140. številka. Trst, v sredo dne 24. junija 1903. Tečaj XXVIII ■ / „EDINOST" izhaia enkrat na dan. razun nedelj in praznikov, ob 4. uri pop. — Naročnina znaša: za vne leto 24 K, za pol ieta 12 K. za četrt leta 6 K in za en meaec 2 K — Naročnino je plačevati naprej. Na naročbe brez prilv»iene naročnine se upravništvo ne ozira Po tobakarnah v Trstu se prodajajo posamične tevilke po 6 stot (3 nvč.); izven Trata j* po 8 st. Telefon številka Edinost glasilo političnega društva „€3inost" za primorsko. V edinosti je moč t t ■ . Oglasi se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo 8 primernim popustom. Poslana, osmrtniee in javne zahvale, domaći oglasi itd., se računajo po pogodbi. — Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefranko-vani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema uprav-ništvo v ulici Molin piocolo St. 3, H. nadatr. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. Uredništvo in tiskarna : ulica Carintia štev. 12 Naše obletnice. Pred 55 leti in sedaj! V to, da pridemo do zanesljive sodbe, da-li nam je kaka stvar, katero smo uživali, koristna ali d« dijiva, je menda naj bi t ja in naj nara vneja ta pot, da si ogledamo stanje, v katerem ss nahaiamo po uživanju. Avstrija je že več desetletij konstitu<-i-jonelna dižava. Precej dolgo je torej že, odkar je narodom te drža\e na razpolago par-lamtntt-rna trib na. Koliko koristi je prinesla nam Jugoslovanom?! Kakov ugled uživamo dane«: po tolikih let h borbe na parlamen-tirni tribini ? Je-li danes, v kolikor je to zavisno od rezu tatov parlamentarnega življenja, naš nar dni obstanek zavarovan ? ! Kakov respekt uživamo mi danes pri glavnih faktorjih ustavnega življenja, katerih ue treba niti da imenujemo?! Trpka čutstva obhajajo človeka . . . Prav a propos nam je dopoelal včeraj neki župnik iz Istre ta-ie proglas: »Poklic hrabrim prebiva veam Istrijanskoga okrožja v brambo svoje domačije. Verli i junaški Istrijani ! Vaša zvestoba in vase p r i-nagnjenje k Cesarski hiši, v a * a ljubezen k domovini in želje obraniti tujega gospodarstva svojo deželo in stare slobodne šege, kakor so vam jih vaši stari prepustili, s» vas pred 33 in 35 leti v orožje poklicali. Vaša zmaga in razgon sovražnika sta bila temu slavna nasledka. Ravni tisti banderi, ki je priseg? vaših očetov za brambo svoje domovini priča bila, in ki od davnih časov krasi farno Pazinsko cerkev, ravno k tisti banderi ste sedaj poklicani, ohrabri sinovi Istrijan-h k i, de se združite v brambo svojih družin, svojega imetja in blaga, v brambo damtče rea»lje k slavi in sreči va-e dtže'e. Sierb vam bodi, de ohranite sad 30-;etn »ga m;ra \u>d previdno vlado, ki je cve-titi storila vaše lepe kraje, ;n kakor zvesti s novi Istrije daite rahrumiti p > »v* jih piana v ah in hribih glas k otočju na ohra-njenje slobodne in drage svoje domovini. Z ediniti se, vi ki ste s pravim duhatn nad:hnjen;, in pr sežite slovezno v obličju B<>žjem, da hočete zvesti biti slivi in d;>l-žao*t , de ste gotovi življenje dati in kri prel ti za dragoga našega Cesarja Ferdinanda I in za obderžanje Njegovoga ustavnoga pre-'ola; sjediniti se, de bodo, ako nam priložnost na sovražnika vdariti pride, tudi vaši aittovi reči zimogli, kako junaško so njihovi verli očetje domovino branili, in z mi ram d »brote mira si pridobiti znali. Namemba je za seduj prosto ali dobro-voi oo trumo zg j iz Istrijanov napraviti, in to pod sledečim pogodbami: (Tu sle d. 1 'J toček, ki »e t čejo: namena te čete dobrovd^cev, pravil in predpisov, ▼eijavnih za isto, oskrl»ovanjf, plačil, pobolj-škov, obleke, obor« ženja itd.) Zadzja, l'J. teč k a se glasi : »12. Truma bo previđena, kolikor bolj bo mogoča iz njene lastne sredine s korporali, satžanti in oficiri, ki znajo slavjansko ali italiansko. Rado se bodejo vzsli za n žji t ficirje tudi ietrijan-ski pre!»ivavci gosposkoga staua, pokazavši se vredni za službo.« Zaključek temu »poklicu« pa se glasi : »To so pogodbe, o sinovi Istr je! s kater mi ste sedaj k orež u poklicani. S'.iskavni in nevarni čas terja posebno silo in posebni trud, samo tako se upati da, de si bodemo mira sadje pridobili. Bolji je ort ž^e ob času vzfti in varovati deželne meje, kakor na boj s protivnikam čakati v lastni zemlji, v lastni hiši. Došel je po naznanilu vojaške oblasti v primorju 26toga dneva pretečenoga mesca vam oznanjen čas. Domovina potrebuje vašega krepkoga dlana. Cujte tedaj njeni glas, glas gosposke Bvcje, in svojih častivrednih duhovnih pastirjev. Združite se ino vsi zavpijte z nami: Nej živi Ferdinand, conšti-tučni Cesar, nej živi Austrija, in živi nej draga in mila domovina! Po ukazi vojaške gosposke v primorju. Pazn 24. R žnika 1*48. M. Lazaricb, Reichlin, Oberst. Major.« * * * Čudna Čutstva vzbuja v nas ta proglas, izdan pred 55 leti! Istrski gospod župnik nam piše ob enem : »Ravnokar mineva torej 55 let, odkar so cesarski odposlanci stopili pred istrski narod s tem pozivom. In narod se je povsod odzval poklicu, v kolikor so c. kr. oblasti to spoznale potrebno! Opozarjam na dejstvo, da je bil župnik v Lanišču, pok. č. Marčelja, kakor organizator posebne čete iz Čiče v, odlikovan z zlato kolajno. Ali glej čudo: čez 55 let prišli bo poslanci istrskega naroda pred cesarska vrata prosit pomoči za kruto proganjane brate, a našli so vrata — zaprta. Zaloputnil jim jih je pred nomrn nemški minister, ki ni hotei na nikak način, da narodni poslanci vsto-pijo ! Morda pa ni daleč čas, ko zopet pridejo z jednakim pozivom pred narodna vrata.« In tedaj naj odposlancem, ki pridejo zvat naš narod, pride v zavest, koliko žrtev za dolgo dobo si je naš narod naložil ste m, da je sledil onemu pozivu pred 55 leti: koliko sovražtva sije nakopal radi tega in koliko proganjanja mora trpeti še danes zbok tega sovražtva od strani eodežela-nov druge narodnosti! Opozarjamo tu samo a a izvajanja v znameniti reviji »Nuova antologija« o dt godkih na Hrvatskem. Ta publikacija priznava, da je V6e pravo na strani Hrvatov, a Italijani da jim vendar ne smejo pomagati, ker da so Hrvatje vsikdar služili sovražnikom Italije in Italijanov! Će si torej visoko stoječi činite ji ob bodoči resni uri, ko bodo zvali naš narod, pokličejo vse to v zavest, potem jim mora stopiti tudi pred cči v lapidarni sliki: kolik čin grde nehvaldžnosti so državne vlade zagrešile s tem, da so narod naš v Primorju prt puščale kruti u=odi, izročivši ga na milost m nemilost ravno njim, proti katerim eo ga nekdaj cesarski odposlanci zvali na pomoč!! In potem jim morda pride v zavest, kakov čin nehvaležnosti je zagrešil dr. Koerber s tem, da je pos'ancem naroda zagradil pot de krone. Ali da se povrnemo k predmetu, o katerem smo govorili uvodoma. Ako primerjamo toploto, 8 katero so govorili pred 55 leti našemu narodu, z odurnim načinom, kakor državni oblastneži občujejo danes s cvetom naroda, z njegovimi poslanci in zastopniki j>otem vidimo razliko ki nas mora užalostiti in ogorčasi. In ta razlika seje razvi la v dobi, ko smo imeli parlamentarno tribino! AH da se umejemo. Tudi mi poznamo važnost parlamentarne tribine in tudi mi želimo, da ee ta ohrani. Ali ohraniti se mora, da bo služila svojemu namerni v zmislu ustavnih pravic in konstitucijoarfelne svoT>ode. Mi nočemo rušiti parlamentarnega principa, ali naše uverjenje je, da se morajo odpraviti zlorabe sedanje parlamentarne tribine v Avstriji, ker le tako pridemo do tribine, kakor jo zahteva pravi parlamentarizem. Tudi kirurgičhe operacije so združene z velikmi bolečinami za bolnika, ali — potrebne so ker brez njih ni zdravja. Tako kirurgično op« racijo mora prestati tudi avstrijska parlamentarna trib na. Vzgledujmo se na Madjarih! Oni se imajo za vse zahvaliti svoji parla mentarni tribini in zato so tudi toli ljubosumni čuvarji svoje ustave. Oni dobro znajo, da so vse njihove pridobitve in vsi njihovi vspehisad tist°ga čvrstega, odločnega in brezobzirnega nastopanja na parlamentarni tribini. To so dobro umeli vselej oni krogi, ki so hoteli zaustaviti razvijanje samostalne ma-djarske države in so za svoje namene hoteli rabiti ravno madjarsko parlamentarno tribino. Ali v takih hipih so vsikdar nastopali neod visni madjarski sinovi in so brezobzirno zaustavljali delovanje tribini da so tako preprečili nasprotne nakane in ohranili tribino Čisto, neoskrunjeno in samo za namene naroda. Pa kaj bi glfudi-savljev i-a. Obtožbo je zastopal državni pravd-nik Gjuričic, Hbranitelji so bili dr. Marijan Derenčin, dr, Josip FranK in dr. Hinkovic. Obt jženih je bilo 20 kmetov, 18-letaa Katica Šimunić, visokc-šolec Marko Leitner, krčmar Gjuro Stamšak in tekom razprave je državni pravdnik i/javil, da raztegne obtežbo tudi na župnika Penića in na načelnika gasilcev in poverjenika Frana Bedenko. Obtožnica trdi, da so obtoženi pod vodstvom kmetov Juga in Mužara sli na kolodvor južne železnice v Zaprešidu, kjer so sneli in sežgali >trobojno državno zastavo, opremljeno skunnim grbom kraljevine ogiske in kraljevine Hrvatske, Slavonije in Dalmacije ter skupno krono Sv. Štefana« (t. j. madjarsko zastavo); iz razprave pa je razvidno, da ta zastava ni imela nikakega grba in je bila jednostavna madjarska narodna trobojnica. Nadalje pravi obtožnica, da so obtoženci na omenjenem kolodvoru vse pobili, kakor tudi, da so nabili železniška urjid-nika Kleina (v uradu) in Biirgermeistera (ca domu) ter tudi na stanovanjih teh dveh uradnikov napravili mnogo škode, in slednjič, da so se demonstranti zoperstavljali orožnikom in jim iztrgali enega aretiranca. Slednjič trdi obtožnica, da sta visokošolec Leitoer in kmet Petreković podpihovala kmete na ustajo. Iz razprave je razvidno, da se je o izgredih najbolj izkazal 28 letni Štefan LJžbi- ntc. On je snel in zažgal madjarsko zastavo 10 vodil demonstrante na stanovanji obeh omenjenih železniških uradnikov. Ko ga je predsednik Rotter vprašal, kdo da ga je pregovoril, naj sname zastavo, izjavil je Cžbi-nec. da mu je to kar samo od sebe došlo, kakor zrak. Ko je predsednik obtoženca Mtižarja vprašal, kaj se je dogodilo potem, ko je bila zastava zažgana, odgovoril je isti : »Duh zažgane zastave je odplul preko Drave«. Vsi obtoženci, ki so bili o tem vprašani in tudi omenjena železnega uradnika sta izjavila, da na kolodvoru v Zaprešiću ni bila prej še nikoli razvešena madjarska zastava, to da trdijo tudi najstarejši ljudje v Za-preš «?u. Toliko železniški uradnik Biirgermeister, kolikor Klein, bila sta — kakor priči — zaslišana v nemškem jeziku, ker ne razumeta — hrvatskega jezika ! ! In vendar sta ta dva v službi v čisto hrvatski deželi, kjer je jedini uradni jezik — hrvatski ! Seveda je bila tudi Kleinova soproga zaslišana v nemškem jeziku. O K.leinu se je trdilo na razpravi, da je govoril zaničljivo o jugoslovansko pleme samo za se je prešibko, predlog, po katerem se zopet olkrši kos pravice in svobode hrvatskega naroda — delokrog porote se skrči še bolj. Khuen se morda boji, da bi katera neštetih njegovih žrtev vendar utegnila odtegniti namenjeni jej kruti usodi. / Mesto pozdrava bratskemu narodu jedna veriga več za dušenje narodne svobode. Ali veljava Barcičevega predloga vendar ostaja. To je zli omen zi Khuen-Hedervarvi-vo nasilje. Oni predlog j a vreden pendent včerajšnjim dogodkom na Dunaju med hrvatskimi slovenskimi dijaki, o katerih govorimo na drugem mestu. Src človeških tudi Khuen ne more staviti pred svoje biriče in čutstev v srcih tudi Khuen ne more kovati v verige ! Vse to so simptomi, ki se združijo v dejstvo. Čim ae to, kar se zdaj pripravlja med Srbi in Hrvati, začne pojavljat' v praktični politiki, nantopi konec Hedervarenja, in to ne le na Hrvatskem, ampak tudi kje drugje. To je tisti plemeniti sad, ki nam dozoreva iz krvi neštetih žrtev na Hrvatskem: spoznanje, da vsako predsednika radi dejstva, da se je v. nemškem jeziku odgovorilo dalmatinskim poslancem, ki so prosili za avdijeneo pri cesarju. Posl. Derschatta, Marehet in Lueger so interpelirali radi izgredov, ki so ee vršili dne 24. maja v Ljubljani pred nemško kazino in dne 14. in 15. t. m. povodom turnarske slavnosti, ko je župan zavkazal odstranitev nemških • zastav. Posl. Majer in tov. so interpelirali ministerskega predsednika, kakor voditelja pravosodnega ministerstva glede sodne preiskave radi volilnih sleparij o zadnjih občinskih volitvah v Trstu. Posl. Prohazka in tov. rali radi vesti o nameravanem potrjenju iz volitve tržaškega župana. pogajanja med Čehi in Jugoslovani v ta namen, da Be sestavi skupna parla-mentarična komisija, v kateri bi bile zastopane vse češke in jugoslovanske skupine. Glede nagodbenih predlog da je baje že doseženo sporazumljenje. Ali to se ime raztegniti tudi na druga politična vprašanja, Ta projekt je baje blizo svojemu uresničenju. Će je temu tako, je našim poslancem zagotovljeno priznanje vsacega pravega slovenskega in hrvatskega rodoljuba. Tu naj omenimo še vest v »Information«, da je poslanec Vencajz stavil kato-so interpeli- liško-narodni stranki svoj mandat na razpolago. Vzroki temu koraku da so zasebni. »Mir« v Dalmaciji. Kakor poročajo Posl. Ellenbogen in tov. so inter- tukajšnjemu listu »Trieste« j8 nastal v Dal- Hrvatih in da je rekel, da jih vse skupaj zapodi z metlo ! 11 vendar se ta nemški govoreči in madjare-ko čuteči Zid ne brani hrvatskega kruha ! Razprava se je včeraj nadaljevala in so bile izprašane nekatere priče. Priča Fran Bedenko, načelnik gasilcev, je izpovedal, da je dne 11. aprila, ob 6. uri in pol zjutraj slišal ognjegasni s gnal in takoj ustal in šel kakor načelnik ognje-gascev na piano, da bi izvedel razlog signala. Na kolodvoru da je bilo kakih 100 ljudij, kateri so demonstrirali proti m&djarskim napisom in madjarski zastavi. Orožniki da so potem navalili na demonstrante, jih nekaj po-lovili in povezali, a na tako brutalen način, da je to kmete silno razjezilo in so se začeli upirati in pretiti jim s koli. Na to je orožnik Seketa ustrelil kmeta Pasarića. Ko je priča vprašal orožnika Feketa, kdo dn je ustrelil, obžaloval je isti, da ni pladlo vsaj 10 kmetov ! Razprava se danes nadaljuje. * * * V Koprivnici je v noči med 21. in '2~. t. m. demonstrirala množica kmetov pred mnogimi zasebnimi in javnimi poslopji. da bi se moglo upirati sovražnikom, skupno, združeno jugoslovanstvo pa bi bilo sila v Evropi ! V L u d 1» r e g u je bila včeraj proglašena nagla sodba, ker so se izgredi ponovili j in poojatrili. Sedaj so bili izgredniki oboroženi. Prišlo je tudi do spopada med kmeti in oboroženo silo. Hrvatki sabor počiva za par dni, ker gospodje i« večine ne vedo, kako in kaj bi, ker je njihov vodja in gospodar odsoten iz Zagreba po druzh imenitnih opravkih v Budimpešti. To je ravno značilno za gnile razmere na Hrvatskem in izlasti pa še za razmere v večini sal>ora, da je ta poslednja popolnoma desorijentirana v hipu, ako ne vidi pred seboj dirigenta bana. Kakovi možje, kakovi značaji, kakovi parlamentarci so to ? Načelnik te družl>e v vladnem omn.busu, katero vodi kočijaž ban, kamor je njemu ljubo, grof Edody, je te dni prisegel s tonom globoko iz svoj'h prs, da on je p< šten Hrvat in Slovan! A Djegov gospodar grof Khuen, je prisegal v isti hip v Budimpešti, da Djegovega knnsmucijonelnega m šljenja ni f-met: so lit po njegovem nastopanju na Hrvatskem. V Zagrebu se sploh n e dela politika. Politika da se delalev Budimpešti, a v Zagrebu jo izvršujejo, lako je govoril ban Khuen te dni v Budimpešti. A ta ban Khueo, ki politično vodstvo .naroda hrvatskega poklada v roke Madjarov, je in-spirator in absolustistični vodja večini hrvals-kega saljcra. Po takem smemo tudi vprašati kfcki hrvatski rodoljubje so to, ki sede v tej večini, in kakovo rodoljubje mora biti ono grofa Erdo iija ? ! Gorje Slovanstvu ako bi imelo gume take Slovane ! Za Prešernov spomenik! Prešernov kip, ki ga je ustvaril naš mladi umetnik Zaje, je gotov in se je začel že vlivati. Kip bo stal na razširjenem Marijinem trgu. Strokovnjaki, ki so videli model, trdijo soglasno, da je delo mojstersko. In ker bo spomenik dostojno predstavljal našega pesnika in bo tudi najlepši okras LJubljani sami, stala bo 6tvar tudi precej denarja, ki ga odbor za postavljenje monumenta še nima vsra tudi ostati slovenska ! seji Plemenit sad dogodkov. V < d sobote je hrvatska opozicija zapustila sabor. S tem je, seveda, pokopan nujni predlog, ki ga je stavil posl. Barč 6: Naj ee v imenu hrvatskega naroda čestita srbskemu oaro iu v kraljevini na tem, da se je osvobodil iz neznt snega stanja, v katerem je ;e-čal do noči beligra ske tragedije. Predsednik sabora naj se pooblasti, da to čestitko takoj brzojavno odpošlje minUtru-predsedaiku kraljeviče Srbije, A » akumovicu. Seja sabora, v kateri so bili gospoda mameluki iz veČine lepo med eeboj, je seveda minola brez incidentov. S tisto ponižnostjo, ki je že lastna hlapčevskim duhovom, bo Bprejeli Naša narodna čast zahteva, da se čimprej postavi našemu ljubljenemu Prešernu spomenik ! Zato poseže pač vsak zaveden narodnjak rad v svoj žep ter položi svoj obulus na žrtvenik domovine za svojega Prešerna. Prve dni julija se ima vršiti v Ljubljani velika Blavnost na čast našemu Prešernu. Naj ima ta slavnost tudi praktičen smoter ter naj pomore na noge »bronastemu Prešernu« ! In ko bo stal v sredi naše Ljubljane Prešernov spomenik, vedel bo vsak Slovenec, vedel bo V6ak brat Slovan, ki ga bo videl, da so Slovenci kulturen narod, ki vedo ceniti duševno delo svojih ljudij. Tuj.^i pa, ki pridejo obiskat naše mesto, bodo vedeli, da je bila zarja 19. stoletja porodila tudi nam Slovencem velikega pesnika. Slava Prešernu ! Živela slovenska bljana ! Lju- Politični pregled. V Trstu, 24. junija 1903. Državni zbor. — Zbornica poslancev. — V včerajšnji seji poslanske zbornice interpeliral je posl. B i a n k i d i ministerskega Ali ti strogi nemški — hinavci pozabljajo na neko malenkost ; na to namreč, d a so oni sami že delali to, kar sedaj očitajo Čehom, a z razliko, da so oni delali v veliko hujih "oblikah in iz zgolj go spodstvaželjnosti, dočim to Čehi v silobranu. In mi jih vprašamo: mari niso vsi ti pomisleki, radi katerih se zgražajo sedaj na trmoglavosti Čehov, veljali tudi tedaj, ko je nemška obstrukcija podirala temelje parlamentarizma in bo oni — slavili to obstruk-cijo kakor jurnško nemško delo ? ! S kako pravico obsojajo torej sedaj Cehe — in po sebno še» ko je češka obstrukcija le n a-ravna konsekvenca zmage nemške obstrukcije nad pravom češkega naroda?! Mi ne točimo solz za tem avstrijskim parlamentarizmom, kakoršen je, odkar so ga Nemci zastrupili. Vznemirja nas le negotovost, kakovo bo nadaljno razmerje med češko in jugoslovansko delegacijo. V tem pogledu prihajajo v svet razne vesti, ali pozitivnega ne vemo ničesar. Po izjavah našega včerajšnjega dopisnika z Dunaja bilo bi soditi, da hočejo naši poslanci skušati ohraniti paila ment bodi tudi za ceno nesoglasja s Čehi. Danes pa čitamo v »Informationc vest, ki vse drugače z\ren'. Glasom tega vira sa vrše maciji (glede na dogodke v Hrvatski) relativen mir. Poročevalec omenjenega lista trdi, da je prebivalstvo Dalmacije ozloveljeno iz raznih vzrokov in to po vsej Dalmaciji. — Vzroki tej zlovolji so: vinska klavzula, za-puščenost, v kateri se nahaja Dalmacija i u pa dogodki v Hrvatski. »Zadostovala da bi ena sama iskrica in nastal bi ogenj po vssj deželi !« Govori se, da bodo dalmatinski poslanci v prihodnjem nasedanju deželnega zbora stavili konkretnih predlogov, oziroma zahtev do vlade. Ako bi ti predlogi, oziroma zahteve ostali mrtva stvar (Kakor običajno! Ured. »Edinosti*), podajo vsi deželni poslanci demisijo in ob enem da odstopijo vsi občinski sveti (80 na številu). Ako se dogodi to, bi bila vlada v velikih zadregah. Tako nekako poročevalec »Triestec. Mi znamo za gotovo, da mir, ki vlada sedaj v Dalmaciji z obzirom na dogodke v Hrvatski, je le dozdeven. Povsem opravičeno je mnenje dopisnika za slučaj, da bi vodilni krogi na Dunaju ostali še nadalje gluhi na vee prošnje zapuščene Dalmacije. Kriza na Ogrskem. Šanse za kombinacijo Hedervary menda ne stoje najbolje. Listi pravijo, da opozicija — in od te je vse odvisno — noče privoliti niti ti3tih koncesij, katere bi bila privolila Szellu. Kar jej ponuja Khuen, pomenja sicer kapitulacijo vojne uprave, ali do včeraj je ostala opozicija neizprosna. Grof Khuen ponuja, da se umaknejo vojne predloge in da se kontingent novincev določi le v istem številu kakor lani — le za posluževanje havbic bi letos potrdili 5400 novincev več —; a v odškodnino za to kapitulacijo vojne uprave zahteva Khuen od opozicije dovoljenje začasnega proračuna in parlamentarno rešitev nagodbenih zakonov, carinarskega tarifa in carinarske in trgovinske zveze. Na jesen bi prišla na vrsto proračun in vojni zakon. Ali — glasom naj-novejih vesti iz Budimpešte — opozicija odklanja te predloge Khuen-Hedervaryja in zahteva koncesije tudi v narodnem pogledu. Koncesije seveda v smeri samostojnosti ogrske armade. Zdi se, da bi bil ban tudi za take koncesije. Vprašanje je le, ali bi se mogli dvorni in visoki vojaški krogi odločiti za to? Grof Khuen pride bržkone danes ali jutri na Dunaj poročat vladarju, kaj in kako je opravil, iu ee odloči, da-li se grof Khuen preseli v Budimpešto kakor šef ogrske vlade, ali pa se povrne v Zagreb kakor tiran hrvatskega naroda ! Važen dogodek Italijanom v ponk. Malta je otok v Sredozemskem morju — med Sicilijo in Afriko. Otok je v angležki posesti in na čelu upraveje angležki guverner. Dosedaj je imel otok tudi svojo ustavo, vsled katere je stal guvernerju ob strani izvrševalen, deloma od vlade imenovan, deloma voljen svet. Sedaj pa je angležka vlada uprizorila pravi državni prevrat, to je: odpravila je ustavo z nasiljem. Skrčila je število voljenih členov sveta od 13 na 8, pomnožila pa je število od vlade imenovanih členov, la zakaj ? Zato, ker se je svet uprl vladi ob jezikovnem vprašanju. Izvoljeni členi sveta so namreč zahtevali obvezno rabo italijanskega jezika v šolah, dočim je hotela vlada starišem prepustiti izbero. In 00 odstotkov njih so se odloČili sa angleščino. Ta dogodek bi moral siliti Italijane v resno razmišijanje. Angležka vlada dviga roko, da uniči italijanstvo otoka; proti itali-janstvu v Tirolu nastopajo Nemci z vso odločnostjo, a infiltracija nemštva v Trstu te vrši z neizprosno doslednostjo. Kje imajo Italijani prijateljev ? ! Naj si odgovore Bami. In cb takih okolnostih je »Nuova antologiac t&ko lahkomišljena, da svetuje Italijanom (kakor omenjamo v uvod- nem članku) politiko maščevanja proti — Tudi v Hrvatski vladajo Madjaroni nad "vovanom! V prvo bi bilo pripomniti, da! ogromno večino hrvatskega naroda in tudi narodi, ki »o si * hranili traznost, ne mislijo na to, da bi ee maščevali nad kom, ampak na U\ kako bi koristili sebi. V drugo pa so bili nekdanji Hrvatje taki, kakor so bali sploh narodi tedanjih dob. Služili so slepo sili, kije bila nad njimi — bili so orodje tedanjih političnih razmer. Mari ao bili l »olji isti — Italijani sami ?! Mari ee ni ne & daj v Juliji sami boril Italijan proti Italijanu radi nekdanjih političnih in državno-pra vni h ra zmer ? ! Zato pa je neopravičeno n naravnost Dezmi-**lao, ako t-e hoče, <1a naj bodo take z godov nske re:ninis«'-nce v ravnilo za postopanje v sedanjosti in bodočnosti. A ne le krivično se stališča zgodovinske resnice, ampak tudi neprevidno se stališča zdravega narodnega egoizma! To naj si za-pocrin jo Italijani ! Dogodki v Tirolu in so-sebno sed«j dogodek na otoku Malti naj jim bo v svarilo, da utegne zanje postati jako nevarc , ako bodo se svojo politiko maščevanja s lili Slovane med svoje sovražnike, katerih jih imajo že sedaj več nego dovolj. v Srbiji »o izpale zadnje volitve popolnoma v prilog onemu, ki je te dni na tako grozen način izgubil življenje. ŽidoTi — nadaljujejo! Pišejo nam: Iz razn.h židovskih brzojavk in dopisov izgleda kakor bi bila danes vsa Srbija nekak tle^i vulkan. Iz Srbije da ee selijo cele trope ljudi, ki da se boje novih iznenadenj ! Mi smo gotovi, da je tako p sarenje le manever židovske klike in sicer nesramen manever — vreden židovskih nosorogov, kateri skušajo in tudi uporabljajo vsa mogoča Bredstva v to, da bi škodili Srbiji. / dom ni toliko za pok. kralja in kraljico, kakor pa za to, da škodujejo Srbom in da ometujejo z blat im vsa Slovanstvo. Ako bi ti umazanci imeli količkaj poštenja v sebi, bi posnemali italijansko novinstvo. katero prinaša iz peres svojih poročevalcev povsem objektivna poročila o dog\»dkih v Srbiji. Ker je pa ves svet preplavljen po židovsko zlobnih novoBtib, skovanih v raznih židovskih uredništvih ; je naravno, da se te nesramnosti prenašajo tudi na polje italijanskega in drugega svetovnega novinstva. Z dje so mojstri v razširjevanju podlosti ali svet se je začel zavedati in upamo, da v kratkem spozna vso židovsko zlobo ! Možni so taki vnebovpijoči odnošaji, ali trajni niso ! Zapomnite si to o gospoda ! — Pride dan in ta ni daleč, ko uvidite, da je tako, kakor pravimo mi. Z denarjem, z mahi nacijami, s korupcijo in z terorizmom je možno za hip pretvarjati dejstva, ali — gorje onemu, ki na tak podel način vzdržuje nadvladje nad revnim, neukim narodom ! Vam, istrski Italijani, in vašim židovskim hujskačem napoči v kratkem dan pokore, dan, ko telebnete v blato z vsemi svojimi lumparijami, sličnimi onim v Ve princu, Pomjanu itd. ! Zapomnite si : Svaka sila do vremena ! In potem pridejo — računi. Iz-pred porotnega sodišča. (Zvršetek poročila o včerajšnji razprave.) — Večerna razprava je pričela s tem, da so sa preči-taia razna pismena pričanja. Najvažnejše mej temi pričanji je ono Ivana Tomažinčiča iz Baške, kateri trdi, da je Katarina Barušič Tržaške vesti, Z državnega gimnazija t Trstu. Ravnatelj c. k. državnega gimnazija v Trstu je prosil za umirovljenje. Njegovo mesto je za to izpražnjeno in razpisano. Oni, ki rellek-tirajo na to mesto, imajo uložiti prošnje do dne 15. julija. Trpke' rekriminse je nam silijo v pero. Ali opustimo, saj vemo, — vBaj dosedanje skušnje govore tako — da bi govorili gluhim ušesom. Ali to moramo vendar konstatiram, da so Hrvatje in Slovenci na tem gimnaziji v relativni večini, torej je to moment, ki bi moral prihajati v pošte v sosebno ša o imenovanju ravnatelja. Bi moral! Oh ti ljubi Bog, kaj vse in kako bi moralo It'ti v našem Primorju in — ni I I In ne bo dokler bodo imeli na upravi države glavno in odločilno besedo ljudje, ki hočejo imeti tu v Trstu nemških zavodov in ne zavodov, primernih potrebam in razmeram avtohtonnega prebivalstva. Kakor rečeno: mi vemo, da Be zistem na državnih srednjih šolah v Trsoi ne upogne in vpričo njega seštela bankovce, katere je da ne bo bolje, dokler tlačeni in zapostavljeni imela 8eboj in katerih je bilo za svoto 2400 narodi v monarhiji ne zlomijo splošnega kron. vladnega zistema v državi. j Toženka je razlagala, da se je hotela Proč s to nepristojnostjo !! Pišejo nam : : hvalisati pred svojimi sorojaki in da je ho-Zadnje čase se mnogo govori in piše o t3la prikazati, da ima večo svoto denarja, pobijanju alkoholizma. Deluje se, svetuje se neg° j° je v resnici imela. V to svrho je in ugiba se, kako in kaj naj bi se storilo, da šteIa V8aki bankovec dvakrat, in sicer, ker se omeji število enih ljudi, ki se iz grde na- !eo bili vsi bankovci pregneni na polovico, je vade, ali, recimo, razvade opivajo, kvareči j štela le konce, ki bo moleli iz listnice ter sebi zdravje in uničujoči eksistenco svojeem. jtali0 naštela 240O K, dočim ni imela več V zasmeh vsem tem modrovanjem pa Dfg° 1200 K. vidim, dan na dan pijancev, ki razgrajajo; Policijske informacijske listine so jako neugodne za oba toženca. Tomažinčičev branitelj, dr. Coduri, je predlagal sodnemu dvoru, naj stavi porotnikom eno eventuelno vprašanje, katero naj obseza jednostavno tatvino brez drzaosti, a branitelj toženke, dr. Breitner, je predlagal, naj ee porotnikom stavi za njegovo branjenko eno eventuvelno vprašanje, ki naj izključuje sokrivdo v zmislu, da je toženka nasvetovala tatyino in tatu vzpodbujala k istej, a naj obseza sokrivdo v zmislu, da-li ee je toženka okoristila z vkradenim denarjem ? Državni pravdnik dr. Chersich se ni proti vil tem predlogom in sodni dvor jih je v s prejel ter stavil porotnikom štiri vprašanja : eno glavno in eno eventuvelno za to-žtnea Tomažinčiča ter eno glavno in eno eventuvelno za toženko* Barušič. branitelj, — da jo dolži vsega tega iz same maščevalnosti, iz jeze, ker je zavrgla nje- , govo ljubezen (?) in si izbrala druzega j ljubčaka. Na to je predsednik sodnega dvora rea- j sumiral vspeh vse razprave, na kar so se porotniki umaknili na posvetovanje. Čez tri čatrt ure so se porotniki vrnili j v dvorano in njihov načelnik je proglasil pravorek, s katerim so za Tomažinčiča zanikali z vsemi glasovi prvo vprašanje, a ravno tako z vsem; glaBOvi potrdili drugo, dočim ' so za toženko Barušič zanikali z vsemi 12 j glasovi prvo vprašanje in s 5 glasovi proti T zanikali tudi drugo. Na podlagi tega pravoreka je bila Katarina Barušič oprošSena obtožbe, a Emil Tomažinčič obsojen na o let težke ječe. # * * Danes in jutri se je imela vršiti kazenska razprava proti Antonu Lade iz Volo-skega radi zločina umorstva, a ker je svet. dr. Pederzolli, ki je določen tej razpravi, zadržan radi bolezni, se je razprava odložila do dne G. in 7. julija. »Tržaški Sokol« naznanja cenjenim svojim članom, da bo v soboto, dne 27. t. m. ob 8 uri zvečer v društveni telovadnici (ul. Coroneo 15) letni redni občni zbor se sledečim dnevnim redom. 1. Nagovor stroste. 2, Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Poročilo prepledovalcev računov. 5. Eventu-elni predlogi ir interpelacije. Na mnogoštevilno udeležbo vabi. Odbor. Opomba : V smislu § 9 društvenih pravil je občni zbor sklepčen, ako se istega udeleži najmanje 30 členov. Ako se v prvič ne odzove toliko število, vršil sa bo občni zbor ob 8 in pol v drugem sklicanju ob vsakem številu Členov in bo sklepal z absolutno večino. Dražbe premičnin. V" četrtek, dne 25. |junija ob 10. uri predpoludne se bodo valed naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : v Rojanu 5, stroj in razno ; ulica deli' Eremo 778, hišna oprava; ul. Barriera Vecchia 25, hišna oprava; ul. Madonna del Mare 5, hišna oprava; ulica Acquedotto 48, hišna oprava ; ulica Rossetti 49, 1 brongham ; ulica del Bosco 17, kočije in konj ; ulica Seminario 2, stroj za šivati. Vremenski vestnik. Včeraj toplomer ob 7. zjutraj 16.3, ob 2. uri popoludne —.0 C.— Tlakomer ob 7. uri zjutraj 757.5. — Danes plima ob 9 35 predp. in ob 9 49 pop.; oseka ob 0.1 predpoludne in ob 11.30 popoludne. na po sredini mesta in delajo, osobito ob nedeljah in praznikih pravi škandal, da se nam naše m^sto ne k^že ravno v lepi luči. Prepevanje i o sploh kričanje je na ulici in v javnih lokalih strogo prepovedano. In ravno zato, ker je to prepovedano, ne ume-jemo, zakaj se dopusta pijancem, da svobodno u pijejo po cele ure — re<* mo v bližini csrelnjega poštnega urada ter s tem motijo ljudi, ki imajo potrebo miru za izvrševanje svojih težkih in važnih poslov. U parne., da se ta stvar uredi tako, da bo »petje« na ulici zabranjeno vsem — brez izjeme ! Tako znajo! V današnjem glasilu >go- verna« na trgu Goldoni čitamo pod naslovom »C fre e fdtti« članek, v katerem ta list poroča, da je v Veprincu v Istri po zadnjem ljudskem štetju : 2233 Srbo-Hrva-tov, 162 Nemcev, 46 Slovencev in 27 Italijanov. V kljub tej ogromni večini Hivatov, poroča — i a oJobiuje seveda — z vsem možn m ž dovsk m cin zmom, da je občinski svet v Veprincu sklenil u rado vati v laškem jeziku, da je sklenil protestirati proti dogodkom v Inomoetu in da je podaril 50 K v po iporo dijakom laškega gimnazija v Pazinu. T*k slučaj je mogoč le tam, kjer vladajo nenormalne razmere, kakoršuje vladajo ravno v Viprincu, ki je pod uplivom izdajice — Krstća. Stvar se vidi na prvi pogled nemogoča, a je resn čna ! Mogoči pa je taka stvar le tam, kjer vladajo nasilniki in krivičniki, kakor š nji so gispodje iz istrske oligarhije in žnjim razne slovanske propalice ! strankarskih vprašanjih. IzvrŠ3valni olbor bo obstajal iz 14 členov, a izvoli iz sebe odbor 4 členov, ki bo najprej razpravljal o posamičnih vprašanjih. Potem bo razpravljal o njih izvrševalni odbor, ki bo potem obveščal stranke o storjenih sklepih. Gradnja električnega tramvaja Trst-Skedenj Sv. Sava dovoljena. DUNAJ 24. (8) »\Viener Zsitung« pri-občuje naznanilo železniškega ministerstva z dne 13. junija, tičoče se konces'je za gradnjo električnega tramvaja iz Trsta (lesni trg) preko Zgornje (Jarbole in Skednja do Sv. Save in od tu po i^terski cesti nazaj v Trst. Prihod kralja Petra I. v Bel i grad. BELIGRAD 24. (B) Kralj je dospel semkaj ob 10. uri zjutraj in bil vsprej6t z velikim navdušenjem. BELIGRAD 24. (B.) Kralj Peter je dospel ob 10. uri zjutraj, pozdravljan gro-mečimi Živio! klici od vlade, občinskih zastopnikov in velike množice. Kralju sta bila predstavljena tudi ruski odposlanec (Jjrikov in avstrijski odposlanec Dumba. Velik štrajk na Spanjskem. BARCELONA 24. (B) Število štrajko-jučih znaša 30.000. Redarstvo je zaprlo več oseb. Pričakuje se tudi štrajk vseh tramvajskih uslužbencev. Kri/a na Ogrskem. — Hedervarv rnini-sterski predsednik ? BUDIMPEŠTA 24. (B.) Zdi se, da se banu grofu Kh u e n u H e d e r -varvju posreči sestava ministerstva. Pogajanja med zaupniki Košu-tove stranke in banom so imela baje ugoden vspeh, ker je ban odstopil od zihteve, da se sme rabiti nadomestna reaerva, kakor tudi od zahteve po moštvu za posluževanje novih »havbic«. Poal. P o 1 o n v i p a j e naprosil bana, naj obvesti krono, da ta rešitev pomenjale začasen mir, da ee p&ložaj razreši in rešijo najvaž-neja gospodarska vprašanja. Sicel4 pa vstraja Košutova stranka na svojem pr'ncipijelnem stališču narodnih zahtev in bo iste najodločneje zastopala na razpravi vojnega zakona. Posl. Toth je zaprosil bana z\ zagotovilo, da se nabori n« bodo vršili v času žetve; ban je dal tako zagotovilo in je izjavil, da ponovi to v plenumu zbornice. Djgovori z banom se ne smatrajo še kakor fakt, ker jih mora odobriti konfere ;ca stranke, ki se bo vršila nocoj. Vesti iz štajerske. — Obrekovalei. Nemški listi so raz trobili v svet (in za njimi je, to se umeje, prisopihal tudi tržaški »Piccolo«, ker, kjer je laž, tam je tudi »Piccolo*) grdo vest, da so se v okrajnem zaBtopu celjskem dogodile velike malverzacije. To je zopet ena nesramnih laži in klevet, ki igrajo veliko ulogo v boju štajerskih Nemcev proti Slovencem. »Siovenec« priobčuje nastopno brzojavko iz Celja : Vesti, katere prinašata »Grazer Tag blat« in »Tagespost«, da je v celjskem okrajnem zastopu, ki je v slovenski upravi, tajnik Ko3em izvršil veliko defravdacijo, so popolnoma neresnične. O kakih defravdaci-jah ni znano tu prav ničesar. Nemci so si to iznvslili, ker je bil Kosem par dni v Ljubljani. Tajniku Kosmu je bila res odpovedana služba, a popolnoma iz zasebnega vzroka. Sedaj je Kosem zopet v Celju in (Stane v Celju v drugi službi. Kosem je Zatem je imel svoj govor državni pravd- kakor hišni posestnik v dobrih premoženjskih Izdajatelj in odgovorni urednik FRAN G0DNIK. Lastnik konsorclj lista „E d i n o s t". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trsta Tovarna pohištva Aleksander Levi Minzi nik, ki je dokazoval krivdo obeh tožencev ter zahteval od porotnikov, naj potrde krivdo za oba. Potem, ko je toženec sam priznal svojo krivdo, ni njegovemu branitelju ostajalo druzega, nego skušati, da prenese obtožbo na u ž o stopinjo. Skušal je torej dokazati porotnikom, da na tej tatvini ni bilo nikake drznosti, kakor trdi obtožba, ter je zahteval od porotnikov, da zanikajo glavno vprašanje, tičoče se Tomažinčiča. Branitelj toženke, dr. Breitner, je pa dokazoval, da njegova branjenka nima prav nič opravi u s tatvino, o kateri se razpravlja. Toženec Tomažinčič jo je obdolžil kakor so-krivo s tem, da mu je namreč ona svetovala krasti, da je že v naprej vedela, da on isti večer izvrši tatvino in da je potem shranila vkradeni denar. Razvidno pa je — je menil razmerah in sploh ni mogel izvršiti kake defravdacije, ker ima blagajno načelnik g. Sernec v svoji pisarni in preskrbuje ves denarni promet g. dr. Sernec v svoji odvetniški pisarni. Kosem ni mogel niti vinarja kasirati, niti izplačat . Blagajna je v vzornem redu. — Mej tukajšnjimi slovenskimi krogi je radi podlih I a ž i j nemških časopisov veliko ogorčenje. = ulica Tesa št. 25. A. = (v lastni hiši.) ZALOGA: Piazza Rosario (šolsko poslopje). Cene, da se ni bati nikake konkurence. Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po posebnih načrtih. Hustrovan cenik brezplačno ln franko. \/plil#£ancl#SI množina meglenega in svetlega. V Cllivaiioiva tapetovanega ali kuhinskega pohištva se prodaja ln nekaj ć.i*a pi najugodnejših cenili v krasni dvorani Tersicore, ul. Cliiozza 5. I. Slavno občinstvo se naiuljudneje vabi si ogledati rastavljene predmete od 'J --12 predp. in od 2—7 ure zvečer. Solicitator. it rešč slovenskega, nemškega in italjanskegajezika hoće službo v kaki odvetnišk' ali notarski pisarni pisarni. Naslov pove uprava lista »Edinost*. mmmm tx*x«KKxx* Brzojavna poročila. Organizacija nemških strank na Dunaju. Dl'XAJ 24. (B.) Danes popoludne se snide izvrševalni odbor nemških strank, kateremu ho predložen zaključni predlog za skupno postopanje vseh strank v narodnih vprašanjih ob varovanju samo3tojnosii v * X X a n m x x X x Jg Trst, Via di Piazza vecchia (Rosario) ^ it. 1. hiša Marenzi. X Največja tovarna poitištra primorske deželt. Solidnost zajamčena, kajti les ae osuši ' to nalašč pripravljenih prostorin s tem-|| peraturo 60 stopinj. — Najbolj udobno, mo-derni sestav. Konkurenčne cene. W Album pohlltev brezplačen. "VI Svoji k svojim! ZALOGA pohištva dobro poznane tovarne mizarsfce zadrnge t Gorici (Man) vpisane zadruge z omejenim poroštvom prej finim Čemigoj X s n M X X X X X K X X X X X X X X XXXXXXXXXXKXXXK* Sprejema zavarovanje človeškega življenja po najraznovnrtnejiib kombinacijah pod tako ogodrimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica Zlasti je ofrodno zavarovanje na doživetje in smrt s zmanj^ujorimi »e vplačili. Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividende. „SLAVIJ A" vzajemna zavarovalna banka v Pragi. Rezervni fond 25,000.000 K. Izplačane odškodnine: 75,000.000 K. Po velikosti drnsra vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo. Vc;A POJASNILA DAJE: Generalni zastop v Ljubljani, čegar pisarne so v lastni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12. Zavarj e poslopja in premičnine pro* požarnim škodam po najnižjih cenah £kode cenjuje takoj in najkulantneje Uživa najboljši sloves, koder posluje Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokoristne namene. Naznanilo. Podpisano županstvo daje v vednost, i da ho vršila pri e. kr. okrajnem ; glavarstvu v Kopru v svrho oddaje lova v krajni občini < Mzla-Klanec dne t. m. od 10. do 11. ure predpoludne' javna dražba. Izklicna cena je 14<><> K in 04 vin. j Vsak ponudnik mora vložiti, prednoj stavi kako ponudbo, v roke c. kr. komisarja — voditelja dražbe vadi j I0°/o izklicne cene. Ponudbe morajo biti ustmene. Županstvo občine Ocizla-Klanec, dne 21. junija 1903. ŽUPAN: Metlika. Gostilna ,.ALLA BELLA VEDUTA ulica Romagna šf. 20 nasproti Tojašnici. A Zbirališče slovenskih Prcdajalnica obuval G. Wayer Grego. TRST. — Riborgo štv. 19. — TRST. Velikanski dohod za birmo. Qbuvala za pospode črna, angleška po gld. 3.20 ni tet a > p< gld. 3.50. Specijaliteta obuval za deoke. Qbuvala za gospe. firm t li ru vena, angieška po gld 3.50 uizk' Čevlji irkirani a beli po gld. 1.90 Naroebe po meri. Izbor oblek za moške in dečke. Rudolf Aleks. Varbinek ^ zaloga glasovirjev najboljših tu- iu inozemskih tovarn === Borzni trg št. 2 II. nadstropje = (nasproti sladčičarne Urbanis). Razposojevanje, menjava, prodaja proti takojšnemu plačilu, kakor t tuli na obroke. MF~ Konkurenčne cene. oooooooooooooeoo o M mannfafeiiirDa proflajalnica 8 8 Cobau & gentilli 8 ^ ulica delle Poste štv. 8 5 Q ogel ul. Valdirivo. q O SPECI J ALI IETA: Q 8I?gotovljeuo per )<> za možke in ženske. Na novejše kravata. Moderci. ^^ Ravnokar je dosla ohleha za ženske Jk po najnove sem kroju. Cena cd gld. JJ g 2.48 naprfj. O Izbor drobnarij. O Najugodnejše cene. q delavcev A O Prodajalnica obuval Julija Romanelli q CORSO 8. oo ■o Toči se pristno istrsko in vipavsko vino ter dalmatinski opolo. Izmtiia Muja. — Vse po najnižjih cenak. Priporoča se za mnogobrojen obisk ter klic« »Na zdar!« vsem slov. bratom Gorazri Ivančič gostilničar. Tovarna za cementne plošče ANDREJ STGLFA Tr*t. - ulica drll lndustria it. 1. - Trst. Cementne plošče umeHene od 25 in en?, šestvogalne plfli^C od 20 in 25 cm JH) K 2.— lZ"1-Plošče v risanjih |»o dogovoru. — Se ne boji nikfcke konkurence bod.si glede cene ali kakovost: blaga. Prodajalnica rokovic in kravat. A. HUBMAN TRST (orso štv. 19. TKST. Hokovice glačj, pive vrste za gospe, 2 gumba po......gld 1. 3 gumbi po.....gld 1.20 Hokovice iz švedske ali bele ktže za prari, 3 gumbi po . . . • . gld 1.20 Rokovice ravno take, za deklice, 2 gumba po.....gld —.80 Rokovice iz ponarejene kc že, 3 gumbi j po........gld —.50 | Rokovice glacč za gospode (angleške vrste) po.....gld 1 30 do 1.40 Rokovice j ri=tne anglež^e po . . gld 1'80 Rokovice zj? častnike gld 1.10, {»or* častnike 70 novč. Izbor kravat najnovejše mode. ^Ciprija Parizien- prah za pospe tvrdke Kielliauser v Gradcu po 10 novč. zavitek. Pranje in popravljanje rokavic v 24 urah. XI?. R>>kov.ce tre poškussjo ter sprejemajo naročbe po meri. Gulielmo Brod & C.° poznana tvrdka s POHIŠTVOM najelegantnejše vrste ZAJAMČENE KAKOVOSTI po najnižjih cenah Via S. Giovani štv. 14 R S T vogal Piazza S. Giovani. KATALOGI BREZPLAČNO IN GRATIS Velikanski dohod za spomladni čas. Obuvala za gospode črna, angleška po gld 3-20, rumena, » po gld. 3.50 Specijaliteta obuval za dečke. Obuvala za gospe. črni ali rumena, angleška po gld. 3.50 n zki čevlji lakirani ali beli po gld. 1.90 >~aročbe po meri. O OO: Rujavi čevlji za moške ali ženske po gld. 2.50 ■O =OQ= Q: Gnstav Boiiazza v Trstu, Piazza Barriera veccliia^ (vogal Androna tleli' Olmo). Velika zaloga pohištva, ogledal, okvirjev in tapecarij. - Popolno opremljene sobe. - Konkurenčne cene. Naročbe se dostavijo razven embalaže franko na ........kolodvor ali brod v Trstu...... fMH a in i|||i hllHI i1 30 malih stanovanj z eno sobo in 2 Hobami in eno kukinjo se takoj odda v ul ci Jndustria iti nI. Guardia. v ii§ah Stolfa. Pisarna v ul. Giuliani št. 20 A, I. na'str. od 1—2 in 5—T pop. O Najstarejša slovenska tovarna in zaloga pohištva Andrej Jug TRST — ulica sv. Lucije št. 12 (zadej c. k. sodnije) — TRST priporoča svojim cenjenim rojakom svoje najboljše in trpežno pohištvo, bodisi svetlo ali ten no politirano, kakor za Bpalne, jedilne in vizitne sobe. Sprejema tudi naročbe za vsakovrstne izdelke po načrtu ali poprave, krtere izvrši v najkrajšem ča^u in v polno zadovoijnost naroči telja. Cene brez konkurence. Za obilne naročbe se toplo priporoča svojim rojakom v mestu, okolici in na deželi v imis.u gesla : Svoji k HVojilU ! ** JAKOB BAiBIC X - trgovec z jedilnim biagom -Via Giulia št. 7. Priporoča svojo zalogo jestvin, koloni jalij, vsakovrstnega olja, navadnega in najfinejega. Najlineje testenine po jako nizkih cenah ter moke, žita, ovsa in otrobi. Razpošilja naročeno blago tudi na deželo na debelo in brobno Cenike razpošilja franko Glavni zastop za Trst, Kras, Goriško, Istro, Dalmacijo in Tirolsko zavarovalnega društva na življenje in rente CtIjOIIUS centralno ravnateljstvo na Dunaju I. Franz-Josefs-Ouai št. 1 a (v lastni hiši). Popoluo vplačana glavnica 2,000.001) K, ustanovljena od dunajskega bančnega društva in bavarske hipotekarne in menične banke v Monakovu. Sprejema zavarovanja na življenje TRGOVINA Z MANIFAKTURNIM BLAGOM jfinton Sancin pok. frana TRST. — Ulica Barriera vecchia štv. 11. — TRST. Priporoča velik izbor: srajc belih ali barvanih za moške, ovratnikov, zapestnic, kravat zadnje novosti, perkalja, sat ina, najlepšega in izbranega cefirja raznovrstnih kombinacijah in proti nizkim ter razno perilo. Vezenine in moderci. Snovij iz priste volne in premijam. Specijalni zavarovanje otrok brez zdravniškega ogleda, izplača vsi v slučaju že-nit-ve ali prehoda v vojake zavarovan, znesek proti malemu odbitku pred pretekom zavarovalne dobe. Glavni zastop v Trstu, Corso št. 7. Telefon '69^ Prodajalnica ur f. Jfoslinger v vseli barvah za obleke za Jako znižane cene ! gospe. Blago izdelki za delavce. za delavske hlače in Jako znižane cene ! »rrv« X X Manifakturna trgovina Me Kil v ulici Nuova, nasproti palače Salem p r i p r o č a : H X ! bisalke od bombaža ,, ,, platna od 15 livr. naprej „ 20 „ „ „ .. 18 kr. pri v „ na meter kakor tudi bogat izbor žepnih rut, prt en in, maj, nogovic, pogrinjal za postelje, pregrinjal itd. itd. Cene zelo nizke. :x: x yi zaprisežen izvedenec in urar c. južne železnice 1 Via delle Poste (Palača Gaiatti) nasproti štev. 12. Velik izbor ur vseh vrst. Poprave se izvrše v katerisikoli množini in kateresibodi vrste, kakor kronometri itd. z vso natančnostjo ia točnostjo na jamstvo. Brez konkurenčne cene. „LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" v LJUBLJANI Folnovplačani akcijski kapital = Špitalske ulice Štev. 2. = K 1,000.000 Kupuje in prodaja vse vrste rent, zastavnih pinem, prijoritet, komunn:oh obligacij, arećk, delnic, valut, novce* in deviz. Promese izdaja k vsakemu žrebanju. Zamenjava in eskomptuje izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapale ===== kupone. - Daje predujme na vred. papirje. Zavaruje srečke proti kurzni ======== izgubi - -------- Vinkuluje in divinkuluje vojaške ženitninske kavcije. Eskompt in inkasso menic. g/gT Bor—a naroČila. Podružnica v Spljetu (Dalmacija.) Denarne vloge vsprejema v tekočem računu ali nn vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od due vloge do - dne vzdiga. —-----——— Promet s čeki in nakaznicami.