PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo " Cena 7U lir Leto XXIX. Št. 69 (8471) TRST, petek, 23. marca 1973 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. URADNO SPOROČILO ITALIJANSKEGA ZUNANJEGA MINISTRSTVA Končno navezani diplomatski odnosi med Italijo in Severnim Vietnamom Tudi Belgija in Nizozemska vzpostavili stike s Hanoiem - V kratkem izmenjava veleposlanikov RIM, 22. — Italija in Severni Vietnam sta sklenila navezati diplomatske odnose, kot pravi uradno poročilo zunanjega ministrstva: *V želji, da bi navezali prijateljske stike med Italijansko republiko in Demokratično republiko Vietnama, sta obe vladi sklenili vzpo-*taviti redne diplomatske odnose začenši z 22. marcem 1973 ter iz-P^njati diplomatske predstavnike na ravni izrednih in opolnomočenih v®leposlanikov. Vlada Italijanske republike in vlada Demokratične re-Poblike Vietnama — se nadaljuje uradno poročilo — sta prepričani, , se bodo odnosi med obema državama razvijali na vseh področjih v interesu obeh narodov«. Prav danes sta navezali diplomatske odnose s Severnim Vietna-o^om tudi Belgija in Nizozemska. krogih Farnesine poudarjajo, da 1® italijanska vlada že pred časom °bvestila zavezniške države o na-me"to da bi vzpostavila redne od-nose s Hanojem. pretekli petek, na zasedanju zuna-1 ministrov Evropske gospodarske upnosti, je minister Medici sporo-kolegom, da gredo poga-®nja v tej zvezi h kraju. Medici se ^uc9 sestal z nizozemskim, belgij-Im in luksemburškim kolegom, ki mu izrazili željo, da bi se dogo-onli o skupni akciji. Na istem za-. anju je vseh devet zunanjih mi-'strov EGS soglasno odobrilo izjavo, Z IZZIVALNIMI PRETVEZAMI Američani prekinili umik čet iz Vietnama CaIGON, 22. — Američani še v kateri pozitivno ocenjujejo rezulfc*- 'I v,Mrl0 postavljajo vrsto ovir na poti k vzpostavitvi resničnega miru v Vietnamu. Z nazaslisanim in izzivalnim sklepom so danes prekinili umik svojih čet iz Južnega Vietnama s pretvezo, da Patet Lao ni osvobodil ameriških vojakov, ki so bili zajeti v Laosu. Na to odkrito provokacijo sta hanojska in začasna revolucionarna vlada reagirali z začasno prekinitvijo programa osvoboditve preostalih vojnih ujetnikov. te pariške konference o Vietnamu ter izražajo željo, da bi bil v Indokini vzpostavljen trajen mir ob spoštovanju pariških sporazumov. V tej luči so ministri držav, ki še nimajo diplomatskih odnosov s Severnim Vietnamom, vzeli na znanje obstoj vprašanja normalizacije odnosov s Hanojem. Z današnjim sklepom Italije, Nizozemske in Belgije, je vprašanje odnosov med državami članicami EGS in Severnim Vietnamom že praktično v celoti rešeno. Danska je namreč že priznala hanojsko vlado, medtem ko Velika Britanija in Francija imata že več časa odnose s Severnim Vietnamom, čeprav še ne na ravni veleposlanikov. """'nnumuniiiiiMiitiMiiiiimiiiiiiitiiiiitiiiitiiitiiiiiiitnMiiiiifitiiiiitiiiiiitiiiMiiiiiimiiimiiiiiiiimiuii kongres sindikalne konfederacije uil PRVE ODPRTE DELAVSKE SKUPŠČINE V TOVARNAH ^ Milanu in Caserti so se kovinarji srečali s predstavniki demokratičnih strank in izvoljenih uprav žačft^iNl’ 22, ~ Tukaj se je danes raci r®res sindikalne konfede- ° • ibinuiKcuiiti iAUineue- tai«o6 Glavno poročilo je imel je o Raffaele Vanni, v katerem govoril o splošnem političnem vi *’osP?darskem položaju v drža-stra^i,0-nosi^ sindikatov do vlade, dikaf -ln ^^dajalcev,' o vlogi sin-dca m sindikalni politiki, o vpra- ,,,«"nini,lliIllllI|I|11|||||i|ii|1||mIi|1(|1(||||I| Italijanska *ka vlada diplo in severnovietnam-sta sklenili navezati matske odnose na ravni ve- zozemsnJkoV- Tudi Belgiia in Ni’ d ze*nska sta včeraj sporočili, Ha ,°Sfa *zrT>enjali diplomate s "anoietn. sovi05'!-1- zbornica je z gla-k0n , . ac*ne večine odobdla za-Prizari' ,ocH0k' ki določa podporo p|av,.efemu prebivalstvu po poje °.,.na Ju9u. Do glasovanja aredn^J3 po,em. ko je vlada v prj 0i yakrat ostala v manjšini je ”„aj°vaniu popravkov, ki jih Vzroji? leVica' To ie p0‘ rpoki-- ?• vel|ko razburjenje v de-Všera- ans^em vodstvu, ki je Zau I sprejelo stroge ukrepe in da m6 a.'° svojim poslancem, rajšnji°ra'° biti navzoči na vže" šanju sindikalnega združevanja, socialnih reform itd. Vanni je še posebno poudaril važnost sindikalnih organizacij v tovarni ter nujnost po uskladitvi politike žalitev za izboljšanje življenjskih razmer delavcev. Na pobudo enotne federacije kovinarskih delavcev so bile danes v Milanu in Caserti prve «odprte skupščine delavcev v tovarnah?, ki so zelo dobro uspele. Federacija kovinarskih delavcev pravi, da je to posrečena pobuda, ki daje priložnost delavcem, da se tesno povežejo z vso javnostjo. Današnjih skupščin so se poleg sindikalnin voditeljev udeležili tudi predstavniki demokratičnih strank in izvoljenih krajevnih uprav. Enotna sindikalna federacija kovinarjev pravi, da so današnje skupščine pokazale, kako neupravičena je bila «zaskrbljenost» določenih krogov za to novo sindikalno pobudo, saj je vse potekalo v najboljšem redu, v miru in s polno odgovornostjo prizadetih delavcev. V Rimu pa so v okviru boja kovinarskih delav- Glasnik ameriške delegacije v šdiiristiranski vojaški komisiji je sporočil, da je šef delegacije general Wickham poslala delegacijam Severnega Vietnama in ZRV pismo, v katerem pravi, da se bo umik ameriških čet nadaljeval, ko bodo ZDA prejele seznam vseh ameriških jetnikov, vključno onih ki so v rokah Patet Laa, skupaj z navedbo datuma, ure in kraja njihove osvoboditve. General je postavil pravi ultimat ter zahteval, naj bi Hanoi in ZRV odgovorila na njegovo pismo do jutri zjutraj ob 10. uri. Glasnik ameriške delegacije je še obtožil severne Vietnamce da ne spoštujejo danih obljub: Kissinger in Le Duc Tho naj bi se namreč v Parizu dogovorila, da bo Hanoi poskrbel tudi za osvoboditev ameriških vojakov, ki so v ujetništvu v Laosu. Severnovietnamska delegacija v štiristranski vojaški komisiji je že pismeno odgovorila na ameriške zahteve, ki jih je označila kot «nesmiselne in nesprejemljive«. Nota, ki jo je podpisal načelnik se-vernovietnamske delegacije general Le Quang Hoa, poudarja, da je nemogoče povezovati osvoboditve ujetnikov v Laosu z vprašanjem umika ameriških čet iz Južnega Vietnama. V zvezi z ameriško trditvijo o dogovoru med Kissingerjem in Le Duc Thojem je glasnik hanojske delegacije potrdil, da je Severni Vietnam obljubil, da si bo prizadeval, da bi prepričal predstavnike Patet Laa, naj osvobodijo ameriške vojake. To je Hanoi tudi storil — je dejal glasnik — vendar pa je treba spoštovati popolno suverenost Patet Laa. Vsekakor pa ni bila obveza formalnega značaja, kot tudi ni predvidevala roka. v katerem naj bi bili osvobojeni jetniki v Laosu. Kot smo že omenili, je ameriška pobuda imela za posledico, da je popolnoma ustavila program osvoboditve preostalih jetnikov, še pojutrišnjem bi morala ZRV osvoboditi zadnjih 32 Američanov, Hanoi pa bi moral izpustiti na svobodo 107 ujetnikov. Za sedaj so te osvoboditve odložili. Predstavniki cev za novo delovno pogodbo postavili na Trgu Navona «solidarnost ______ ________ ______ ni šotor«, v katerem se zbirajo ko-j ZRV in Hanoja so izjavili~da"bodo vinarji, ki razlagajo občinstvu po- osvobodili še zadnje jetnike, ko bo-men in smotre svojega boja. I do ZDA odstopile od svojega ne- sprejemljivega stališča. V parizu je bilo medtem drugo srečanje med predstavniki saigon-skega režima in začasne revolucionarne vlade Južnega Vietnama. Na seji niso zabeležili nobenega napredka, niti glede dnevnega reda pogovorov. Glavna ovira je zahteva Saigona naj bi obravnavali: tudi vprašanje umika sevemo-vietnamskih čet iz Južnega Vietnama, čemur ZRV nasprotuje, češ da pariški sporazumi tega vprašanja sploh ne omenjajo. Po mnenju ZRV bi morali najprej razpravljati o obnovitvi demokratičnih svoboščin, ki jih je Thieujev režim zatrl, brez katerih pa ne bo mogoče izvesti demokratičnih in svobodnih volitev- Predsednik ZRN Heinemann v spremstvu obrambnega ministra Tanas-sija pred grobnico žrtev nacističnega nasilja pri Ardeatinskih jamah OBISK PREDSEDNIKA ZRN V ITALIJI Heinemann počastil žrtve nacifašizma Intenzivni italijansko • zahodnonemški uradni razgovori . Med Rimom in Bonnom «ni odprtih vprašanj» RIM, 22. — Predsednik Zvezne republike Nemčije Gustav Heinemann je začel drugi dan svojega uradnega obiska v Rimu s položitvijo venca pred grobnico žrtev nacističnega nas,.ja pri Ardeatinskih jamah. Heinemanna, ki sta ga med drugim spremljala zunanji minister Scheel in italijanski o-brambni minister Tanassi, sta pred grobnico pozdravila predsednik združenja žrtev Ardeatinskih jam Azzarita in rimski župan Darida, Zahodnonemški predsednik si je ogledal jame, nato pa se je poklonil žrtvam nacizma. Po ogledu Ardeatinskih jam se je Heinemann vrnil na Kvirinal na uradne razgovore s predsednikom Leonejem, ki sta se jih udeležili delegaciji obeh držav ter zunanja ministra Scheel in Medici. Dveur-ni razgovor je bil v prvi vrsti posvečen evropskim problemom ter uskladitvi akcij rimske in bonske vlade pri pripravah evropske konference o varnosti in sodelovanju ter pogajanj za zmanjšanje oboroženih sil v Evropi. Govor je bil tudi o položaju na Sredozemlju in na Bližnjem vzhodu: obe strani sta soglašali, da ne more biti prave varnosti v Evropi, če ne bo od- IIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIlIIIIIIIUIIIIIIIIIIIlIllIllllllllllllllllltllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlIllllllllllIlllllllllllllllllllllllllllllllUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllfllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll PO VČERAJŠNJI RAZBURLJIVI SEJI POSLANSKE ZBORNICE Vladna večina je odobrila ukrepe za pomoč Kalabriji in Siciliji Leva opozicija glasovala proti zakonskemu odloku, ker določa premajhno podporo prizadetim krajem po poplavah na Jugu, čeprav je bil odlok izpopolnjen z nekaterimi važnimi popravki RIM, 22. — Poslanska zbornica je po končani razpravi odobrila z 281 glasovi proti 215 zakonski odlok, ki določa podporo za prebivalstvo na Siciliji in v Kalabriji, ki je bilo prizadeto po zadnjih poplavah. Zakonski predlog se bo moral vrniti ponovno v obravnavo v senat, ker ga je poslanska zbornica z nekaterimi popravki spre- . menila. Okrog tega zakonskega odloka, ki ga je sestavila vlada, je prišto tako svoj čas v senatu kot včeraj v poslanski zbornici do ostrega spopada med opozicijo in vlado in do izglasovanja nekaterih važ- nih popravkov, ki je spravilo nekajkrat vlado v manjšino. Kljub včerajšnjim oopravkom, ki jih je izsilila leva opozicija, so komunisti in socialisti glasovali proti, ker menijo, da je podpora, ki jo določa zakonski odlok, nezadostna za škodo, ki jo je utrpelo prebivalstvo na Jugu zaradi poplav konec lanskega leta in v začetku letošnjega leta. Na današnjo sejo zbornice je prišel tudi predsednik vlade Andreotti, da bi osebno nadzoroval, kako se bodo obnašali poslanci vladne večine in ali ne bodo mnogi od njih zapustili dvorane, ter s tem omogočili izglasovanje predloženih popravkov leve opozicije. Po ostrem nastopu demokristjanskih voditeljev se danes to ni pripetilo. Zato so bili tudi zavrnjeni vsi izboljševal-ni popravki, ki jih je predlagala opozicija. Zakonski odlok, takšen kakršen je sedaj, potem ko so bili vneseni popravki v senatu in poslanski zbornici, določa skupno 64 milijard 500 milijonov lir za pomoč prizadetim krajem na Jugu. Predsednik vlade je v tej zvezi izjavil, da vlada ni v stanju nakazati večje vsote, ker nima denarja. Zato je tudi vladna večina zavrnila socialistični predlog, da bi omenjeno vsoto povišali na 150 milijard lir. Po včerajšnjem dvakratnem po razu vlade v poslanski zbornici je imel danes Andreotti sestanek s predstavniki poslanskih skupin vladne večine, ki so mu zagotovili, da se vse skupine strinjajo z vladnim predlogom. V tej zvezi se je sestal tudi izvršni odbor poslanske skupine KD, na katerem je načelnik Piccoli obširno govoril o včerajšnjih dogodkih in zahteval, da mo rajo biti navzoči vsi razpoložljivi demokristjanski poslanci, da se ne bodo ponovila glasovanja, ki bi ponovno spravila vlado v manjšino. Po sestanku je poslanec Fo-schi, ki pripada levi struji KD «Forze nuove«, izjavil časnikarjem, da včerajšnji položaj v poslanski zbornici ni bil posledica politične akcije demokristjanske levice, temveč osebne pobude nekaterih de mokristjanskih poslancev z Juga, ki so se zavzeli za čimvečjo pomoč tamkajšnjemu prizadetemu prebivalstvu. Tudi komunistična poslanska skupina se je danes zjutraj sestala pod predsedstvom načelnika Natte in proučila položaj, ki je nastal po včerajšnjem dvakratnem porazu vlade. Komunistični poslanci so sklenili, da je treba nadaljevati s pritiskom na sedanjo vlado, potem ko so se v vladni večini pokazale globoke razpoke. V zvezi z gospodarskim položajem v Italiji oziroma z vladno go spodarsko in denarno politiko je politični urad KPI objavil dokument, v katerem opozarja javnost, da gospodarska politika Andreotti-jeve in Malagodijeve vlade povzroča ljudskim množicam veliko škodo. Politični urad KPI ugotavlja, da se je lira v zadnjem času močno razvrednotila in obsoja ravnanje države starega kontinenta in Ja ponska lahko ustvarile veliko bogastvo. Zato je za Nbconovo upravo sedaj najbolj nujno, da se preuredi celotni mednarodni denarni sistem. V tej zvezi ameriška vlada predlaga mednarodni sporazum, s katerim naj bi sporazumno uredili vprašanje izvajanja začasnih omejitev uvoza iz tuj ne. Pri tem študija poudarja, da mora iti zmanjšanje zaprek pri uvozu kmetijskih pridelkov sporedno z liberalizacijo na področju trgovine z industrijskimi izdelki. Svoboda potrjen za predsednika ČSSR PRAGA, 22. — češkoslovaška zvezna skupščina je na današnji plenarni seji ponovno izvolila generala Ludvika Svobodo za predsednika republike. Generalni tajnik KP ČSSR Gustav Husak je na seji parlamenta utemeljil kandidaturo dosedanjega pred sečnika, za katerega so člani skupščine glasovali soglasno. Svoboda, ki ... ... , , , , . - je star 78 let, je biJ izvoljen za pred- italijanske vlade v okviru Evropske i sedmka republike leta 1968. Po da- pravljeno to nevarno žarišče napetosti. Na vrsti so bila nato vprašanja italijanskih delavcev v Zahodni Nemčiji, odnosi med Evropsko gospodarsko skupnostjo in ZDA ter monetarni problemi. Zahodnonemški gost se je danes srečal tudi z ministrskim predsednikom Andreottijem, s Katerim je v enournem pogovoru izmenjal mnenja o vrsti mednarodnih vprašanj. Govor je bi! tudi o italijanskih delavcih v Zahodni Nfcinč-ji. Hememann in Andreotti sta ob koncu pogovora ugotovila, da med Italijo in ZRN ni odprtih dvostranskih vprašanj. Popoldne je bil Heinemann gost rimske občinske uprave, zvečer pa sta zahodnonemški predsednik in njegova soproga priredila v rezidenci veleposlanika ZRN v Italiji v vili Almone sprejem svojim italijanskim gostiteljem.' Bijedic prispel v Novo Zelandijo AUCKLAND, 22. — «Moja vlada izreka veliko priznanje Jugoslaviji za dvajsetletno dosledno izvajanje politike neuvrščenosti ter za njeno borbo za svobodo, neodvisnosti in enakopravne odnose na svetu.« S temi besedami je predsednik vlade Nove Zelandije Norman Kerk pozdravil danes predsednika Džema-la Bijediča, ki je na čelu jugoslovanske delegacije prispel na dvodnevni uradni obisk v N. Zelandijo. Na letališču v Wellingtonu, kjer so priredili predsedniku Bijediču prisrčen sprejem, je jugoslovansko delegacijo pozdravilo več članov vlade, vodja opozicije, načelnik generalnega štaba in skupina jugoslovanskih izseljencev. Jugoslovanska vlada o denarni krizi (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 22. — Zvezni izvršni svet je na včerajšnji seji razpravljal o svetovnem monetarnem položaju in ugotovil, da je svetovni monetarni sistem zapadel v krizo, ker ne odgovarja sodobnim odnosom sil na svetu. Zvezni izvršni svet sodi da se sedanje težave lahko premoste samo s povečanimi napori in zavzemanjem vseh enakopravnih članic mednarodne skupnosti, da se s temeljito reformo vzpostavi nov monetarni sistem. Po oceni zveznega izvršnega sveta, globoko zaskrbljenost povzročajo poskusi, da se kriza rešuje z ukrepi ozkega kroga držav. Zvezni izvršni svet bo sprejel ukrepe, da se ublažijo negativne posledice monetarne krize za jugoslovansko gospodarstvo. Istočasno zvezni izvršni svet nadaljuje z napori na mednarodnem monetarnem področju, da bi se zagotovilo spoštovanje interesov vseh, posebno pa držav v razvoju B. B. gospodarske skupnosti, kjer je prišlo do nesoglasja glede ukrepov za rešitev denarne krize. D®želni ivi Msi Sovi k'q" ,sve* Je včeraj z gla- v Bazovici izgla-v kateri pou- s podporo glasov o Dr.Zavrnil razpravo o zakonu h(,Va Speykih izseljencem za nji-Volit po*ovania v domovino ob dložir ' k‘ so ga ie lani Pre’ *°kris);S,Ve!0Valci KPI’ Pr0,‘ dp' P-ek J anskemu predlogu za se n ev razprave o zakonu so tudi 69 svet°valcev KPI izrekli predstavniki PLI, Furlanske-pSD| ' an*a' Slov. skupnosti in 9oveilraivSk° groženje rejcev občni divine je na sinočnjem ,ern zboru v darh,;0 re.solucii°* _______ n- na 10I Qf mora izvajanje zako-Vati baških rezervatih upošte-in Potrebe kraških živinorejcev q0,„ 'vmoreje kot tradicionalne te P°dars.k® panoge na Krasu ta|, fVračajo kot nesprejemljive bi b.!zvrš'lne določbe zakona, ki * to 6 us°dne za živinorejo in 111 za kraškega človeka. Nič delo nove9a se včeraj ni izve-(5o'*v v zvezi z aretacijo šestih zl0v.caia°v pod obtožbo krivde za Pri atentat na karabinjerje tisk 6to'd)a*1' vendar pa se go-otr<° - Prebivalstvo še ne more da s 1 osuplosti spričo dejstva, ter vs’ osumljenci Goričani, li « S0 ves ,a čas mirno žive-rjj mestu. Vztrajno se tudi ši-de' g.OVor'CR. da so v kriminalno planje vpletene še druge ose-vQH.'." da vse niti vse boli jasno Dat*° *V vrs,e pristašev ali sim-lk-riev skrajnih desničarskih V A vstra/ija na novi poti Redko se zgodi, da bi kakšne volitve tako temeljito vplivale na spremembo celotne podobe političnega življenja neke dežele, kot je to primer z Avstralijo. Nedavne volitve v tej v mnogočem zelo samosvoji in značilni državi, ki je sicer tudi zemljepisno zelo oddaljena od ostalega sveta, so vrinesle zmago laburistom, s tem je bilo konec dolgoletne vladavine konservativnih sil v Avstraliji. Že do danes je Avstralija z mnogimi primeri dokazala, da teži ubrati povsem nova pota ne la v notranji, poč pa tudi in predvsem v zunanji pnVtiki. Fden izmed prvih in morda najbolj značilnih korakov, ki i ih ie storila nova vlada predsednika W;th-lama. je bil odpoklic avstralskih enot iz sestave ameriške okupatorske vojske v Vietnamu. Prav v tem koraku je bilo moč slutiti klico nove politike Avstralije. ki ne bo več v službi tujih koristi, pač pa bo usmerjala svojo dejavnost zgolj in izključno na temelju koristi in potreb lastne dežele in lastnega ljudstva. Prav udeležba avstralskih vojakov v vietnamski vojni proti osvobodilnim silam vietnamskega ljudstva ie bila izraz in dokaz, kako je bila Avstralija vkovana v politiko podrejenosti koristim in ciljem politike ZDA. Umik avstralskih čet iz Vietnama še pred koncem vojne je tako pomenil simboličen izraz težnje po spremembi te politike. Avstralija je še z vrsto drugih ukrepov v zunanji politiki ali pa z napovedmi takih ukrepov dokazala, da hoče odslej hoditi samosvoja pota. Nova avstralska vlada je zelo uspešno uporabila novi veter, ki je zavel čez Azijo po vseh spremembah, ki Uh je prineslo ameriško - kitajsko zbli-žanie. S tem so odpadle mnogotere ovire, ki so Avstraliji preprečevale. da bi se lotila samostojnega določanja in odločanja v zunanji politiki. Kaj hitro je našla pota k zbližaniu s Kitajsko. napoveduje zrahljanje vseh vezi. ki sn jo tesnile v raznih vojaških zvezah, v katere jo je priveVata podrejenost arreri-škim načrtom na aziiski celini. Kako daleč so že segle spremembe v avstralski nnlitiki pa je najboU zgovorna dokopal ohmk predsednika jugoslovanske vlade Bijediča v Avstraliji. Že samo dejstvo, da je predstavnik neke socialistične države lahko prišel na uradni obisk in da je bil ta obisk za avstralske voditelje tudi dobrodošel, najbolj zgovorno priča o tem, kako Avstralija dejansko spreminja svojo zunanjo politiko. Prav Bijedičev obisk je bil priložnost, da je predsednik avstralske vlade dosti bolj določno kot doslej nakazal smeri bodočega delovanja avstralske zunanje politike. Avstralija je pripravljena sodelovati na bližnji konferenci neuvrščenih držav — ta konferenca se, kot je znano, pripravlja za to jesen v Alžiru — kot opazovalka. Taka napoved dejansko pomeni popoln preobrat mednarodne usmeritve avstralske politike. Dokazuje, kako si novo avstralsko vodstvo želi iztrgati iz okov blokovske pripadnosti in ubrati neodvisno pot. Povsem logično je, da je taka pot Avstralijo približala k politiki neuvrščenosti. Predsednik avstralske vlade je razložil tako usmeritev kot naravno, saj popolnoma ustreza sedanjim težnjam Avstralije in njeni želji, da postane dosti bolj dejavna v mednarodnem življenju, da dosti bolj zavzeto sodeluje z vsemi državami ne glede na družbene in politične ureditve. Skratka AvstraHia meni, da taka pot ustreza načelu o čimnečji neodvisnosti, suverenosti in hkrati teinii po demokratizaciji, mednarodnih odnosov. Še drugo pomembno odločitev ]e avstralska vlada sklenila uresničiti prav ob jugoslovanskem o-bisku, in ki prav tako izpričuje težnjo po naprednejši usmeritvi Avstralije. Znano je, da je bila Avstralija vse do zdaj eno izmed poglavitnih in najvažnejših zbirališč in zatočišč fašističnih in terorističnih skupin tako imenovanih ustašev. Tu so imeli , vse do zdaj popolno potuho in zaščito oblasti. Odtod so načrtovali razne napade in akcije proti Jugoslaviji. Tu, na ozemlju Avstralije so se skupine tudi urile za svoje akcije. Na vsa opozorila jugoslovanske vlafle je prejšnja avstralska vlada uporabljala nojevsko politiko: vtaknila je glavo v pesek in izjavljakako v Avstraliji sploh ni nikakršnih ustašev. Nova vlada je napovedala oster in odločilen boj proti vsem takim in podobnim fašističnim skupinam in ostankom na njenem ozemUu, ocenila je, da niihovo početje kali odvose Avstralve z Juposlavrio. hkrati pa nbstoi terorističnih skupin pomeni tudi nevarnost, za demokracijo v sami Avstraliji. Prav notovo je pričakovati da bo v prihadnie možno dosti bolj pogosto zaslediti im« Avstrnlve v mednarodnem živDeniu. Dežela se odločno in vsnešnn traa iz snov blokovske vniiPke Avstralija se nod novo sOndo ndnira svetu in to vsem deželam, ve nlpde nn nvhavo noVtlčna usmeritev. Taka AvstraHia nedvomno pn-m*>ni rtozirivon nrisveveu Ir de mnkratizaciii ndno sov. DPACSO KOŠMRI.J Nixon napovedal mednarodne pobude na gospodarskem področju WASHINGTON, 22. - Predsednik Nixon je sporočil, da bo kmalu predložili kongresu zakonski osnutek, s katerim naj bi okrepili kompetitivnost ameriškega gospodarstva na svetovnih tržiščih in podčrtal, da ameriško gospodarstvo sloni na liberalističnih načelih. Hkrati pa je Nixon opozoril, da se Bela hiša ne bo odrekla «za-časnim omejitvenim ukrepom« u-- voza blaga iž tujine in pojasnil, da bo to storila «samo v odgovor na nelojalno ‘konkurenco, na zaporo tujih tržišč za ameriško blago ali pa, da omogoči ameriški industriji, da se prilagodi novim razmeram«. Nixon je to sporočil ko je predstavil obsežno poročilo, ki je bilo danes poslano kongresu in ki ga je sestavil «Svet za mednarodno gospodarsko politiko«. To je prva obsežna študija, o kateri bosta razpravljala senat in predstavniška zbornica. Osnovne teme študije so svetovna denarna reforma, načrt za trgovino v spreminjajočem se svetu, ameriški trgovinski odnosi s komunističnimi državami, mednarodne naložbe in večdržavne družbe, pomoč deželam v razvoju in vprašanje oskrbe ameriškega gospodarstva z energetsko silo. Študija se še posebno ukvarja s sedanjim mednarodnim plačilnim sistemom, ki je po ugotovitvah Bele hiše omogočil, da so našnji ponovni izvolitvi bo opravljal najvišjo državno funkcijo še za 5 let. BEOGRAD, 22, — Zvezni tajnik za finance Janko Smole je odpotoval danes na sestanek ministrov «skupine 24» in «odhora 20». iiKiiiii 11111111111111111 mili 1111111111111111111 n mi im n iiiiiiiiiiiii,i i,,i, i,n ii ii,iIIiiii,i,i,i,,i|||||||)||iI||iI|iIiI|iiIii TISKOVNA KONFERENCA Nfl ZUNANJEM MINISTRSTVU SFRJ Pogovori Minic-Medici odraz dobrih odnosov Protest pri ameriškem veleposlaništvu zaradi izzivanja jugoslovanskih študentov (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 22. — «Razgovori podpredsednika zveznega izvršnega sveta in zveznega tajnika za zunanje zadeve Miloša Minica z zunanjim ministrom Italije Giusep-pom Medicijem so pomemben prispevek k nadaljnjemu sodelovanju, boljšemu razumevanju in večjemu, zaupanju odnosov med obema državama,« je izjavil na današnji redni tiskovni konferenci za stopnik zveznega tajništva za zu- nanje zadeve Svetislav Vujovič Dodal je, da so se razgovori pričeli z občutkom odgovornosti za nadaljnji razvoj medsebojnih odnosov in reševanja vprašanj, s ka- terimi se obe državi soočujeta z obojestranskimi željami in dobrimi namerami, da se ta vprašanja premoste. To nedvomno prispeva k ustvarjanju ozračja, v katerem je mogoče rešiti vsa odprta vpraša nja, je izjavil Vujovič. V zvezi z anketiranjem ljubljanskih študentov s strani zastopni kov ZDA zaradi njihove izbire na odhod na počitniško delo v ZDA, je Vujovič dejal, da je jugoslovanska vlada posredovala pri velepo- slaništvu ZDA v Beogradu in obvestila veleposlaništvo, da je Jugoslavija za uresničenje raznih programov in izmenjave državljanov, toda na osnovah doslednega spoštovanja obojestranskih interesov, načela nevmešavanja in medsebojnega spoštovanja, ker se samo na tej osnovi lahko grade dobri in prijateljski odnosi. Ameriško veleposlaništvo je odgovorilo, da ne žele ničesar, kar bi lahko oviralo sodelovanje in da bodo upoštevali, da se take stvari v bodoče ne ponovijo. Vujovič je prav tako obvestil novinarje, da ameriška vlada, v odgovor na jugoslovansko noto o sovražnem delovanju skrajne jugoslovanske emigracije v Ameriki, obsoja to delovanje. Ameriška vlada izraža pripravljenost, da v bodoče prepreči teroristične akcije na ozemlju ZDA. «V skladu s tem odgovorom in nekaterimi začetnimi koraki pričakujemo, da se bodo podvzeli konkretni ukrepi proti teroristični dejavnosti, kakor tudi proti organiziranju in spodbujanju sovražne in teroristične dejavnosti proti Jugoslaviji,« je dejal Vujovič. B. B. S SINOČNJEGA OBČNEGA ZBORA POKRAJINSKEGA ZDRUŽENJA REJCEV PRED ZASEDANJEM S PREDSTAVNIKI «FEDERMECCANICA» Izvajanje zakona o kraških rezervatih mora upoštevati potrebe živinorejcev Občni zbor je izglasoval resolucijo, v kateri ugotavlja nevarnost, ki jo zakon o zaščiti Krasa predstavlja za razvoj kmetijstva Nadaljuje se razčlenjena stavka kovinarjev v zasebnih podjetjih V tovarnah z javnim kapitalom so bile včeraj delavske skupščine, na ka. terih so sprejeli novo delovno pogodbo - Nadaljuje se stavka pomorščakov živinorejci z vsega tržaškega področja, včlanjeni v Pokrajinskem združenju rejcev goveje živine, ki Igra nadvse pomembno vlogo v prizadevanjih za izboljšanje in razvoj kmetijstva na našem področju, so se sinoči v precejšnjem številu zbrali na redni občni zbor v Prosvetnem domu v Bazovici, Pregledali so in proučili dosedanje triletno delovanje, uspehe svojega dela ter pomanjkljivosti, ki so se v zadnjih letih pokazale na področju živinoreje, obenem so si tudi začrtali številne smernice za bodoče delovanje. Predvsem pa je na tem občnem zboru prišlo do izraza vprašanje, ki ga vsi živinorejci in drugi kmetovalci, kot vsi Kraševci sploh, trenutno najbolj občutijo — to je vprašanje zaščite Krasa, o-ziroma ustanovitve kraških rezervatov. Občni zbor je odprl predsednik združenja Ivan Križmančič, ki je imel tudi daljše uvodno poročilo, v katerem je prikazal pozitivne in senčne strani dosedanjega delovanja. Posebej je poudaril, da se število goveje živine stalno krči, a da se je zato dejavnost na tem področju preusmerila predvsem v selekcijo oziroma kakovostno izboljšanje goveda. Med drugim se je dotaknil tudi perečega vprašanja cene mleka ter vprašanja cene pri prodaji živine. Na koncu je opozoril na nevarnost, ki preti z zakonom o ustanovitvi kraških rezervatov ter poudaril, da bomo zaman govorili o ohranitvi in zaščiti Krasa in njegovih značilnosti, če bo zaradi takšnih ukrepov izginila s Krasa živinoreja. Podrobneje je o samem delovanju Pokrajinskega združenja r- -v spregovoril ravnatelj združenja r. Mario Greaorič, ki je poudaril, da je združenje posvetilo svoje delovanje v skladu z obstoječimi o-dredbarm, predvsem izvrševanju nadzorstva nad proizvodnostjo in morfologijo goveje živine. Pri tem je posebej omenil nekatere pobude, ki jih namerava združenje v bližnji sezoni izvesti, kot na primer prireditev razstave krav sivo-rj*ve pasme. Po odobritvi obračuna in proračuna za bodočo poslovno dobo, ki ga je podal član nadzornega odbora Valentin Bizjak, so živinorejci izvolili nov odbor. V glavni odbor so bili izbrani Ivan Križman-r;č, Karel Grahonja, Rafael Grgič, Zoro Grgič, Alfonz Guštin, Ljubomir Petaros in Miroslav Žigon. V nadzornem odboru bodo Valentin Bizjak. Alojz Lupine in Josip Milič, razsodišče pa sestavljajo Ivan Antonič, Karel Komar in Karel Štolfa. Med živahno razpravo, ki je sledila in v katero je med drugim posegel tudi gost občnega zbora, predstavnik pokrajinskega nadžomištva za kmetijstvo dr. Tagliaferro, so udeleženci soglasno sprejeli resolucijo, v kateri.... «izražajo rejci tržaške pokrajine svojo zaskrbljenost zaradi negativnih posledic, ki bi jih izvajanje zakona o kraških rezervatih povzročilo krajevni živinoreji, vsled prepovedi paše na področjih vključenih v rezervate. Jasno je. da bi takšna nesprejemljiva rešitev tega problema bila usodna za živinorejo, ki je že sedaj v zelo težkem položaju, ker bi bili rejci v kratkem času prisiljeni izprazniti svoje hleve. Prav tako je jasno, da bi ob takem stanju zamrle pobude, ki so jih rejci s pomočjo administrativnih organov začeli, in nekatere že dovršili, z namenom, da bi izboljšali in okrepili tukajšnjo živinorejo. Temu je treba končno dodati, da predstavlja živinoreja glavni vir dohodkov kraškega kmeta in bi zato kakršna koli omejitev te panoge imela zanj poleg ekonomskih tudi socialne posledice. Na podlagi navedenih razlogov tržaški živinorejci zahtevajo, da se pri izdelavi pravilnika za kraške rezervate upošteva njihove upravičene potrebe v prid in v obrambo kraške živinoreje, ker se na ta način neposredno ščitijo koristi ne le zainteresiranega kmečkega človeka, ampak nasploh slehernega prebivalca tržaške pokrajine». Seja sindikata slovenske šole Danes, 23. t. m. bo odborova seja. Na dnevnem redu bodo pravni in ekonomski položaj šolskega osebja ter priprava članskega sestanka. 9 Po sporazumu s pristojnimi o-blastmi Slovenije in Hrvatske je vladni komisariat avtomatično podaljšal veljavnost dovolilnic za poslovanje po posebnem sporazumu za blagovno izmenjavo Alpe - Adria iz leta 1971. Tudi včeraj je bila sindikalna dejavnost v našem mestu precej razgibana. Kovinarji javnih podjetij so se sestali na skupščinah ter razpravljali o novi delovni pogodbi, ki so jo pred kratkim podpisali v Rimu s predstavniki Intersinda. Delavci so v glavnem ugodno ocenili doseženi sporazum z delodajalci in se o tem tudi izrekli z glasovanjem. Delavska skupščina v podjetju Italcantieri je novo delovno pogodbo sprejela skoraj soglasno, samo pet delavcev se je med glasovanjem vzdržalo. Uspeh, ki ga sporazum predstavlja za delavsko gibanje ali točneje za kovinarje javnih podjetij, so z veliko večino potrdili na delavski skupščini v ladjedelnici sv. Marka. Na 1800 delavcev, ki so se zbrali na skupnem sestanku, jih je proti doseženemu sporazumu glasovalo samo 14. Dva sta se vzdržala, vsi ostali pa so novo delovno pogodbo sprejeli. Z veliko večino so jo odobrili tudi kovinarji podjetja «Grandi mo-tori» v Boljuncu. Medtem ko so kovinarski delavci javnih podjetij dosegli pomembno zmago, se še vedno nadaljuje val razčlenjenih stavk kovinarjev zasebnih malih podjetij za dosego zadovoljive delovne pogodbe. Uslužbenci podjetij «Stabilimenti mecca-nici» so včeraj stavkali ves dan, od poldne naprej pa so stavkali kovinarji podjetij «Aquila» in «Du-rissini». Zadnji dve uri so se vzdržali od dela uslužbenci tovarne elektronskih izdelkov «Telettra», tovarne «Orion», «Motonavali» ter nekaterih drugih. Danes se bodo predstavniki sindikalnih organizacij kovinarjev zasebnih podjetij sestali s predstavniki «Federmeccanica», s katerimi se bodo pogajali za obnovitev delovne pogodbe. Od izida današnjega srečanja je torej odvisen nadaljni potek sindikalnega gibanja v zasebnih podjetjih. Vsekakor predvidevajo za prihodnji teden v raznih tovarnah celodnevne stalne skupščine, na katerih naj bi prišlo tudi do srečanj s predstavniki strank in drugih organizacij, ki spremljajo dolgotrajni in trdi boj delavcev za boljše delovne in življenjske pogoje. PRESENETLJIVO ODKRITJE NOČNEGA ČUVAJA Neznanci ukradli dragoceno sliko iz občinskega muzeja «Revoltella» Vrednost Bisonove slike presega milijon lir - Domnevajo, da je izginila predvčerajšnjim med obiskom občinstva - Slika je tako majhna, da jo je mogoče skriti tudi pod plašč - Treba je povečati število čuvajev ■ T' ■4: Ukradena Bisonova slika mnenja čuvaji, ki so že večkrat protestirali, da jih je. premalo in če se eden izmed njih mora oddaljiti samo za nekaj minut, ni nadomestnega osebja. Zato so sklenili, da bodo v prihodnje izvedli še druge protestne akcije in tatvina bo seveda učinkovito sredstvo pritiska, da bi dosegli povečanje števila čuvajev. Res je škoda, da mora priti do tatvin slik, da se oblasti odločijo za poostritev varnostne službe okrog takih umetniških bogastev, ki so last vse skupnosti. Tako se je zgodilo po tatvini v muzeju «Sar-torio*, ko so celo nakupili več hudih psov, ki jih ponoči spustijo v park okrog vile Sartorio. čuvaji, umetniško osebje muzejev in v prvi vrsti občinstvo in ljubitelji umetnosti si želijo, da bi odgovorne oblasti — v tem primeru občinske, pravčasno sprejele vse potrebne ukrepe za zaščito umetnin. Stavke razčlenjenega značaja so se včeraj nadaljevale tudi na pomorskem sektorju. Včeraj so stavkali uslužbenci in mornarji pomorskih družb z javnim kapitalom, ki se borijo za delovno pogodbo ter istočasno proti nameravani reorganizaciji pomorskih dejavnosti, ki jo pripravlja «Finmare». S svojim bojem torej ne zahtevajo samo zagotovitve staleža in delovnih mest temveč tudi splošno preusmeritev izbir italijanske vlade o mornariški politiki. Istočasno s stavko uslužbencev pomorskih družb na kopnem so stavkali mornarji na potniški ladji «Asia», ki je last pomorske družbe «Lloyd Triestino» in je zasidrana v pristanišču v Capetovvnu. Stavka se je začela včeraj ob 16. uri in bo trajala do 16. ure danes. Poseben urnik trgovin v Grljanskem zalivu župan je s svojim odlokom sklenil ugoditi prošnji trgovcev v Grljanskem zalivu, da bi lahko v visoki turistični sezoni imeli možnost posebnega urnika za svoje trgovine tako ob delavnikih kot ob nedeljah in praznikih. Zaradi tega je za področje Grljanskega zaliva kot kraja s turističnim gospodarstvom in za čas od 1. maja do 30. septembra sklenil uveljaviti člen 3 ustreznega zakona 558 iz leta 1971, ki določa za turistična področja in za obdobje največjega turističnega dotoka možnost spremembe umika trgovin. Pri svojem sklepu je župan upošteval tudi mnenje Pokrajinske turistične ustanove, ki pa je predlagala, da bi določbe člena 3 ustreznega zakona štev. 558 raztegnili na celotno področje tržaške občine, ki velja za letoviščarsko in turistično področje. Oproščen anarhist Včeraj je porotno sodišče pod predsedstvom dr. Corsija oprostilo goriškega anarhista Maria Verze-gnassija, ki so ga obtožili žalitve vojske zaradi letaka, ki ga je delil pred časom. V letaku je bilo med drugim zapisano, da bi bilo treba proslavljati začetek prve svetovne vojne, ki je terjala 600.000 mrtvih, z žalno mašo in ne z veselimi paradami. Tožilec dr. Brenči je zahteval obsodbo na šest mesecev zapora, sodniki pa so sprejeli tezo Verzegnassovih branilcev, po mnenju katerih je anarhist samo izrazil svoje mnenje, ne da bi žalil vojsko. V GLEDALIŠČU ROSSETTI Prva predstava bratov Giuffre Brata Giujjre in avtor komedije «Un coperto in piu» (po naše «še en obrok hrane») Maurizio Costan-zo niso imeli drugega namena — tako sami potrjujejo v gledališkem listu — kot se poskusiti v delu, nastajajočem kader za kadrom, prizor za prizorom, s sodelovanjem avtorja in dveh igralcev. Iz tega sodelovanje je kakopak nastalo delo, ki mu sicer lahko priznamo duhovitost, spretnost v obvladovanju dialogov, žal pa pogrešamo neko kolikor toliko sprejemljivo dramaturško nit, ki bi povezovala osebe in samo dogajanje na odru. Sklicevati se tu na neapeljski teater, konkretno na De Filippe, je mogoče le prehudo. Tudi pobožna želja po oživitvi takega gledališča je za tako delo premedla. Bratoma Aldu in Carlu Giuffre-ju (slednji se je poskusil tudi v režiji dela, kar pa mu je povsem spodletelo) je sicer treba priznati, da znata kot čistokrvna Nepolitan-ca izvabljati smeh iz sila preprostih situacij in peljeta igro do konca sproščeno in brez večjih zastojev (nekaj krepkih črt, zlasti proti koncu, bi prihranilo gledalcu prisostvovanje «ganljivemv» sklepu), a to je, žal, tudi vse. s. v. iiiimmiimiiHiimiimmmiimiiiiiiii im iiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiuiiiii ii mini mi milili i,n n, iiKiiuui mm m limm iiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimmiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiitiniiiiiiiiimiiHiiiiiiiiiimiimiimiiimiiiiimiimiii PROTEST DELAVCEV GMT Nadzorni odbor zavrnil prispevek kovinarjem Gre za solidarnostne prispevke, ki so jih stavkajočim namenile občinske uprave v Miljah, Dolini in Zgoniku SKLEPI OBČINSKEGA ODBORA Za kanalizacijo in druga dela najem 360milijonov lir posojila Za razne druge izdatke bo občina zaprosila deželo za finančne prispevke Pred nekaj dnevi je pokrajinski odbor za nadzorstvo nad sklepi krajevnih ustanov razveljavil nekatere politično izredno važne sklepe. Tako so člani tega odbora, ob nasprotovanju predstavnikov KPI in KI (ostali so se z razveljavitvijo strinjali), črtali občinske prispevke za obnovo Vietnama in prispevke nekaterih demokratičnih občinskih ji-prav kovinarjem, ki so šli na vsedržavno demonstracijo v Rim. Take sklepe so občinske in druge u-prave sprejele tudi drugod po I-taliji in le redkokdaj se je zgodilo, da bi bili zavrnjeni. Posebno velja to za prispevke za Vietnam, ko so za obnovitev Vietnama iz ruševin prispevali tudi verniki po cerkvah. Posebno ogorčenje vlada proti političnim skupinam, ki so sprejele tako odločitev, med najbolj zainteresiranimi — kovinarskimi delavci. Delavski svet tovarne velikih strojev v Boljuncu (Grandi motori) je s tem v zvezi izdal protestno noto. Pri tem delavski svet poudarja. da so nekatere občine (Milje, Dolina in Zgonik) sprejele predlog o prispevku stavkajočim kovinarjem z glasovi vseh strank u-stavnega loka. Očitno so demokratične občinske uprave upoštevale dejstvo, da se kovinarski delavci že dolgih pet mesecev borijo za novo delovno pogodbo. Zato pa delavski svet GMT meni, da je zadržanje nadzornega odbora izzivalno, protidelavsko in protidemokratično. Posebno resno je treba oceniti tako zadržanje v tem političnem trenutku, ko se skuša zatreti borbenost kovinarskih de lavcev in zaustaviti nastope za gospodarsko obnovo tržaške pokrajine. Delavski svet GMT pripominja tudi, da so podobne sklepe sprejele demokratične občinske uprave tudi med sindikalnimi boji leta 1969 in jih tedaj niso razveljavili. Zato pa delavci zavračajo vsakršno pravno obrazložitev teh sklepov kot nesprejemljivo. Resolucijo so poslali naslednjim strankam ustavnega loka: KPI, P SI, PSDI, PRI, KD in PLI ter deželni upravi, pokrajinski in občinski upravi v Trstu ter občinam Milje, Dolina Zgonik. V soboto in nodeljo pokrajinski kongres RD V soboto in nedeljo bo v prostorih hotela ENALC na obali pod Nabrežino pokrajinski kongres Krščanske demokracije. Kongres se bo pričel v soboto popoldne, ko bo svečano odprtje, kateremu bodo sledile volitve predsedstva kongresnega zborovanja ter komisije za preverjanje pooblastil in porazdeljenih sedežev. Takoj zatem bo pokrajinski tajnik KD Sergio Coloni prebral politično poročilo, kateremu bo sledila razprava delegatov pozno v noč. Razprava se bo nadaljevala v nedeljo do 13. ure, ko zapade tudi rok za predložitev kandidatnih list za novi pokrajinski odbor stranke. V prvih popoldanskih urah bo kongres pozdravil predstavnik o-srednjega vodstva stranke, čemur bo sledilo glasovanje na osnovi predloženih list. Izidi glasovanja in torej razmerje sil med posameznimi strujami (ali koalicijami struj) v pokrajinskem odboru stranke, bodo znani pozno v noč. V nedeljo v Avditoriju zborovanje o Rižarni ANED - Združenje nekdanjih deportirancev v nacističnih uničevalnih taboriščih prireja v nedeljo ob 10.30 v dvorani Avditorija javno zborovanje o tržaškem procesu proti zločincem, ki so odgovorni za dejavnost Rižarne pri Sv. Soboti. Na zborovanju bosta spregovorila senator odv. Gianfranco Maris, ki je član višjega sodnega sveta in eden izmed pravnih zastopnikov žrtev iz Rižarne, ter predsednik tržaškega združenja ANED dr. Ernest Arbanas v slovenščini. Spregovoril bo tudi general Ardi, ki je podžupan v Vicenzi. Tržaški antifašistični odbor se je zborovanju pridružil in poziva prebivalstvo, posebno še mladino, naj se udeleži te protifašistične manifestacije. Val tatvin umetnin, ki je v zadnjih časih zajel vso Italijo, ni prizanesel niti našemu mestu. Ni minilo niti leto, odkar so ukradli slike iz muzeja «Sartorio» in že spet se morajo preiskovalci letečega oddelka uKvarjati z iskanjem tatov, ki so v teh dneh izmaknili iz muzeja «Revoitella» sicer majhno toda zelo dragoceno sliko Giuseppa Bernardina Bisona, katere vred-iibi, na tržišču presega mnijon hr. Gre za zelo majhno oljnato sliko, ki meri komaj 16 cm krat 22 cm in ki predstavlja «Palazzo qu-cale» v Benetkah. UmetnU, ki se je rodil leta 1762 v Palmanovi in umrl leta 1844 v Milanu, ni označil slike z letnico, po vsej verjetnosti pa jo je dokončal v zadnjih letih 18. stoletja. V letih od 1807 do 1831 je bil Bison v Trstu, kjer je izdelal freske v palači Carciot-ti, v poslopju stare borze in v cerkvi Santa Maria Maggiore. U-kradena umetnina spada v skupino sl% istega avtorja, ki. hrani tržaški občinski muzej «Revoltella» v tako imenovani «zeleni dvorani* in ki so vse dar bogate družine Kacere. Prvi je opazil tatvino nočni čuvaj Luciano Pahor iz Ul. Zanella 70, ki je ob 4.15 vstopil v «zeie-no dvorano*. V isto dvorano je stopil tudi eno uro poprej, toda takrat ni opazil, dla bi slika manjkala. Takoj je zbudil drugega čuvaja 41-letnega Venka Ghezzija, ki stanuje v samem muzeju in oba sta poklicala policijo. Pod vodstvom podčastnika Stef-feja so agenti prebrskali vse razstavne sobe, podstrešje in klet, slike pa ni bilo nikjer. Niso niti odkrili nobenih vidnih znakov, da bi tatovi vdrli v muzej in ker niso ne okna ne vrata kazala sledov vloma, so preiskovalci zasumili, da so verjetno sliko ukradli že predvčerajšnjim, preden so popoldne muzej zaprli. Tega mnenja je tudi ravnatelj muzeja dr. Giulio Montenero, ki je še posebej poudaril, da je slika z vsem okvirom vred tako majhna, da jo lahko prikrije širok plašč. Čuvaji so izjavili, da si je predvčerajšnjim ogledalo muzej samo pet ali šest oseb, približno 20 študentov pa je sledilo lekcijam slikarja prof. Nina Perizzija, ki vodi slikarsko šolo ravno v prostorih "nuzeja «Revoltella». Preiskovalci sedaj skušajo ugotoviti, kdo je imel možnost, da se je približaj ukradeni sliki in sploh, kdo se je med obiskom sumljivo vedel. Ob tatvini se je seveda spet vnela polemika o zadostnosti oziroma o nezadostnosti osebja, ki čuva umetnine v številnih sobanah. Dr. Montenero je izjavil preiskovalcem. da je osebje sicer zadostno oo številu, da pa ni povsem «učin-kovito*. Seveda so nasprotnega Svet «Slov. skupnosti» o deželnih volitvah V torek zvečer se je v Trstu sestal svet «Slovenske skupnosti* in ponovno razpravljal o nedavno sprejetem zakonu o gorskih skupnostih. O tej zadevi — pravi tiskovno sporočilo SS — je poročal deželni svetovalec Drago Štoka in podrobno utemeljil, zakaj je glasoval proti omenjenemu zakonu, ki ne upošteva zahtev slovenskega prebivalstva. Na seji se je svet SS vnovič dotaknil tudi problema kraških rezervatov in sklenil, da bo z vso odločnostjo še naprej podpiral u-pravičene zahteve lastnikov zemlje na Krasu. Dalje je pokrajinski odbornik Sosič poročal o pogovorih na pokrajini v zvezi z ustanovitvijo slovenskega industrijskega zavoda v Trstu. Na seji so obravnavali — pravi na koncu tiskovno poročilo — tudi nekatera organizacijska vprašanja. Istega dne so razpravljali o sestavi kandidatne liste za bližnje deželne volitve. Soglasno je bil za glavnega kandidata potrjen dosedanji deželni svetovalec dr. Drago Štoka. Drevi se na svoji redni seji sestane tržaški občinski svet. že na zadnjem sestanku načelnikov svetovalskih skupin je bil sprejet predlog, naj bi se delo občinskega sveta po začetnih dnevnih redih, ki so v bistvu izražali potrebo hitrega reševanja nekaterih zastarelih ali kakorkoli nujnih vprašanj, uredilo na tak način, da bo vsaka seja posvečena vsaj enemu pomembnemu vprašanju. Po tem sporazumu bi drevišnja seja morala biti v glavnem posvečena urbanističnim vprašanjem in sicer sprejemu dveh upravnih sklepov, ki zadevajo porazdelitev zazidalnih zemljišč v okviru področij, za katere veljajo «conski načrti* za ljudske gradnje (zakon 167). Odbornik za urbanistiko De Lu ca bo s tem v zvezi prebral tudi ooročilo o doslej opravljenem delu na tem področju in o potrebah po novih stanovanjih v Trstu. Na svoji redni seji pod predsedstvom podžuoana Lonze je občinski odbor ejel vrsto sklepov. Tako je n .edlog odbornika za proračun l Tutta sklenil najeti pri tržaški hranilnici 316.552.200 lir posojila za izdatke v zvezi z načrtom novih kanalizacijskih in cestnih del na področju Sv. Sobote, za zgradnjo osme skupine del za mestno kanalizacijo ter za zbiralnik v zgornjem delu ulic S. Ana-stasio in Battisti, kakor tudi za nekatera vzdrževalna dela na mestni kanalizaciji. Na predlog istega odbornika je občinski odbor sklenil najeti še 42.350.000 lir posojila za obnovo zunanje razsvetljave na zelenjavnem trgu na debelo ter za ureditev cestišč v Ul. Giarizzole in Ma-celli. Na predlog odbornika za javna dela Verze je bil sprejet sklep za Posebno poglavje pa bo terjalo vprašanje porazdelitve zazidalnih zemljišč za stanovanjske zadruge (gradbene in prave stanovanjske zadruge z enotnim lastništvom). Zakon 865 o gradnji ljudskih stanovanj predvideva neko sorazmerje, tržaška občinska uprava pa namerava stanovanjskim zadrugam dodeliti približno 20 odst. zazidalnih zemljišč. Sklep razprave bo jasno zanimal predvsem tiste Tržačane (med njimi je zelo veliko delavcev GMT ter Slovencev z Opčin in Krasa), ki so organizirali stanovanjske zadruge in bi radi bili deležni te porazdelitve zazidalnih zemljišč po nizki ceni. Zelo verjetno je, da bo tokrat, med publiko večje število predstavnikov teh zadrug ki so se začele ustanavljati v Trstu potem ko je parlament odobril z:«kon št. 865. obnovitev podpornega zidu v Ul. Sottomonte za skupni izdatek 11 mil. 200.000 lir z deželnim prispevkom. Vedno na predlog odbornika Verze so odobrili študijo za spremembo del, ki se nanašajo na ponovno ureditev varnostnih čeri ob obrežju v Barkovljah od potoka Boved do Miramara v okviru del za popravilo škode, ki jo je povzročilo razburkano morje v dneh 25. in 26. novembra 1969 na krajevnih obmorskih strukturah. Izdatek 66.250.000 lir bo kril finančni prispevek dežele. Med sejo je občinski odbor razpravljal tudi o sedanji fazi del za ureditev Rižarne v muzej odporništva. Odbor je na predlog odbornika za kulturo Faragune sklenil zaprositi tudi deželni prispevek za razna dela v mestnih muzejih za zgodovino in umetnost za boljšo shrambo muzejskih zbirk. Vzdrževalna dela So bila tudi odobrena za občinski rekreatorij «E. Gentilli* v Skednju na predlog odbornika Gasparinija. Na predlog odbornika de Gioie pa je odbor sklenil nakupiti 20 klopi, ki jih bodo postavili v raznih mestnih in predmestnih drevoredih. Na predlog odbornika za industrijske javne dejavnosti Abateja je občinski odbor končno med drugim sklenil odobriti zapisnik sindikalnega sporazuma za osebje občinskega podjetja za plin. Nenadna smrt zaradi slabosti Prejšnjo noč je umrl v oddelku za oživljanje glavne bolnišnice 33-letni Mario Žago iz Ul. Pitacco 18. Sprejeli so ga predvčerajšnjim popoldne s pridržano prognozo zaradi globoke nezavesti in težav pri dihanju. V bolnišnico so ga prepeljali z rešilnim avtom Rdečega križa in 68-letna mati Giacinta, kj ga je spremljala, je izjavila, da ga je našla kmalu po 16, uri v takem stanju v stranišču. Doslej niso zdravniki še ugotovili točnih razlogov slabosti in nenadne smrti. Prispevki Ob deveti obletnici smrti dragega nepozabnega Stojana darujeta družini Lipanje in Cijak 5000 lir za spomenik padlim v NOB v Bazovici. ■iiiiiimiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiuiiiiuuiiiiiiiiHiiiiiiiiiimiiiimuiiiiiiiiimiiiuiiifiiiiii DREVI V TRŽAŠKEM OBČINSKEM SVETU Porazdelitev zemljišč za stanovanjske zadruge Zainteresirani so tudi «zadrugarji» z Opčin SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA IN ZDRUŽENJE PEVSKIH ZBOROV PRIMORSKE prirejata jutri, 24. marca ob 21. uri v Kulturnem domu zaključni koncert revije :> !1 liil I) II Si II !l in mm IJ Prodaja in rezervacije vstopnic v pisarni SPZ, Ul. Geppa 9 vsak dan od 10.30 do 12.30 in od 17. do 19. ure. Vljudno vabljeni! Glasbena matica — Trst Sezona 1972 - 1973 Osmi abonmajski koncert V sredo, 28. marca 1973 ob 20.30 v Kulturnem domu, Ul. Petronio 4 ZAGREBŠKI SOLISTI VLADIMIR RUŽDJAK, bariton Spored: A. Corelli: Concerto grosso v D-duru D. Scarlatti: Tri arije I. M. Jamovič : Koncertantni kvartet V. Ruždjak: Tri medjimurske pesmi B. Martinu: Sekstet B. Bartok: Romunski plesi Rezervacija in prodaja vstopnic v pisarni Glasbene matice (Ul. R. Manna 29, tel. 418605) ter eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE ■ Trst JAKA ŠTOKA ■ MOČ UNIFORME burka v treh dejanjih Kostumi MARIJA VIDAU Scena DEMETRIJ CEJ Zastor UROŠ VAGAJA Glasba H. O. VOGRIČ Motive izvaja ALEKSANDER ROJC Režija MARIO URŠIČ Jutri, 24. marca ob 20.30 v občinski telovadnici v DOLINI. PD «1. GRUDEN« - Nabrežina priredi gostovanje Slovenskega amaterskega gledališča v Trstu V nedeljo, 25. marca ob 17.30 v dvorani PD «1. Gruden* v Nabrežini JOŽE JAVORŠEK POVEČEVALNO STEKLO Farsa v treh delih Slovensko planinsko društvo - Trsi vabi na nagrajevanji 7. zimskih športnih iger Danes, 23. marca 1973 v mali dvorani Kulturnega doma točno ob 20. uri. Izleti y SPDT priredi za velikonočne praznike zimovanje na Voglu. Iz Trsta, se odpotuje v soboto, 21. aprila 197B-ob 15. uri. Povratek v sredo, 25 aprila. Zaradi omejenega števila pre nočišč v hotelu «Triglav» v Stan: Fužini, se bo vpisovanje zaključilo nepreklicno 4. aprila. Informacije in vpisovanje pri Norci, Ul. Geppa 9. Naprošamo, da pri vpisnini poravnate račun. Včeraj-danes/ Danes, PETEK, 23. marca SLAVA Sonce vzide ob 6.02 in zatone ob 18.21 — Dolžina dneva 12.19 — Luna vzide ob 23.34 in zatone ob 7.38 Jutri, SOBOTA, 24. marca SIMON Vreme včeraj: najvišja temperatura 12,4, najnižja 6,2, ob 19. uri 10,4 stopinje, zračni pritisk 1027,3, stanoviten, brez vetra, vlaga 57-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mimo, temperatura morja 8,5 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI 22. marca 1973 se je v Trstu rodilo 16 otrok, umrlo pa je 9 oseb. UMRLI SO: 32-letni Giuseppe Žago, 63-letni Carlo Zorzetti, 70-letni Romano Badini, 79-letna Giuseppina Brandolin vd. Čeme, 65-letni Andrea Memon, 87-letna Luigia Mari; 74-letni Antonio Robba, 82-letna Carolina Bal-dassi vd. Laprecht, 71-letna Ida Mil-lovaz vd. Bressan. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Busolini, Ul. P. Revoltella 41; Piz-zul - Cignola, Korzo Italija 14; Pren-dini, Ul. T. Vecellio 24; Serravallo, Trg Cavana 1. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.3« do 8.30) AlTEsculapio, Ul. Roma 15; INAM, Al Cammello, Drevored XX. septembra 4; Alla Maddalena, Istrska ulica 1 35; Chiari - Crotti, Ul. Tor S. Piero 2. Gledališča KULTURNI DOM Danes, 23. t. m. ob 17. uri T. Whi-tehead «Alpha Beta* — abonma red I; v ponedeljek, 26. t. m. ob 16. uri — abonma red J. Prodaja vstopnic vsak delavnik od 12., do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav; ob nedeljah in praznikih eno uro pred pričetkom prtedstav pri blagajni Kulturnega do-m/a, tel. 734265. VERDI Pri blagajni gledališča (tel. 31948) še začenja prodaja vstopnic za tretjo bredstavo Ponchiellijeve opere «La feioconda*, ki bo v nedeljo ob 16. uri za dnevni red v vsen prostorih z istimi izvajalci kot pn prejšnjih predstavah. Dirigent Bruno Bartoletti, režija Luciano Barbieri, koreografija Jorge Garcis. POLITEAMA ROSSETTI Danes ob 21. uri predstava M-Costanzove komedije «Un coperto in piu» z bratoma Aldom in Carlom Giuffrejem. Vstopnice so na razpolago pri osrednji blagajni v Pasaž' Protti. AVDITORIJ Danes in jutri ob 20.30 ter v nede-ljo ob 16.30 bo na sporedu sedma abonmajska predstava cikla »Gledališče . danes 73» in sicer Bulgako'® «Pasje srce* v verziji Viveee Melan del in Maria Morettija. V glavM vlogi nastopa Salines (ki je obenem tudi režiser), ob njem pa Magd* Mercatali, Libero Sansovini, Daniela Gara, Maurizio Rcmoli in Roberto Donnani in pravi nes Doghi. Hezer vacija in prodaja vstopnic v Pasaž Protti (tel. 36372-38547). LITERARNE SOBOTE Jutri, 24. t. m. ob 18. uri bo g°st «literamih sobot* James F. Daniel n ki bo govoril o temi «Sintetično ljenje je potrebno in zaželeno*. Er davatelja bo predstavil prof. Gl Luigi Sottocasa z inštituta za biolo- ško kemijo. Danielli je direktor Ce tra za biološko teorijo univerze Buffalo in Nobelov nagrajenec za ® legijo 1. 1971 za svojo znanstveno kritje o možnostih sintetične :ve živih celic, ki jo je tudi izpelJ po desetletjih raziskav in poskuso Kino «La Cappella Underground« 19 09, 21-00 «Privatno življenje Sherlocka Holm sa». Vel. Britanija, ZDA, 1970. Barvni film. Igrata Robert Stephens Christopher Lee. Nazionale 16.00 «Snoopy, cane conte- pa- statore*. Barvna slikanica. Penice 15.00 «Ultimo tango a rigi*. Barvni film. Marlon Bran-do in Maria Schneider. Prepovedan mladini pod 18. letom. „ Eden 15.00-22.00 «Ultimo tango a rigi». Barvni- film režiserja B. ® toluccija. Marlon Brando m Nar Schneider. Prepovedano mladim P° 18. letom. Grattacielo 16.30 «L’uomo che acci va a sangue freddo*. Annie dot, Alain Delon. Prepovedano dini pod 14. letom. . Excelsior 15.00-18.30-22.00 «B“dwl8in Helmut Berger, Romy Schneider ^ Trevor Hovard. Prepovedano 1,1 dini pod 14. letom. Barvni I. .L Ritz 16.00 «La collina degli sGV3ijjiJ Barvni western film. Terence in Bud Spencer. Igra fore- Aurora 16.30 «Sotto a chi tocca* Dean Reed. Barvni film. Capitol 16.30 «11 richiamo *»či*a cto" sta». Barvni film. ChaiflA* He j Cristallo 15.30 «11 Padrino*. Ba film. Igra Marlon Brando. je]. Filodrammatico 16.30 «La ragažm l’autostrada». Barvni film- ‘ vedano mladini pod 18. letom- ^ Moderno 16.30 «11 faro in ca//rier-mondo*. K. Douglas in J-Vittorio Veneto 16.00 «Barbablu*-chard Burton, Raguel Welch, ^ Lisi. Prepovedano mladini P° ktom. oi». Abbazia 16.00 «L’armata degu Lino Ventura. Barvni film- ^ Astra 16.30 «La morte risale 8 epo-Raf Vallone in Eva Renz1', ^ vedano mladini pod M- ‘ - Impero 16.00 «Girolimoni»- Nino fredi. Barvni film. ,,aVOlo»- Ideale 16.00 «11 sesso del oia Silva Koščina in Rossano jetorn. Prepovedano mladini ped 1 • Barvni film. ljajo Razstave V koprski galeriji Loža razs trije umetniki in sicer Jare ppfjih-Božidar Grabnar in Boštjan Razstava bo trajala do konca ^ V dvorani Cesare Sofianopm ^ Largo Papa Giovanni 6 r^zsta karja Giacoma Comina m raZ- V Kulturnem domu slikarsKa stava Jožeta Šajna. Corone° V galeriji «Forum» v Ul. 1 razstavlja Lojze Spacal- PD Primorec obvešča, da J ^ grafska in numizmatična razs a qC| prta vsak dan do vključno so 20. do 21. ure SOŽALJE ka PD «SLAVKO ŠKAMPERLE« ^ej0 globoko sožalje družinama Nov Dovgan ob nenadni izgubi dr GORIŠKI DNEVNIK PRESENETLJIV SKLEP PRIZIVNEGA SODIŠČA V TRSTU OB RAZPLETU ZLOČINA V PETOVLJAH Razveljavljena sodna preiskava Goriško prebivalstvo z osuplostjo sprejelo o izgredih 8. decembra 1970 S tem je bila tudi razveljavljena obsodba skupine fašistov, ki jih je prvostopenjsko sodišče spoznalo za krive za napad na sedež PSI - Potrjena obsodba pretepačev Claudia Scarpe in Sussicha Presenetljiva razsodba prizivne-a SnHiSA« .. m_l.. . . sodišča v Trstu. Sodni zbor, i mu je predsedoval dr. Gino rJa-n? je namreč razveljavil ves Preiskovalni postopek in torej tuši! prvostopenjsko obsodbo proti tržaških in padovanskih sistov, ki jih je kazensko sodišče merf Spoznal° za krive za izgrede od znano protijugoslovansko de-onstracijo na predvečer napovednega Titovega prihoda v Italijo, “•decembra 1970. koom zbor je namreč sprejel , . onje branilca odv. Giacomellija, Je pred kratkim postal «komi-* tržaške MSI, da je preiskava eveljavna» zaradi nekih proce-duralnih napak. . fVd zatožni klopi prizivnega so-t, Ca so sedeli sledeči fašisti: ^ranco Neami, Ugo Fabbri, prof. T lana Toriser, Eugenio Vettini iz sta, Alberto Manfrotto iz Pa-n ,Ve, m Tullio Crosatto iz Trevisa. no t n* .pa so bili Marino Sicilia-vj- ,r Gianpietro Mariga iz Mester. a Scatolin iz Trevisa in Ales-ščo°r° Marco iz Benetk. Sodi-Neam-r-Ve stopnje Je tedaj obsodilo n„. . *Ja na eno leto zaporne kazni, n al drugih pa na krajše zapor-kazni. Obtožba je zadevala sta?”1 bl°k», nedovoljeno manife-C1J° in poškodbe. Slednji pre- kršek zadeva napad na sedež tržaške federacije socialistične stranke v Ul. Mazzini, ko je skupina podiv-jancev napadla sedež, strgala in zažgala rdečo zastavo PSI. Socialistično stranko je na procesu zastopal odv. Kervin, medtem ko so fašiste branili odvetniki Giacomelli, Segariol, Lonciari in Campoccio. Za kroniko naj navedemo, da je v samem začetku procesa prišlo do smešne scene, katere protagonist, je^ bil Ugo Fabbri. Sodnik je namreč klical obtožence in navajal njihove podatke. Za Fabbri-ja je dejal, da si je izbral domicil pri svojem odvetniku dr. Ga-brieleju Forziatiju. Tedaj je Fabbri vzrojil in vzkliknil: «Ne, nič več pri Forziatiju. Saj vsi vedo zakaj...» Fabbrija je očitno nekdanje zaupanje v dr. Forziatija «za-peklo». Takoj zatem je odv. Giacomelli orisal svoje zahteve, ki jih dr. Kervin kot zastopnik PSI ni sprejel, Sodni zbor pa je po krajši razpravi sprejel svoj sklep in razveljavil prvostopenjsko razsodbo ter preiskavo. l|,,illlllH„II1II1|1|I11|||I1|1|11|1|1II|I1Mml||M11|1 Takoj po tem procesu se je pred prizivnim sodiščem začela druga razprava. Tokrat so bili protagoni-! padovanskega sti Claudio in Gianpaolo Scarpa, Frede. Claudio Luin, Gabriele Lowe in Gianfranco Sussich. Njihovi odvetniki so vložili priziv proti prvostopenjski obsodbi Sussicha na 9 mesecev zapora in Scarpe Claudia na 3 mesece. Šlo je za dogodke iz lanskega januarja, ko so pred licejem «Dan-te» napadli nekega dijaka, ki je pred šolo snemal film. Drugič pa so napadli dva vojaka v drevoredu XX. septembra. V obeh primerih se je Sussich nasilno upiral policijskim agentom, ki so ga vsakokrat odpeljali na kvesturo. Kljub vsemu je sodni zbor potrdil prejšnjo razsodbo. Tako bi Sussich, ki so ga pred nekaj dnevi ponovno izpustili na začasno svobodo, moral spet v ječo, kjer bo odsedel predvideno kazen. Za eno izmed tolikih obsodb sedi v zaporu tudi njegov pajdaš Claudio Scarpa, ki so ga v sodno dvorano pripeljali uklenjenega. Fašiste je tudi tokrat branil odv. Segariol, ki je pa povedal, da nadomešča odvetnika Bezicherija. Ta ima prav te dni dovolj posla v Padovi in Ferrari, kjer se nadaljuje preiskava proti Fredovim pristašem. Bezicheri je namreč branilec nacista Franca mučno dejstvo, da so bili zločinci domačini Vse pogostejše govorice o možnosti še drugih ljudi, vpletenih v kriminalno dejanje, ki naj bi pripadali skrajni desnici včeraj mlllllllllllHImlllmlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllluIllIIUlllllIIIlllllllllllllllllllllIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII V DEŽELNEM SVETU izselje Zavrnjena razprava o prispevkih jencem za potovanja na volitve «• 1 ustreznemu komunističnemu zakonskemu predlogu si je KD zagotovila odlo-j n? P°dporo misovcev - Razprava o novih prispevkih za turizem ob kritiki lstične politike deželne uprave - Višje odškodnine za razlaščeno zemljo da yčerajšnji številki smo zabeležili, Pfae svetovalske sku- deželnZ Moschioni na prejšnji seji želnj Sveta ^hteval, naj bi delčkom biiii«iii»iiiiiiiiiiiiiiuiuiia DELA POTEKAJO V POSPEŠENEM TEMPU Do prvomajskih praznikov dograjena briška cesta od Bukovja na Plešivo Le 150metrov dolg pas na Valeriššu ne bo končan zaradi zemeljskega usada Prihodnji teden cementiranje avtocestnega nadvoza v Sovodnjah - Gradijo tudi nov most čez Sočo med Standreiem in Ločnikom STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE - Tr*t JAKA ŠTOKA MOČ UNIFORME burka v treh dejanjih Kostumi Scena Zastor Glasba Motive izvaja Režija MARUA VIDAU DEMETRIJ CEJ UROŠ VAGAJA H. O. VOGRIČ ALEKSANDER ROJC MARIO URŠIČ V nedeljo, 25. marca ob 17. uri v Kulturnem domu v SOVODNJAH. MLADINSKI KROŽEK v Gorici priredi jutri, 24. marca 1973 v Prosvetni dvorani. Verdijev kor-zo 13 GLEDALIŠKI VEČER. Nastopilo bo Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice z igro Friedricha Ch. Zaunerja STRAH ali ČRNOŠOLKI Toplo vabljeni! Kmečka zveza v Gorici vabi na 8. REDNI OBČNI ZBOR ki bo v Gorici, na sedežu Kmečke zveze, jutri, 24. marca ob 19.30. Na dnevnem redu bo poročilo nadzornega odbora, diskusija, volitev novega odbora in razno. Do prvomajskih praznikov bo v glavnih obrisih briška cesta od Bukovja skozi Jazbine na Plešivo gotova. Rekli smo v glavnih obrisih, kajti zemeljski usad na Vale- Tik pred zaključkom redakcije smo j /aT tega^Sad^ bo^esrt^stala ve-izvedeli, da se je včeraj razširila po j v, mestu govorica, po kateri naj bi ne-uadoma izginil z doma neki istrski begunec. Govorijo, da včeraj ni prišel na delo v neki javni lokal, kjer je zaposlen, ker naj bi se bal, da ga bi aretirali. Po teh govoricah naj bi bil povezan z aretirano šesterico. O njem se tudi govori, da je član neofašistične organizacije. Ker je preiskava, ki bo klopčič ločeno. Termiki na pokrajini so nam povedali, da bodo do 1. maja asfaltirali skoro vso cesto razen sto petdčset metrov na Valerišču, to je na odseku, kjer se zemlja vdira. Vendar bodo skušali za silo tudi ta odsek urediti, tako da bo moč po vsej dolžini ceste z avtomobili lepo potovati. iiiiiiiiiiiiiiiHiuiiiimmiiimiiiiuiiiiimiiiiiiuimuiiifiiiHiiiiiiiiiiiiiimjiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiEKniuiiiiiiiii LETOS JE POKRAJINSKI SVET VEČKRAT ZASEDAL V TOREK V GORICI SEJA POKRAJINSKEGA SVETA Na dnevnem redu podpore strokovnim šolam in zavodom ter dijaškim menzam - Danes se prvič sestane svetovalska komisija za nadzorstvo nad psihiatrično oskrbo Pokrajinski svet v Gorici se bo ponovno sestal v torek 27. marca ob 17. uri. Na dnevnem redu seje imajo še nekaj točk, ki so bile že prej napovedane, niso pa jih še obravnavali. Zaključiti bi morali razpravo o zdravstveni reformi, o kateri so že precej govorili na prejšnjih sejah. Na dnevnem tem važnem politično - upravnem aktu pričeli na prihodnji seji. Dodanih je tudi precej novih točk. Ustanovili bodo tehnični posvetovalni odbor za vprašanja umobolnice. Ta odbor je sad političnega sporazuma letos januarja, ko je bila odpravljena politična kriza v pokrajinski upravi. Na eni izmed redu resolucija o pokrajinskem proračunu in o možnostih, da bi našli kake rešitve. Na dnevnem redu je še resolucija o prosti coni. Na prihodnji seji ne bodo še razpravljali o letošnjem proračunu, brez dvoma pa bodo razpravo o iiiiiiiiuiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii VESTI Z ONSTRAN MEJE Za ureditev staleža bivših pripadnikov posebnih bataljonov Ukrepi občinskih skupščin bivših borcev . Lep uspeh sej. ma kmetijskih strojev v Šempetru . Obnova šole na Ligu redu sta še resoluciji o vpraša- i prejšnjih sej pokrajinskega sveta njih šolstva in o vprašanjih ko- so že odobrili ustanovitev svetova 1-lonata. Prav tako je na dnevnem ske komisije, ,ki se bo sestala jutri zvečer prvič). V tehničnem odboru bodo zastopniki deželne uprave, svetovne zdravstvene organizacije, goriške občine, pokrajinski zdravnik, tehniki (ravnatelj umobolnice, zastopnik sindikatov, zastopnica socialnih asistentk). Tako svetovalska komisija kot tehnični odbor bosta imela nalogo voditi psihiatrično oskrbo v naši pokrajini. Na dnevnem redu torkove seje so tudi podpore šolam in profesionalnim zavodom za nakup opreme in za kritje primanjkljaja, prav tako podpore šolskim menzam, patronatom, šolskim zavodom. Imenovati morajo tudi nov upravni svet pokrajinskega muzeja ter zastopnike v nekaterih komisijah. V Ajdovščini in Novi Gorici sta bili skupščini nekdanjih borcev. Na obeh zborih nekdanjih bojevnikov so pregledali predvsem reševanje stanovanjske in socialne problematike udeležencev vojne. Ugotovili so, da so v obeh občinah na splošno lahko zadovoljni. Skupaj so pomagali blizu 1500 nekdanjim borcem urediti stanovanjske razmere, razvili pa so tudi široko akcijo priznavalnin za socialno ogrožene borce. Take priznavalnine prejema sedaj v novogoriški občini 618 nekdanjih borcev, v ajdovski občini pa so jih priznali 240 udeležencem NOV. Socialni problemi pa se pojavljajo še med nekaterimi starejšimi borci, ki imajo svoje kmetije, a jih zaradi starostne onemoglosti ne morejo več ustrezno obdelovati. Na obeh skupščinah so opozarjali tudi na še nerešene materialne probleme nekdanjih prekomor-cev. Gre za več tisoč nekdanjih pripadnikov posebnih delovnih ba. taljonov, ki so jih italijanske vojaške oblasti v letih 1942 in 1943 formirale v južnih delih države iz slovenskih fantov in mož, da se ne bi priključili partizanom. Številni pripadniki teh bataljonov in drugih enot so se priključili zavezni- škim vojakom ter se izrekli za sodelovanje s partizani. Tako so nastale prekomorske enote, ki so se borile za osvoboditev po vsej Dalmaciji in na jadranskih otokih ter se tudi udeležile zadnjih borbenih operacij za Trst. Pripadnikom teh enot ni bil priznan partizanski staž v dvojnem štetju in sedaj zaradi pomanjkljive zakonodaje nimajo pravic, ki pripadajo drugim borcem. Na to so že večkrat opozarjali, vendarle pa rešitve njihovih problemov še ni. Tako na ajdovski kot na novogoriški skupščini so opozarjali tudi na negovanje tradicij NOV. Do sedaj so borci sodelovali zlasti v raznih akcijah, ko je šlo za proslave vojnih dogodkov. Tako tudi pri postavljanju spominskih plošč in spomenikov. V Ajdovščini, kjer je bila osnovana prva slovenska ljudska vlada, so med drugim sklenili, da bodo podprli izdajo posebne monografije o Vipavski dolini s posebnim poudarkom na NOB. V Šempetru so zaključili že šesti kmetijski sejem. Na sejmu, ki je postal tradicionalni prikaz mehanizacije in orodja, ki ga je moč dobiti za kmetovanje v Sloveniji, so bili tokrat zlasti dobro za- stopanj traktorji. Prikazali so jih kar sedem vrst in sicer od majhnih za obdelovanje ohišnic pa do velikih vinogradniških traktorjev, katerih moč dosega skoraj 50 konjskih sil. Slabše kakor v minulih letih pa so bila tokrat zastopana razna semena in sadike. Kmetijski kombinat «Vipava», ki je sejem organiziral, je zagotovil kupcem tudi drugo kmetijsko mehanizacijo za poljedelstvo, vrtnarstvo in vinogradništvo. Kupcem daje posojila do višine 50.000 novih dinarjev Sejem je trajal ves teden ter so na njem prodali za več kot 1,700.000 dinarjev kmetijskih strojev; kmetijski kombinat pa je dal kupcem nad pol milijona N.din posojil za nakupe. Pasivna vas Lig na severovzhodu je končno dobila prenovljeno osnovno šolo. Vaščani so vložili mnogo ur prostovoljnega dela, da so razpadajočo zgradbo primemo adaptirali, šola je bila namreč stara že celih 93 let in je propadala. Zdaj ima dve svetli učilnici. Obiskuje pa jih 16 otrok, za prihodnjo leto pa računajo, da se ho njihovo število znatno dvignilo. Učitelj hodi poučevat na Lig iz Kanala. Dela na briški cesti trajajo že precej časa, za njeno razširitev in asfaltiranje so prvotno nameravali porabiti 300.000.000 lir. Za ureditev odseka, ki ga je poškodoval usad bode zaprosil: deželo za dodatni prispevek. Prebivalci tega dela števerjan-ske občine bodo končno imeli lepo cestno povezavo, cesta pa bo brez dvoma zanimala tudi številne nedeljske izletnike in marsikdo bo prvič odml ta lepi kraj goriških Brd. V pokrajinskem tehničnem uradu so nam tudi povedali, da normalno potekajo dela pri ureditvi avtoceste pri Sovodnjah. Oporni zidovi so že gotovi, prihodnji teden t-ede cementirali most čez avtocesto na odseku, kjer bo tekla čez avtocesto pokrajinska cesta. Čez mesec dni naj bi spet odprli cesto skozi Sovodnje za normalni avtomobilski promet. V kratkem času naj bi tudi pokrili vseh '170 metrov tunela pod nogometnim i-griščem v Sovodnjah, tako da bi lahko v najkrajšem času uredili o-menjeno igrišče, pod katerim do-do v tur.e’u vozili tovornjaki in avtomobili. Dela pri gradnji avtocestnega mostu čez Sočo dobro potekajo. za nekaj časa pa se bodo najbrž zakasnila dela za gradnjo podvoza pod železnico pri Sovodnjah. Gradbene cene so se medtem _ precej dvignile in potrebno bo še precej denarja za dokončno izgradnjo avtoceste. Prav tako dobro potekajo dela za gradnjo drugega mostu čez Sočo med Štandrežem in Ločnikom. Oporniki so že postavljeni, pone kod pričenjajo urejati cestišče Čez dobro leto dni bomo lahko z avtomobili vozili čez novi soški most. V teku so tudi dela za cesteo deteljico na Tržaški cesti, ob koncu avtoceste. Dela bodo tu zaključena čez leto dni. Na dražbo pa bodo v kratkem oddali dela za reditev obmejne postaje na bodočem prehodu Vrtojba - šfcandrež. Po zakonu št. 5 z dne 11. avgusta 1972 bodo zvišali pokojnine tudi svojcem preminulih pomorščakov. Za poskus bodo za 12 mesecev pri nekaterih zavodih INPS odprli «tehnični urad za brezposelne*. Pobuda naj bi služila za hitrejše reševanje teh vprašanj. Če se bo poskus obnesel, bi ta urad razširili na vse urade INPS v državi. Trčenja tovornjakov v Romansu ob Soči V Romansu je včeraj, približno ob 15.30, prišlo do čelnega trčenja dveh tovornjakov, ki sta vozila v nasprotni smeri po Ul. Trieste. Pri nesreči .se je ranil 56-letni šofer Guglielmo Bottazzi iz Zagraja, ki so ga sprejeli v splošni bolnišnici ‘s prognozo dvajsetih dni zaradi možganskega pretresa in notranjih udarcev. Goriški gasilci so nato odstranili s ceste tovornjaka, da bi se promet lahko normalno odvijal. Nove tiskovine za izvoz blaga Trgovinska zbornica javlja, da bodo na vsem področju Skupnega evropskega tržišča, pričeli od 1. aprila dalje uporabljati nove skupne tiskovine, ki dokazujejo proizvodnjo blaga in ki služijo za oo-sle z inozemstvom (certificati di origine) Zainteresirani lahko upo rahljajo sedanje tiskovine samo do 31 marca kar iih ne bodo uporabili jih morajo vrniti trgovinski zbornici v prvih dneh aprila Razna obvestila Prosvetno društvo «Oton Župančič», katerega zbor bo jutri nastopil v Kulturnem domu v Trstu v okviru revije Primorska poje* prireja za to priliko avtobusni izlet v Trst. Avtobus bo odpeljal z glavnega trga v Štandrežu ob 18. uri. Kdor se želi udeležiti izleta, naj se javi pri predsedniku Danilu Nanutu ali v večernih urah na sedežu društva. Kino Gorica VERDI 17.15—22.00 «1 racconti di Can-terburry». Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedano. CORSO 17.00—22.00 cProfessione as-sassino», C. Bronsbn in J. Michel. Barvni film. CENTRALE Danes zaprto. MODERNISSIMO 16.30-22.00 «Le mo-nache di Sant'Arcangelos>. O. Muti in L. Merenda. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedano. VITTORIA 17.15—22.00 «Dio me l’ha data, guai chi la tocca*. F. Gruber in I. Soemer. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedano. Tržič AZZURRO Zaprto. EXCELSIOR 16.00 «Biancaneve e I sette nani». Barvni film. PRINCIPE 18.00—20.30 «1 pugni in tasca». Barvni film. Aova (lori ra SOČA «Bronte», jugoslovanski barvni film — ob 18. in 20. SVOBODA »Doktor Živagos. ameriški barvni film — ob 18. in 20 DESKLE «Srečanje», italijanski barvni film - ob 19.30. PFN‘ E Prosto PRVAČINA Prosto. ŠEMPAS Prosto. KANAL «žandar gre v penzijo*. francoski barvni film — ob 20. Obvestila INPS ® Sindikat Šola - CGIL javlja, da je njegov urad odprt na sedežu delavske zbornice v Ul. 24. maja 1, vsako popoldne od 17.30 do 19. ure. Na sedežu je moč dobiti tudi vpogled v položaj prostih delovnih mest na šolah v drugih pokrajinah. Državni zavod za socialno varstvo INPS, bo v kratkem odplačal kmetom prispevek za brezposelrc. Prizadeti bodo lahko dvignili denar pri vseh državnih bankah, katerimi se je INPS sporazumel za izplačevanje tega prispevka. Zavod tudi sporoča, da bodo cim krajšem času izplačali vse tiste. ki dobivajo minimalno pokojnino in ki še niso dobili obrokov za pretekle mesece. Ustanova bo tudi poskrbela, da bodo vsem, ki imajo pravico do pokojnine, tako; izplačali obroke, da ne bi prišlo do večjih zamud. iiiimii!iiiiiiiiiiiiiiiilliiiimiiiMii„,l,i„„,miIimii1l„IImillimil|l|linimi|||||||||||m|||||||||||in||i|m|||||| ODPRAVLJENE NEVŠEČNOSTI 5-DNEVNE STAVKE Včeraj normalen promet tovornjakov pri Rdeči hiši Do srede zvečer odpravljeni vsi več dni stoječi tovornjaki - Policija še vedno preiskuje vzroke požara v torek zvečer Po več kot enotedenskem zastoju je včeraj na prehodu pri Rdeči hiši bil promet tovornjakov normalen. To nam je zagotovil ravnatelj goriške carinske direkcije dr. Ma-stropasqua. Povedal nam je, da so do 22. ure v sredo carinski u-radniki odpravili vse formalnosti za tovornjake, ki so bili tostran ali onstran meje ustavljeni več dni zaradi petdnevne stavke. Carinski u-radniki so v sredo delali brez pre-stanka ves dan. Včerajšnji promet pa je bil docela normalen. Tako je bilo tudi normalno število tovornjakov, ki jih šoferji parkirajo na prostranem prostoru pri Rdeči riši. Med šoferji vlada še vedno precej zaskrbljenosti zaradi požara na dveh tovornjakih v noči od torka na sredo, ko sta docela zgorela dva tovornjaka polna tovora. Na goriški kvesturi so nam včeraj popoldne povedali, da stvar preiskujejo, vendar nimajo nikakih novic. V mestu krožijo govorice, da so policisti zaslišali veliko oseb in celo, da sta dve osebi osumljeni namernega zažiga tovornjakov. Iz goriškeiia matičnega urada ROJSTVA: Denis Canton, Giuseppe Bregant, Manuela Russian, Roberto Bidut, Massimo Russian, Paolo Valenti, Monica Azzano, Valentina Longo. Annalisa Comuzzo, Silvio Acierno. SMRTI: upokojenec 72-letnj Antonio Chiap, gospodinja 83-letna Marija Hlede vd. Baštjani, sestra 86 letna Maria Zotti, upokojenka 85 letna Emma Olivo vd. Dizorz, u-pokojenec 73-letni Alojz Topličar DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna Al Redentore, Ul. Rosselli, tel. 72340. DE2URNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in nonoči ie dežurna lekarna Tavasani, Korzo Italija 10, tel. 2576. Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustila naša draga teta Jožefa Faganel Pogreb bo danes. 23. t. m. ob 15.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v Gorici na goriško pokopališče. žalujoči sorodnik) Gorica. 23. marca 1973 riC>V// A* oO<°%Oo rt oP rt PREBUJANJE LATINSKE AMERIKE Zahteva po spremembi dosedanjih odnosov z Združenimi državami Dolarska devalvacija je ne samo najvidnejša, ampak obenem po svojem obsegu tudi najdramatič-nejša posledica določene globalne politike ZDA, ki je celo svojo gospodarsko strategijo osnovala na pozicijah sile. Zdaj udarja ta strategija, podobno bumerangu, nazaj in bije prav tiste, ki so si jo bili izmislili. Toda bumerang se ne vrača nazaj k ameriškemu kapitalu samo od stani njegovih zaveznikov v Evropi in na Japonskem. Udarci prihajajo tudi od tam, kjer so njegova oporišča bila na pogled najmočnejša: iz Latinska Amerike. Tako imenovani «Zvezi za na-predek», udarni pesti ameriške politike v Južni Ameriki, je bila v Bogoti konec februarja izrečena «smrtna obsodba». Nacionalizacijo ameriških družb v nekaterih (latinskoameriških deželah, do česar je prišlo v zadnjih letih, in pa bitka, ki jo je Čile izbojeval proti ameriškemu monopolu bakra, sta tako rekoč bili samo vsakokratni napovedi velikih sprememb, ki so podobne plimi začele pljuskati od kopna južno od Rio Grande. Ministri za gospodarstvo in finance latinskoameriških držav so na letnem zasedanju v Bogoti sprejeli deklaracijo, v kateri zahtevajo popoln preobrat v političnih in gospodarskih odnosih med obema Amerikama. Združene države so prvič ostale osamljene, izolirane v svojem odporu. Samo podpis Washingtona je manjkal na omenjeni latinskoameriški deklaraciji, ki je obenem tudi zgodovinski dokument o porazu njegove monopolistične strategije. Strnjenost latinskoameriških držav glede skupne zahteve po spremembi gospodarskih odnosov z veliko sosedo na severu, ne glede na razlike v njihovih političnih sistemih, nakazuje, da se odmikajo časi, ko je mednarodni kapital lahko izkoriščal surovinska bogastva drugih dežel, v katerih si je nasilno prilaščal dobiček, ki bi v resnici morali biti uporabljeni v obliki investicij za razvoj tistih gospodarstev, ki so jih ustvarila. Skoraj neznatno je bilo sodelovanje ameriških družb na osnovi kooperacije ali v obliki dajanja posojil. Njihovi posli na Zelenem kontinentu so v glavnem bili zasnovani na uvozu kapitala in izvozu dobička. Cenijo, da je vred-(nost ameriškega investicijskega kapitala dosegla v Latinski Ameriki vsoto 15 milijard dolarjev. In ker so številke običajno zelo točno ogledalo, navedimo še nekaj primerov: leta 1971 je gospodarska last latiskoameriških dežel dosegla 6,6 odstotka, istočasno pa so dobički tujega kapitala v primerjavi z 1. 1970 porasli za 9,8 odstotka. Iz dežel Latinske Amerike je bilo 1. 1971 izvoženih 2,83 milijarde dolarjev dobička, hk-ati pa so skupni primanjkljaji njihovih plačilnih bilanc znesli 4,19 milijarde dolarjev! Odvisnost Latinske Amerike od ameriškega kapitala, ki je bil pretežno vlagan iz špekulativnih razlogov in pa zaradi naglih profitov, je zavirala razvoj tega kontinenta, kjer sodijo številne dežele, tudi one v razvoju, med najbolj siromašne na svetu. Prav odvisnost je potisnila Latinsko A-meriko tudi v vse dolarske krize, katerih posledice so nekatere med njimi še zlasti težko občutile. Zakaj izguba okrog pol milijarde dolarjev samo ob zadnji februarski devalvaciji pomeni za dežele s tako velikim bremenom dolgov zelo težko hipoteko glede na njihove razvojne načrte. Omenjena dolarska kriza pa je hkrati spodbudila latinsko ameriške dežele k odločnosti, na osnovi katere zdaj večina teh pripravlja nove zakone o uvozu tujega privatnega kapitala, s katerimi bo na nov način določena njegova vloga v ekonomskem razvoju. Zanimivo je. da so takšni zakoni že veljavni ne samo v Čilu, temveč tudi v Argentini, Venezueli. Mehiki in še v nekaterih manj-ških latinsko ameriških deželah. Ko so ga povprašali, kaj meni o tem, je predsednik medameriškega komiteja, Santamaria, dejal, da so tako bili položeni temelji «nove-ga modela odnosov* Latinske A-roerike z industrijsko razvitimi deželami, predvsem z ZDA. Več bo v zvezi s tem vsekakor govora aprila meseca letos na letnem zasedanju Organizacije ameriških držav (OAD), ko bo Latinska Amerika zahtevala od ZDA, da odpuste svojo dosedanjo monopolistično politiko in se odločijo za enakopravno sodelovanje. Države Latinske Amerikp vrhu tega stoje tudi na stališču, naj bi «novi model odnosov* zajel ne samo investicije tujega kapitala, marveč tudi enakopravnost v trgovinski izmenjavi. Združene države so se doslej s carinami ograjevale tudi v odnosu do proizvodov Latinske Amerike, čeprav je bilanca s temi deželami beležila dobiček, saj so Američani na to področje več izvozili kot pa z njega uvozili. Pa vendarle smatrajo za povsem normalen postopek ko skušajo zaščitit lastno tržišče, čeprav obenem zamerijo to isto težnjo drugim, n.pr. E GS in Japonski, očitajoč jim zaradi svojih trgovinskih izgub. Ne-glede na to, da tako prizadevajo prav tiste, na račun katerih so si zagotovile največje koristi na račun njihovega počasnejšega razvoja. No, zdaj se zdi, da bodo kmalu minili časi, ko so si monopolisti vsega sveta z ZDA na čelu zlahka lastili pravico, da kar se da_ poceru kupujejo v teh zaostalih deželah južno ameriškega kontinenta bodisi delovno silo domala sestradanih množic kot tudi za male denarje odvažajo in njih njihova bogastva. Tudi Južna Amerika se čedalje bolj odločno vključuje v splošni demokratični tok svetovnega razvoja. Dasiravno ta proces ne bo kratkotrajen in tudi ne lahek — verjetno bo celo krvav, ker bodo ZDA do konca branile svoje imperialistične interese — se mu latinsko ameriške delovne množice in ljudstva ne morejo izogniti, če se nočejo izločiti iz vrst bojujočega se človeštva za dosego nekega boljšega in pravičnejšega sveta, a še zlasti ne, če se hočejo končno iztrgati iz bede, revščine in zaostalosti, v katerih že stoletja tiče spričo režimov in sistemov, ki so sloneli na zatiranju, nasilju in prodajanju nacionalnih interesov tujim izkoriščevalcem. NADVSE VAŽNO POROČILO IVANA KENDE IZ INŠTITUTA ZA RAZISKOVANJE KRASA V Kačni jami je še dovolj dela ter neodkritih prostorov Dolžina jame znaša sedaj skoraj 5 km, s čimer se uvršča med naše največje jame, verjetno pa jih bo v tem pogledu celo presegla ■ Vse kaže, da so zdaj podane zelo ugodne možnosti za raziskavo vsega nadaljnjega podzemeljskega toka naše skrivnostne in čudovite kraške reko KAČNA JAMA ZAHODNI LOGAŠKI ROV DESETIH VZHODNI ROV JEZER 357m NOTRANJSKA REKA Trst ima v svoji bližini košček narave, s kakršnim se lahko ponašajo le redka mesta. Pokrajina na sliki ne predstvalja visokogorskega sveta, a mu je docela podobna. V Glinščici so ostenja, ki lahko navdušijo in preizkušajo vsakega, tudi izkušenega alpinista. (Foto Magajna) Hitro napredujemo, saj je rov širok in voda mirna. Po njej plavajo kopice, ki se srebrno blešče v svetlobi naših luči. Zamazana voda in pene so posledica odplak iz tovarne TOK in Lesonita v Ilirski Bistrici. Ta del jame imenujemo Penasto jezero. Nepričakovano se konča s sifonom. Slepič imenovan. Odpravimo se v stranski rov, ki se odpira z desne strani. Tla so pokrita s prodniki do treh centimetrov premera. Rov je širok in prostoren, izdelan v živi skali in bre sige. Kmalu pridemo do jezera in spet je treba v čolne. Voda je tu bolj čista, vendar se dna ne vidi. Prvo jezero je dolgo 60 metrov in onkraj njega pristanemo na produ. Prenesemo čolne čez prod- uiiuiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiuiiiiiiii(iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|ll|l,I|1|,i||,,,,,,,1,,,,,,I„,II,l,,I,llll|IllIII|lllI||mIIIIIIIIIIII||I||I|I||||1|1|||||1|II||||,|(||||||||||||I|I|||||||1||||1I|1|I||||II|J|l|||1|||(|I|||||I|||||||||1|M|I1jI||1<|I||||i|||||||||||||||||||I||||||,|||||,||,||||,n1|i||||||||||n|,l||,|,|,|,|,|„||I|„„,l| NA FILMSKIH PLATNIH BERNARDO BERT01UCC1: «Ultimo tango a Parigi» (Last Tango in Pariš) Igrata: NIarlon Rrando, Maria Schneider Končno prikazujejo tudi v Trstu (s precejšnjo zamudo glede na druga italijanska mesta) film Bernarda Bertoluccija «17l-timo tango a Parigi», ki je zaslovel predvsem zaradi mnogih težav, ki jih je doživel s cenzuro in s sodstvom. Ta sloves je povzročil že celo vrsto sodb, tako da je res težko napisati o filmu kaj izvirnega (pa ne zato, da bi bili za vsako ceno izvirni) in se izogniti določenim temam. Predvsem, kar se tiče «opolzko-sti» filma. Naše mnenje ni najbolj kvalificirano, saj imamo do tega povsem liberalno stališče, tako da se nam ni treba skrivati za pečatom «umetnosti», kvečjemu lahko govorimo o kulturni pomembnosti filma. Poleg tega se nam zdi, ker se je že razvila taka kampanja o morebitni «škandaloznosth filma, da vsakdo pričakuje ne vem kaj. ' Kar pa je hujše, je to, da si je ob skorajšnjem enotnem mnenju filmske kritike, po katerem je to «mojstrovina» in ««-metnina», težko ustvariti osebno, res prepričano mnenje. Po drugi strani imamo tudi majhno število kritikov (ne mislimo na reakcionarje), ki film zavračajo kot akademsko in «sno-bistično» delo. Kar je teže razumljivo, je pa to, da so nekateri od teh kritikov pozitivno ali celo navdušeno sprejemali prejšnje Bertoluccijeve filme. 0-sebno pa msmo bili nikdar navdušeni nad Bertoluccijem (kot priča naša recenzija filma «Stra-tegia ael ragno»), fcer se nam je vedno zdelo, da gre v bistvu za akademskega, intelektualističnega, estetističnega avtorja, ki ne najde prave umetniške povezave med površinsko uglajenostjo in res doživeto vsebino. Mislili pa smo, da bo «Ultimo tango a Parigh pomenil pozitiven razvoj v avtorjevi osebnosti. V resnici ta zadnji film še poudarja prejšnje Bertoluccijeve napake, tako da preostaja le malo tistih emotivnih kali, ki so bile najzanimivejša komponenta prejšnjih filmov (predvsem «Strategia del ragm». deloma «11 conformi-sta», «Prima della rivoluzione» in «La commare secca»). Zakaj se nam zdi ta film, kljub marsikateri zanimivi prvini .neuspelo delo, rekli bi skoraj negativen zgled za filmsko proizvodnjo? Zato, ker je vsa njegova zgradba, ves notranji razvoj filma umetelno determiniran, odvisen le od apriorističnih avtorjevih izbir. Bertolucci je izjavil, da njegov način režiranja upošteva doprinos vseh oseb, s katerimi dela; zdi se pa nam, da se to kvečjemu pojavi tu pa tam in po naključju, drugače imamo le vnaprej določen razvoj. Saj to ni edina režiserjeva izjava, ki po našem ne odgovarja filmskemu rezultatu. V filmu tudi ni tistega iskanja življenjske avtentičnosti v erotičnem odnosu, o kateri govori režiser. Saj spolni prizori nimajo nič erotičnega, kajti manjka bistvena prvina: fizična privlačnost med protagonistoma. Ti prizori sn torej vsiljeni, mrtvaški. Manjka tudi odnos protagonistov do okolja, ki bi moral po režiserju posredno prihajati do izraza. V protagonistu ne vidimo intelektualca v krizi, v protagonistki ne vidimo »hinavske ma!omeščanke». To hinavst- vo, ki ga Bertolucci stalno premleva, postane gola abstrakcija. Najslabši del filma se nam zdi paralelna zgodba z Jean -Pierrom Leaudom, ki igra režiserja in ki je čisto zunanji godardovski odmev. Film ima seveda tudi zanimive plati. Posebej se splača omeniti interpretacijo Marlona Bran-da, katerega obširno retrospektivo lahko zdaj gledamo po televiziji, ki pa izključuje nekaj temeljnih filmov (npr. Kazanov «Un tram che si chiama desi-derio») in mm ne nudi nobene izredne mojstrovine. Marlon Bran-do je igralec iz šole Actofs Studio, ki po metodi Stanislavskega zahteva od igralca, da išče v sebi kali za izdelovanje oseb, zahteva torej, da se identificira z igrano osebo. Bertolucci je izjavil, da je od Branda obratno zahteval, da se postavi nad osebo, da torej ohrani med sabo in njo presledek. Tudi to se nam zdi, da ne odgovarja rezultatu. Kajti med najzanimivejšimi stvarmi v filmu so prav nekateri momenti Brandove interpretacije, ki kratkomalo zgradi osebo, npr. v zaključnem planu umiranja. Tudi v tem filmu, kot se mnogokdaj dogaja v intelektualističnih delih, so najzanimivejše stvari skoraj naključne: v Godardovem «Alpha-ville» smo npr. cenili le zaključni prizor s čudovitim planom Ane Korenine. Vse ostalo, kar se tiče Branda ,npr. citati iz njegove preteklosti v dialogih, je zgolj površinsko. Brandovo zasedbo lahko cenimo v celoti le v izvirni angleško - francoski verziji z italijanskimi podnaslovi «Last Tango in Paris», ki jo predvajajo le v Rimu. Glede Marie Schneider, igralke, ki je zaslovela z enim samim filmom, so mnenja ločena. Po našem gre za zanimivo in privlačno osebnost. Nastopajo še Massimo Girotti, Maria Michi, Catherine Allegrei. Lepo glasbo, ki pa se nam sama zase ni zdela navduševal-na (poslušali smo ploščo), je sestavil Gato Barbieri. Privlačno fotografijo je posnel Vittorio Storaro. Z Bertoluccijem je sodeloval pri scenariju Franco Ar-calli, za francoske dialoge pa še režiserka Agnes Varda. SERGIJ GRMEK URESNIČITEV NEKEGA ZE STAREGA, A KORISTNEGA NAČRTA Prekop za ladijski promet od Donave do Soluna Skupna dolžina vodne poti bi znašala 650 kilometrov, na njej bi bilo izgrajenih 63 zapornic za omiljenje padca - Skrajšala bi dosedanjo pot do Soluna za 1260 kilometrov - Po njej bi bil možen letni promet od 10 do 15 milijonov ton Stalna jugoslovansko - grška komisija za vodno gospodarstvo, kateri je poverjena izdelava študije za integralno melioracijo vardarskega bazena, se je lotila tudi študija načrta o vodni poti, ki bi povezovala Donavo s Solunom. Tudi skupina strokovnjakov Organizacije združenih narodov se zavzema za omenjeni načrt, o katerem bo izrekla svoje mnenje. Potovanje z ladjo od Beograda do Soluna predstavlja zamisel, s katero se je ukvarjalo precej oseb že pred prvo svetovno vojno. Prvi načrt rečne poti Donava — Solun po rekah Morava in Vardar je bil izdelan že v prvem desetletju tega stoletja. Omenjeni načrt je bil še kar realističen, prišlo pa je do izbruha vojne in svet je bil primoran ukvarjati se z drugimi skrbmi. Po končani drugi svetovni vojni so ponovno začeli razmišljati o tem načrtu. Med 1961. in 1965 letom so bile natančno preučene vse možnosti, povezave Donave z Egejskim morjem. Ta načrt oziroma podvig pa ne zanima samo Jugoslavije in Grčije, marveč številne druge države, saj bi njegova uresničitev omogočila dokaj boljšo vodno povezavo Evrope z Azijo in A-friko. Tehnična rešitev predvideva, da bo prvi odsek trase predstavljal tisti del Morave, k; gre od njenega izliva v Donavo do mesta, kjer se združita južna in zahodna Morava. Ta odsek bi bil dolg približno 150 kilometrov, s padcem 56 metrov. Drugi odsek bi predstavljala južna Morava od njenega izliva pri Stalaču do razvodja pri Pre-ševu, njegova dolžina bi bila 216 kilometrov .Tretji bi šel od razvodja do sotočja Pčinje in Vardarja in bi bil 68 km dolg: četrti, dolg 138 km, od izliva Pčinje do jugoslovansko - grške meje in peti oziroma zadnji, katerega dolžina bi znašala 78 kilometrov, bi šel od jugoslovansko - grške meje do Solunskega zaliva. Skupna dolžina rečne poti Morava — Vardar bi znašala približno 650 kilometrov, s pad-j cem, ki bi bil zmanjšan s pomočjo 63. zapornic. Vodna pot Morava — Vardar bi bila za 1260 kilometrov krajša od one sedanje Po Donavi, do Črnega morja in naprej do Soluna. To ni mojhna razlika in tudi stroški za prevažanje blaga in potnikov so temu ustrezno veliki. Elementi in značilnosti omenjenega prekopa bi povsem odgo- varjali postavljenim pogojem za rečne poti četrte stopnje (med te sodi n.pr. tudi prekop Ren — Majna — Donava), kjer bi bil možen letni promet od 10 do 15 milijonov ton. ZANIMIVO ZASEDANJE V TRIDENTU Tema zasedanja: np • • • »1 • luji jeziki na italijanskih šolah Nadvlada svetovnih velesil se ne kaže na gospodarskem, političnem in vojaškem, temveč zajema tudi kulturno področje. Tako za-pažamo, da se ljudje, npr. v Italiji — torej na ameriškem vpliv-nostnem področju, najraje učijo angleščine, da so spričo tega ponosni ter da berejo bolj ameriške knjige in revije kakor tiskano besedo v drugih jezikih, da so jim najbolj pogodu ameriški filmi, da dajejo prednost potovanjem ter izletom v ZDA in Vel. Britanijo, da si italijanska mladina zelo rada izmenjuje obiske z ameriško itd. Prenost ameriške kulture v Italiji pa bi prihajala do izraza tudi, ko bi se Američani ne potegovali za širjenje lastne kulture oz. angleškega jezika pri nas. Pri nadvladi neke kulture nad drugimi gre za tipično obliko imperializma, se pravi za negativen pojav v najožjem smislu, četudi se mu manjše, šibkejše države podrejajo prostovoljno, prav kakor je negativen imperializem v vseh svojih drugih oblikah. Takšno kulturno odvisnost velja vsekakor zavračati, kajti osredotočenje interesov oz. zanimanja na e-no velesilo ima med drugim tudi to posledico, da dotičnemu narodu omejuje ter izkrivlja mednarodno obzorje — povprečnemu I-talijanu se npr. zdi, da ima več podobnega oz. skupnega z Američanom, kot pa, denimo, s Peruj-cem ali Albancem: velesila, ki se ji mali narod podreja, pa ima od tega ne le jezikovne in kulturne, marveč tudi velike gospodarske in politične koristi. Ali se dani položaj zrcali na Horoskop ........................................................„„„„„„„„„........................................... la ne poznate. Nerazpoloženi boste zaradi spora s prijateljem. Z vašim srcem bo kmalu spet v redu. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Ne ukvarjajte se s ponudbami, ki nimajo nobene resne osnove. Že nekaj časa se med vami in drago osebo nekaj kuha, pazite, da ne pride do poloma. Zdravje brez sprememb. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Srečen zaključek neke dolgotrajne pravde, ki vam je precej nagrizla zdravje. Prijeten izlet in še prijetnejši povratek. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Lotili se boste težko uresničljivega na črta, uspeli boste le s trdo voljo. Na čustvenem področju imate na izbiro dve poti, odločiti se mora te za eno. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Porav nali boste svoje račune s starim tekmecem. Najnovejše poznanstvo bo za vas pomenilo pravo oresene čenje. Nadzorujte svojo težo. OVEN (od 21.3. do 20.4.) Zadeva, ki se z njo zadnji čas ukvarjate, se bo ugodno razpletla, čeprav bo prej prišlo do nekaterih motenj. Izboljšano zdravje. BIK (od 21.4. do 20.5.) Ne zavra-čajte v svojem delu pomoči, ki vam jo utegnejo nuditi sodelavci. Pobotali se boste s starim prijateljem. Čustveni odnosi normalni. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Ponudila se vam bo priložnost izred no dobičkonosnega posla, potrebna pa bo previdnost. Nesporazum med vami in ljubljeno osebo se bo uredil. Prisluhnite nasvetu svojega zdravnika. RAK (od 23.6. do 22.7.) Ne trošite denarja za stvari, ki vam spioh niso potrebne. Prišlo bo pismo, ki ga pričakujete. Upoštevajte nasvet ki vam bo dan. Zdravje dobro. LEV (od 23.7. do 22.8.) Lanskoletna udeležba na nekem sestanku vam bo šele zdaj prinesla pričakovani rezultat. Z ljubljeno osebo se bosta znašla v nekem vprašanju na povsem nasprotnih pozicijah. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Vtis, ki ste ga imeli o neki moški osebi na nekem minulem srečanju ni zgrešen. V ljubezenskih zadevah ne boste imeli nobenih težkoč. Prebili boste večer v izrednem razpoloženju. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) 0-groženi bodo dobri odnosi med vami in vašim sodelavcem. Oseba, ki vas sicer ljubi, se ne bo hotela srečati z vami. S potovanjem, ki ste nanj računali, ne bo nič. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Pazite, da ne boste morali odgovarjati za napake nekoga, ki ga doma- italijanskih šolah in v kakšni obliki, bo pokazalo posebno študijsko zasedanje, ki ga priredi septembra letos v Tridentu italijanska zveza esperantistov ob sodelovanju številnih mladinskih organizacij ter skupin profesorjev oz. docentov tujih jezikov; tema zasedanja: «Tuji jeziki na italijanski). šolah — politične utemeljitve —sg— (Nadaljevanje na 6. strani) nat greben in že smo pri naslednjem jezeru. Tako napredujemo in se prevažamo čez jezera po rovu, ki ga krstimo za Rov desetih jezer. Ima več stranskih rovov, med katerimi je najbolj markanten rov na levi strani, nekako na sredi rova, kjer slišimo teči vodo. Ta rov gre v smeri proti Slepiču in se mu po 150 metrih približa na 50 metrov. Tu je možno prodirali naprej, mi pa smo se zaradi pomanjkanja časa vrnili. Rov desetih jezer preide v o-žji in nižji rov, kjer je mnogo mivke, med katero je pomešano dračje in večji čoki leta. Imenujemo ga Peščeni rov. Značaj se tu občutno spremeni. Ni več prodnikov in videti je, da ga dosežejo samo visoke poplavne vode, ki mimo pridejo in mirno odtečejo. Divje, visoke vode, ki razsajajo v Rovu desetih jezer, dobivajo svoj oddušek v stranskem kanalu na začetku Peščenega rova. Opazna je agresivna dejavnost vode. Stene so dobesedno ostružene. Prevladujejo kotlice, nekatere že velikosti tolmunov. Med njimi pa so kot nož ostri grebeni. Peščeni rov se kar na lepem konča z Lojzovim podorom, kjer so ogromni bloki nanizani drug vrh drugega. Vzpnemo se 50 metrov više. Brez ustrezne opreme je nadaljnji vzpon tvegan.. Sredi podora je brezno, iz katerega se počasi dviga meglica in topel zrak, kar nakazuje zvezo z Reko. PO REKI NAVZGOR Ker nas zanima, kako je ob Reki navzgor, se vrnemo do Brzic in se podamo v Škocjanski kanal. To je enoličen rov z mirno vodo.. Brez prestopanja se.pelje-, mo 309 metrov daleč. Po več kot dvajsetumem delu se vrnemo v bivak k počitku. Stane nas še vedno potrpežljivo čaka. Z vseh nahrbtnikov je zbral cunje, lih položil na skalno polico in se zavil vanje. Čeprav je temperatura 13 stop C, kar je za jame nad poprečjem, človeku mraz pri 100 odstotni vlagi po tolikšnem času prileze do kosti. Veseli, ker smo namerili 200 metrov novih rovov, se utrujeni spravimo spat v jamskem bivaku cb treh ponoči. Spimo do enajstih dopoldan. VRNITEV Čaka nas naporen dan. Spet se obložimo z nahrbtniki in vrečami, ki se ram zdijo še težji kot pri spustu, čeprav ie v njih manj hrane in karbida. To je znamenje, da nas je jama zdelala. Zvečer dos- pemo pred vhodno vertikalo, kjer razpnemo mreže in visimo v njih kot netopirji. V rovu zavlada tišina, karbidovke počaso umirajo, le kapljice vztrajno padajo s stropa in dolbejo jamice v mivko. Naslednje jutro nas čaka 1®® metrov lestvic, 16 kosov opreme je treba potegniti iz brezna. No tudi to je kmalu za nami in veselimo se dneva, čeprav je P_ust in deževen. Opravili smo uspešno delo. Prodrli smo do Reke m odkrivali njen podzemeljski tok, kar se ni posrečilo jamarjem v osem-desetih letih. Namerili smo 2033 metrov novih rovov. Že prej so logaški jamarji odkrili in izmenja" 1033 metrov rovov, stari del j®' me (na skici šrafiran) pa je.dolg 1920 metrov. Skupaj meri zdaj Kačja jama že 4986 metrov, neraziskanih pa je še precej stranski*1 rovov. Z novimi odkritji se uvršča med naše največje jame. Možnosti so, da jih po dolžini celo P1^ seže, a tudi po globini ne zaostaja mnogo. Vhod je na 445 metro nadmorske višine, najnižja točka jami pa je ie 88 metrov nad morjem. Višinska razlika je 357 me' rov, če so vse prejšnje men tv točne. Zanimivo je, da smo n zadnji akciji poglobili jamo le z 21 metrov, čeprav smo 1zn,Jrlji preko 2 kilometra rovov. Tu ni pričakovati skokovitih padce > ker je do izvirov Timave 40 ki» metrov in le 88 metrov vi? t razlike. Poprečni strmec je P°ten?l takem približno 0,18 odstotka-takih pogojih lahko pričakujem sifonska grla, ki bodo otežkocK. nadaljnje prodiranje po reki nav dol. NAČRTI ZA NOVE RAZISKAVE Ko se plazimo in mučimo podzemlju, večkrat sklenemo, smo to pot zadnjikrat v jami. par dni pa gredo ti sklepi v P0.7:^ bo in spet načrtujemo nove akci • Podobno je bilo tudi tokrat. ^ ^ maj smo se v prvi okrepčeva n usedli za mizo. že smo aoV?L(>! kdaj gremo spet v «Kačno». u . tavljali smo. kako bi morali 8 jo organizirati, da bi bili_ rezu ti čim uspešneiši. Pri načrtova . raziskav pa se ie treba Javn po vremenu, sai visoke vode o rnogočajo raziskovanje. . Skratka, smo ugotovili. da,ie-e Kačni jami še dovolj dete ,'^nas dovolj neodkritih prostorov, ki potrpežljivo čakajo. IVAN KENDA (Iz Planinskega Vestnika, št. 3, 7 KONEC TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.40 Radio za šole; 12.00 Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Dejstva in mnenja; i7.00 Za mlade poslušalce; 18.15 U-metnost, književnost in prireditve; 18.30 Radio za šole; 18.50 Sodobni ital. skladatelji; 19.10 Pripovedniki naše dežele; 20.00 Šport; 20.35 Delo in gospodarstvo; 20.50 Vokalno instrumentalni koncert; 21.25 V plesnem koraku; 22.05 Zabavna glasba. TRSI 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 «Angelo di bonta* I. Nievo — Uprizoritev tržaške dramske skupine; 16.40 Zborovsko petje. KOPER 6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30, 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 7.40 Jutranja glasba; 9.30 «20.000 lir za vaš program*; 10.15 Z nami je...; 11.30 Melodije iz filma «West side story»; 11.45 Polke in valčki; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Glasbeni spored; 14.00 Ritmi in popevke; 14.35 Tretja stran; 14.50 Mini juke box; 15.30 Plošče; 16.40 Italijanski zbori; 17.00 Tops - pops; 17.45 Kulturna panorama; 18.00 Glasbeni cocktail; 18.30 Primorski dnevnik; 19.00 Naši zbori pojo; 19.30 Prenos RL; 20.00 Glasba v večeru; 20.40 Tops -hits; 21.30 Simf. koncert; 22.35 NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Jutranje pesmi; 9.15 Vi in jaz; 10.00 Posebna reportaža; 11.20 Kratki teden s Pippom Baudom; 13.15 Ameriški pevci: Doris Day; PETEK, 23. MARCA 1973 13.27 Strnjena komedija; 14.00 Sodobne ital. popevke; 15.10 Za vas mlade; 17.05 Sončnice; 19.10 E-konomsko sindikalna oddaja; 19.25 Operna glasba; 20.20 «Andata e ritorno* z Mino; 21.15 Koncert; 22.25 Orkestri; 23.00 Danes v parlamentu. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 19.30, 22.30 Poročila; 7.40 Pojejo Fred Bongusto, Kathy in Gulliver; 8.40 Melodrama; 9.15 Orkestri; 9.50 «Kapitan Fracassa*, nadaljevanka; 10.05 Pesmi za vsakogar; 10.35 Na vaši strani — glasbeno govorni spored; 12.40 «Alto gradi-mento*; 13.00 Hit parade; 13.50 Kako in zakaj?; 15.00 Kulturna oddaja; 15.40 «Cararai», glasbeno govorni program; 17.30 Posebna reportaža; 17.45 Telefonski pogovori; 19.20 Nabožna oddaja; 20.10 Pojejo filmski umetniki; 20.50 «Supersonic»; 22.43 «Tua per sempre, Claudia», nadaljevanka; 23.20 Lahka glasba. III. PROGRAM 9.30 Šola; 10.00 Koncert; 11.40 Sodobna ital. glasba; 12.15 Charles Ives; 13.30 Berlioz, Rimsky - Korsakov; 14.30 Plošče resne glasbe; 15.15 Koncert; 15.45 Mozartove skladbe; 17.20 Enotni razred; 18.45 Kulturna oddaja; 19.15 Vsako večerni koncert. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 Poročila; 6.00 Jutranja kronika; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola za nižjo stopnji; 9.35 Glasbena pravljica; 10.20 - 12.00 Pri vas doma; 12.10 Gia-como Puccini: 4. dejanje opere «Manon Lescaub; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Z domačimi ansambli; 13.15 Zabavna glasba; 13.30 Priporočajo vam...; 14.1 troške pesmi; 14.30 Naši poslu ci čestitajo in pozdravljajo; • q Sonata za klavir v c-molu; • . Orkester Mantovani; 47-10 °Pe.. koncert; 17.50 Človek in zdravj - 18.00 Aktualnosti doma in P° . tu; 18.50 Ogledalo našega ca* ’ 19.00 Lahko noč, otroci!; • q Minute z Beneškimi fantn -p Amaterski zbori tekmujejo, • «Top - pops 13»; 21.15 £^^Re- morju in pomorščakih; 22-1 ... sede in zvoki iz logov dom £ 23.05 Literarni nokturno; Jazz. .» ITAL. TELEVIZIJA 9.30 TV šola: 12.30 Po« znanost; 13.00 Ob 13. uri, Dnevnik; 14.00 Francoščina; Nemščina; 15.00 Angleščina, i - Program za najmlajše: 17-30Eino; nik; 17.45 Program za miaat9 45 19.15 Poljudna znanost; • Šport in ital. kronike; 20.30 Dne nik: 21.00 Tednik aktualnosti, 22.00 Pop glasba; 23.00 Dne II. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.20 «a Maddalena*, drama F. Hebbeia, 22.45 Razprava TV dnevnika. JUG. TELEVIZIJA 9.30 in 14.30 Šola; 11-00 A"gše ščina; 16.15 Kvartet, kotlet *n kaj; 16.45 Obzornik; no hokejsko prvenstvo Jug „45 ja - ZDA; 19.15 Naš ekran. 1... Risanka; 20.00 in 22.45 Po _,flj 20.25 Reportaža «Stol»; 20. . stoj: , m p0piača bolj učinkovito i-p^^lijanskega moštva, ki je svoj bi K-i zgradU° Prav na področju, ki u ,‘?loral biti nasprotniku naj- sttnff^i' korbi P°d k°ši- Kata-va , ■ 0 (lan žarmuhamedo- jjj1 skoraj ni ulovil odbitih žog lDi -e slabše streljal na koš, pa ki s Dat ne*°čnost zunanjih strelcev, pjc °. l^ko nudili nasprotnikom kova]. Z0S- je vseskozi negativno vpli-sta *6ro Sovjetov, medtem ko Vem ^ drugi strani Morse v pr-jija . eln in Raga stalno gospoda-leha ® sarna zgradila zmago svo-niti ftnoa*;va- CSKA ni bil dovolj je . enoinienalni Sergej Belov, ki vseva® posegel 36 košev (na 66 Ji • ^ HlOSlttl!! f \ 1 m r\ nfhr. dli&v ^10®l'val) in na trenutke četku f7ovalenko, ki je sicer v zaje d™gega polčasa prinesel svo- jodrtvu jn-?fav ,bUzu lgrf?a' Po Itaijj na koncu polčasa so li vJdni namreč občutljivo popusti-CSKa minutah nadaljevanja. 4 točk Se ie dvakrat približal na ^nika razdalje, dlje pa ni mogel. dila ; a ^rabadjan in Dimou sta so-vtr0Sa 'a?*'n°. predvsem pa sta bila krim f 0 sovjetskih igralcev, ka-Uskal ■°*'i b*ditvam italijanskega grohp’ ?*Sta n*t* najmanj dovolila Na v„ v vsai atletsko trde igre. ~~ odifčno119®11 Pa ^ zan'*e ocena a Kulkov, Belov S. 36, Žaril. Kovae£Vko4’l4EdK k° k’ PeJ?a*ov ko iuii K0 i4» Kovirkin, Diacen- rojrs°Se^0V' Jastrebov. Morse™ “eneghin 9, Bisson 11, ko.,i v ’LRaSa 25, Ossola 4, Ru-'u' t laborea 2. *K4ga- MOŠKI IZIDI 1. KOLA A skupina: SABA — Italsider 38:6, Bor — Servolana 4:25. B skupina: Ferroviario — Don Bosco 15:10. IZIDI 2. KOLA A skupina: Servolana — Fornis 22:7. B skupina: Polet — Kontovel 2:0 b.b., Ricreatori — Olimpia 23:3. LESTVICI Skupina A: Servolana 4, SABA 2, Bor in Fornis 0. Skupina B: Polet, Ferroviario in Ricreatori 2, Don Bosco, Olimpia in Kontovel 0. ŽENSKE IZIDI 1. IN 2. KOLA: Ricreatori — Fornis 22:7, Ginnastica — Audax 14:2. LESTVICA: Ricreatori in Ginnastica 2, Fornis in Au-dax 0. b. 1. NOGOMET TEDENSKI PREGLED MLADINSKIH PRVENSTEV Četrtfinale evropskih pokalov Lepa priložnost Brega med naraščajniki Juventus in Hajduk za osvojitev prvega mesta na lestvici Težka naloga Primorja med mladinci - Vesna zgubila tekmo s Costalungo brez borbe MLADINCI A SKUPINA Primorje je v svoji prvi tekmi tega prvenstva doseglo pozitiven remi, saj ni nastopilo le z nekaj novinci, ampak tudi okrnjeno. V ostalih tekmah so Giarizzole po pričakovanju premagale šibko Costalungo, presenetil pa je Liber-tas Sv. Sergij z zmago na tujem nad Rosandro. V nedeljo bo Primorje igralo prav z nevarnim Libertasom in bo njegova naloga zelo težka. Vendar, če bo nastopilo popolno, lahko računa na pozitiven izid. Zanimiva bo tudi tekma med Giarizzolami in Rosandro, ki bi lahko Rosandro privedla v primeru poraza v nevarne vode. IZIDI: Costalunga — Giarizzole 0:1, Rosandra — Libertas Sv. Sergij 2:3, Primorje — Don Bosco 0:0, Campanelle so počivale. LESTVICA: Don Bosco 4, Giarizzole, Rosandra in Libertas Sv. Sergij 3, Primorje 1, Costalunga in Campanelle 0. PRIHODNJE KOLO: Don Bosco — Campanelle, Libertas Sv. Sergij — Primorje, Giarizzole — Rosandra, Costalunga bo počivala. B SKUPINA Union je doživel pravo katastrofo. Odpovedal je na vsej črti, pa tudi nasprotniki so bili zanj premočni. V tekmi za prvo mesto je Cremcaffe odpravil Libertas Sv. Marko. Paniziutti, najboljši strelec prvenstva, je dosegel vse štiri gole. V nedeljo se bo Union pomeril prav s Cremcaffejem in nima dejansko nobene možnosti niti za remi. IZIDI: S. Giovanni — Union 5:0, ODBOJKA TEDENSKI PREGLED 22. - V prvi finalni evropskih pokalnih Pa "spartit V PTragi sovietska eki-Sala ri 1Z Leningrada prema-nr=i.i-.oniaeo Slavi in « B4-K in Pfaktič, Zmago. . Slavijo s 64:55 in si 0 ze zagotovila končno ŠPORT NA TV ^°čilr!i £, Nogometno tekmo za Sa Prvini n°Sc>II1etnega svetovne- ^mburgom3 ItaJij0 in Lu' '•enmri ’ ki bo na sporedu v *hdi • marca, bo prenašala ^ planska televizija. Prenosa ^ na genovškem področju. . fcltETlKj ’ -22‘ ~ Angležinja Judy rat>ski rii lzenaoila svetovni dvo-ekord v teku na 400 m. se je turnir vža Hrofejo $ABA» Je začefaf,1Zaciji društva SABA se Pike lOfio urnir minibasketa za let-Sin. m mlajše za «Trofejo in Turnirja se udeležujejo mo- SV?*'ek^e™^ pe-katagoriii °ra-le nastopiti v moški Ztt>anjkai ’ J1 ze v Prvem kolu je Je PaletP|rr°ntovel- Naše d™štvo je ielo na »hv. ___ , šolo večina Pa veliko težavo, ker igralcev zaposlena j? CStnskih urah tak° *a f°letu ?e v Prvem kolu proti Vbe. 0ral Predati tekmo brez ^izilF^emlarn^ je B°r nast°- eOR.a"au- Bor 25:4 (12:2) perdol’ Trchlllani, Poljšak, Harej, >.'fcU\Škerlj- ^vos 4, aSelj, Lokar. I Trimu^A: Carlin 4, Kissich jjTilj 2 b 6, Filippaz 8, Paolo ruZ2i - Čorbo, Piero Emili, Fer- ^AB^KA: Martinuzzi in Verona Se>lana ^oSTI MKTK Bor 0:6, sProtnikana Je bila premočan na-tako Hn8 Paše košarkarje, ki b°žrtvovalnSegi.' štiri točke, kljub Posti vs;eh igralcev. Morda se b o Sokol rešil izpada na turnirju zadnjeuvrščenih ekip Kras je ohranil status tretjeligaša zaradi ene same stotinke točke Odbojkarska prvenstva naših e-kip se nadaljujejo po že ustaljeni poti. Šesterke v nižjih ligah žanjejo lepe uspehe, v višjih ligah pa se vrstijo porazi kar na tekočem traku. V 1. diviziji (tako pri članicah kot pri članih) so bile vse štiri naše ekipe uspešne. Še bolj razveseljivo pa je to, da so na vrhu lestvice. Pri članih je Sloga prva, 01ympia iz Gorice pa na drugem mestu. V konkurenci članic se je Bor povzpel na prvo mesto in Sloga je druga. Ta razveseljiva dejstva nedvomno veliko zgubijo na svoji vrednosti, ko se le bežno ozremo po dosedanji prvenstveni poti Doma iz Gorice v četrti in Sokola iz Nabrežine v tretji ligi. Oba sta trdno usidrana na dnu lestvice in vsaj za razred slabša od drugih tekmečevi Ta naša, ugotovitev ni nič pretirana in potrjuje jo naslednji podatek. Goričani so v devetih prvenstvenih nastopih odvzeli nasprotnikom - samo ::dva; seta: Tf> pa1 se nam zdi dokaj čudno od ekipe, ki je napredovala v to ligo po lepem preteklem prvenstvu. V Nabrežini so imeli pred pričetkom prvenstva nemalo težav glede sestave ekipe in ni bilo mogoče pričakovati velikih uspehov. Toda niti takega neuspeha ne. Od igralk, ki so nastopale še v lanskem prvenstvu v drugi ligi (tu mislimo na nekatere in ne vse) je bilo pričakovati kaj več kot šest zaporednih porazov s čistim 3:0. Končno smo le dobili uradno lestvico tretje moške lige skupine B, v kateri je igral Kras. Zgoničar.i so se rešili izpada prav skozi ši-vankino uho. Med njimi in neposrednim tekmecem Caldinijem iz Gorice je razlika samo ene stotinke točke. Na vrhu lestvice pa je bila še večja izenačenost. Prvo mesto je osvojil Libertas iz Trsta pred soimenjakom iz Padove samo s šestimi tisočinkami razlike. To je dobra šola, kako so včasih izredno dragoceni tudi seti, ki lahko postanejo odločilni ali pa tudi usodni. C LIGA — članice V zadnjem kolu te lige je prišlo do velikega presenečenja. Tržaška OMA je v Foljanu premagala Cor-ridoni in je tako končni zmagovalec v tej skupini. Gostje so v poslovilnem prvenstvenem nastopu zaigrale res odlično, saj niso prepustile domačinkam niti seta. Tako se bosta OMA in Corridoni udeležila kvalifikacij za napredovanje v drugo ligo. Precej klavrno je končal letošnje prvenstvo Sokol iz Nabrežine. Sokolovke niso v šestih tekmah osvojile niti enega seta. Za sedaj Sokol še ni izpadel iz tretje lige, ker ga čaka še turnir zadnjih dveh šesterk prve in druge skupine našega področja. IZIDI 6. KOLA: Corridoni — OMA 0:3, Sokol — CUS Padova 0:3. LESTVICA: OMA, Corridoni in CUS Padova 8 točk, Sokol 0. D LIGA — člani Porazi Doma iz Gorice se vrstijo kar na tekočem traku. V preteklem nastopu res niso mogli odnesti cele kože v srečanju z vodečo šesterko GMT in to v Trstu. S postavo, s kakršno so Goričani stopili na igrišče, niso mogli doseči kaj več kot časten poraz. Nekoliko uspešnejši so bili samo v tietjem nizu, ko so domačini močno popustili in uvideli koga imajo na drugi strani mreže." Za tako neuspešno prvenstvo res ne .gre kriviti •igralce ampak je tmUr^žrok iskati drugje Na lestvici ni prišlo skoraj do nobenih sprememb. Tržaška šester-ka GMT (bivši CRDA) nemoteno nadaljuje svojo zmagovito pot. Dom iz Gorice je vedno bolj trdno na začelju. IZIDI 9. KOLA: Codognato —• Ferroni 1:3, Volley DLF — Meran 3:0, CSI Friuli — De Vecchi 3:0, GMT Trst — Dom Gorica 3:0. LESTVICA: GMT Trst 18, Volley DLF 14, Ferroni 12, Meran 8, De Vecchi in CSI Friuli 6, Codognato 4, Dom Gorica brez točk. PRIHODNJE 10. KOLO: GMT — CSI, Friuli, De Vecchi — VolIey DLF, Meran — Codognato, Dom — Ferroni. 1. DIVIZIJA — člani Kot smo v uvodu že omenili sta bila oba naša zastopnika uspešna. Pretekli teden je 01ympia premagala v zaostali tekmi še do tega nastopa nepremagano Ginnastieo iz Pordenona in ima tako enako število točk kot vodeča Sloga. Po porazu Pordenončanov ni več nepremagane ekipe. Dobro se drži tudi Are Linea ter seveda omenjena Ginnastica. Vsi ostali konkurenti pa so precej slabši in ne tako nevarni. IZIDI 7. KOLA: 01ympia — AS F JR 3:2, PAV Dormisch — Sloga 0:3, Ginnastica Pordenon — Pozzo 3:0, Libertas Turjak — Torriana 3:1, Aurora — Are Linea 0:3. LESTVICA: Sloga in OIympia Gorica 12, Ginnastica Pordenon in Are Linea 10, Aurora in Pozzo 6, Libertas Turjak in Torriana 4, AS F JR in PAV Dormisch brez točk. PRIHODNJE KOLO: Torriana — Aurora, Pozzo — Libertas Turjak, .Sloga — Ginnastica Pordenon, AS FJR — PAV Dormisch, Are Linea — 01ympia. 1. DIVIZIJA — članice V prvem povratnem kolu je prišlo tudi v tej kategoriji do velikega presenečenja. Doslej vodeča Azzurra je sredi Gorice prepustila izkupiček nevarnim Videmčankam od PAV Dormisch. S tem pa sta naši dve ekipi,, Boj- in Sloga, še najbolj zadovoljni. Tržačanke so tako same na vrhu lestvice, slo-gašice pa so druge, kar je zanje gotovo velik in nepričakovan uspeh. V preteklem zavrtljaju sta bila oba naša zastopnika uspešna. Nekoliko okrnjena Sloga je v Gradišču zaigrala zelo dobro in ji Torriana še zdaleč ni bila enakovreden nasprotnik. Nekoliko težav je imel Bor samo v prvem setu z ASFJft "fz Čedada. Na koncu pa je le prišla do izraza njegova premoč. IZIDI 6. KOLA: Torriana — Sloga 0:3, Bor — ASFJR 3:1, Azzurra — PAV Dormisch 1:3. LESTVICA: Bor 10, Sloga in Azzurra 8, PAV Dormisch 6, ASFJR in Torriana 2. PRIHODNJE 7. KOLO: PAV Dormisch — Bor, ASFJR — Torriana, Sloga — Azzurra. A LIGA — člani Odbojkarji Are Linee so poskrbeli v letošnjem poslovilnem prvenstvenem nastopu za pravi podvig. Doma so namreč premagali Lu-biam iz Bologne in so s tem napravili nedvomno največjo uslugo Ruiniju iz Firenc, ki ima tako državni naslov v žepu brez pričakovanega in skoraj za vse odločilnega dodatnega srečanja z Bolonjčani. Tržačani so preteklo soboto odigrali tekmo, kakršne v našem mestu še nismo videli. Gostje so bili na pragu prave katastrofe. Are Linea je že vodila v setih z 2:0 in v tretjem z 12:6, ko je prišlo do nepričakovanega preobrata na igrišču. IZIDI 22. ZADNJEGA KOLA: CUS Parma — Virtus 3:1, CUS Turin — Minelli 2:3, Are Linea — Lubiam 3:2, Gargano — Ruini 0:3, Pani-ni — Casadio 3:1, Brumi — CUS Piza 0:3 KONČNA LESTVICA: Ruini 40, Lubiam in Panini 38, CUS Piza in Casadio 24, Are Linea 22, CUS Parma in Brumi 20, Gargano 18, CUS Turin 8, Minelli in Virtus 6. G. F. Cremcaffe — Libertas Sv. Marko 4:2, Muggesana — Demacori 1:0, Libertas Rocol je počival. LESTVICA: Cremcaffe 6, S. Giovanni, Libertas Sv. Marko in Muggesana 4, Union, Demacori in Libertas Rocol 0. PRIHODNJE KOLO: Demacori — Libertas Rocol, Libertas Sv. Marko — Muggesana, Union — Cremcaffe, S. Giovanni bo počival. NARAŠČAJNIKI A SKUPINA Šesto kolo je bilo za Breg izredno uspešno. Premagal je Stock, obenem pa sta njegova glavna tekmeca le remizirala: Edera s Cremcaffejem, Muggesana pa s Ponzia-no. Edera ima zdaj le še točko prednosti pred «plavimi», v nedeljo pa bo počivala. Zato ima Breg veliko priložnost, da jo na lestvici prehiti, zlasti ker bo igral proti zadnjemu na lestvici, proti Dema-coriju. IZIDI: Edera — Cremcaffe 0:0, Ponziana — Muggesana 0:0, Breg — Stock 2:0, Demacori je počival. LESTVICA: Edera 9, Breg 8, Muggesana 6, Ponziana 5, Cremcaffe 3, Stock 2, Demacori 1. PRIHODNJE KOLO: Breg — Demacori, Muggesana — Stock, Crem-caffe — Ponziana, Edera bo počivala. B SKUPINA Gaja je doživela svoj drugi (nezasluženi) poraz. Vse je kazalo, da bo vodečemu CGS odvzela točko, ko so domačini zadeli mrežo 3 minute pred koncem tekme. Aurisina je tokrat presenetila z zmago nad drugouvrščeno Opicino Supercaffe. Doslej so v tej skupini dosegali zelo visoke rezultate. Tako so v nedeljo v 4 tekmah dosegli kar 17 golov. Prihodnji nasprotnik Gaje bo O-picina Supercaffe. Naša ekipa ima možnost proti tej enajsterici zaigrati uspešno. IZIDI: Libertas TS — Olimpia Greta 3:0, Inter SS — Roianese 2:2, Aurisina — Opicina Supercaffe 4:3, CGS - Gaja 2:1. LESTVICA: CGS 10, Opicina Supercaffe 8, Libertas TS 7, Aurisina 6, Inter SS in Roianese 4, Gaja 3, Olimpia Greta 0. PRIHODNJE KOLO: Opicina Su percaffe — Gaja, Roianese - Aurisina, Olimpia Greta — Inter SS, Libertas TS — CGS. C SKUPINA Vesna v nedeljo zaradi nesporazuma z nogometno zvezo ni igrala, zveza pa je prisodila zmago Costa-lungi z 2:0 b.b., ker se Križani niso predstavili na igrišču. Vesna si je tako zapravila lepo priložnost, da bi se približala vrhu lestvice. Giarizzole so še vedno na vrhu lestvice, na 2. mesto pa se je vrinil Fortitudo. Vesna se bo srečala v prihodnjem kolu z močno Triestino, ki tekmuje izven konkurence. IZIDI: Rosandra — Giarizzole 0:1, Fortitudo — Esperia 1:0, Costalunga — Vesna 2:0, Triestina je počivala. LESTVICA: Giarizzole 8, Fortitudo 6, Triestina 5, Vesna in Rosandra 4, Costalunga 3, Esperia 1. PRIHODNJE KOLO: Vesna -Triestina, Esperia — Costalunga, Giarizzole — Fortitudo, Rosandra bo počivala. ZAČETNIKI Proti za razred boljšemu nasprotniku je Breg visoko zgubil zaostalo tekmo z Giarizzolami. «PIa-vi» bodo v nedeljo igrali z Zau-lami. IZIDI: Tergeste — Opicina Supercaffe 2:0, Triestina — Libertas Rocol 2:0 b.b., Ponziana — Libertas TS 2:1, Zaule — S. Giovanni 1:3, Giarizzole — Breg 5:0, Muggesana — Fortitudo 0:0. PRIHODNJE KOLO (zaostale tekme): Libertas Rocol — Rosandra, Opicina Supercaffe — Fortitudo, Breg — Zaule. M. K. glavna junaka kola V skupnem seštevku pa so bili najuspešnejši Angleži s štirimi ekipami v treh polfinalih Srečen dan Italijanov in Nizozemcev, predvsem pa Angležev ter nasprotujoči si nastopi jugoslovanskih zastopnikov: tako bi lahko o-značili povratni del četrtfinalnih dvobojev za evropske nogometne pokale. Glavna junaka sta na vsak način Juventus in Hajduk, ki sta edina pripravila res presenetljiv podvig. POKAL EVROPSKIH PRVAKOV Torej Juventus: če moramo že enkrat čestitati kakemu italijanskemu moštvu, je to tokrat. Turinča-ni so v zadnjem času pripravili marsikatero razočaranje svojim navijačem, nasprotnik pa je bil v izredni formi. Tudi začetni potek druge tekme, ko so Madžari dvakrat presenetili nasprotnikovo o- iiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniniiiufiiiiifiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiii NAMIZNI TENIS NA STA «Z. ZOIS» Kancjan zmagovalec šolskega prvenstva Radetič, Stopar in Renko so se uvrstili na častna mesta V Trstu pri Sv. Ivanu je bilo včeraj moško šolsko namiznoteniško prvenstvo slovenske trgovske a-kademije «Ž. Zois». Nastopilo je 21 dijakov, med katerimi so nekateri pokazali kar dobro poznavanje te igre. Majhno presenečenje je pripravil Kancjan, ki je brez posebnih težav odpravil vse svoje nasprotnike in je tako nekoliko nepričakovano zasedel 1. mesto. Na 2. mesto se je zasluženo uvrstil Radetič, medtem, ko se je bil ogorčen boj za osvojitev tretjega mesta, v katerem je Renko šele po treh setih podlegel bolj napadalnemu Stoparju. Izidi posameznih srečanj posameznikov so bili taki: KVALIFIKACIJE: Gustinčič — Grmek 2:0 (6, 10), Kancjan — Husu 2:0 (10, 11), Renko —■ Vatovec 2:0 (20, 12), Slavec — Košuta 2:0 (11, 9), Semolič — Caharija 2:0 (10, 17), Gomoač — Kalc 2:1 (17, —19, 16). OSMINA FINALA: Guštinčič — Gergolet 2:0 (6, 10) Kancjan — Tavčar 2:0 (6, 7) Marušič — Malalan 2:0 (b. b.) Renko — Guštin 2:0 (18, 18) Radetič — Slavec 2:1 (—15, 16 in 18) SemeVč — Klobas 2:0 (13, 14) Stope,- — Kapun 2:1 (19, —16 in 16) Sancin — Gombač 2:0 (16, 10). ČETRTFINALE: Kancjan — Gustinčič 2:0 (12, 13) Renko — Marušič 2:0 (17, 10) Radetič — Semolič 2:0 (18, 16) Stopar — Sancin 2:1 (—19, 18 in 18). POLFINALE: Kancjan — Renko 2:0 (12, 16) Radetič — Stopar 2:0 (11, 11). MALI FINALE ZA 3. MESTO: Stopar — Renko 2:1 (—21, 12 in 13). VELIKI FINALE ZA 1. MESTO: Kancjan — Radetič 2:0 (9, 13). KONČNA LESTVICA: 1. Kancjan, 2. Radetič, 3. Stopar, 4. Renko, 5. Guštinčič, Marušič, Semolič in Sancin, 9. Gergolet, Tavčar, Guštin, Slavec, Klobas, Kapun in Gombač, 16. Grmek, Husu, Vatovec, Košuta, Caharija in Kalc. PAU, 22. — Čehoslovak Miroslav Pazout je zmagal v veleslalomu, veljavnem za evropski pokal v Giurettu; 2. je bil Italijan Besson. Na skupni lestvici za EP vodi Italijan Radiči. CATANZARO, 22. — V prijateljski tekmi je italijanska reprezentanca B lige premagala reprezentanco prve narodne lige EIRE z 2:0 (1:0). Gole sta dosegla Ghe-din in Petrini. brambo, ni bil naklonjen Juventu-su. Če je torej moštvu uspelo izenačiti in v drugem polčasu je bil tudi Ujpest v nevarnosti, je to res stvar izredne volje in požrtvovalnosti, pa tudi zrelosti. Juventus lahko sedaj pride celo do finala, saj je samo Ajax res močnejši od njega. Čeprav poraženi v Miinchnu, so Nizozemci potrdili svojo premoč. Brez Crujffa so nekateri celo predvidevali, da bi Bayern lahko nadoknadil hud zaostanek iz prve tekme, pokazalo pa se je, da je dosegel prestižno zmago z 2:1, predvsem zato, ker Ajax ni imel interesa, da pritiska na plin (Nizozemci so najprej vodih, nato pa zagrešili avtogol in Mtiller je zmagoviti zadetek dosegel 6 minut pred koncem). Nobenega presenečenja v ostalih dveh tekmah. Derby County je z 2:0 odpravil Spartak iz Trnave, ni pa niti tokrat pokazal kdo ve kakšne moči. Real je premagal kijevski Dinamo s čistim 3:0, ki si ga lahko razlagamo tudi s poprečno pripravljenostjo sovjetskih ekip v tej sezoni. POKAL POKALNIH PRVAKOV Tu je slavil največji uspeh Hajduk, ki tako kot Juventus ni bil na predobrem glasu, vsaj sodeč po prvenstvenih rezultatih. Spličani pa so s čistim 3:0 zbrisali poraz iz prvega srečanja in to še bolj zanesljivo, kot je bilo potrebno za napredovanje. Očitno Škoti precej izgubijo na veljavi zunaj svojega igrišča. Ta pokal na vsak način ima svojega zanesljivega favorita v Leedsu, ki je tudi v Bukarešti potrdil svojo premoč nad Rapidom s 3:1 (v prvi tekmi 5:0). Njegov najhujši nasprotnik bi moral biti Milan, in to ne zaradi uspeha v tem kolu, saj je Spartak v Milanu zaigral enakovredno in bi skoraj pripravil presenečenje, ampak zaradi kvalitet milanske ekipe. Težko bi bilo le, če bi žreb zahteval spopad z Leedsom že v polfinalu, ko bi se Milan še ne rešil prvenstvenih problemov. Praška Sparta je visoko premagala Schalke 04 (0:3), toda nasprotnik je bil res šibek. POKAL UEFA Jugoslovanski predstavnik OFK Beograd je bil, žal, izločen: Twen-te je na svojem igrišču zmagal z 2:0 in je nadoknadil 2:3 iz Beograda. Škoda je le, da je jugoslovansko moštvo zgubilo proti nasprotniku, ki zanesljivo ni na ravni Feyenoorda, katerega je OFK že premagal v tem tekmovanju. Bo-russia je z visokim 7:1 premagala svoje rojake od Kaiserslauterna, angleški ekipi Liverpool in Totten-ham, pa sta le s skromnim izidom prešli v naslednje kolo. Liverpool je sicer na tujem zmagal z 1:0, Tottenham pa je po porazu z 2:1 v Setubalu izločil Victorio le zaradi zadetka na tujem. Na vsak način pa imajo sedaj Angleži kar 4 ekipe v polfinalu treh pokalov, kar je izreden uspeh in obenem ponovna uveljavitev angleškega nogometa. Po dva zastopnika imata v treh pokalih Italija in Nizozemska, po enega pa ZRN, Jugoslavija, Španija in ČSSR. HOKEJ NA LEDU V prvih tekmah prvega kola svetovnega prvenstva B skupine so dosegli sledeče rezultate: ZDA — Japonska 6:4 (2:2, 3:2, 1:0) Švica — Italija 4:3 (0:0, 2:1, 2:2) Vzh. Nemčija — Jugoslavija 6:4 (3:1, 1:1, 2:2) Romunija — Avstrija 4:2 (1:0, 3:2, 0:0) Mlada nogometna enajsterica štandreške Juventine ODBOJKA V okviru moškega odbojkarskega turnirja prijateljstva je sinoči v Nabrežini Bor prmagal Kras s 3:1 (15:10, 13:15, 15:10, 15:11). Partizanski zdravnik • S --------------__________________ bogatega, pa tudi ležkega življenja partizanskega zdravnika Vstai^ kurišču je bil mir in tišina. Kazalo je, da še nihče ni Spj tra-žar pred taboriščem je rekel, da komandant Smeli je 1 chota pa se še ni vrnila iz akcije. Ni vedel povedati, ranjen lJ. komandant ranjen, čudno se mi je zdelo, da bi bil kaj z ’ m odšel iz taborišča. Morda se mu je v taborišču kot je8, .J1'0 Mogoče pa ni poslal po zdravnika zaradi sebe, je po b,° razumeti iz poročila, ki ga je prinesel kurir. Poslal °b ran rt avnika’ ker Je pričakoval, da bo morda kdo ranjen Vajjen aau na Prezdd. Take misli so mi rojile po glavi. Zado-jirp tulSern k1-1 vseeno. Smelija nisem budil. Drugih, ki bi akcjjg a morda potrebna moja pomoč, še ni bilo nazaj iz Rup,a' Oklenil sem počakati, da se vrne enota v taborišče. ^ dant me bo že poklical, ko bo potrebno. hi leg1^1 sem si ležišče pod bukvijo. Nagrabil sem kup listja k nani- Pod glavo sem si dal nahrbtnik. Enako je storila Se je £ Bila je toPla julijska noč. Sij gorečih hiš v Prezidu '■'ttp ri® vedno videl nad vrhovi dreves. Pri Prezidu je tu in V^tair S*;rel ak je eksplodirala mina. Naši so še vedno b°!eii na Položajih. Videti je bilo, da so na vsak način k>sad, l>rizadejati sovražniku čim večje izgube. Italijanska a se je dobro branila. Ni pustila partizanov preblizu. c se je čedalje bolj umikala dinevu. Tu pa tam je še vedno kak polh zapihal in se pognal na drugo vejo. Morda ga je pregnal krik sove ali pa se je poganjal za sladkim žirom. Kazalo je, da bo polšje leto. Nočna hoja po bukovem gozdu je bila vznemirljiva. Na vseh straneh so pihali in cvilili polhi. Med vejami je šumelo. Bilo je, kot bi drevje oživelo. Kdor je doživel tako polhovo noč, tega ne bo več pozabil. Pričelo se je daniti, žar gorečih hiš v daljavi je pojenjava!. Nikakor nisem mogel zaspati. S skrbjo sem pričakoval povratek partizanov. V duhu sem si zamišljal, kaj vse bo treba storiti, če bodo med njimi tudi težki ranjenci. Imel sem malo sredstev za kirurgijo ter sem mogel opraviti le manjše posege. V primeru, da bi bil kdo težko ranjen, bi ga lahko samo obvezal. Pri kompliciranem prelomu bi mu lahko stavil kvečjemu še opornico. Tako sem razmišljal in postajal vedno nemirnejši. Zdrznil sem se ob misli, da bi se moral lotiti amputacije kakega uda. Še nikoli nisem niti videl take operacije. Iz premišljevanja me je zbudil prihod partizanov. Prišla je prva grupa udeležencev napada na Prezid. Nedolgo za njo druga grupa in nato še preostali. Nobeden od tovarišev ni bil ranjen. Utrujeni od celonočne borbe so bili videti zadovoljni, želeli so sa le spanja in kaj za zajtrk. Pravzaprav je bil Smeli edini, ki se je prejšnjega dne poškodoval. Nič hudega ni bilo. Ogrebel se je po nogi, ko je bos plezal na bukev. Sinoči, ko je razporedil čete za napad na Prezid in so te odšle na položaje, je ostal v taborišču nad Babno polico. To pot sam ni šel na akcijo. Imel je drugo opravilo. Po končanem delu v taborišču je s tovariši, ki so iz različnih razlogov tudi sami ostali v taborišču, plezal po vitkih, visokih bukvah. Pripovedoval je, da so tekmovali, kdo bo hitrejši. Spodrsnilo mu je in zdrsnil je po deblu. Posnel si je kožo z notranje strani podplatov. Nič hudega, če ne bi bilo na nogah. «Kako boš hodil?« sem ga pokaral, pri tem pa mislil na njegovo čudno veselje, da je tako rad bos. Smeli se je le smejal mojim besedam in se razposajeno muzal. Partizani so ga imeli radi, ker je ostal preprost, čeprav je bil komandant. Bil je domač in ob prostem času se je rad pridružil tovarišem, šalil se je in pripovedoval smešne zgodbe. Bilo je prijetno poslušati njegovo pojočo notranjsko govorico. Znal pa. je biti tudi energičen. Kadar je bilo treba izvršiti kako nalogo, ni želel razpravljati. V takih trenutkih je bil nemalo trmast. Prestopal se je z noge na nogo, z napol sklonjeno glavo je gledal mimo sogovornika in z vso odločnostjo zahteval svoje. V bivši jugoslovanski vojski je bil podoficir. Poznal je vojaško življenje in disciplino. To je zahteval sedaj od partizanov, vendar ni slepo vztrajal na njej. Razumel je, da so partizani nekaj drugega kot vojaki, ki služijo vojaški rok. Kot partizan je preživel zimo 1941 v notranjskih gozdovih. Sodeloval je pri napadu na Lož, svoj domači kraj. Bil je hraber. V preteklih bojih je to že večkrat dokazal. Zaradi vsega tega je užival ugled med nami Spočetka je imel težave s partizani, ki so bili večinoma domačini. Mnogi so ga poznali še od prej. Želeli so razpravljati o postavljenih nalogah. Branil se je tako, da je kdaj pa kdaj govoril o disciplini pred četo. Drugič se je, potem ko je razdelil naloge ,obrnil in odšel, ne da bi poslušal pripombe partizanov. Tako so ga eni cenili, drugi pa so mu bili manj naklonjeni. Sam sem imel občutek, da mu nisem povsem pogodu. Razhajala sva se v bistvenem vprašanju glede položaja zdravnika v boju. Po njegovem bi moral biti zdravnik s partizani v borbi na položaju. Trdil sem, da to ne bi bilo preveč koristno, ker na tak način tako ali tako ne bi mogel nuditi vsem pomoči. To naj bi opravili bolničarji v četi. Položaj zdravnika v boju naj bi bil tak, da lahko čimprej pregleda vse ranjence enote in jim nudi pomoč. Večkrat sva o tem razpravljala. Dokončno se nikoli nisva sporazumela. Vstrajal je pri svojem in jaz pri svojem. Vendar me ni silil na položaj. Zadovoljil se je, da me je po potrebi poklical, kot je storil to pot. K sreči se je tokrat kot že dostikrat prej vse lepo izteklo. Partizani so se pokazali kot spretni in dobri borci. Niso zahtevali Prezida. Sovražnik je bil dovolj dobro utrjen, mi pa nismo imeli težjega orožja, npr. minometalcev. S samimi puškami, težko strojnico in bombami tudi to pot ni šlo, kot ni šlo pred dnevi, ko smo napadli posadko v Dragi. Akcija pa je imela precejšen moralni učinek. Zapustil sem taborišče. Ker sem bil že blizu Loške doline, sva se z bolničarko Nedeljko odpravila v Podgoro in Viševek. Obiskala sva nekaj bolnikov. Pod mrak sva se vrnila v taborišče. V začetku jubja je bila akcija nekje na Gorenjem jezeru. Napad na sovražnika ni bil tako široko zasnovan kot napad na Prezid. Udeležila se ga je manjša skupina partizanov druge čete, ki je imela taborišče skupaj s štabom bataljona na Petelinjaku. To pot ni šlo tako gladko. Ranjen je bil tovariš Štefan, bivši graničar. Bil je doma nekje iz Srbije. Služboval je na meji med Jugoslavijo in Italijo v Loški dolini. Po razpadu Jugoslavije se ni vrnil domov, pač pa je ostal v Sloveniji. Kmalu se je pridružil partizanom. Bil je hraber in skromen borec. Zgodaj zjutraj drugega dne po napadu je prinesel kuri* v bolnico sporočilo, da je Štefan težko ranjen v glavo. Takoj sem se odpravil na pot proti Staremu trgu in naprej v Podcerkev, kjer naj bi se nahajal ranjenec. Hitro sem se spuščal po strmih pobočjih Petelinjska, proti Vrhniki Tu sem dobil konje in v galopu odjahal na mesto. Okoli polira sem ze bli na mestu, vendar Štefana ni bilo. Mislil sem, da_ ga se niso pripeljali in sem potrpežljivo čakal vse do večera. Štefana pa od nikoder. Tudi ni bilo nikogar, ki bi mi znal povedati, kaj se je z njim zgodilo. Odpravil sem se nazaj proti taborišču. Na Vrhniki sem srečal partizane, ki SO ®^ana že zgodaj popoldne pripeljali v (Nadaljevanje sledi) taborišče. Uredništvo TRST Ul. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 793 808 794 638 Podružnica GORICA Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 83 382 Uprava TRST Ul. Montecchi 6/11 Telefon 795 823 Oglasni oddelek TRST Ul. Montecchi 6/111 Telefon 761 470 Naročnina Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ posamezna številka 1.— dinar, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 23. marca 1973 Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-270yfl «ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno • upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mali oglasi* 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.L Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska ZTT • Trst NA UKAZ DRŽAVNEGA PR A VDNIKA RICCARDELLIJA Orožniki aretirali v Milanu enajst tehnikov družbe SIP Obtoženi so protizakonitega prisluškovanja in podkupovanja javnih funkcionarjev- Preiskovalci odkrili prisluškovalno centralo v bližini milanske sodne palače .... - MILAN, 22. — Na ukaz namestnika milanskega državnega pravdnika dr. Riccardellija, ki vodi preiskavo o protizakonitem telefonskem prisluškovanju v Milanu, so orožniki aretirali enajst tehnikov telefonske družbe SIP. Vsi so zaprti v kaznilnici «San Vit-tore», kjer jih bo dr. Riccardelli zaslišal v prihodnjih dneh. Preiskovalci so tudi odkrili veliko prisluškovalno centralo v bližini milanske sodne palače. Organizacija, ki Je «spredla» vohunsko mrežo v Milanu, je imela na razpolago finančna sredstva, saj se je posluževala okrog 20 avtomobilov, kot prenosnih prisluškovalnih central, poleg tega pa je v Isti namen najela številna stanovanja. Med ljudmi, ki so imeli telefon pod nadzorstvom sta bivši predsednik družbe Montedison inženir Valerio in sedanji predsednik Cefis, demokristjan- ski senator Giovanni Marcora in dr. Pier Bellini delle Stelle, znani partizanski poveljnik, ki je aretiral Mussolinija. Aretirane tehnike je dr. Riccardelli obtožil protizakonitega telefonskega prisluškovanja z obremenilno okoliščino podkupovanja javnih' funkcionarjev. Gre seveda le za navadne »vojake® velike vohunske organizacije. Vsi so imeli v aferi zelo poštran-sko vlogo materialnih izvrševalcev u-kazov, ki so s podtikanjem prisluškovalnih naprav zaokroževali mesečne dohodke. Vzporedno s preiskavo v Milanu se nadaljuje tudi preiskava o aferi A-NAS in protizakonitem prisluškovanju v Rimu. Danes je rimski preiskovalni sodnik Renato Squiliaiite' zaslišal v Milanu tehnika Bruna Mattiolija, ki naj bi po ukazu komisarja Wal- HiiuiiiimiuiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiifiininmtmiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiHiimiiiiiiii NA ZASEDANJU VARNOSTNEGA SVETA V PANAMI «Veto» ameriškega delegata glede Panamskega prekopa Za resolucijo «neuvrščenih» glasovalo 13 držav, Anglija se je vzdržala PANAMA, 22. — V tretjič v zgodovini organizacije združenih narodov, oziroma varnostnega sveta, so ZDA glasovale proti predlogu neke resolucije ter s tem, skladno z načelom da ima pet velesil (SZ, ZDA, LR Kitajska, Anglija in Francija) pravico do veta, preprečile odobritev resolucije, ki poziva ZDA in republiko Panamo, naj sklenejo sporazum, ki bi zagotovil srednjeameriški državici popolno suverenost na svojem ozemlju. Sporazum med Panamo in ZDA o panamskem prekopu je bil sklenjen pred 70 leti. Panamci trdijo danes, da so bili tedaj prisiljeni, da ga podpišejo in da zaradi tega spada sporazum sam, ki zagotavlja ZDA «večno nadzorstvo® nad ozemljem panamskega prekopa, v razdobje kolonializma. Amerikanci pravijo, da so sedaj v teku bilateralni razgovori med prizadetima strankama in da bi intervencija VS predstavljala neupravičen poseg v ta pogajanja, in bi utegnil celo ustvariti pogoje za napačna tolmačenja. Resnica pa je ta: Amerikanci zahtevajo, da bi postali gospodarji na področju Panamskega prekopa. Popustili so glede trajanja tega gospodstva, toda trmasto vztrajajo pri načelu, da zadevo lahko rešujeta samo prizadeti državi. Panamski zunanji minister se je zahvalil vsem članicam VS za podporo, ki so jo nudile Panamski republiki. Resolucijo je predlagalo 8 držav, in sicer Gvineja, Kenija, Indija, Indonezija, Panama, Peru, Sudan in Jugoslavija. Od 15 članov VS jih je glasovalo za resolucijo 13, Anglija pa se je vzdržala. Panamski zunanji minister Tačk je izjavil, da se bo njegova dežela ponovno pritožila na VS in tudi na generalno skupščino OZN. Ameriški veto, ki ga je posredoval ameriški delegat John Scali, je že tretji tovrsten korak ZDA v zgodovini Organizacije združenih narodov. Zveza italijanskih igralcev za boj proti fašizmu RIM, 22. — Italijanska zveza filmskih, gledaliških in televizijskih igralcev je sporočila, da se bo 24. marca začel «mesec antifašizma javnih prireditev®. Zveza je pojasnila, da so se odločili za protestno manifestacijo zaradi vrste ustrahovalnih dejanj proti u-metnikom, od katerih predstavlja napad na Franco Rame le zadnji člen verige. «To ni stavka — je pojasnil predstavnik zveze — ker bi bila stavka naperjena proti publiki in delodajalcem. V tem primeru se bojujemo proti vsem tistim, ki zaradi nemarnosti ali pa zaradi koristi iščejo podpore pri fašistih®. V tem mesecu bodo igralci začeli nabiralno akcijo za «sklad za antifašističen boj». Zbrano vsoto bodo potem izročili organizacijam bizših partizanov, ki bodo priredile veliko manifestacijo 25. aprila. Pobudi so se pridružili številni zelo znani umetniki kot Federico Fellini, Mauro Bolognini, Česale Za-vattini, Nino Manfredi, Giancarlo Giannini, Mariangela Melato, Nino Castelnuovo, Lino Capolicchio, Monica Vitti in drugi. Prvi maj «dan protesta» angleških delavcev LONDON. 22. — Letošnji L maj bo za angleške delavce «dan boja® v znak protesta proti gospodarski politiki konservativne vlade glavni odbor angleške sindikalne konfederacije (Trade Union) na podlagi sklepa generalne skupščine. Prvi maj ni v Angliji, kot v večini drugih držav, praznični dan ter zato ne bo imel protest simboličnega značaja. Kako bo več kot sto sindikatov, ki štejejo v svojih vrstah 9 milijonov delavcev, izvedlo protestno akcijo, se še ne ve. Levičarske struje v sindikatih so hotele, da bi glavni odbor sklenil 24 urno stavko, toda voditelji so se bali, da bi tak sklep povzročil razprtije, ker vse organizacije nimajo e-nakega odnosa do gospodarske politike sedanje vlade. Zato je sklenil, naj vsaka organizacija določi svoje oblike protestne manifestacije. Zelo verjetno bo manifestacija zelo pisana, saj bo šlo od enourne stavke do stavk enega celeg.a dne. Angleški delavci nasprotujejo gospodarski politiki vlade, ker je ta zamrznila sicer prejemke, toda ni pa poskrbela za zamrznitev najemnin in cen prehrambenih izdelkov. V Angliji je še vedno v teku stavka uslužbencev v bolnišnicah. Več desetin bolnišnic je zaprtih. Nadaljuje se tudi stavka državnih uslužbencev. terja Benefortija izučil odvetnika Fab-brija v uporabi prisluškovalnih naprav. Preiskovalci skušajo ugotoviti resnično vlogo, ki jo je imel Bene-forti v vsej zadevi. V prvih dneh preiskave je kazalo, da je bivši komisar ključna oseba afere, pozneje pa se je izkazalo, da je tudi on imel bolj postransko vlogo. Prodajal in podtikal je prisluškovalne naprave, kaže pa, da je bil tudi on «žrtev» oseb, ki so vodile organizacijo za kulisami, človek, ki naj bi igral dvojno vlogo v službi Benefortija in Pon-zija naj bi bil Bruno Mattioli. Govori se. da naj bi dajal Ponziju kopije vseh magnetofonskih posnetkov, ki jih je delal za Benefortija in prav to naj bi bil material, ki so ga preiskovalci zaplenili v Ponzijevem uradu v Luganu. Govorilo se je tudi o možni povezavi med afero o telefonskem prisluškovanju in afero tako imenovanih «čr-nih skladov® podjetja Montedison. V tej zvezi se je dr. Squillante dalj časa pogovarjal z milanskim kolegom De Vincenzom, ki je vodil preiskavo o »črnih skladih®. Zadeva je še bolj zapletena, ker so bili telefoni nekaterih voditeljev družbe Montedison pod nadzorstvom, razen; če si ni hotel kdo s tem ustvariti «politično de-vištvo®. Za sedaj še ni govora o poenotenju preiskave proti milanskim in rimskim prisluškovalcem. Riccardelli in Sica bosta nadaljevala vsak po svoji poti, čeprav bosta stalno v stiku. Kot smo že omenili so se doslej ujele v mrežo preiskovalcev le «maj-hne ribe®. Edina vidnejša osebnost je Walter Beneforti, čigar resnična vloga pa še ni točno pojasnjena. Govori se, da naj bi organizator mreže bil Tom Ponzi, ki ne skriva svoje simpatije za skrajno desnico, a kdo je bil za njimi? Po trditvah odvetnika Fabbrija, ki je trenutno v Parizu, naj bi bil odgovor na ta vprašanja v telefonskih posnetkih, ki jih je izročil rimskim preiskovalcem. Izkazalo pa se je, da so ti posnetki povsem neuporabni. Zaradi raznih šumov in motenj ni mogoče razumeti niti ene besedice posnetih pogovorov. Preiskovalni sodnik dr. Gallucci je zato poklical na pomoč strokovnjake RAI-TV, ki bodo skušali rešiti uganko in odgovoriti na vprašanje, če gre res za posnetke pogovorov v Chia-tantejevem uradu ali pa so trakovi le pesek v odi preiskovalcem. WASHENGTON, 22. - Na chicaš-ki polikliniki so danes preizkusili nov prenosni in cenen model aparata za hemodializo. ki ga je pripravil znanstvenik Finley Markley. Gre za majhen paralelepiped, ki je visok komaj 30 cm in deluje na podlagi osmoze. .Vakefield: če ne bo pošla zaloga kisika in če je sedem rudarjev v zgornjem delu poplavljenega rova, bo reševalna akcija morda uspela. Na sliki: reševalci na delu PR! VAKEFIELDU V SEVERNI ANGLIJI Voda zalila premogovnik: pogrešajo sedem rudarjev V teku reševalne akcije, toda obstaja . le malo upanja, da bi našli pogrešane žive LONDON, 22. — že od včeraj se številne ekipe reševalcev borijo, da bi rešile življenje sedmim rudarjem, ki jim je nenadni vdor vode v rov zaprl pot do vrnitve na zemeljsko površino. Nesreča se je pripetila v premogovniku Vakefield v Yorkshiru. Obstaja zelo malo upanja, da bi reševalci utegnili priti do ponesrečencev pravočasno. Domnevajo, da v trenutku, ko pišemo so morda še živi, če se jim je posrečilo zateči se dovolj visoko. Gotovo pa je, da če pomoč ne bo prišla pravočasno, bo nesrečnežem pošel kisik ter se bodo zadušili. Nesreča se je pripetila kakih 250 m pod površino zemlje. V rudniku dela okoli 1000 rudarjev, toda v rovu, kjer se je pripetila nesreča je bilo 32 rudarjev. Ko je voda začela vdirati se jih je 25 (po večini mlaj- ....itHimiiiiillllllliiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiii.milil.........................................................................................................i""i"""M"""...... PO VESTEH IZ LIBANONSKIH KROGOV Kvestorja so zbodli protifašistični napisi P1STOIA, 2. — Kvestorja v Pistoii dr. Zinitija verjetno ze- . lo bodejo v oči protifašistična gesla, ki jih levičarska gibanja (izvenparlamentarna) pišejo p o zidovih mestnih hiš. V začetku lanskega leta je pozval mestnega župana France-sca Tonija (komunista), naj takoj poskrbi, da se napisi zbrišejo. Pri tem se je skliceval na zakon št. 641 iz l. 1961. župan je odgovoril visokemu državnemu funkcionarju, da namerava občinska oblast poskrbeti za popolno očiščenje mestnih stavb. Kvestor se ni dal ugnati ter je zahteval takojšnje zbrisanje protifašističnih gesel. Župan mu je odgovoril, da omenjeni zakon ne velja za politična mnenja, ki jih državljani izpovedujejo z pisanjem po zidovih, temveč le za reklamne napise na nedovoljenih mestih. Kvestor je vztrajal ter je prijavil župana sodniku. Ta je z odlokom obsodil Tonija na 50.000 lir globe ter mu prepovedal opravljanje javnih služb za eno leto. Župan se je pritožil in medtem odstopil s svojega položaja. Danes ga je isti sodnik oprostil, ker ni zagrešil dejanja. Javni tožilec je bil zahteval. naj ga oprostiker de janje ni kaznivo. »*■ f" 7 1 ' ' ' ■' 0 •••* * , - ■ * Pogajanja v t Ranjenem kolenu® (W punded knee) se nadaljujejo. Indijanci ne odnehajo od svojih zahtev. Na sliki: dva indijanska mladeniča stražita na strehi neke hiše obkoljeno naselje Kuvajtski šejk namerava umakniti svoje čete s Sueškega prekopa Mah mu d Riad dopotoval v Kuvajt, da bi posredoval za rešitev spora z Irakom KUVAJT, 22. — Kuvajtski šejk Sabah Al Salem Al Sabah je danes sprejel generalnega tajnika arabske zveze Mahmuda Riada in zunanjega ministra Sirije Kadama. Pogovoru je prisostvoval tudi kuvajtski zunanji minister Sabah Al Ahmad. Po uradnem poročilu o srečanju so kuvajtski voditelji poročali o draškem napadu® in so poudarili, da Kuvajt ni dal povoda za krizo. «Naša država — je dejal Sabah Al Ahmad — ne bo odstopila niti enega samega metra svojega ozemlja in ne bo začela pogajanja za rešitev krize®. Poudaril je tudi, da ne bo zahteval sestanka sveta arabske zveze, da bi razpravljal o krizi, ki je prejšnji dan izbruhnila v oborožen spopad. Riad se bo po obisku v Kuvajtu napotil v Bagdad v okviru posredovalne vloge, ki jo je generalni tajnik arabske zveze prevzel za rešitev krize. Kakšno važnost pripisujejo arabski voditelji tej krizi potrjuje dejstvo, da je predsednik Egipta Sadat naročil svojemu zunanjemu ministru Zajatu naj bo na razpolago za posredovalno vlogo v krizi med Kuvajtom in Bagdadom. Poleg tega pa je Sadat poslal v Irak svojega osebnega predstavnika veleposlanika Ghaleba. Njegova naloga je, seznaniti kuvajtske in iraške voditelje s stališčem, ki ga je Egipt zavzel do krize. Kairo trdi, da v tem primeru ni važno vedeti kdo je prvi streljal in kdo je zaostril napetost pomembno je začeti takoj pogajanja za rešitev spora. Prizadevanje Sirije in Egipta za rešitev krize ki se je nepredvideno zaostrila, tolmačijo politični opazovalci z ugotovitvijo, da Kuvajt prispeva velika finančna sredstva za boj proti Izraelu. Državi se bojita, da bi v primeru daljšega spopada šejkat ukinil svojo pomoč, kar bi pomenilo, da bi si morala Sirija in Egipt prevzeti skoraj nevzdržne stroške, ki jih terja vojna z Izraelom. Kuvajt se dobro zaveda te svoje moči in jo skuša izrabiti v svojo korist. Libanonski časnik «A1 Anvar® je poročal danes, da namerava šejk Al Sabah odpoklicati s Sueškega prekopa brigado, ki jo je poslal leta 1967 v pomoč Kairu. List poudarja tudi, da je šejk že obvestil. poveljstvo brigade, naj se pripravi za povratek v domovino. V ta okvir napetosti, ki je še bolj zaostril bližnjevzhodno krizo, se je «vrinil» včerajšnji napad dveh libijskih lovcev na ameriško vojaško transportno letalo .C-130®. ZDA so ostro protestirale pri li- bijski vladi zaradi incidenta in so zahtevale preiskavo. Vse kaže, da je bilo ameriško letalo opremljeno z vohunskimi e-lektronskimi napravami, saj je sam predstavnik ameriškega obrambnega ministrstva Bray izjavil, da je «C-130» odletel z nekega grškega oporišča in je bil na «voja-škem poletu®. Gre za letalo, katerega elektronske naprave lahko odkrijejo radarsko obrambno mrežo vsakršne države. Ker so te naprave zelo občutljive in precizne, je dovolj, da letalo leti v mednarodnem zračnem proštom. Po vesteh iz dobro obveščenih a-meriških krogov, naj bi «C-130» letel vzdolž libijskega in egiptovskega nabrežja, naj bi pa bil oddaljen več kot 12 milj od obale, kar je meja teritorialnih voda, ki jo priznavajo ZDA. Po dosedanjih informacijah libijska vlada še ni odgovorila ničesar na protestno noto Washingtona. Danes zjutraj so se v Kremlju začeli pogovori med sovjetskim ministrskim predsednikom Kosiginom in podpredsednikom iraškega revolucionarnega sveta Huseinom. Po vesteh tiskovne agencije TASS sta državnika obravnavala vprašanje sovjetsko-iraških odnosov, izmenjala pa sta mnenja tudi o najbolj pomembnih mednarodnih problemih. Kemična vojna in jedrsko orožje na konferenci v Ženevi ŽENEVA, 22. — Konferenca za razorožitev, ki se je sestala danes na svoji 594. seji, je zabeležila posege petih govornikov. Nastopili so predstavniki Bolgarske, Maržarske, Mehike, Japonske in Maroka. Vsi govorniki so pojasnili stališča svojih vlad do prepovedi kemičnega orožja ter ukinitve vseh jedrskih poskusov. Vprašanju prekinitve jedrskih poskusov sta posvetila posebno po zomost delegata Japonske in Mehike. Poslanik Alfonso Garcia Ro-bles je poudaril nujnost, da se ših ljudi) rešilo z begom v srnen izhoda, oziroma glavnega jaška. Ker gre tisti del rova navkreber, so kma' lu prišli na varno. Ostalih sedem P3, ki so po večini starejši rudarji, s* je zateklo v zgornji del rova, ki Je štirioglate oblike. Voda jih verjet110 ni dosegla, toda ostali so popolno®3 odrezani od sveta ter z zelo majhno rezervo zraka. Reševalna akcija se je začela z® včeraj zjutraj v navzočnosti sorodni kov in delovnih tovarišev pogrešanih-Potapljači so se skušali prebiti sk° zi rov, ki je napolnjen z gosto kalno in smrdečo vodo. Poskus se jim j posrečil. Spravili so v tek močne on palke, da bi omogočili potapljačem dohod v skrajni del rova. Reševanj se je nadaljevalo tudi ponoči. mraženim svojcem in delavcem, so stali pred jaškom, so pripadm dobrodelne ustanove «Salvation my» delili hrano in tople pijače-tem severnem delu Anglije so nam reč noči še vedno zelo mrzle. Kako je prišlo do nesreče, se j® ne ve. Domnevajo, da je voda v . po nekih starih opuščenih rovih 1 jaških. Žal pa ne obstaja praktic nobena mapa, ki bi utegnila mi vsaj približno sliko povezav med puščenimi deli rudnika in n°vl Lastniki rudnikov se nekoč uis0 ,g nimali za take «malenkosti»- ^ pozneje so jih z zakonom prisilili- ^ vodijo evidenco o vseh delih v P° zemlju, . r lc, Poleg poskusa, da bi se re‘e,V?erti prebili do ponesrečencev po ®11 « rovu, so začeli vrtati s stroji <• zemeljsko plast nad rovom. To pa je zelo zamudno, ker bi m^ ^ prevrtati več metrov skalovja bi se jim naklep posrečil, potmm .. po vrtini s premerom 15 cm dova. ponesrečencem zrak, hrano m vila. zdr&' V Rimu začetek IB. mednarodnega kongresa o vesolju j koli- RIM, 22. — Odvisno bo od * čine ogljikovega anhidrida v a sferi, če bo morje 1. 2000 pop se vsa obmorska mesta, ali P® bo naš planet tako ohladil, ^ bo prekrila debela skorja « povzročila hibernacijo vseh bitij. O teh pesimističnih pe /^3, tivah se je začela razprava J*es0jjii mednarodnem kongresu o v Rimu. Uvodni govor je imel iiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiui ;alijansk‘ je puuum-11 uujiiuai, u a SCI . —p..^: ki & vse države obvežejo, da bodo sto- znanstvenik Maurizio Gio g ’ veiik® rile vse za dejansko razorožitev obravnaval posledice ^fjvokisa' na jedrskem področju. 1 koncentracije ogljikovega ltlllliiiiiiiiltiii!iiiiiiiiiiiiiiiiiLiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiHiiiiiuiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu V kratkem preosnova čilske vlade SANTIAGO DE CHILE, 22. -Čilski predsednik Salvador Allende je danes izjavil, da preučuje možnost, da preosnuje vlado ter vprašanje umestnosti, da bi bili trije člani čilske vojske še nadalje člani vladne ekipe. Domnevajo, da bo prišlo do preosnove vlade v začetku prihodnjega tedna. Trije generali, ki so sedaj v vladi, so zasedli svoje položaje po stavki do katere je prišlo v Čilu v oktobru lani. Zunanji minister Clodomiro AI-meyda je izjavil danes, da še noben minister ni odstopil. NOVI DELHI, 22. - Člani prve italijanske odprave na Everest so včeraj postavili bazno taborišče v višini nekaj več kot 5000 m. Vsi člani odprave se dobro počutijo. Odpravo vodi Guido Mnnzrio iz Milana NEPRIČAKOVAN ZAKLJUČEK ODDAJE RISCHIATUTTO« Cinzia Salvatoripremagala favorita DVrsa Dekle je igralo zelo hladnokrvno in preudarno MILAN. 22. — Če so organizato-1 skoraj prisilili njeni sošolci in upa-rji popularne televizijske oddaje j la je, da bo kvečjemu zmagala \ Su---------------------------1: ;— to, s katero bo lahko plačala veče- «Rischiatutto® nameravali, pripraviti presenečenje gledalcem so dosegli nepričakovan uspen. mlada nežna 18-letna študentka je nepričakovano premagala velikega favorita in dosedanjega trikratnega prvaka oddaje Antonia D’Ursa. V začetku verjetno še sama ni verjela v svojo zmago, a počasi «korak za korakom® sc je dokopala do naslova in kar čedne vsote 2 milijonov iti 300 tisoč lir. Nepričakovano presenečenje je pripravila Cinzia Salvatori, doma iz Riminija, kje-" je vpisana v tre- premiera Heatha. Sklep je sprejel I Everesta po južni poti. .ki bo skušal doseči vrh ] t ji rezred klasičnega liceja. Oddaje i se je udeležila, ker so jo k temu rjo prijateljem. Ob koncu pa je osvojila naslov prvakinje, čeprav je začela zelo previdno, a brez strahu pot «tveganj® jollyjev in superjollj’-jev. Tretji tekmec Sergio Roedner se je tudi dostojno vključ'1 v boj med D’Ursom in mlado Oinzio, čeprav mu nikoli ni uspelo ogrožati prvega mesta dekletu iz Riminija. Večer se je začel z nepredvidenim nastopom Roednerja kot izvedenca v karateju. Ko je Mike Bon-giorno zvedel, da je mladenič izurjen «karatejcev», ga je prosil, naj dokaže svojo spretnost. Med presenečenjem gledalcev in konferansje-ja je Roedner s pestjo prebil debelo leseno desko. Manj spreten pa je bil v odgovorih na preliminarna vprašanja, saj je zgrešil kar trikrat. Nato je bila na vrsti mlada Cinzia, ki je brez težav odgovorila na vseh deset vprašanj In osvojila 250 tisoč kot tudi prvak D’Urso. Začela se je «bitka» v kabini. Tekmovalci so morali odgovarjati na vprašanja o latinski literaturi, o «kje je kaj® filmih, kiparstvu, radiu in «risorgimentu» Igro je začel D'Urso. a pri odgovoru ga je Ciniza prehitela: bil je to prvi njen korak na poti k zmagi. Dekle je igralo malo, preudarno in je vedno točno odgovarjalo. Ob koncu prvega dela igre je zbralo 1 milijon in 150 tisoč lir, D’Usro je bil drugi s 780 tisoč lirami Roedner pa tretji s 220 tisoč lirami. Po običajnem kratkem premoru so prišla na vrsto «podvojilna vprašanja®. Prvi je odgovoril Roedner, ki je napačno odgovoril na vprašanje o Freudu, D’Urso pa je podvojil s pravilnim odgovorom na zelo komplicirano vprašanje o sindikalnih volitvah v tovarni Fiat. Zadnja je bila na vrsti Cinzia: hladnokrvno je odgovorila na vprašanje o Evri pidovi tragediji Jone in osvojila naslov ter 2 milijona in 300 tisoč lir. Med aretiranimi je tudi študent Renato Jellacquandi, ki je tajnik neke sekcije MSI. Če to še ne bi bil zadosten dokaz, da so fašisti angažirani v prvi osebi za podpihovanje napetosti v Reggio Calabrii, je danes fašistični sindikat CISNAL proglasil dvodnevno sploš no stavko, «da bi pospešil reševanje vseh problemov Reggio Calabrie®. m •• • • luji jeziki na ital. šolah (Nadaljevanje s 4. strani) in socialne posledice®. Zasedanje je namenjeno vsem zainteresiranim, bodisi ^aktivnim in neprostovoljnim subjektom jezikovnega imperializma® (učnemu osebju) bodisi «pasivnim subjektom® (štu -dentom), kakor piše periodični L’INCONTRO. Slednji ve povedati, da je v teku temeljito poizvedovanje o oblikah poučevanja tujih jezikov na italijanskih šolah ter pripominja, da bi akcija morala pokazati v bistvu sledeče: — čeprav ni s pravnega stališča v teoriji pouk tujih jezikov na italijanskih šolah več omejen na tradicionalnih sedem jezikov — angleščino, francoščino, nemščino, španščino, portugalščino, slovenščino ter albanščino — dovoljuje prosvetno ministrstvo dejansko pouk samo angleščine, nemščine in španščine: — opazna je težnja k zmanjševanju stolic za francoščino, nemščino in španščino v korist stolice za angleščino: — prednost angleškega pred drugimi jeziki na italijanskih šolah kaže na jasno politično izbiro; čeprav’ se namreč mnogi tega ne zavedajo, je ta predmet v zvezi z okolnostjo, da se nahaja Italija na ameriškem vplivnostnem področju, a pouk angleščine omenjeni vplivnostni odnos še bolj krepi; — šolska mladina lahko sama izbira tuje jezike, katerih bi se rada učila, v resnici pa je ta .. g ur izbira zgolj teoretična: sj0ji ječi, torej bolj izobraze ^ ^ so strogo podrejeni ff*^Jan0v, odkriti propagandi raznih CH kakor sta npr Bntish V, sl0. in USIS; študentje iz emP' in USIS; študentje ‘ PJ o0sta' jev pa si navadno sploh n vijo vprašanje izbire m puščajo toku...: bo — možnost izbire jezik ,„jan- torej svobodna, kar dan z sko ni, to pa bo nsogo uvedbo pouka še drugih 1 ^jpjih na italijanskih šolah: na '^j, ni npr. niti senčice o so ^ kitajski, japonski, arabski gih kulturah; w tl- — v tem okviru bi bilo . ^ vesti na italijanskih šolah ni^, ,e uk esperanta, seveda P08 .. -*a- tako bi se med šolsko od ayest res utrdila mednarodna in duh! ^ Za ravnokar omenjeno se seveda zavzema/7-.Iaorazi00e zveza esperantistov (Fe . \]l. Esperantista Italiana - “ ’„to» Po st. 7). «Centro EsP® 0ed-(Turin, Corso Francia st. ^ -eBj. tem nadaljuje z rednim -kJ- pa jarrssrv«*? lekcij, ki so v teku, _lahk0^nf!Te-ževali raznih srečanj ^ ^{ruže odele-konfn;® sov v Priredbi svetovnegai zdr® sa n ja esperantistov že bile tudi nekatere| „ pvro- manifestacije za 1 >"'* AarhU' pi: od 12 do 18. maja ^gn. su na Danskem mednarndo) . greš esnerantistov - zelezn>ca J od 8. do 11 junija v burgu evropski kongres vrfus- rantu: od 28. julija do 4.„ ta v Beogrodu svetovni kong^ esperantu: od 5. do „„,e es-v Atenah mednarodno sre ■ v perantistov. Razen teSa j., štu- poletnih mesečih na ST>?^e Gresil' diiske počitnice v fad“ -eZeriJ Ion v Franciji, ob B,at.ne -.Lu P na Madžarskem, v se0' Dalmaciji itd. Med 16- ]n e^Ppo, temhrom pa bo. kot ze jpZi- študilskn zasedanie o «tuu ^ kih na italijanskih šolah® v dentu v okviru itnlijansk g gresa esperantistov.