sanje in postane on ljubimec te kraljice, da se mu odpre bodočuost polna bleska in sreče. «Za glavo igram*, je rekel sam pri sebi. «Križ ali mož! Srečo ali smrt !» In padel je na kolena ter zamrmral : «Oh, madame, če mi ukazujete, potem sem videl, sem slišal! Kajti moja vladarica ste, in pri Bogu, ki me sliši, prisegam vam, da mi poka srce, ko gledam svojo kraljico pregnano s prestala, jaz, ki bi jo hotel videti na piedestalu kakor svetnico. Prisegam vam, če bi bilo treba umreti, umreti, umrl bi takoj, samo da bi smel piti s svojimi ustnicami te svete solze, ki kapljajo iz vaših oči!...» Katarina je storila krasno gesto, izrekla krasno besedo; vzdignila je kapitana, oklenila se ga s svojimi rokami ter ponudila svoje oči njegovim ustnicam, rekoč: «Nate, vzemite! . . .» Sodnik: '„Vstanite. Na Štajerskem je klečanje v navadi samo v cerkvah. Pred zaporom Vas nemorem rešiti, ker ste bili že tolikrat predkaznovani. Zakaj ne ostanete na Češkem. Mi imamo že tako dovolj ljudi. Z.: Da, bil sem tudi doma. Toda tam me več ne poznajo, ker sem že toliko časa v tujini. Prosim Vas, ne me zapreti! ‘ Sodnik ga na to vseeno kaznuje na mesec dni strogega zapora. Z. razjarjen: „Torej vendar. Pred 700 leti so prosjačili celo kralji, pa jih le ni nikdo zaprl. Toda v Gradcu zapro vsakega tujca. Pa napravite sami svoje delo. Sod nik: ,To se bo tudi zgodilo, kakor hitro ne pride več semkaj noben tujec.11 Slovenci podpirajte Družbo sv. Cirila in Metoda. Slovensko Hm ]MalSe v Ljolljaii. Henrik bsen: Zveza mladine. (Premijera v soboto, dne 10. februarja) Ta Ibsenova satirična veseloigra (De Unges Forbund) se je igrala prvič 1. 1869 v Kristijaniji ob velikanskih škandalih; „sta-rini" in „mladini11 (norveški namreč) so se čutili prizadete po zbadljivih opazkah cinika Danijela Hejreja, ki nastopa v igri. — „Zveza mladine11 je prva Ibsenova drama, ki se peča s sodobnimi, časovnimi problemi. Ibsen je tendenčen pisatelj, oster kritik moderne družbe, njenih laži,H’ečimer^nosti, nepravičnosti in njenih uredeb. Osebe so mu tipične in simbolične, ob enem pa so risane z največjo realistiko in matematično točno motivirane. „Zveza mladine1* je satira na politične razmere v pesnikovi domovini:. Častihlepni gladin11 Steensgard ima dva cilja; priti do državnozborskega mandata in do bogate neveste; možje brez vsakih načel in popolnoma nesposoben, toda z bahavim in predi znim nastopom in demagogičnimi frazami zna zakrivati svojo notranjo praznoto in puhlost in preslepiti »ljudstvo11 in — saj trenotno — tudi »starine11. Njegova debela domišljafvbst pa ga dela tako slepega, da igra svoje karte le preveč odkrito, zato se mu vse mnogobrojne ženitve na koncu ponesrečijo, tudi mandat se mu izmuzne. Toda stvar ni s tem zanj izgubljena, mož ima nosorogovo debelo kožo, opomogel si bo od svojih blamaž, tako nas , tolaži11 Ibsen na koncu igre: , In videli boste gospodje, v 10 ali 15 letih bo sedel Steensgard v državno-zboru ali v ministrstvu -- morda v obeh naenkrat.'1 Ibsen se pa tudi vprašuje, zakaj prihajajo taki ljudje do jnoči in veljave in odgovarja po dr. j£jelboju, da je vzgoja mladine nepopolna: skrbi se le enostransko za razvoj razuma, ne pa tudi za utrditev značaja. Mladina bi se morala vzgajati individualno, navajati na to, da posluša vedno in povsod svojo vest, svojo notranjo resnico, ne pa konvencionalne morale „večine“, iz strahopetnosti in dobičkaželj-nosti. Tu tiči globlja ideja te pereče in duhovite satire: Če bi bili ljudje drugače vzgojeni, če bi bili značaji, bi bili vspehi takih „srečolovcev in rovarjev11 nemogoči. — Ali ne vidimo podobnih razmer tudi pri nas ? Tudi na naše demagoge najrazličnejših barv bi lahko napisal slovenski dramatik jedko satiro. Snov je tako blizo! To smo čutili včeraj vs!. Z igranjem pa nismo mogli biti zadovoljni ; predstava je jasno kazala, da ni bila zadostno pripravljena in študirana Seveda, burke se študirajo do vseh podrobnosti, boljše stvari pa se bagatelizirajo. Na ta način se je igra vlekla in vlekla točno do 11. ure. To je pa že preveč! Če bi bili znali vsi igralci vloge, če bi se bilo igralo gladko in če bi se vsaj v 1. aktu par nepotrebnih pripovedovanj črtalo, bi bil konec lahko ob 10. G. Nučiču, ki je igral vlogo, mladina Steengarda, ni mogoče očitati ničesar, bil je prav dober v mask;, kretnjah in vsem nastopu, tudi vlogo je znal. Znal je pa večinoma ni g. Danilo, ravno radi njega se je stvar tako vlekla, sicer je bil fini maskiran in izvrsten igralec, kakor je, je imel vkljub vsemu, krasne momente, Zelo dobro je igral g. Šimaček dr, ijelfeoja. Prav originalno figuro je postavil na oder g. Skrbinšek, bil je krasen ^ejre. G. Molek kot tiskar in izdavatelj lista, je bil prav na mestu, isto velja o vdovi ge. Danilove. Tudi g. Bukšek je bil dober. Izvrsten je bil stari poslanec g. Verov-šeka (le memorija !) Dobro so bile izvršene tudi drugi vloge ki jih ne moremo vseh tu naštevati, toda pravega skupnega igranja („Zusammenspiel l) ni bilo. Gledališke je bilo srednje, za dramo že dovolj častno obiskano; igra je zelo vga jala, „ * - n. Razne vesti. Lipsko, 10. feb. Državno pravdništvo je danes zaplenilo neko, v Švici tiskano brošuro, v kateri je neki baron Lepel zelo strastno in ostro napadel nemškega cesarja Viljema II, vse člane cesarske rodovine, vse vodilne višje državne funkcijonarje, kakor tudi saškega kralja. Brošura tudi ostro kri-tikuje kasto nemških sodnikov. + Stavka s stradanjem. V lvovskem grškokatoliškem semenišču so pričeli seme-niščniki stavkati s stradanjem, ker noče vodstvo odsloviti rusofilskih semeniščnikov. * Nesreča pri sankanju. Na sankališču v Soberheimu je neka sanka s tako silo pridrvela med občinstvo, da je bilo 10 oseb nevarno ranjenih. * V bolezni. Josip Preusch in Franc Burg-hardt sta vodila že dalje časa v Lipskern skupno trgovino zlatnino. Predvčerajšnjen je Burghardta nenadoma popadla mrzlica. — Ob njegovi postelji sta čula njegova sestra in kolega Preusch. Ponoči je Burghardt v mrzličnem napadu zgrabil za bodalo in oba nevarno ranil. Bolnika so takoj odpeljali v bolnišnico. * Dinamitna eksplozija. V nekem kamnolomu v Poljski Ostravi je eksplodiral naloženi d namit Baraka in sosednja hiša sta zleteli v zrak. — Od delavcev ni bil nihče ranjen. * Napad na vlak. V državi Tennasee so maskirani razbojniki napadli neki brzovlak in ukradli ‘250.000 kron denarja. Potnikov se niso dotaknili. Ko je vlakovodja ustavil vlak, so razbojniki že pobegnili s plenom. * Po 70 letnem zakonu skupaj pokopana. V angleškem mestu Charlton je umrla te dni 92 letna gosta King. Dva dni pozneje je pripovedoval neutoljažljivi soprog, da je videl v sanjah na mestu na pokopališču, ki je bil pripravljen za njegovo soprogo, dva groba. Eden izmed obeh je bil pripravljen zame, je rekel starček smehljaje. In v resnici je starček umrl že čez 36 dni. Pogreb soproge je bil na prošnjo osivelega moža odložen in tako so pozneje oba odnesli skupno k pogrebu in tudi oba položili v eno jamo. Zakonska dvojica je živela celih 70 let skupaj- * Mlad morilec, 12 letni Galet iz Pariza je v petek med mašo ustrelil na nečakinjo župnika, ki je maševal. Nesrečnica je obležala na mestu mrtva, morilca pa so takoj odvedli v zapor. * Johnson obsojen. Znani zamorski boksar Johnson je bil te dni v Londonu obsojen na 3000 kron kazni, ker je prelomil pogodbo in odpotoval raje v Pariz, mesto da bi nastopal v Londonu. * Vlom. Neznani tat je te dni vlomil t občinski urad v Helgolandu in ukradel iz blagajne 20 000 kron. Nekemu policaja, ki je imel s seboj policijskega psa, se je posrečilo priti tatu na sled, ki je priznal, da je denar skril na zapadnera delu otoka Helgo-landa pod neko skalo. * Vseučiliški profesor —požigalec. Bivši vseučiliški profesor v Rigi prof. Fridrich, ki je sedaj na študijskem potovanju v tujini, je bil te dni od petrograjskega sodišča radi požiganja obsojen na 8 let težke ječe. Sodišče mu je odreklo tudi vse časti in sklenilo, da mora oditi po prestani kazni v prisilno delavnico. * Gospa ToseHi. — Kakor poroča ,,All-gemeine Zeitung11, se je gospa Toselli naselila v Berlinu pod imenom grofica Koburg in se namerava poročiti z nekim inženirjem iz Florence. * V šoli zblaznela. — V Dekliški meščanski šoli v Starhembergovi’ ulici na Dunaju je neka učiteljica nenadoma med podukom zblaznela. Učiteljica je že dalje časa bolehala na glavobolu. Rešilna postaje jo je takoj odpeljala v blaznico. * Realec-izumitelj. — Realec Cecil iz Heba na Češkem je izumil poseben motor, katerega je takoj patentiral. Neki inozemski tovarnar mu je za odkup patenta ponudil 17.000 kron. * Radi atentata na carja Viljema. Meseca novembra t. 1. je bil v Vratislavi na Nemškem aretiran rudar Kotzow, ki je bil osumljen, da je poskušal izvršiti dinamitni atentat na dvorni vlak cesarja Viljema. Policija je v resnici našla pti n;em več obte-žilnih pisem in več bomb. Delavec Korjlovicz, ki je izdal svojega kolego, je bil konečno tudi sam aretiran, ker se je izkazalo, da je obdolžil svojega popolnoma nedolžnega kolego samo radi tega, da bi dobil nagrado, katero je razpisalo želežniško ministrstvo onemu, ki bi zvedel za atentatorja. Policija je konečno tudi konstatirala, da je Korylo-vicz, nalašč podtaknil svojemu kolegi ona obtežilna pisma. * Živin*. Zadnjo nedeljo sta se brata Frane in (van Beidl iz Olomuca sprla radi 80 vinarjev na cesti Prepir je zavzel ko-nečno take dimenzije, da je prišlo do dejanskega spopada, tekom katerega je Frane umoril svojega brata Ivana. Ko je moftlec prišel domov, je pripovedal svoji materi, da je brat zmrznil v snegu v gozdu. Mati je odnesla ubitega sina na hrbtu domov. Ko ga je pozneje natančno ogledala, je spo- Kmetska posojilnica ljubljanske okolice p. z. n. li O obrestuje hranilne vloge po v Ljubljani 2 10 brez vsakršnega odbitka. ©© Stanje hranilnih vlog: dvajset milijonov. ^ ^ Popolnoma varno naložen denar. ^ ^ Rezervni zaklad: nad XXXXXXXXXXXXXX>QC V s o u Ph a o t-r J* > O a o m "H CD • m to 3 tst en /—e- o 3 o < -3 O 3 P «3. O) ET -1 P 2. sf Br <1 o crq ID © © © © © © © © © © © © © Rezervni zaklad 1 milijon 300 tisoč kron. Sprejema vloge vsak delavnik. —• Sprejema tudi vložne knjižice drugih denarnih zavodov. — Obrestuje po pr** brez odbitka. Za vloge jamči rezervni zaklad hranilnice in mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in z vso davčno močjo.— Poslovanje nadzoruje r o. kr. deželna ada. Izključena je vsaka spekulacija in izguba vloženega denarja. Posoja na zemljišča in poslopja proti 5% obrestim in najmanj V*'/o amortizacije. — Za varčevanje ima vpeljane domače hranilnike. m Posoja tudi na menice in vrednostne papirje. le. BB © 000009} ^0000000000000000(G000000000 Največja zaloga ur, zlatnine in srebrnine. - Lastna tovarna ur v Švici. Tovarniška znamka 0| IKO BBS H. SUTTKER, Ljubljana Mestni trg. - FILIALKA Sv. Petra cesta. - Telefon št. 273 Jecljavci. Vsi, ki pri petju jecljajo se lahko popolnoma ozdravijo brez zdravil, operacij, aparatov itd. Postopanje odstrani tipično bojazljivo izgovarjavo in potem govori vsak kot človek s čisto govorico Zdravilni tečaj se obiskuje lahko brez vsakega motenja v službi ali obiskovanju šole Uspehe zavoda potrjuje več sto spričeval iu ocen med drugimi od rajnega ministra pl. DIPAUL1, prečastitega prijorja samostana sevitov v Inomostu, ravnateljstvo c. kr. državne obrtne šole v Inomostu, kuratorija mestne sirotišnice za dečke v Brnu, slavnega zdravnika za živčne bolezni c. kr. vseuč. prot. dr. Fr. MtiLLER v Gradcu, c. kr. dvornega svetnika KARLA WERNER na Dunaju, sirotišnice v Bolcanu, Dr. med. SEARPETTI v Inomostu i v mnogih pismih iz privatnih krogov, ki potrjujejo trajno ozdravljenje. Nj. prevz. huezoškof dr. Zvverger je opetovano izvolil nakazati našemu zavodu bolnike, ki so trpeli na sbbi izgovarjavi. Za ljubljanski tečaj se bodo sprejemale prijave dne 15, lft in 17 februarja v hotelu pri ,Slouu“ v Ljubljani. Prof. Neumann-ov zdravilni zavod za čisto izgovarjanje iz Gradca-Meran. ,,JUTRO“ se prodaja v Trstu po 4 vinarje iar naslednjih tobakavnah: 0 0 0 Becher, ulica Stadion, Trevisan, ulica Fontana, Pipan, ulica Fabra, Bevk, trg Goldoni, Vovk, ulica Carducci, Sekovar, Vojašnični trg, Hrast, Poštni trg, Može, ulica Miramar, Magolo, Belvedere, Geržina, Rojan, Raunacher, Gampo Marzio, Bruni, SS. Mar tiri. Ercigoj, ulica Massimiliana, Piasečka, trg S. Francesco 8, Bruna, ulica del Rivo, Bubnič, ulica Sette Fontane, Gramaticopulo, ul. Barriera, Lavrenčič, Vojašnični trg Benusi, Greta, Kichel, Rojan, Bajc, ulica Geppa, Luzzatto, ulica Acquedotto, Segulin, ulica Industriu, Lug, ulica S. Lucia, Zidar, Sv. M. Magdalena, Cechini, ulica deli’ Istria, 0 0 0 Renčelj, ulica S. Marco, PODRUŽNICA LJUBLJANSKE KREDITNE BANKE Trst, Piazza dolla Borsa IO Cantrk)a. v Ljubljani — Podružnica t Gorici, Celovcu, Sarajevu Splitu iu Celju. Delniftka glavnica K. 8,000 000. Rezervni zaklad K. 800.000. obavlja najkulantneje vse bankovne in menjalne posle ter kupuje in prodaja pod jako povoljnimi pogoji devize in vse vrste denarja.-------------------Vloge na knjižice obrestuje za sedaj s čistimi 4-1«' Prodaja sre6ke na majhne mesečne obroke. NAROČAJTE NOVI jubilejni cenik Novo pogrebno podjetje Prevol mrličev na vae krajo TRST — Oorao itv. 47 (vogal Piazza O. Golddnl) - Telefon 1-4-053. Zastopstva v Nabrežini, na Opčinah in pri Orehu (Noghere), in v Miljah z razprodajo pogrebnih predmetov. Vozovi z bogato opremo od najenostavnejših do najbolj luksurijoznih. — Krasna izbera vencev iz umetnega cvetja, biserov in porcelane. — Zaloga pravovoščenih sveč lastnega izdelka s prodajo na drobno in na debelo. Vsi pogrebni predmeti so stalno na izbero. — Stalne, cene brez konkurence, postrežba točna, splošno pohvalna. — Nočna naročila se sprejemajo v zalogi, ul. Tesa št. 31. — Telefon. 14-02. s koledarjem, ki se dobi tudi po pošti brezplačno! Za ženine in neveste največja izbira, graviranje v poročne prstane zastonj. Najboljše ure „UNION“. 4^--------------------------- Največja izbira zlatnine in srebrnine. Za obilni obisk se priporoča Fran Čuden v Ljubljani nasproti Frančiškanske cerkve. eeeeesMMeMMe Nlodistinja Alojzija Vivod-Možetič oddaja ladi preselitve svoj lokal na Starem trgu št. 32. Opozarja pa še sedaj cenj. dame, da ne bode svojega modnega salona opustila, temveč ga namerava v novih lokalih znatno povečati. Zahvaljujoč se za dosedanjo naklonjenost, se še v nadalje cenj. damam toplo priporoča.