... ^HSKjl GRB) 0WS§ Domoljub l> CjubSfani, 20. majsM 1936 - , -»i Celo • Štev. 21 Jutri, gotovo pa pojutrišnjem ... Odkar je prišla vlada dr. Stojadinoviča tia krmilo, ne prenehajo po deželi glasovi, češ, ta vlada je kratkotrajna, trenutna in bo zdaj cdaj pobrala šila in kopita in odšla s svojega mesta. Od prvega dne njenega nastopa so ivznemirjali podeželje vsepovsod s takimi vest-Kmi. Napovedovali so cslo dneve, kdaj jo odnese veter in pridejo zopet na oblast prejšnji nasilneži. Takih vesti niso razširjali samo pravoverni libeialci in samostojneži raznih vrst, ki se jim cedijo sline po prejšnjih časih, ko so smeli mimo zakonov in proti zakonom vihteti bič nasilja nad poštenimi državljani, marveč tudi ljudje, ki so nosili nekdaj vojvodsko palico v rokah in ki še sedaj po sili razmer zavzemajo v javnem življenju važna mesta. Posebno ti, nekdanji vsemogočneži, -o bili zelo vneti v napovedovanju roka, kdaj bo padla vlada, in v vznemirjanju javnega mnenja. So že vedeli, zakaj to delajo. Sami niso tako smešni in nespametni, da bi bili prepričani o tem, kar so svojim vernim govorili, pač pa so tako premeteni, da skušajo z varljivimi upi svojo razbeglo četo držati še kolikortoliko na ohlapnih povodcih. Ljudskega zaupanja niso uživali nikdar, le sila in nasilje jih je vrglo na površje. S temi sredstvi so krotili množico. Strah, ki so ga vtepli v mozek in kosti omahljivim, podkupljivim, dobičkaželjnim ljudem, jim je dal vsaj nekaj podeželja v svojo oblast. Kaj bi bilo, če bi ta strah izginil iz glav in iz srca teh ljudi. Zato jih je treba z beganjem, grožnjami in strahovanjem še nadalje držati v nemiru in strahu. Iz te kuhinje izvirajo teden za tednom lažnjive Kljukčeve vesti, češ, sedanja vlada odide in mi borilo zopet tisti, ki bomo zagrabili državno oblast in jo po načinih, v katere smo se že tako dobro vživeli in iz njih napravili mojstrski izpit, zopet nadalje izrabljali. Tedaj, gorje Vam! Pri nekaterih, žalibog, te grožnje in napovedi še vplivajo. Strah pred prejšnjim režimom in spomin na njegove grozote jim še jedko razjeda kosti. Neozdravljivih nočemo zdraviti, naj žive dalje v strahu in trepetu, v trepetu pred strahom, ki je znotraj votel, od zunaj ga pa nič ni. Povemo odkrito in jasno: Prejšnji režim nasilja in diktature se ne vrne več. Prejšnji mogočnjaki naj se pa še nadalje zabavajo z lažnim prerokovanjem in smešnimi napovedmi. Kdor je zaplankan, da ne zna presoditi danega položaja, naj se da še nadalje gati ie mu je to prav. Tem ljudem niso namenjene naše besede, namenjene pa so po-enemu ljudstvu, ki je z ponosnim prezirajo"1 Ponašalo grozote in nezakonitosti prejš-8» režima in zvesto svojim načelom samo- zavestno prevzemalo nase vsa preganjanja, nezakonitosti, kazni in materjelno škodo, dobro vedoč, da je edino to bilo uspešno orožje za svobodo v boju proti režimu nasilja. Na to možato množico se obračamo in jo pozivamo, da napravi temu vznemirjanju podeželja konec. Vsako napoved teh lažnjivih Kljukcev so postavili dogodki na laž. Vlada ni padla v oktobru, kakor so napovedovali, ni padla pri proračunski razpravi ko so streljali, in ni padla v senatu, ko so očetje senatorji glasovali proti pametnim in ljudstvu koristnim predlogom. Lažnivi Kljukci so se s svojimi napovedmi osmešili in se bodo osmeševali tudi v nadaljnih napovedih. Vlada je na svojem mestu in bo ostala na svojem mestu, dokler bo zasledovala cilje, ki si jih je bila postavila in izvrševala naloge, ki jih je dobila. — Ali pa je mar današnja dr. Stojadinovičeva vlada že dovršila svojo nalogo? Ali se naj državna politika vsakih 14 dni od temelja izmenja? Ali naj nosijo nove smeri državne politike stebri in po-živnij|j prejšnjega režima? To so naizsogoče stvari. Vlada dr. Stojadinoviča ima nalogo, ds likvidira režim nasilja in zakone, ki se jih je dal v svojo obrambo režim nasilja. Nove brazde orje novi režim v smeri demokracije in ljudske svobode. Politično življenje se naj postavi zopet na široka pleča ljudstva in njegovo svobodno voljo. To je cilj in to je naloga vlade dr. Stojadinoviča. Slep bi bil, kdor ne bi videl, da je to popolnoma nov režim in popolnoma nova smer, ki nima s prejšnjim režimom nobene skupnosti. Odločna volja ljudstva in drugih odločujočih faktorjev je, da se vodi nova politika po tej poti do konca, ker se da le tako zava- rovati varnost, svoboda, mir ln zadovoljno«? državo in državljanov. Režimi diktatura so zapustili na v«eh poljih razvaline, zato tudi ni več povratka v diktaturo. Kakor se ne more povrniti diktatura, tako se tudi ne morejo povrniti stranke na oblast, ki so bile nosilke diktature. Kakšen smisel naj torej imajo za pametnega človek« napovedi brodoloincev, ki so izgubili z diktaturo tudi oblast. Nočejo urejenih demokratičnih razmer v državi, nočejo miru, nočejo stalnosti, ker jim vse to ne gre v njihov* temne račune. Njihovo rovaranjc je možno radf tega, ker je ljudstvo potrpežljivo in preveS zaupljivo v svojo pravično stvar. Čas je prišel, ko se mora vse zganiti in hujskačem in rova-čem zamašiti usta. Ali ne veljajo več zakoni za hujskače? Kje je oblast, ki je včasih proti poštenim državljanom nastopala tako brezobzirno? Ali nobena teh vesti ne pride do tenkočutnih ušes organov javne varnosti? Ali jim ni znano, da jih je večina teh, ki so dostopni hujskaškim poslanicam, med državnimi nastavljene!? Mi hočemo red in postavljamo zahtevo* da se ti ljudje posvetijo predvsem svojemu delu in vestno vrše svojo službo. Ne bomo trpeli, da bi sle iz teh vrst širila vznemirjenja javnega mnenja in se metale med ljudstvo trditve, ki so docela neresnične in neosnovane. Ljudstvo pa imej vero in prepričanje, da vodi smer državne politike v demokracijo. Demokracija je za vse neprecenljiva dobrina, zat« bodi v tem boju neizprosno in nepopustljivo. Samozavestno skleni vrste in se zbiraj okrog vlade, ki nosi zastavo v tem boju za demokracijo in ljudsko svobodo. Preko obrekovanj, šušljanje in prerokovanj, pa korakaj moško nr dnevni red dela in borbe. Ali je cerkev res proti delavstvu? V »Gorenjcu« čitamo: Marksistični časopi'-; in marksistični voditelji neprestano očitajo aloiiški cerkvi, da ščiti kapitalizem in da je nasprotnica, da naravnost sovražnica delavstva. In zaradi tega jo je treba izriniti iz vsega javnega življenja in borbo za delavske pravice položiti v roke marksističnih veljakov. 2al, da nepoučeno delavstvo le prera-do nasede takšnim in podobnim frazam in se da slepiti z deinagoškimi govori marksistov. Toda kdor pazljivo prečita in preštudira papeževe delavske okrožnice, posebno pa okrožnici »Rerum novarum« papeža Leona XIII. 111 »Quadragesimo anno« papeža Pija IX., ta bo pač takoj uvidel, da so takšne trditve gola in ostudna laž. Uvidel bo pač ravno nasprotno, da se nihče toliko ne briga za delavstvo in njegove pravice, kakor se briga Cerkev. It od prvih početkov krščanstva je pokazala Cerkev in isto dokazuje še posebno jasno dandanes, da ji je posebno pri srcu skrb za trpeče, uboge in preganjane, med katere le premnogokrat spadajo delavski sloji. Isto posebno očitno dokazuje z vsem svojim delom še dandanes, ko se bori za delavske pravice. Če dandanes delavske razmere niso idealne, temu pač nI kriva Cerkev, krivo je pa materialistično svetovno naziranje, katerega največji pobornik je ravno marksizem. In zato, če se delastvu ubijajo v glavo marksistični nazori, ki so vsi prežeti z ma-terializmom, sovraštvom do Cerkve in krščanstva sploh, čemu se čudijo in vznemirjajo marksisti, če so tudi delodajalci materialisti in kot taki ne poznajo ne pravičnosti in ne ljubezni? Kakšna nedoslednost! Da sc je Cerkev brigala in se še danes briga za delavske težnie in pravice, jo ne vodijo pri RAZGLED PO SVETU Ahesmsko-UaUiansha vojna Abesinski cesar Halle Selasie se je torej začasno s svojo rodbino in drugimi dostojanstveniki ln z nemalim bogastvom nastanil v Jeruzalemu. Vzel je v najem neko vilo, a le za tri mesece, kar pomeni, da pojde cesar v kratkem Se naprej v London, v Ženevo ali Bog ve kam. Italijani slave svojo zmago tako doma v Italiji, kakor tudi v daljni Abesiniji naprej. V Addis Abebi, v abesinskem glavnem mestu, vihrajo italijanske zastave, oznanjajoč vsemu svetu trojno italijansko zmago. Prva se tiče abesinskega bojišča, kjer so Abesinci podlegli italijanski tehniki. V Afriki pa niso bili poraženi ramo domačini, marveč še drugi, predvsem Angleži s svojo Zvezo narodov. In v tretje je g. Mussolini zaenkrat zmagal tudi v tem, da je slovesno proglasil, ne da bi se s komurkoli posvetoval, drugo rimsko cesarstvo. Menda pojde v kratkem italijanski kralj Viktor Emanuel v Abesinijo in sicer v sveto mesto Aksum, kjer mu bodo slovesno položili na glavo težko krono abesinskega cesarstva. Z zasedbo Addis Abebe pa italijansko prodiranje v Abesinijo še ni končano, saj so še tri petine te, včeraj še samostojne države, od Italijanov nezasedene. Maršal in najnovejši podkralj Badoglio pripravlja vse potrebno za nadaljnje prodiranje proti hribovitemu zapadli. Treba bo še mnogo truda, bojev in žrtev, da bodo Italijani resnično lahko rekli: »Abe-siniia je naša, italijanska«. Tega se najbrž italijanska komanda zaveda, zakai vzlic »popolni zmagi« nad Abesinci pošiljajo Italijani v Afriko še vedno nove čete. Ponoči dne 12. maja ' je odvede! parnik »Principesa Djovana« v Afriko zopet 57 oficirjev in 1500 drugih vojakov. V angleškem parlamentu so se te dni čuli ostri ugovori, ker so Italijani uporabljali v boju z Abesinci strupene pline, ki jim je podleglo nešteto oseb. Sam abesinski cesar bi bi! — po lastni izjavi — v bitki pri Magdali skoraj podlegel zastrupitvi, ko se je skril pred italijanskimi bombarderji v neko skalnato votlino. Rešil si je sicer življenje, strupeni plini pa so cesarju prizadjali na pljučih najbrž neozdravljive poškodbe. Italija je uradno obvestila Društvo narodov, da jc Abesinijo zasedla in da je njena last. Zastopnik Italije pri Društvu narodov, Aioisi, je ugovarjal, da bi sede! za posvetovalno mizo tudi zastopnik Abesinije, češ, da te države ni več. Večina držav, članic Društva narodov, pa je bilo nasprotnega mnenja in so izjavile, da smatrajo Abesinijo še vedno za polnopravno članico. Kaj takega ba- ron Aioisi ni mogel prenesti in je na povelje iz Rima z vsem italijanskim zastopstvom zapustil Ženevo in odpotoval v Rim. Ostale članice pa so sklenile, da pride abesinsko-itali-janski spor na dnevni red v junijskem zasedanju, in da ostanejo dotlej tudi znani gospodarski ukrepi proti Italiji (sankcije) v veljavi. Glede sankcij so nevtralne države , članice Društva narodov, naslovile pri seji na Francijo in Anglijo zanimivo vprašanje. Zahtevale so pojasnila, kaj so sankcije, ali cilj ali sredstvo. Ker sta se Francija in Anglija izjavili za nadaljevanje sankcij, naj povesta tudi cilje, tej skrbi morda kakšni politični nagibi in razlogi, kakor vodijo marksistične voditelje, marveč jo vodijo vse globlji razlogi. Cerkev se trudi in briga za delavske pravice, zvesta nauku in duhu svojega božjega ustanovitelja, ki je tako odločno nastopil za zatirane in uboge in za teptane pravice nižjih slojev. Njegova skrb za uboge in zatirane je bila tako velika, da hočejo nekateri, med njimi celo marksisti na podlagi evangelj-skih poročil dokazati, da jc bil Kristus revolucionar, vodja proletarcev in komunist. Odločno je Kristus nastopil za pravično plačilo delavcev. V priliki o delavcih v vinogradu je rečeno: »Pojdite še v vinograd, in kar bo prav, vam bom dal. «(Mt. 20, 4) Cerkev še danes pridiga, kakor je pridigal prerok Jeremija Judom, ki so izrabljali v svoje gospodarske špekulacije uboge in zatirane. Ko je prerok Jeremija videl, kako si mogočnjaki krivično zidajo hiše in udobna stanovanja, pri tem pa dajejo nezadostno plačo svojim delavcem in jo celo utrgujejo, tedaj jim je zaklical: »Gorje onemu, ki zida svojo hišo v krivici in svoj pomol v nepravici, gorje onemu, kateri stiska svojega bližnjega in mu ne da njegovega zaslužka « Cerkev se zaveda, da je po zgledu svojega ustanovitelja dolžna vedno nastopati in se boriti za pravice dclavcev. Zgodovina Cerkve podaja najsijajnejši dokaz, da je krščanstvo skozi vsa stoletja delalo za socialno pravičnost, pravo svobodo in človeško dostojanstvo. Pametno, trezno, od marksističnih fraz nenahujskano delavstvo, pač predobro ve, Ua je bila Cerkev tista in da je tudi Se danes, ki je ščitila in varovala delavske pravice. Seveda, kjer se nasprotniki Cerkve na vse koplje trudijo, da bi čim preje izrinili Cerkev in njen vpliv iz vsega javnega življenja, tam potem tudi Cerkev ne more biti odgovorna za socialne krivice, ki se godijo delavstvu Kajti socialna pravičnost bo zavladala edino le tedaj, če bodo delodajalci in delavci prekvašeni s pravim krščanskim duhom. Toda, kaj pa danes vidimo? Cerkvi ne pustijo, da bi mogla prekvasiti ljudske množice s pravim krščanstvom, saj ji ponekod branijo poučevati mladino v šolah, ovirajo krščanske organizacije, nasprotno pa ji odtegujejo mladino, če treba tudi s silo in jo prekvašajo z nevero in sovraštvom do Boga Potem pa ti pridejo ne-vedneži, češ Cerkev je odgovorna za postopanje posameznih kapitalistov, za postopanje raznih denarnih tnistov in družb in jo pri tem razkri-čijo kot sovražnico delavskih slojev. AK naj bo Cerkev odgovorna za brezbožna dejanja posameznih podjetnikov, ki si sami zidajo velike in krasne palače, a pri tem pa zatirajo in izkoriščajo delavstvo. Cerkev je vedno klicala izkoriščevalcem delavskih slojev svoj glasen opomin in ga kliče še danes. Da se tak izkoriščevalec ne zmeni za klic Cerkve, pa ni krivda na strani Cerkve, marveč na strani onih, ki ovirajo Cerkev pri njenem poslanstvu in žal tudi marksizem je med temi. Toda delavstvo pa mora biti prepričano, da bo Cerkev tudi v bodoče stala na strani delavstva in skušala delati za zmago pravičnih delavskih zahtev, ki jih nameravata doseči s tem pritiskom n, italijansko vlado. Ako so sankcije sredstvo s katerim se bo vrnila pravica in preprečili nagrada napadalcu, potein so nevtralne dria?, pripravljene, da še nadalje prenašajo frtv, Ako pa bi imele sankcije samo ta cilj, da dobe Angleži od j. Mussolinija jamstvo za svoje zahteve ob jezeru Caco, Francozi pa za Djj. buti in železniško progo do Addis Abvbe, 7 tem slučaju — so rekle nevtralne države -so potrebne sankcije proti Italiji samo Fran-ciji in Angliji, ne pa tudi drugim narodom, Menda so zastopniki nevtralnih držav dobili od predstavnikov Anglije in Francije zagotovilo, da obe državi ne iščeta svojih koristi, ampak branita ugled in veljavo Društva narodov. Mi imamo v tem pogledu svoje mnenje. Sicer pa bo že bližnja bodočnost pokazala, kdo se bori za ugled Društva narodov in kdo za — svoj žep. Zaradi žaljivih napadov italijanskega tiska, je razmerje med Anglijo in Italijo še vedno precej napeto. Splošno menijo, da bo Italija izstopila iz Društva narodov ter »e začela pripravljaii tudi za vojno v Sredozemskem morju. Na koncu naj za danes omenimo šc to, da je na ime članarine do sedaj plačala Abe-sinija blagajni pri tajništvu Društva narodov kot članica te mednarodne ustanove celili 653.5% zlatih frankov, to je okrog 11 milijonov dinarjev, in dalje, da je angleški konzul sporočil svoji vladi sedanji sedež abesinske vlade. Ta sedaj opravlja svoje posle v mesto Gore na zapadu Abesinije ob angleškem Sudanu. To novo abesir.sko vlado je sestavil Tekle Havariate, bivši odposlanec Abesinije pri Društvu narodov. Nova vlada je v zveil z negušem in po njem z Anglijo in Ženevo. Vlada marljivo organizira odpor proti Italijanom. KATOLIŠKA CERKEV s Otvoritev mednarodne razstave katoliškega tiska. Dne 12. maja jc sv. oče slovesno otvoril katoliško razstavo tiska. Sv. oče je prišel na razstavo obdan od mnogih kardinalov. Na razstavi ga je pričakoval ves diplomatski zbor in pa zastopniki malteškega reda. Sv. oče je iiael kratek otvoritveni govor, 1 katerem je rekel, da je vesel, da se je lahko katoliški tisk 45 narodov iz 33 držav udeležil te razstave. Zastopani nista samo Nemčija in Rusija. Ob zaključku svojega govora je sveti oče opozori! na nevarnost, ki preti Evropi od strani komunizma. Na razstavi je tudi zelo lep oddelek, v katerem je zastopan katoliški tisk slovenskega naroda. s Papež in komunizem. Sv, oče je te dni izjavil: Res je, da je še danes kakor od nekdaj bil samo en skupen nasprotnik, ki ogroža vsa in vsakega, od človeške družbe do države in do družinskega svetišča, to je komunizem. Povsod se skuša vtihotapiti. Na žalost je mno-go ljudi, ki se pustijo od njega do takšne mere varati, da skupne nevarnosti ne vidijo več to &5teTO!|iSl $t# ie. kato Mre ig imem tapiis! Radi tega se aglfiuite prt n«kisou Mag« 10 ženske in moške obleke ln drugih potreoSčin, svilnatih rat in šerp pri imm Cis-i LJUBLJANA. Llngarjeva ulic« Tam hod o t« dsfer® io polit*« pestrešoni __ in za na m d k a h ie Ženska h val a * . ' - . s 1 ■ *• - •.. . ':.' ' - . • v • miiimummmmiiiiifiniiii'1'niifi Zares, Schichtovo terpentinovo milo pere tako prizanesljivo, da tkanine prav nič nc poškoduje. Odpravi temeljito iz perila vso nesnago in ga napravi lepo belega. _ Io s svojo brezbrižnostjo in malomarnostjo celo podpirajo. Ko vidimo, koliko jih je na svetu ki so za to velikansko nevarnost popolnoma slepi, ko opažamo, da oni, ki bi se morali združiti, da bi skupno branili vero in sploh kulturo svoje dolžnosti ne storijo, nam ne preostaja drugega, kakor da se obrnemo k Bogu, v katerega zaupamo. Vse, ki k nam prihajajo, prosimo in spodbujamo k molitvam. Tudi vas rotimo, da molite, ker to nam daje še edino upanje, da bt-^o prišli boljši časi in da bomo skupnega sovražnika le premagali, ko ne bo več nobene nevarnosti, ki danes ogroža vse, kar nam jc svetega ... AVSTRIJA s šušnik in Štaremberg sta se razšla. Avstrijska vlada dr. Sušnika je v preteklem tednu nenadoma podala ostavko. Državni predsednik Miklas je ostavko sprejel, obenem pa poveril dosedanjega kanclerja dr. Šušnika, da sestavi novo vlado, ki je v bistvu ostala ista, kot važna osebnost je izpade! samo pod-kancler Štaremberg. Pišejo, da je bil neposredni vzrok odstranitve Štaremberga iz vlade njegova čestitka Mussoliniju ob zmagi v Afriki Zaradi te čestitke se je b:!a čutila užaljeno Anglija, in jc vložila na Dunaju ugovor. Drugi zopet vedo, da je Štaremberg mora! iti, ker je vodil fašistično, Italiji zelo prijazno politiko. Kakor se vidi, hoče dr. Šušnik vzeti vso oblast i čvrsto v svoje roke in hoče razpustiti tudi oboroženo organizacijo »Heimwchr«, ki ji je bil vrhovni voditelj baš knez Štaremberg. Dr. Šušnik pravi, da za red in mir in vatstvo v državi zadostuje: policija, orožništvo in vojaštvo, in je vsaka druga oborožena ustanova odveč, kar je res. Kako se bo spor med dr. šušnikom in knezom Štarembergom končal in kaj je bit resničen vzrok zadnjih sprememb v avstriiski vladi, je pa-za enkrat še zakrito našim očem. Po izključitvi iz vlade je sprejel Štarhemberga v avdijenci v Rimu sam gospod Mussotini. GRŠKA s Stavko je proglasila delavska zveza v Solunu. Okoli 10.000 delavcev je skušalo prodreti do guvernerjeve palače, toda policija jih je zadržala. Pri tem je prišlo do težkega spopada med policijo in delavstvom in policija je bila prisiljena uporabiti strelno orožje. 20 delavcev je bilo ubitih, nad 150 p«, ranjenih. Iz simpatije do delavstva v Solunu je začelo ! stavkati v severni Grčiji 20.000 železničarjev. Grški listi pišejo, da so stavko v Solunu po-: vzročili in organizirali komunisti. DROBNE NOVICE Novo levičarsko špansko vlado je sestavi! Cezares Quiroga, dosedanji notranji minister. Velike hajmverovske demonstracije proti krščanskim socialistom so bile na Dunaju. Angleška vlada je z vso naglico okrepila : svoje posadke v Palestini. Stavka se vedno bolj širi v angleških letalskih delavnicah. 11-000 m visoko se j« dvignil z malim aeroplanom ruski pilot Ševčenko v Moskvi. Vse voditelje velike stavke v Grčiji so zaprli. 20 milijonov iuntov iterllngov posojila je dobtla Nemčija v Angliji. 20 ljudi jo bilo mrtvih pri spopadih med £ldl "> Arabci v Palestini. Novo poljsko vlado je sestavil general Skladkovski. Na Holandskem je zgorela velika tovarna za vosek. Plameni so segali 200 m v višino. Cepivo proti kugi je iznašla dr. Magdalena Pokrovska, ki biva na severnem Kavkazu. Nad 40 milijard dinarjev je doslej izdala Italija za vojno v Abesiniji. Najmanj še toliko bo treba, da bo kaj koristi od nje. V grških Atenah je umrl bivši ministrski predsednik Panaisa Caldaris. Največ razporok na svetu je v Nemčiji Dober odgovor. Učitelj razlaga pojem nasprotij. Dolgo je nasprotje kratkega, široko nasprotje ozkega itd. — Nu, Mimica, — pravi, — pa še ti povej, kaj je nasprotje pojma: prosto. — Zasedeno, gosp. učitelj, — se odreže Mimica. ViLESUiVf bo nudil celokupen pregled dela in napredka domače industrije iuobrtivmi-nulem letu. Vožnja povsod polovična KAJ JE NOVEGA MMMMBMMMMI11M111III lil WIIIIBIWli JfiW jlffl F 1WBBffmilM[iBHIIta*IMiatrif^ ^T TBTI^T^T1WritflT7ffTnM8Wnfllfl^ JBM^lt&BaffičMgKSMtg^fflll^^ Velika avtomobilska nesreča n a Goriškem Ono nedeljo se jc v dolini Koritnice v bovškem okraju zgodila velika nesreča. Nek mehanik Karel Vojčič je napravil proti Predilu izlet s svojim prijateljem, mladim Leopoldom Durja-vo, z avtomobilom, ki ga je dobil v popravilo od od alpinskcga kapetana Santija, ki služi pri 9. alpinskcm bataljonu v Bovcu. Izletnika, ki sta se poslužila voza brez dovoljenja lastnika, sta vzela na poti s seboj tudi tri deklice, in sicer Albino Kovač, Henriko Strgulc in Albino štrukelj, vse doma iz Bovca. Mladi ljudje so bili dobre volje in so med potjo popili tudi par kozarcev. Pri volanu je bil Durjava. Ko so prišli na velik ovinek, tih pred mostom, ki tam pelje čez Koritnico, ki na tistem mestu teče v skoro 100 metrov globoki skalnati globeli, je Durjava vozil v svoji lahko- miselnosti in dobri volji 6 preveliko hitrostjo, in ker je bil preveč predrzen, je izgubil oblast nad vozom. Avtomobil je zletel preko mostu, prekopicujoč sc v zraku, v ICoritnico, ki je tam 10 metrov globoka. Samo Vojčič se je bil rešil, ker je imel toliko prisotnosti duha, da je zadnjo sekundo pred nesrečo skočil iz njega, pa kljub strašnemu poletu dobil samo lahke rane. Alpin-ski major Signoretti je takoj ukazal rešilna dela, ki so pa zaradi izredne težave terena trajala tri dni. Globe! je 100 metrov globoka, reševalne vrvi so se potrgale in je bilo treba delo začeti znova. Končno so izvlekli na suho vse štiri žrtve velike nesreč, katere so 14. t. m. ob udeležbi vsega prebivalstva pokopali v Bovcu. Kako zagovarja Kmetski lisi divjanje španskih komunistov Pod naslovom »Maščevanje za stoletne krivice* piše »Kmetski list« tudi sledeče: Španski kmetski narod je raztrgal verigo suženjstva. Vzel je ugrabljeno zemljo nazaj, pooblastil sc je politične moči in zadihal žarek svobode. Če poznamo mučeniški razvoj zgodovine španskega naroda, tedaj moremo spoznati šele vzroke njegove sedanje borbe proti politiku-joči duhovščini. Šele tedaj razumemo, kjer ličljo vzroki izganjanju politikujoče duhovščine itd. ZAHVALA_ Podpisani Karel Štih, posstnik na Vrhku št. 24, župnije Tržišče na Dolenjskem, potrjujem z veliko hvaležnostjo, da sem od uprave »Domoljuba« danes prejel 1000 Din kot požarno podporo o priliki nesreče, ko mi je koncem aprila letošnjega leta zgorela stanovanjska hiša in vse, kar je bilo v hiši. Prosim obenem, da priobčite to moje potrdilo in zahvalo v »Domoljubu«, vsem pa, ki še niso naročeni ua »Domoljuba«, najtopleje priporočam, da se nanj čimprej naroče. Tržišče, dne 11. maja 1936. Hvaležni Stih Karel, s. r. Vsaka krivica mora biti maščevana in vsaka krivica popravljen. In španski narod popravlja stoletne krivice. (S tem, da požiga cerkve in mori duhovnike. Op ured.) Duhovščino postavlja na svoje mesto — v cerkev, a zemljo hoče dati tistemu, ki jo obdeluje — kmetu. Španski delovni narod je sklenil, da bo sedaj, ko je prevzel svojo in svoje države usodo v svoje roke, z železno doslednostjo izvedel Kristusov nauk: .»Kdor ne dela, naj tudi ne je« in »Božje kraljestvo ni od tega sveta.« OSEBNE VESTI d Duhovniški vegtnik. Podeljena je župnija Cerklje pri Kranju Janezu Crnilcu, župniku v št. Janžu na Dolenjskem. — Imenovani so: za župne upravitelje: stolni kanonik Josip Šimenc za Naklo; Vinko Lovšin, eks-pozit v Litiji, za Litijo; Janez Jenko, župnik zagrebške nadškofije, za Planino pri Črnomlju, in Janez Kalan, kaplan v St Janžu, za St. Jan ž. Za rektorja uršulinske cerkve in uršulinskega kateheta v Škofji Loki: Vikto-rijan Demšar, kaplan v Škofji Loki. Za honorarne srednješolske veroučitelje: dr. Jožef Pogačnik, kaplan v Trnovem v Ljubljani, za drž. učiteljsko šolo v Ljubljani, Karel Matko-vič, kaplan v Trnovem v Ljubljani, Pavel Slapar, kaplan v Preserju, za drž., realno gimnazijo v Kranju, in p. Leon Božič, O. Teut., za II. drž. realno gimnazijo v Ljubljani. — Upokojena sta Josip Seigerschmied, župnik v Naklem in Franc Pokom, župnik v Besnici. d Osemdesetletnico rojstva obhaja sveti oče Pij XI. letos na binkoštno nedeljo. Bog živi naslednika sv. Petra, poglavarja Kristusove cerkve, še mnogo let! DOMAČE NOVICE d Nadzorstvo nad vsemi železniškimi gradnjami v Sloveniji, to je nad progo Št Janž—Sevnica ter nad merjenjem proge Črnomelj—Vrbovsko je poverjeno bivšemu ravnatelju ljubljanske direkcije in znanemu železniškemu gradbenemu strokovnjaku inž. Klodiču. d Nad 900 milijonov Din je izgubila Jugoslavija radi znanih sankcij proti Italiji. Dosti težkih in grenkih izkušenj je že doživel naš narod, toda težko, da tako bolestne in tako razočarajoče, kakor jo doživlja aedaj zaradi li, te. /tMfeer. f»asis najhitreje la po najboljšem VrSi vm> tiasižo« posle najkalantneje. Poštni uradi v Betgijt, Franciji, Hotandiji in Loksem S5T" ZJStZ*E?!r.'X!nut,,t "»i*™« * w*»« MnKMBBH«, 1' SHJ Minfe^T Na aahtevopo^ino brezno naže ček. nakaznica č Ako hočete biti postreženi z dobrin blagom iti po najnižji ceni, potem kupit« le v manufakturai trgovini Kmečki magMi» Ljubljana, Krekov trg 10. " ' d Slovesni praznik Marije Pomočhice nt Bakovnikn v Ljubljani se letos obhaja v nedeljo, dne 24. maja. Na predvečer praznika se bo vršila ob pol 8 zvečer akademija pri lurški votlini, nato procesija s svečami. Ob 9 bo svetišče bogato razsvetljeno. Od 11 fo 12 ponoči bo ura molitve pred Najsvetejšim z govorom. Cerkev bo vso noč odprta. V nedeljo se začno sv. maše že ob 4, Ob pol 10 bo pontifikalna sv. maša, pri kateri bo pel zbor gojencev in bogosiovcev ob spremljavi orkestra. Petje bo oddajala ljubljanska radijska postaja. Po slovesni sveti maši se bo vršil shod salez. sotrudništva pri lurški votlini. Ob pol 12 bo zadnja sv. maša. Popoldne ob pol 4 bo govor v cerkvi, nato slovesna procesija s kipom Marije Pomočnice. Med procesijo se bodo pele lavret. litanije Matere božje iu Marijine pesmi. Nameščeni bodo zvočniki, tako da bo slišati govore in petje iz cerkve tudi zunaj na dvoriščih in daleč naokrog p« okolici. Romarji se lahko poslužijo nedeljske polovične vožnje, ki velja od sobote opoldne (ozir. že od 11 za odhod) in traja do ponedeljka opoldne (za prihod ca domačo postajo). Zahtevajte nedeljsko povratno .karto, ki je pa ne smete oddati na ljubljanski postaji, ker jo rabite za povratek. d Novi vrelec »dravilne vode »o odkrili v Laškem. d Velike vezne olajšave sa Ljubljanski velesejem od 30. maja do 8. junija uudijo potnikom železniška uprava, Aeropul in bro- J Jj^ vaeb vrst kunite najugodnej« ■m^iMBMMKgB CE^TiiALNI VISARMI v IjuMJml darska društva. Z rumeno izkaznico, ki jo u 2 Din dobite pri postajni blagajni, kupile celo karto do Ljubljane, kjer vam bodo na velesejmu potrdili obisk, nakar se boste mogli brezplačno vrniti domov. Za dopotovanje velja ta olajšava od 25, maja do 8. junij« vključno, za povratek od 30. maja do 16 junija vključno. d Pretok krvi v državni bolnišnici. P« zakonu si mora vsak transfuzije (pretoka) potrebni bolnik dajalca krvi plačati sam Zalo je svelovati, da v vseh primerih težke izgube krvi pridejo zdravi in krepki sorodniki bolnikovi, ki so pripravljeni pomagati svojcu 9 svojo krvjo, istočasno s ponesrečencem v bolnišnico. Ce bi takih Borodnikov ne bilo, preskrbi sicer bolnišnica dajalca krvi, a p mora imovita stranka plačati sama. V primeru potrebe preskrbi bolnišnica tudi revnim bolnikom sama dajalca krvi in ga tudi sama plača, dasi ni, kakor rečeno, po zakonu k temu obvezana. Zaračunati pa mora ta izdatek iz kredita za »zdravila«, in ne more torej plačevali dajalcem krvi več, kakor 200 Din za posamezno oddajo. V to svrho poziv« uprava bolnišnice povsem zdeave in krepke osebe obeh spolov, da se javijo v ponedeljkih, sredah ia petkih kot pripravljene! za oddajo krvi na I. kirurgičnem oddelku bolnišnice od 9 do 10 dopoldne. Abstinenti imajo prednost. — K temu je Se pripomniti, da 0<1- C 11 dajanje krvi ni nikak poklic in nikako stalno japoslenje, ampak samo enkratna, denarnim sredstvom bolnišnice, primerna odškodnina. d Tudi žehre imajo »roj pomen. V Južni Srbiji so začeli tujci v velikih količinah nakupovati želve. Ker tujci želve dobro plačujejo, so začeli povsod mrzlično loviti želve, da se nekateri že boje, da bodo na ta način želve čisto iztrebljene. d Sodnika se je dejansko lotil. Oni difti je čakal litijski sodnik g. dr. Janko Karlov-šek v postajni čakalnici v Litiji na dopoldanski vlak proti Ljubljani, ga je pet minut pred prihodom vlaka napadel neki delavec iz Kresnic ter ga udaril z debelim vijakom, ki ga je imel pritrjenega na vrvici, po glavi tako močno, da je bil g. sodnik Karlovšek takoj ves oblit s krvjo. Drugi udarec tega delavca je prestregel službujoči železničar Simončič Vinko, ki je nasilnežu vzel vrvico z vijakom. Na postaji so sodnika takoj za silo obvezali, tako da je kljub zadobljeni rani, ki ni ravno lahkega značaja, odpotoval z vlakom na sodno komisijo vrh Sv. Miklavža onstran Kresnic. Nasilnega delavca so takoj prijeli na postaji navzoči orožniki ter ga oddali v litijske sodne zapore. Kot vzrok napada navaja, da je bil od sodnika Karlovška krivično obsojen na neko očetovstvo. Se na orožniki postaji je sodniku grozil, da ga bo zaradi te krivične sodbe ubil. d Za Tiniiarje. Minister ts. »oeialno politiko in narodno zdravje je podpisal odlok, s katerim je nakazal naslednje podpore vini-iarjein in tnalim vinogradnikom, in sicer: okrajnemu naželstvu v Ptuju 4000 Din, okraj, načelstvu v Ljutomeru 4000 Din in okrajnemu načelstvu v Brežicah tudi 4000 Din. d Vinogradniški kongres ge je vršil pretekli teden v Belgradu v dvoran! kmetijskega ministrstva. Razpravljali so tudi o trošarini na vino in žganje. Poudarjala se je važnost izvoza vina. Nekateri govorniki so predlagali, naj bi se poiskali potrebni denarni viri pri vojnem ministrstvu v višini 20 milj. Din radi nakupa vina za vojake. d Tndi odposlanci zagorskih rudarjev hodijo po Belgradu od ministra do ministra, da bi zajamčili delavstvu delo in- jelo. Bog daj, da bi ne postalo samo pri lepih obljubah in da bi delavstvo vendar že enkrat nemoteno in veselo opravljalo svoje delo. do katerega ima polno pravico. d Novo elektrarno dobi Pohorje, Pension bobniča na Smolniku gradi sedsj elektrarno, ki bo največja na pohorskih vrhovih. Velik zbiralnik vode v velikosti 18X9 m ter IH ni globok, bo služil obenem tudi kot kopalni bazen. Prihodnji teden bodo že montirani stroji in za binkošti bo na Smolniku že žarela električna luč. d 8 mesecev brez meide. V Belgrad je Prišlo te dni odposlanstvo treh rudarjev iz Kumanovega. Izjavili so, da jim lastnik rudnika, neki Dimitrij Pavlovič žo 8 mesecev ni Izplačal nikake mezde. d Kralj Boris ■— častni član društva strojevodij. V Splitu so imeli jugoslovanski strojevodje svoj kongres. Zadnji dan kongresa je kongres z velikim odobravanjem spre-J, izvolitev bolgarskega kralja Borisa za rastnega^ člana strokovnega združenja jugoslovanskih strojevodij. Bolgarski kralj je ve-( Prijatelj in pokrovitelj strojevodij in tudi sam je izvežban v tej stroki. Diplomo častnega članstva bo kralju Borisu izročilo po-0 odposlanstvo, ki bo potovalo v Sofijo. d V industrij alizaci j i naših vasi vidijo mnogi jugoslovanski ekonomi rešitev iz težke sodobne krize. S stroji zvišajmo domačo produkcijo, izvlecimo iz zemlje vse, kar nam more dati, pridelke kakovostno izpopolnimo! Čas, ki ga bomo pridobili pri delu s stroji, bomo izkoristili za racijonalnejšo obdelavo naših polj in njiv. Svoje domače potrebe in šc več, celo potrebe sosednih industrijskih držav, bomo mogli uspešneje kriti z lastnimi pridelki. Morda niti ne slutite, gospodarji lepih naših kmetij, koliko truda in dela, stroškov in časa si lahko prihranite s primernimi stroji, ki so vam na ogled na spomladanskem velesejmu v Ljubljani, od 30. maja do 8. junija. Ko boste spoznali njihovo korist in kako poceni so v primeri z uslugami, ki vam jih nudijo, se gotovo ne boste tudi vt pomišljali z njimi olajšati svojega težkega stanja! d h rumenega napraviti belo — nobeno fa-rodejstvo! Koliko gospodinj toži, da je njihovo perilo, poprej tako lepo belo, že po nekoliko pranjih porumenelo. Ves trud in muka, vse men-canje in drgnenje nič ne pomaga — perilo je in ostane rumeno. Pa vendar ni nobeno čarodej-stvo, dobiti zopet lepo belo perilo. Za pranje se mora vzeti samo zares dobro milo — Schicht-ovo terpentinovo milo. To čisto jedrnato milo odpravi brez truda in prizanesljivo vso nesnago iz perila. Schlchtovo terpentinovo mik) pere bleščeče belo, d Sami so znižali cene mesa. Znano je, da so pred mesecem dni ljubljanski mesarji sklenili povišati cene mesu ter se pri tem sklicevali na to, da se je cena živini zaradi akcije »Kmetske zveze« zvišala. Zaradi razmer pa mesarji svojega sklepa niso mogli izvajati in je višja cena držala komaj kakšen teden dni, v resnici pa so mesarji prodajali kaj kmalu me so pod ofleMno sklenjenimi cenami. Zadnje dni pa so mesarji tudi sporazumno znižali cene na staro prejšnjo višino in sicer za 2 Din pri kg. Tako stane sedaj kg najboljšega govejega mesa 10 Din, v splošnem pa so cene sedaj: prvovrstno meso 8 do 10 Din, drugovrstno 6 do 8, tretjevrstno pa 5 do 7 Din. iz domaČe politike d Ban dr. Natlačen je obiskal, pretekli teden Konjice, Žice, Loče, Tepanje, Oplot-nico, Slovensko Bistrico, Zgornjo Polskavo, Fratn, Hoče, Maribor, Pesnico, Št. Ilj, Jare-nino, Zg. Sv. Kungoto, Sv. Marjeto ob Pesnici, Sv. Lenarta, Črni. les, Sv. Trojico, Sv. Barbaro, Vurberg, Sv. Martina, in Poljčane. Ljudskega bana je narod povsod sprejel z izrednim navdušenjem. d Skupaj s socialisti in komunisti. »Kmetski Ust« brani sedanjo framasonsko-osicalistič-no-komunistično .vlado na Španskem, ki jo hvali kot »kmetsko-delavsko«. Graja pa in obsoja »klerikalne« bojne organizacije, katerim očita, da hočejo »vreči kmetsko-delavski narod nazaj v ono suženjstvo, kjer se je nahajal več cto let«. Kaj pa počenjanje tistih socialistično-komunističnih organizacij, ki so požigale samostane, cerkve in krščanske šole, ki so preganjale in morile ljudi, in za katero »Kmetski list« nima besedice obsodbe? Mar je takšno divjanje »svoboda«? Iz pisanja »Kmetskega lista« diha in veje duh liberalizma, tiste lažnjivc svobodomiselnosti, ki druži liberalce s socialist: in komunisti. d Na shoda volivcev v Mostah je ljubljanski župan dr. Adlešič na svoj mirni in 3tvarni način najprej pojasnil politični položaj ter poživljal na strumno organiziranje. ALDUS mili m nmlvanfc Ma«t*me§Ca ir a$t> Mcino milo? Dobiva $© povrad! Psajslte trta ime Albusl Nato pa je prešel na gospodarstvo mestno občine ljubljanske. Njegova izvajanja so kakor težko kladivo padala na tiste, kateri so ljubljansko občino pripravili v tak gospodarski položaj, v kakršnem je danes. Iz besedi mestnega župana dr. Adlešiča so zbo rovalci dobili jasno sliko o ljubljanskem mestnem gospodarstvu ter so uvideli nujno potrebo, da je bil zadnji in skrajni čas, da se na mestnem magistratu ljubljanskem uvede enkrat red. Dr. Adlešič je s svojim nastopom in s svojimi izvajanji javno dokazal, da bo ta red, ki j® v mestnem gospodarstvu tako potreben, mogoče napraviti le z železno metlo. Izrazi brezpogojnega zaupanja in odobravanja, ki bo sledili županovemu govoru, so mu bili tudi zagotovilo hvaležnosti m dosedanje delo, ki je tako nehvaležno, in zagotovilo vsestranske podpore tudi za nadaljnje delo, katero je še potrebno. Lahko rečemo, da doslej še noben mesini. župan ljubljanski ni govoril tako odkrito in da tudi nobon ljubljanski župan ni vzbudil tolikega zaupanja. Ti shodi se bodo v prihodnjih dneh po vseh ljubljanskih okrajih nadaljevali in pomagali razčistiti okuženo ozračje, katero oku-žujejo tiste* iažnjive kuhinje, ki z izmišljenimi novicami skušajo zakrivati svoje gospodarske in politične grehe ter zločine. d Nore občinske meje. Notranji minister dr. A. Korošec je v smislu določb zakona o občinah predpisal uredbo o spremembi področja občine Sv. Lovrenc na Dravskem polju in občine Pobrežje ter uredbo o spremembi imena občine Pobrežje. Po prvi uredbi se kraji Zgornja Pristava, Popovci, Sela in Bari-slavci izločijo iz občine Sv. Lovrenc in priključijo občini Pobrežje v ptujskem okraju. Ime občine Pobrežje se po tej uredbi spremeni v občino Sv. Vid pri Ptuju. Predpisana je tudi uredba o spremembi področja občine Škofja vaa in občine Vojnik. Po tej uredbi sc katastrska občina Vojnik-okolica v celjskem okraju izloči iz občine Škofja vas in priključi občini Vojnik. d Izjava dr. Pernsrja, V Crkvenici je dr. Pernar, ožji prijatelj dr, Mačka, izjavil, da so Hrvati za sporazum, a odklanjajo vstop v kakršnokoli vlado, dokler se razmere nc ure-de. Ta izjava je ostalo opozicijo precej neprijetno zadela. d Mnogo novega vam imajo pokazati ua »Ljubljanskem velesejmu« od 30. maja do 8. junija. Strojna in kovinska industrija, fina mehanika, radio in elektrotehnika, avtomobilska in veločipedska industrija, lesna in tekstilna, živilska in kemična, papirna in steklarska industrija ter obrt vam bodo pred-očili ogromni napredek našega dela in tvorno silo našega duha. Industrija, obrt in trgovina bodo tekmovali, da vaše potrebe in želje kar najbolje zadovolje. d Proti komunizmu in fašizmu. Na bnno vinski konferenci JRZ je povedal minister 5* Ojuro Jarikovič tudi toie: sNaža velika stran- borski odvetnik dr. Zdenko Senkovič v Vilka stremi za tem. da bodo vsi državljani i denu v Avstriji, ko se je peljal s svojim mo-enakopravni, ker narod ne glede na to. ali tornim kolesom v Gradec. V prikolici je seje srbski, ali hrvatski, ali slovenski, zahteva dela njegova sestra. Na vildenskih strminah mir iri red ter napredek države. Mi moramo se je zaletel v tovorni avto ter si je zlomil urediti naše narodne vrste in tedaj bomo nogo, poškodoval koleno ter ranil glavo in lahko pričeli borbo proti levičarskim ele- j roke. Njegova sestra se je poškodovala na mentom, proti komunistom, ki hočejo spre- j glavi in na rokah. Oba ponesrečenca so od-meniti socialni in pravni red v naši državi, peljali z rešilnim avtomobilom v bolnišnico V tem pogledu je treba, da gremo vsi kakor I v Gradec. eden v borbo proti komunistom in vsak Srb ! d zg0rPi0 j,. stanovanjsko poslopje po- in vsak Hrvat in Slovenec mora vedeti. Ja sestnika Josipa Rebernaka v Lobnici pri preti od komunistov nevarnost lako njemu, j jjugah. kakor njegovemu domu in rodbini. Prav tako d Velik skedenj in hlev je upepelil požar se moramo boriti proti desničarjem fantom posestniku Štangiju v Stopicali pri Novem na desnici, ki nimajo poguma, da bi postavili mestu. Užgala je najbrž strela, oblast na zaupanje naroda, nego si jo lastijo proti volji naroda, zahtevajoč zase poseben položaj. NESREČE d Zopet je bi! velik požar v Račah pri Mariboru. Vse je pogorelo posestniku Juriju Lašiču. Posestniku Antonu Simoniču je ogenj v Pekrah pri Mariboru zaposleni viničar Brun- uničil gospodarsko poslopje, hišo pa so obVa- I ško je nakosil na travniku sveže trave ter jo pe- rovali gasilci. ijal domov. Na vozu je sedela njegova 14-letna d 27 ciganskih ki! je uničil požar v Klin- hčerka Marija ter država v rokah koso. Naen- časelu pri Jastrebarskem. Prizadetih je 80 krat pa se je voz zaradi ovire na poti prevrnil ciganov. j jn dekletce je padlo z voza tako nesrečno, da se d Strela jc udarila v gospodarsko po- j je nasadilo na koso. Ostrina kose se ji je zarila glopje posestnika Ivana Bezjaka v Prelogah | na zadnjem spodnjem telesu v hrbet ter prišla pri Mariboru. Poslopje je pogorelo do tal. j pod prsmi na trebuhu ven. Z veliko težavo so iz- d V tovorni a*to nc je zaletel. Ono sredo i vlekli koso iz telesa in telefonično obvestili ma- popoldne se je težko ponesrečil mladi tnari- ribnike reševalce, ki so umirajočega otroka pre- či V Dravi pri Mariboru je utonil 8 letni Karel, sin ključavničarja drž. železnic Ant. Kalina. d Sava je naplavila v Vidmu pri Krškem truplo dimnikarskega pomočnika Gamsa Karla iz Radeč. d Na koso se je nasadila, Pri veleposestniku Keglifovo »lato. Ko se je neguš izkrcal v Palestini, je bilo ugotovljeno, da je pripeljal s seboi 117 g, 7a,»°lev '-'»ta, katere sedaj angleški mornarji skladajo na kupe. -"—---!-!-:- | d Na Muljavi pri Stični je umrl v 90. let« starosti Anton Jurčič, brat slovenskega pisatelja Josipa Jurčiča. d Pojo, pojo zvonovi cmI daljnih dveh strani. Pri usmiljenih bratih v Kandiji je umrl p. Julij Sušnik. — V Cerknici je odšel v večnost trgovec Joško Krošelj. — V Poljanah nad Školjo Loko je zapustila solzno dolino Marija Kržišnik. — V Celju so djali v grob državne^ uslužbenca v p. Skočirja Jožefa. — V Seni-čici pri Medvodah je zaspala v Gospodu Marija Šuštcršič. — V Boh. Bistrici je preminula Ivana Ravhekar roj. Demšar. — V Selnici ob Dravi so položili v grob zasebnika Leopolda Škerbineka. — V Stožicah je zapusti! ta svet 78 letni posestnik Anton Bolka. — V Trnavi pri Gomilskem je za vedno za-tisnila svoje oči Ana Korun. — V Slivnici pri Celju je zapel mrtvaški zvon 68 letni posest-niči Josipini Selič roj. Zidanšek, — Na Cilin-cah pri Ljubljani je umrl posestnik Josip Trdina. — V Mirni na Dolenjskem je preminul' zasebni uradnik v p. Anton Lipovš. — V Dol Logatcu je odšla v večnost soproga župana i» lesnega trgovca Kati Tršar. — Na Viču so pokopali Franca Kanduča, oficijala v tobačni tovarni. — V Celju je zapustil solzno dolino Miha Kusterie. — V Ljubljani so umrli: Vilma Addobbati, mati požarnega čuvaja na Gradu Marija Seiiškar, 94 ietna vdova po žel. uradniku Frančiška Bart! in inž. Jože Skubic -Naj počivajo v mirni Ženska izbrana za župana Za župana velike občine Virobski v inogi; levskem okraju v poljski republiki je bila Pr' zadnjih občinskih volitvah izvoljena mati otrok Skubičkova. Šestkrat je imela dvojčke. • Leon Blum, bodoči predsednik francoske vlade, v razgovoru e somišljeniki. NOVI GROBOV! peljali takoj v bolnišnico. Dvomijo pa, da ki nesrečno dekletce ostalo pri življenju, ker je J radi velikanske rane izgubilo preveč krvi in jt tudi sama rana smrtno nevarna d Ko »o pokopavali v Hočah pri Maribor« posestnika Antona Podkrižnika, je hitelo na pc, greb veliko ljudi iz Reke. Med njimi se je odpravila k pogrebu tudi 25-letna posestniška hči M čunč. Dekle je bilo božjastno, kar ji je postalo usodno. Ko je šla proti vasi preko plitve luže čez katero je bila vržena deska, jo je nenadoma vrgla božjast ter je padla v mlako tako, da je obležala z obrazom v plitvi vodi. Ker m bilo v tem trenutku v bližini nikogar, je revica utonila v mlaki ki je bila iedva ped eloboka \ ; PO DOMOVINE f Ing. Jože Skubie Včeraj se je bliskovito raznesla po Ljubljani novica, da je na tragičen način umrl ing. agronomije g. Josip Skubic, uradnik kmetijskega oddelka pri banski upravi v Ljubljani. Umrli ing. je bil sin kmetijskih staršev iz Zgornje Slivnice pri Grosupljem. Po dovršenih gimnazijskih študijah se je odločil, da se posveti kmetijski stroki in je študiral na visokih ■ šolah kmetijstvo. Že kot dijak je bil znan po svojem strokovnem znanju in po svoji vnemi in zanimanju za napredek kmetijskega gospodarstva in kmetskega stanu. Ko so se pri nas organizirale oblastne samouprave, je dobi! službo pri kmetijskem oddelku Ljubljanske oblasti tudi g. inž. Skubic Josip. Znano je ši-rokopotezno delo ljubljanske oblasti zlasti na področju našega kmetijstva. Oblastni odbor je nastavil celo vrsto mladih ing. iz kmetijske stroke, ki so- se z veliko vnemo posvetili delu. Med temi je bil tudi g. ing. Skubic, ki je prevzel referat za pospeševanje sadjarstva. Mnogo je storil za našo sadjerejo. Prepotoval je vse kraje, ime! številna predavanja, spoznal se je z mnogimi sadjerejci, povsod je z vnemo širil med kmeti umno sadjerejo in dosegel pri tem velike uspehe. Priobči! je tudi mnogo strokovnih člankov o sadjereji in uredil par letnikov koledarčka kmetske zveze, v katerem je priočbil lepe strokovne članke o sadjereji. Vsi so gledali v g. Skubicu moža, ki bo polagoma povzdignil našo sadjerejo na najvišjo stropnjo razvoja. Sedaj smo izgubili na tra-gičem način strokovnjaka, ki je star 35 let utonil v Gradaščici. Kakor mnoge njegove to- j variše, je prejšnji režim tudi g. ing. Skubica preganjal. Vrgel ga je iz službe na cesto. Dasi je s svojo pritožbo na državni svet uspel, so ga prejšnji oblastniki ponovno odpustili. Zna-iajni mož pa ni klonil, da si je bil brez zaslužka in brez sredstev za življenje. V času, j ko je bil brez službe, je prevzel uredništvo ] »Gorenjca« in dopisništvo za »Slovenca« za | Kranj in okolico. j Po zatonu diktature je bil zopet reaktivi-I ran in postavljen za uradnika pri kmetijskem I oddelku banske uprave v Ljubljani. Prevzel je zopet referat za sadjarstvo. Medtem so se za-; čele tudi predpriprave za oživitev razpuščene kmetske zveze. Te priprave je vodil rajni g. ing. Skubic in jih tudi uspešno dovršil. O božiču lanskega leta je bil ustanovni občni zbor na novo oživele kmetske zveze in g. ing. Skubic ie bil na občnem zboru glavni referent. Ko so bila nova pravila potrjena, je posvetil mnogo časa in truda organizaciji Kmetske zveze in njenim tajniškim poslom. Delo je hitro napredovalo in sedaj imamo skoraj v vseh občinah v Sloveniji postojanke Kmetske zveze. Velik del zaslug na tem uspešnem delu gre g. ing. Skubicu. Sredi dela ga je strla smrt. V vrstah kmečke zveze bo živel njegov spomin in njegovo delo za kmetsko stvar. Naj v miru počiva! iz raznih krajev Radna ob Savi. V nedeljo, 24. maja bomo na Radni slovesno praznovali praznik Marije Pomočnice. Po slovesni službi božji na prostem bo shod za sa!. sotrudništvo. Popoldne po običajni procesiji s kipom Marije Pomočnice bo kratka akademija. Že od nekdaj je Radna na dobrem glasu zaradi ubranega ljudskega petja. Letos bo ljudsko petje spremljala domača godba. Pridite don Boskovi pri- jatelji in častilci Marije Pomočnice, da bomo skupaj prepevali Mariji v čast. Nadejamo ee, da bodo v sprevodu poleg dekliSkih Marijinih družb številno zastopani zlasti fantje in možje. Iz sodnega okraja Vel. Lašče. Obrtniki in obrt-nice tega okraja eo si ustanovili lastno obrtniško društvo. Društvo ima zelo koristne namene, zato vabi obrtnike in obrtnice, ki še niso včlanjeni, v svoj krog. V korist društva prirede na vnebohod veseloigro »Stric v Toplicah«. Vabljeni vsi prijatelji obrtništva! Šoštanj ee giblje. Zvest svojim starim navadam, si je tudi letos nadel nelahko nalogo, da 9 sodelovanjem skoraj vseh župljanov začetkom meseca junija proslavi veliko versko narodno svečanost e prikazovanjem prekrasnih prizorov iz Kristusovega življenja in trpljenja poglobi in utrdi v njihovih srcih vero v odrešilno delo Zveličarja. Ne samo, da sodeluje skoraj vsa župnija že pri pripravah za to edinstveno prireditev, ludi pri predstavi sami bo narod spremljal posamezne postaje s prepevanjem cerkvenih ljudskih pestili, kar bo lepoto prireditve le povzdignilo. Zvesti in vneti župljani kar tekmujejo, kdo bo več storil, več žrtvoval za ogromni oder, katerega velikansko ogrodje se že dviga tik župne cerkve sv. Mihaela. Toliko je vsesplošno zanimanje za to največje Gregorinovo delo »V času obiskanja«, da se tozadevnemu pozivu cerkvenega predstojništva niti eden ni odtegnil, mnogi pričkovanje istega celo daleč prekosil. Spoznanje, da^ bo ta prireditev prav za prav svečana službo božja, otvorjena e kratkim cerkvenim govorom in z ljudsko cerkveno pesmijo: »Kraljevo znamenje križ stoji«, ilustrirana z dogodki iz Kristusovega delovanja, je zajelo vso župnijo, ki željno čaka 6. junija zvečer, ko bodo kresovi po hriboviti in bo zvonjenje po vseh cerkvah širne župnije naznanjalo začetek te svečanosti. Uršna sela pri Novem mestu. Nenavaden slučaj se je zgodil pri Putrovih v Dobinjdolu. Naša soseska šteje 600 ljudi in ima letos dotlej tri mrliče. In čudo! Vsi trije so iz ene hiše in družine. Februarja je umri Martin Vidmar, meseca marca njegov brat — gospodar in načelnik gasilnega društva Franc Vidmar in aprila smo pokopali sestro obeh rainih Ivano Vidmar. Gotovo težak udarec za eno hišo. N. v m. p. I — Letos smo v naši cerkvi prvikrat imeli nov božji grob, sicer priprost, a jako ganljiv. Obo sliki je cerkvi na župnikovo prošnjo brezplačno naslikala vrla domača umetnica — slikarica gdč. Mira Pregelj iz Litije. Mlin v Pečeh Spisa! Gustav Strniša. Nadaljevanje In tedaj mu je zolcbdcla v duši drobno lučka. V spomin mu je prisijala misel na njegovo mater. Dn, majhen je bil, zelo majhen, ko mu je umrla, n spominjal se je'je ker io je imel rad, tako zelo rad. Imela je oči kakor modriž, drobna je bila, silno drobna in majhna kakor nežna deklica. Ka-!a- sai ic Cilka samo bedno blazno znpeliano dekle, vendar je oljar vedno za njo. Pazi na njo in jo ljubi. • Nekdanji pečovski hlapec je odhajal počasi " ^eči in hudo mu je bilo. Ko je korakal proti čov i Se 'e rienn0lomo spet spomni! ranjke pevske gospodinje. In sam ni vedel zakaj, kar nipoma ga je obšla bolečina, da je sredi poti le n iT 3i obrisnl solzo. Sam ni vedel, kaj se | godilo z njim. Sele kesrteje se je spomnil, Ka*o mu )e dobra Agato nekega dne dejala: »Tmaž! Meni se smiliš ker si tak, jaz te ne obsojam. Morda bi bil dober človek, a tvoje srce je brez ljubezni In hudo je ker je ne poznaš, saj so laki ljudje prekleti!« 5. Tomaževa tovariša Tilen in Tone, ki sta gro-barila v kužnih dneh, sia bila preprosta kmetska fanta. Tilen je bil srednje velik, krepak mladenič, temnopolt mrkih oči, močne spodnje čeljusti in majhnih k glavi stisnjenih ušes. Za nos je imel majhno kepico, široka usta je imel vedno trdo stisnjena in hodil je močno naprej nagnjen z nekako ihto. Doma so bili bajtarji, a preživljal se je z delom po hišah. Včasih je šel tudi kam služit za hlapca, a najrajši je delal tu in tam, kjer se je čutil manj vezanega. Svobodo je ljubil nadvse, čeprav je 3icer rad delal. Ko pa je prišel njegov čas, ni bil za nobeno rabo, ves prosti čas je tedaj ležal v kaki senci in samo tuhtal in premišljeval. Imelj je ljubko sestro predico Anko, ki je prelelalo vse dni kesno v noč. Bilo je vitka in stasita mladenka, vedrio se je smejala, prepevala in čevrljala kakor drobno ptička. V svojem lepem zarjavelem obrazu in globokih temnih očeh ni imela na sebi nič bratovega. Grobar Tone, ki je služil pri sosedovih za hlapca ,je bil vanjo nesttiririo zaljubljen. Kadar je mogel je prišel obiskat Tiina, samo da je videl tudi Ariko in se z njo kaj pomenil. Mladenka je sicer rada kramljala, vedela je, da jo mlade nič ljubi, a sama ni nikoli mislila na ljubezen, čeprav se ji fant ni zdel napačen Ker jo je brat Andrej vedno zpraševal in ji ponujal prijateljevo ljubezen, mu je priznala, da bi se Tonete ne branila, če bi danes ali jutri prevzel domočo bajto in pričel kmetovati Ko je šel prvič mimo Tomaž in je Anko videl, ki je bila prav tedaj slučajno na oknu se je pred hišo takoj ustavil. Bil je z vsem dobro znan le Anke še ni poznal. Bila mu je zelo všeč in pričel jc z njo kramljati. Opazil ga je Tone in že se mu je vzbudila ljubosumnost. Dobro je vedel, kako Tomaž zna govoriti in kako je premotil Cilko, zalo mu je bilo kar neprijetno, da bi se Anka pogovarjala z njim. Anka sama se za Tomaža ni kaj brigala, toliko da mu je odgovarjala kar jo je vprašal, a še to raztreseno, ker je mislila drugam in ji sploh njegova vsiljivost ni bila všeč. Ko se je tisti večer vrnil Tomaž v Drago, kjer je ime! pri nekem kmetu prenočišče, se je spravil spat ves resen in zamišljen, kakor že zdavnaj ne. In ko je ležal v postelji, je premišljeval in sanjal z odprtimi očmi. Zatohli zrak mu je mučno legel na prsi. Vstal je in šel ven na polje, le odejo je vzel s seboj, ker je hotel prenočiti kar na travi. Vlegel se ie in se zamislil v zvezde nad seboj. — Spet je šlo mimo njega njegovo življenje. Spet je živel svojo bičano mladost in spet je prestal vse tegobe tistih let, ki bi morala bili najlepša. In spet se je spomnil na besede pečovske gospodinje: »Kdor ne pozno ljubezni, je preklet!« Da, ljubezen mora biti! Duhovnik mora ljubiti svojo cerkev popolnejše in silnejše kakor drugi ljudje, v močni samoodpovedi mora najti ljubezen do nje, ki ge vodi k notranjemu izpopolnjevanju in mu viiva duševni mirt Mož mora ljubiti svojo ženo, a ona moža, da se moreta medsebojno trpeti, kajti vsakdanjost življenja ubija ljudi, ki morajo skupaj živeti! Otroci morajo ljubiti starše, a starši otroke! Povsod mora biti ljubezen in samo ljubezen je edina sreča v življenju! Spomnil se je na vikarja, ki lela vse dni in noči okoli ter prinaša bolnim iolažbo in ne pozna pokoja. V nedeljah pa stoji na prižnici in pri- MED BRATI V TVJiNI Iz južne zemlje fBuenoc Air«, 23 mar ta 1i .S« »r. .loiefa dir. «rryj ki praznik naredili, »mo •bnemkeca Janezka knrtfli Tako urno namreč ukinili, da [*riU;M alovtntka biSa ima Jožeta in Oba. Očetu je namreč J'/ž* ime m a« t-otra je Pepca bila. In ie to »e mi j« njodilo na »v i<*e-(a dan: d* naj v »poved riito grem, m i je župnik naročil! Kako ifim, ie pa *pen«ko ne znam! Pa mu leti ni bilo prav goapodu župniku in je menil naprej: saj \t gluha, .No. da, tako fceic mu ugodii; za gluhega bom p« ie Apensko znal Pa za gluho it>j\-«k'» »o drugi prišli, da »eni jim končno le po-begoiL Toliko »cm pa I'; »kuoil, ila za »ilo ie gre tudi * »panakiin »povedffvaojeni. 'J »rile o j« z našo iduibo božjo. Na »a cerkev nima oe zvonov rie zvonika. Nima zvonov, ki bi v «o-bofci popoldne s potrkavanjem Gospodov dan oznanili, nuna zvonika, ki bi od daleč ie kazal pot. Pridejo naii popotniki bolj) tja v tisto ulico (Ave-nida del Campo) — pe nikjer ne najdejo nikake podobe bile bUje. V gostilnah pa »Bog po/sod roko ven moli«. Kdo bi ne torej mogel pritožili, f« jo naii Janezi in Jož«ti na pivo zavijejo, ko »o prej brezuepeino božjo biio iskali, da m pri tem trudni in žejni postali Predrto pride* do cerkve, mora4 namreč »kozi velika viata, in na dvoiiiču šele »e v cerkev zaletu. Tudi lipe pred cerkvijo ni. Pa mislim, da zato n<- Ito treba dolgo delati, da ne bo tudi pred to cerkvijo vidna »tražac postavila — kot jo v domovini marsikatera cerkev vsako nedeljo med mašo Ima. Oba slovenska tednika radevolje prinašata tudi cerkveni veslnlk in je lako vsako soboto dva tiaoč klicarjev na delu. Tako 'ia menda že kar vid vedo, da lahko k službi božji pridejo in tudi kje naj cerkev iščejo. Je pa težava tudi ta, da nobena vtovenuka župnija nima tako širokih meja, kot naHa tukajina kolonija, zakaj po celem meftu raztreseni naši ljudje in Se dalje ven po predmestjih ln jih ni niti 2*), ki bi brez stroška a srvojiini podplati lahko k maši prišli. Pa je težava ludi ta, da «> se premnogi veri Iv zelo odtujili. Božjega tukaj niti ne vidi niti ne slISI nikdar, ker cerkve s tujim jezikom so mrzle. Z občinske desk«* V«aii dan p« je poin tega. kar Boea »kri« in Cerkev ljudem odtujuje. Posebno naši Primorci z bridkostjo »dedujejo, kaj ie v >Kr>«tu*jvem imemi< trpe« zemlji godi. Zato je kaj razumljiva stvar, da najdejo nasprotniki cerkvenega dela Široko odprta ulmx. * Ve«ele praznike tn vara radi voščili in srno sklenili, du to napravimo. In kai ne bi bili vedeli terja domisleka lako zgodaj. ko jc vendar šele tiha ricdel;»l Pa je vendar naša roka prekratka, da bi sprožila v pozdrav čez morje tako urno. kot bo lukai velika noč Pa naj vseeno velja naš velikonočni pozdrav Saj smo voščili ludi pred prazniki! Komaj čakam, da pride kai sem čez lužo Pride Slovence, pride Domoljub, Slovenski Gospodar Prekmurske novine, pa berem na dal umu, da je že vsaj lri ledne terja, ko ste tisto brali, če ni 5c več! In še to sc prirrif-ri. da čakam zastonj, ker sc izgubi Tam imate pomlad, lukai se nam ponuja jesen Pa jc čudna taka jesen Neke dneve oni teden je bilo tako blodno, da so mi knofi kaj prav prišli Prejšnje dneve smo imeli pa drugače Neko noč jc lako pokalo in treskalo, kot da ie sodni dan Pa tudi lilo je lako, kol da se ie nebo utrgalo Naš« služba božja gre svojo pol naprej. V obeh tednikih obiavljam ludi cerkveni veslnik, pa sem v enem dobil odgovor, da »farjev« nič ne rabijo in da upa dopisnik, da bo moj glas ostal »glas vpijočega v puščavi' Bo najbrže precej lokih ljudi, ki tako mislijo m novore ie pa ludi vedno več listih, ki kažejo dobro voljo in sc lako polagoma le veča število Izza vsekega vogla prikoraka kaka skupino in ko je treba začeli, nas ie že toliko, da je za dobro voljo. Gospod Ciril lekšc se pa Ii udi s petjem in ima kar dva zbora, otroškega in dekliškega. Za veliko noč bo pa šc z mešanim nastopil, da bomo imeli vsaj nekai sledu velike noči, ki jo doma teko lepo praznujete s prelepim peljem in proccsijo Prve težave, ko so nam pri naših večernicnb neli španski otroci, smo žc srečno preboleli Posebno zaželjena stvor našim so domači lisli Vsako nedeljo razdelim, kar imam, po je vedno premalo Ko bi ne bila pošta tako drago, bi se kar priporočil upravam listov, naj mi pošiljajo kaj več izvodov. Hladnik Janez, slovenski kaplan Prainjam m mprvjfm t driam* ali . n« roja d alt« K prilagati vejaAU »vettu^'"^^ ia.ke iakauiee ljevemu meču m on, prefekt konjenice v le-i lir Jr ne bo sme! vzeti v varstvo. Ker ni " n nn I jan po rojstvu, ni gojil sovraštva, kakor nr= ousP°darii sveta naj)ram »ori jentalskemu praznoverju«, čutil jc nekako naklonjenost do torie ■ '!> s,ori' V0e l.r".di enake. Toda na pre-PiiM"0!.. 116 ki imelo to nobenega vpliva. t™ Pač kaznoval Fabijev zločin, a niti za 'Ttek s,e ne bi obotavljal izreči nad Tuzneldo bogov^ s<)<1h(' '^rad: rnzžaljenja rimskih s. iS ie bil s položajem takoj na jasnem, bo Tki! cd,°čitev izvršena s hitrim dejanjem, hitro k J rcšlla "jegovo nevesto. Kajti, kakor nodo pesosledei mestnega prefekta šli v predmestje, bodo šli tudii v zakotja kristjanov. Posledica bi bila — Tuzneldina poguba. »Takoj me popelješ v vaše grobnice,« je rekel kristjanu po kratkbm premisleku. »Zato sem tudi sem prišel. Tuzneldo moraš odpeljati, predno se pojuvijo stražarji pri nas, ker sc bo zgodilo že jutri, ako ne pride kaj nepričakovanega vmes. Toda pomni na svojo obljubo, gospod!« »Ne boj se. Zaupal si Germanu.« Nekaj minut pozneje so dirjali trije jezdeci po rimskih ulicah. Kmalu so imeli apijska vrata za seboj. Votlo »o doneli konjski udarci na bazaltni cesti. No obeh straneh ceste so gledali grobovi izumrlih rodov iz polteme srebrne mesečine in senčnih dreves na jezdece, kil so napol sklonjeni čez konje, krmilu jezdili v diru in tiho drveli naprej, kot bi imeli za seboj stalnega gosta teh krajev, smrt. Kesni čuvaji grobišča, temne ciprese so se kounaj vidno zibale in po zadnjih bivališčih mogočnih rimskih rodov je skrivnostno štišielo. kot nedoločen odmev podzemskega romejija. Vsaki dan je bilo slišati tu žalne pozavne. Včasih so ropotale tu verige kristjanov, ako so jih gonili pred sodni stol. Jezdeci so divjali vedno dalje v noč mimo grobov Scipijanov, Kvinktilijeev, Kornelijev... Na nekem ovinku se je kristjan ustavil. »Tu je,« je rekel in skočil s konja. »Ti ostaneš pri konjih,« je za ukazal Servij svojemu spremljevalcu Hermanu. »Upam, da se kmalu vrnemo.« šel je za selom, ki je, ozirajoč se na levo in desno, vodil prefekta preko nekaj vrtov. Nikogar ni bilo videti ne slišati. Samo psi so lajali v daljavi na dvoriščih in v bližini Hima. j Pri nekem mirtinem grmiču je kristjan ! obstal, previdno prižgal bakljo in odstranil ; z nogo nizek kup d račjo. Temna luknja se je naznanila n Cerkveni pevski zbori kamniške dekanije priredijo 11. in 12. julija t. 1. romanje na T ras t z izletom na otok .Rab. Vabimo tudi pevske zbore iz drugih krajev Slovenije. Vožnja tja in nazaj po železnici in po morju bo znašala 140 Din. Prijave »prejema in daje pojasnila do 81. maja 1936 N. Loboda, organist, Kamnik. n Na sestanku organistov dne 10. maja na Vrh- eso sklenili, da prirede cerkveni pevski zbori liške dekanije dne 29. junija t. 1. v Mengšu koncert na vrtu Društvenega doma. Vabimo vse cerkvene pevske zbore, da prijavijo vsaj do 20. maja, kdor misli sodelovati, in število pevcev posameznih glasov na naslov N. Lobode, organist Kamnik. n Kat. prosveta« društvo v Selcih ponovi na Vnebohod, dne 21. maja 1936 ob 8. popoldne v Krekovem domu pretresljivo dramo iz svetovne vojne: »A njega ni.. .« Pridite pogledat ganljivo igro, ne bo vam žali n Vesela dručimca mladih harmonikarjev zaigra svoj pester spored pod vodstvom savinjskega rojaka prof. Pavla Rančigaja v nedeljo 24. t. m. ob treh popoldne v Gasilskem domu v Grajski vasi, ob polpetih istega dne pa na Groblji pri Sadrilku. n Cerkvene pevske »bore opoiarjamo na skladbico >Marijini slavospev. koral« v zalogi Jugoslovanske knjigarne v Ljubljani. Izvod stane eamo 1 dinar. n Pri eerkvi Marije Lurške pri Sv. Marjeti pri Rimskih Toplicah bo na binkoštni ponedeljek odI-fajni romanski shod. Letos bo za 60 letnico obstoja te Marijine božje poti dvojno ev. opravilo: prvo zjutraj ob 7, drugo pa ob 10. Romarji vabljeni. n Teiaj sa k&pnajeoje se vrši IA. maja ob 8. popoldne v Grobljah pri Domžalah ob priliki razstave malih živali. Katoliško prosvetno društvo na Ježici priredi v soboto, 23. maja zvečer po šmaralcah skioptično predavanje, V«i vabljeni! n Dol pri LjuKjamL V nedeljo, 24. msja ob 8 zvečer bodo igralci akademske zveza iz Ljubljane uprizorili v našem prosvetnem domu sodobno družinsko ds-aino »Reka«, Vabimo! n Sv, Jakob ob Sari. Krajevni odbor JRZ v Dolu pri Ljubljani sklicuje v nedeljo ?/!. maja ob 8 pop. v društvenem domu političen shod, na katerem bo govoril g. Tomazta iz Ljubljane. Vabljeni vsi stanovi! odpri a pred njima. Kristjan je šel notri in rekel: »Stopaj previdno za menoj, gospod! Ne glej v bakljo, ampak na stopnjice.« Nato je dračje položil zopet na odprtino. Servij je bil v ozkem podzemskem hodniku, ki je bil tako nizesk, da se je moral držati sključeno, da se ni zadeval z glavo. Vlažen in težak zrak mu je v začetku zaprl sapo Plamen baklje je bil majhen in se je tresel, kot bi hotel ugasiti. Nek aj časa sta šla po ravnem brez stopnjic, potem so pa zopet prišle stopnjice in to se je parkrat ponavljalo. Hodnik je bil mestoma tako nizek in ozek, da je bilo treba iti po kolenih in s sklonjeno glavo. Na drugih mostih pa se je razširil v okroglo in precej visoko sobo, izsekano v skalo. Vtakih razširjenih prostorih je Servij postal, da je stegnil svoje ude. Luč baklje je potitala svetlejša iu mirnejša. Tu je lahko videl kamenite sarkofage, preproste, neizklesane in brez. okraskov. Le redko je bila prednja stran okrašena s topo izklesano palmo ali s pastirjem, ki je nosil jagnje na svojih ramali, z golob-čkom, ki je držal v kljunčku oljčno vejico, sidro, križ ali skromen napis. »Tu počivajo vaši umrli?« »Naši spoznavalei in mučenci,« je odgovoril kristjan. Čim dalj sta prodirala, tem več podobnih sob sta prehodilo. Sedaj je zapazil prefekt v stenah hodnika, kjer je bil širši in višji, navpične odprtine, deloma zaprte s surovimi kame-nitirni ploščami, deloma še prazne. Izvede! je, da so koludnbarije — kakor so jih imenovali — prave grobnice. Zaprti so služili svojemu namenu, odprti pa so bili pripravljeni za nove mrliče. Servij je strmel nad množico žrtev nove vere. Kljub naglici si jc dal to in ono od svojega vodni! a raztolmačiti — in ta je to znal; soj je bil fosor, grobar v katakombah. PISANO POLJE Največja bolnišnica sveta Največja bolnišnica sveta je v ameriškem mestu Los Angeles, To pripoveduje o njej nek nemški zdravnik: Bolnišnica ima nad 30 nadstropij ter je namenjena ubožnim slojem. Zgradila jo je država za vsoto 13 milijonov dolarjev ter plačuje zanjo letno nad 4 milijone dolarjev. Bolnike sprejemajo in zdravijo zastonj, zdravniki nimajo nobenih plač, marveč iščejo dnevni zaslužek v zasebni praksi. Bolnišnica porabi dnevno 6000 brisač, 15.000 kosov posteljnega perila, v kuhinji pripravljajo jedi za 10.000 oseb dnevno. Če pridejo na mizo piščanci, jih je treba za eno samo južino 700. — Bolnišnica ima veliko plavalnico, otroški oddelek ima svoj ptičji in opičji vrt, starejšim pacijentom je na razpolago knjižnica z nad 5000 knjigami. Bolnišnica ima svoj poštni urad, katerega promet ni nič manjši kot je poštni promet manjšega mesta. Priklenjena žena Pred kratkim je vdrla policija v dom mla-doporočenega para v Krystinovu pri Krakovu. Na uho ji je namreč prišlo, da je mladi mož često odsoten, da. pa ni mlada žena od poroke sem nikoli zapustila doma. Ker so slutili kaj hudega, so sklenili, da zadevo preiščejo. Oboroženi policisti so s sik) odprli vrata stanovanja. Soba in kuhinja sta bili prazni. Preiskali so vse in na zadnje so vdrli v klet. Tu se jim je nudil čuden pogled. Mlada žena je bila k eni izmed sten prikovana z verigo. Namesto, da bi svoje »rešitelje« sprejela z veseljem, pa jih je samo grdo pogledala in jim dejala: »Kaj hočete? Ljubim svojega moža in on ljubi mene. Toda on je ljubosumen zato me vsakikrat priklene z verigo k steni, kadar ostavi hišo. Ker ga ljubim, ne vidim v tem ničesar slabega.« In tako so morah policisti oditi, ne da bi smeli prismojeno ženo rešiti spon. Sinovo srce počiva pri materi Pokojni poijski maršal Pilsudski je v svoji oporoki določil, naj njegovo srce pokopljejo ob nogah njegove matere, ki počiva na pokopališču v Vilni. Dne 12. maja so Poljaki na najsloves-nejši način izvršili to zadnjo željo svojega maršala. Med zvonenjem vseh vilnskih zvonov se je pomikal sprevod, v katerem so nesli maršalovo srce na pokopališče. Na čelu sprevoda so korakali vojaški oddelki, zastavonoše, venci itd. V sprevodu so nosili tudi krsto z izkopanimi kostmi maršalove matere, katere so potem s sinovim srcem vred pbkopali na vilnskem pokopališču poljskih junakov. Pred žaro z maršalovim srcem in krsto matere so šli duhovniki. 2aro pa so noskih junakov Pred žaro z maršalovim srcem in materino krsto so šli duhovniki. 2aro pa so nosili zastopniki raznih poljskih narodnih društev. Za njimi je šel predsednik poljske republike ter maršalovi sorodniki in visoka generaliteta. Ob 1 popoldne je bil slavnostni mimohod vseh organizacij mimo novega grobišča. Zraven pokopališča junakov so zgradili nov mavzolej, v katerem bosta pokopana mati s sinovim srcem. Okrog mavzoleja leži pokopanih 160 poljskih vojakov vseh činov. Sredi teh mrtvih junakov je grob maršalovega srca in njegove matere. Tako bo pokojni maršal Pilsudski še m smrti pričeval svojo nerazdružljivo zvezo in prj. padnost k domovini, družini, narodu in armadi Na zadnjem koščku poti so posodo z maršalovim srcem nosili rektorji poljskih vseučilišč v sliko-vitih talarjih. Med pogrebnimi ceremonijami je vojaštvo prezentiralo s puškami, množice so molčale, vojaške godbe so igrale, nakar se je velika plošča iz črnega granita poveznila na grobnico. V tem hipu je poljsko topništvo od-dalo topovsko salvo. 101 strel je zagrmel in 3lo. vesnost je bila končana. Pretok krvi iz trupel Po poročilu komisarijata narodnega zdravja v Moskvi so v preteklem letu v tamošnjih bolnišnicah izvršili okrog 3000 transfuzij (pretokov) krvi. Od tega so v 1800 primerih uporabili krj iz ravnokar umrlih trupel. Kri so najprej na poseben način pripravili. Profesor Spaskuhotski v svoji dejavnosti preizkuša možnost, da bi ob priliki nesreč ali vojne imeli na razpolago večjo množino za pretok krvi. Kri mrtvecev, ki jo omenjeni profesor pripravi na gotov način, ostane baje za trans-iuzijo dobra še 16 dni po smrti. Najstarejši brivec na svetu je pač % letni Francoz Bcrte iz mesta Bernjc blizu Liona. Opravlja obrt že polnih 80 let. Pri svoji globoki starosti še danes brije in striže in je še vedno zelo vešč v svoji stroki. Belgijski slikar Šari Feli (1830—1900) ni imel rok in je dela! z nogami. Sčasoma je postal eden najslavnejših slikarjev v Belgiji. Pogosto je delal slike belgijske kraljevske in ruske carske družine. Ob takih prilikah se je rokoval z belgijskim kraljem in ruskim carjem z nogo, ker rok ni imel Tu ni bio nobene stopnje ali stanovske razlike. Zemski ostanki celili družin, nuvadnih meščanskih in patricijskih Iliš, so ležali drug poleg drugih in nad drugimi in sužnji so jili objokovali. V bližini so ležale kosti sužnjev, katere so prinesli iz arene amfiteatra, katere so pa-triciji objokovali kot mučence. Resno in ubož-no jc bilo to mrliško mesto, katerega ni obsevalo ne sonce ne luna, ga ni obsenčevala ne cipresa ne grmovje, ampak skromno in skrito pred radovednimi in nesramnimi očmi. Niso tu slavili zlati napiai pred svetom zaslug umrlih junakov, niti niso naznanjali groznih muk. ki »o jih pretrpeli za svojo vero. Ne lavorji, ne cveti ice niso krasile grobov. Niti vonj travnikov in gozdov ni obdajal grobov, ampak za-taten podzemski vzduh. Niti' odmevajoče vzdihovanje ljubečih družinskih članov ni motilo spanja mrtvili, ampak tožba novih žrtev, ki so jih tu v gručah napadli, zvezali in peljali pred sodni stol. Včasih so ti hodniki odmevali od petja, v katerem ni bilo najti vzviSene^a, veselega, vriskajočega m zmagoslavnega razpoloženja. Bile eo to bolj žalostinkc ih žalne pesmi, bili so to zbori vseli kristjanov, ki so prosili Boga srčnosti in moči, da bi prestali nova preganjanja. Servij je stopil za svojim vodnikom zopet na nov hodiuik labirinta, ko se je glasilo tako petje nevidnega zbora, kot iz drugega sveta. Obstal je in se oddahnil. »Bližamo se najbrž našemu cilju?« »Tako je, gospod.« »Ali bomo našli tam Tuzneldo?« »Tvoja nevesta nikdar ne zapušča naše"« cadniega skrivališča.« " »Nikoli?..« Zopet je globoko zadihal. >1 ojdtmo dalje,« je opominjal vodnik. »Daj, e.a se malo odpočijem.« Profektovo srce je močno bilo. Skoro eno leto ni videl Tuznelde in sedaj naj jo najde v tako čudnih razmerah. Poslovil se je bil od V nje na dvoru njenega očeta v markomanskem pragozdu, kjer je bila svobodna ponosna hči j uglednega germanskega rodu, sedaj pa naj jo ■ pozdravi v podzemljski ječi, kjer se je skrila kot prostovoljna jetnica pred Fabijeviini ogle-duhi in tudi pred vohuni mestnega prefekta! »Pojdimo torej,« je rekel čez nekaj časa. šla sta sedaj skozi hodnik, ki se je polagoma širil. Petje je bilo vodno bolj jasno in končno tako razločno, da je Servij ločil moške in ženske glasove. Naenkrat se je pot razširila v velik okrogel, obokan od oljnate lučice razsvetljen prostor. Nasproti vhodu je klečal pred grobom, okrašenim s palmami, starček v dolgi, beli halji. Krščanskega duhovnika so obkrožale številne osebe obojega spola in različnih stanov. Med sužnji je opazil Servij osebe v škrlatnih togah in ženske obraze, ki so mu bili znani iz senatorskih In.š. Ko je pregledal množico, so obstale njegove oči začudeno uprte v Mučijo Kornelijo. Naslonjena na steno je klečala z očmi uprtimi v nebo, ne d« bi združila svoj glas z ostalimi. Njeno izpremenjeno obličje je kazalo, da plava du-hovrno v drugih krajih tako da ni okrog sebe ne videla, ne slišala. Tudi njo najdemo tu!« je misli! Servij. Ubogi Publij!... Toda kje je Tuznelda?« Kavno je hotel v,orašati svojega vodnika, ko je zagleda! ne daleč od sobe žensko po-,k> J'' razlikovala od drugih »o svojih zlatih laseh, ki bo ji raznleteni padali lot plašč f;?' r.a;ne™- Njene, velike modre oči so liour-neče blestele v bledem izstradanem obrazu, kateremu je vzelo podzemeljsko bivanje mladostno svezost. Nosila ie obleko sužnje in tudi ta je bila ze močno obnošena. Servij je zr! poln strahu v to postavo. Ali le resnično Tuznelda? Tako izgleda hči svobod! nega germanskega kneza, nevest, orefekta. le-girr... O Run, o Rim! »Tuznelda!« je naenkrat in skoraj nehote zaklical. Prestrašila se je in zdelo se jc, da lioče zbežali. »Tuznelda!« je ponovil Servij in sc preril do nje »kozi pobožno množico. Prenehali so peti, vse oči so se uprla < njega, ko jili je motil. Tudi klečeči duhovnik je vstal. Tuznelda je razprostrla svoje roke, kot bi bila zadeta od orožja v prsi, omahnila in padla glasno ihtoč v Servijev objem. Tihota je nastala v kapeli. Molče so opazovali kristjani germanski par. Vodnik je stopil k duhovniku, da ga obveAti o vzroku motenja. »Tako so s teboj ravnaii . v takem stanju te moram najti!« je govoril Servij tiho in pritiskal Tuzneldo na svoje srce. Odgovarjala mti je samo z močnim ihte-njem, prekinjenim s poizkusi, da bi govorila. « ni mogla spraviti iz sobe niti besedice. Ravno se je bližal duhovnik paru, ko se i« zaslišalo iz hodnikov rožljanje. Kristjani so po-sluhnili. Tudi duhovnik je obstal — prebledel je. Poznal je ta nesrečni ropot. »Molite bratje ir, sestre!« je roke! s tresočim glasom. »Prosite Boga srčnosti in moči M svojo zadnjo uro, ker kmalu boste pred njegovim obličjem stali.« Tedaj se je vrnil k grobu, pokleknil, pritisnil čelo na mrzlo steno mučenca in n»rB0 čaka! kaj bo. Toda niso vsi kristjani sledili njegovemu zgledu. Več sužnjev je bežalo ven, da bi »9 poskrili v stranskih hodnikih, drugi pa m P°" legnili svoje meče. H, »Pustite orožje,« je rekel duhovnik. >MJV< kdor koga ubije, ne bo videl nebeškega Kraljestva.« (Oalie.) OSTANKI Novice iz Amerike i Razno. »Združenje za obrambo Jugoslovanov v Italiji«, organizacija, obstoječa iz odposlancev slovenskih, hrvatskih in srbskih društev v Mjujorku in okolici, priredi 23. maja v tamošnjens narodnem domu velik koncert posvečen zasužajenim bratom. — V premogovniku v Akronu Pa. je bil pri delu v rudniku ubit 65 letni Frank Konec, doma iz Beča pri Velikem gabru. — V Forest City Pa. je umrl 61 letni Anton Grčman iz Poljan pri Št. Vidu na Dolenjskem. — V Pittsburghu, Pa., je umrl Hrvat Marko Mnrkovič, star 29 let, ki je užival sloves najdebelejšega človeka v Zdr. državah. Mladi Hrvat je tehtal 556 funtov. Amerikanci so ga klicali »Fatty Marka« ali pa »Christmas Tree King«, ker je zadnja leta prodajal smrečice pred božičem. Pogrebalk je moral zanj naročiti posebno krsto, ki je bila sedem čevljev dolga, štiri čevlje in dva palca široka in tri čevlje visoka. Krsto je morala nositi iz hiše 20 moških--V Brosklynu sta se 39-letni Jo«. Podboršek In njegova 29-letna žena Ema, rojena Grbee zadušila g plinom v kuhinji. Našli so ju ležati v objemu na žijesiaici na tleh, na mizi pa je bilo pismo, v katerem sta sporočila sorodnikom in prijateljem, da odhajata prostovoljno v smrt, ker nista mogla preboleti izgube osemletne hčerke Emice, ki je umrla lansko leto. Pokojni Podboršek, po domače Sotlarjev, je bil doma iz Domžal. — V Pierce, W. Va,; sta se pri delu v jami ponesrečila rojak Joe Sloga.- in njegov sin. Očeta je na mestu ubilo, sin se pa nahaja v bolnišnici v Elkensu. Pokoiuik, ki je bil doma iz Primerja. — V Mt. Olive lil. je izdihnil 50-letni Jože Ferjar.žfč, doma nekje iz Vipavske doline. - V Norih Clutzago 111. je odže! v večnost 56 letai Blaž Mahni«, »z Seeoteč na Notranjskem, — V Roch Springs so pokopali 56 letnega Petra Berčiča cd Sv. Duha pri Škofji Loki. — V Springfieldu je zapustil solzno dolino 5!-letni John Gorešk od S*. Pavla pri Celju. Istot&m je umrl 60 letni Valentin Krh-likar Iz Vač pri Litiji. — V Chikagu 111. je i zapustil ta svet Frank Sava iz Kokre pri Kranju. — V De Pue 111. je na veke zatisnil oči 85 letni Frank Benkše, rojen v Grobljah na i Golenjskem. -— V Girardu Ksus. je preminul 64 letni Frank Zkjpah, od Sv. Lovrenca na Dolenjskem. — V La Salle 111 so cfjali v grob Antona Jeriča iz Škocijana na Dolenjskem — V Pueblo Colo j« preminul 61 letni Frank Hribar iz Srednje vasi pod Ljubljano. — V She-boyganu je na veke zatisnila oči Alojzij« Pov-Sič iz Bistrice pri St. Rnpertu. — V Forest City je preminula Karolina Kotar roj. Molek iz Gor. Logatca. — V Clevetandu sta umrla 24 letni St. Kažnik in 52 letni Alojz Kovačič iz Sodražice. -- V Manor Pa. je odšla v večnost 45 letna Marija Raspet i* Poljan nad Skofjo Loko. — V Lucerne Pa. je izdihnil 71 letni Mihael Voze!, doma od Litije. — V Chff Mine Pa, je odšel na drugi avet 57 letni r erdinand Pregelj iz St. Lftmperta pri Litiji. Mali csgrlasralls Vsaka drobna vrstica ali njo prostor velia za enkrat Din 5. Naročniki »Domoljuba" plačajo »smo polovico, ako kupujejo kmetijske potrebščine ali prodajajo svoje pridelke ati iščeio poslov oziroma obrtniki pomočnikov ali vajencev In narobe. PrftSžsž&fea ta mate ogtes« se piafafa GapraJ. najnovejšega modela eo dospsle. Zglasite se pravočasno, di kler traja zsloga. — Ponudite v na hup staro železo in iebelnr vosek. Pr. Stopica, železnina. Ljubljana, Gosposvetska e. 1 je mala kmetija v ravnini tik banovlnsko cesto, eena ugodna. Ig. Dor-miž, Pako p. Borovnica. za kmečka dela takoj sprejmem. Klefe !2 o.Ježica na malo kmetijo blizu Ljubljane Rasli.v uri Domoljubu pod št. 7258 l šivalna sfrofa pogrezljlv za polovično ceno, drugi 900 - Din. Oba Stikata. Gradsška ul. 8, Ljubljana. Rniaca boljša, nova od 8SSI88! Dja 600'— na- prej kupite edino pri »Promet« (nasproti Kri-žanske cerkve). - Tudi ob nedeljah dopoldan na ogled. prometnem kraju blizu farne cerkve, glavne eeste. žel. postaje HiSa, hlevi, kozolec, sadonos-niki, njive, travniki, gozdovi. Odprodam tudi delno. Javornik, Grosuplje. ucinega, od 15 do t6 let starega sorejme Ignac Semen, Podgorica, Dol pri Ljubljani. fiakla oc! 17 lel <3a'je ME9II m Higna dela sprejmem. 8p. Hrušiea it 2, pri Ljubljani. I Isiliarsto sajenca sprejmem ter prodam tevoročni šivalni stroj, Jernej Jeraj, Zspoge 10 Smlednik. Mm nova 730 razne nemsk v znamke samo pri Remec. Oskar, Dolenjska cesta 5, Ljubljana. SiValDB itPiiB rablje- ne, kolesa, otroške vo-zižke bi odgovarjajo popolnoma novim a so zato več kot polovico eenejSi kupite edino pri »ProMeU (nasproti Križanske oerkve). (samca) dobro ohranjen* naprodaj, Mihael Lampič, Orle št. 8 pri Ljubljani. za Bin-košti Se večjo Izbiro oblek in perila po znižanih cenah pri Preskerju, Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 14. za kmečka dela in vajenoSvIae sprejme takoj Mtdja Jože, Bled - Zagoriee28 za vsa kmečka in gospodarska dela spre;mem. Naslov v upravi >Domoljuba< pod št. 7303. dobi trajno zaposleni®. — Zglasiti se osebno pri Vinko Nnglič, Vižraarje 97 pri L ubljani. kupuje, konjiško in od govedi. - V nko Naglic, ščetar-slvo Vižmarje 97 pri Ljubljani. F. L boljših k&mbrikov m po .... Diu 6 — trpsžal oksfordi za srajc«...... 6'— kambrfki za predpasnik« . . . , „ V— tiskovina na dve strani.......10'— modno Utifano *» Sesski oblak® „ 9' -Itakof tudi TJ« drage vrste blaga po nizkih cenah ptf Utiblfana, 99. m* Iz pisarne kmečke zveze Gibanje Kmečke zveze. Ne mine nedelja, da se as bi ustanovilo po več novih Krajevnih kmečkih av«z. Preteklo nedeljo, 17. maja, sc je med dragisa vršil ustanovni občni zbor Krajevne kmečke zvez« v Šmartnem pri Litiji, katerega se je udeležilo nad 100 naših najboljših, preskušenih in zavednih kmečkih mož. Pomen in program Kmečke zvez« jim je pojasnil tisjnik Osrednjega odbora g. Bank©, Govornikova izvajanja so vsi zbrani vzeli na znanje z velikim odobravanjem. Za načelnika t* Krajevne kmečke zveze je bil izvoljen znani prosvetni in zadružni delavec g. Strman, za odbornike in zastopnike posameznih vaci ps tali naši najbolj«) možje. Istega dne popoldne s« je vrifi ustanovni občini zbor Krajevna kmečke zveze v Pijfivi gorici (za občino Žellmlje). Tega občnega bi se imel kot zastopnik Osrednjega odbora udeležiti g. inž. Jože Skubic, ki pa ga je žal prejšnji večei- doletela smrt. Že prej »o bil« ustanovljeno Krajevne kmečke zveze v Šmarju pri Ljubljani, u^uisnu ff Vnehohod" Vodoravno: 1. Zelo znana kratica; 8. darilo za veliko noč.; 5. drug, bolj nenavaden izraz za trpljenje; 7. moški glas; 8. ima vsak človek; a dol telesa; 10. drug izraz za revščino; 11. hoče imeti vsak človek; 12. se razprostira nad nami; 14. drug izraz za skedenj — v katerem je navadno stelja; 16. rimski cesar — znan preganjalec kristjanov; 17. krajše: samo eden; 18. nam daje gozd; 19. znaki, e katerimi zaznamujemo višino tona — izraz pri petju; 21. vstavi »le«; 22, vstavi »ae«; 23. ploskovna mera, 26 rastlina, iz katere dobivajo platno; VI zlitina — ki se rabi pri vlivanju zvonov; 29. isto kot 23. vodoravno; 31. del napisa na križu; »2. uporabljajo krojači za j>odlogo pri suknjah — za visoka ramena; 84.neke vrste telovadba; 85. vas pri Ljubljani; 8tk debel — dolg lesen drog; 37. uporabljajo kosci za brušenje kose; 38. dobi dolžnik, ie ne plača obresti; 40. nasilni umor,- 41. molitev, fes-tero je mm naučil sam. Jezus Kristus; 42. osebni! zaimek; 48. priprave, s katero utianemo ps⁢ 44. brezoblačen. Navpično: 1. Mlečni izdelek; 2. obdaja kmečko hišo; 8. priprava, s katero lovimo miži;' 4. kar Je na obeh straneh doline; 5. zabela; 6. zaključuje molitev; 7. prebivalec Bosne; 8. Število; 0. vrhovni poveljnik na ladji; 10. svetopisemska oseba — prva žrtev uboja; 11. nekaj nenavadnega; 18. ptica-ro-parica; 14. ljudski izraz za ljubljansko stolnkjo; 16. kje ima kosec oslo, ko kosi; 20. živaliea, ki iM v močvirju; 24. r r; 26. predplačilo; 28. isto kot 18 navpično; 80. kar nadomestuje zvonove na veliki petek; 33, števnik; 34. izraz za določen glas; 86. hrvatski izraz za »než«; 87. kosilo; 38. del obraza; 38a rokodelec; 38 b osebni zaimek; 88c mesec; 39. okrajšava za dinar; 40. krajše: upanje; 41. Isto kol 38 b, 42, nam dajejo čebele. Rešitev aganke „Šmarnice" Vodoravno: 1 tobak, 6 Azija, it rjuha, 12 mazoč, t3 elita 15 redar, 14 bajer, 16 Eva, t/ Ig, 18 ul, 19 oc, 20 kadet, 24 ioipa, 26 žandar, 31 oni, 32 je, 33 črv, 34 Adam, 36 ata, 37 ura, 38 eter, 40 cesta, 43 nvba, 44 uboj, 45 ladja, 46 ar. Navpično: 1 trobentica, 2 oj, 3 burja, 4 ah, 5 kamrica, 6 Amerika, 7 zalega, 8 izid, 9 jata, 10 očarati, 19 opera, 21 avto, 22 dota 23 ena, 75 ljub, 26 žreb, 27 avto, 28 dar, 29 ad, 30 raco, 35 med, 36 ata, 39 ej, 41 sj, 42 ar v Dev, Mas. v Vr na Brezovici i. kmalu ves prepi. zveze. V kranjsken. zbore predsednik g. isitotoko skoraj do vri okrajih, tudi pa Sta, »•sanje, tako d štev. 14.568 prejx>vedala na (»odstavi naredbe banske uprave savske banovine vsako daljne delovanje »Centralnemu komitetu akcionih odbora za zaščitu kožareko-preradjivačke radinosti u Kr. Jugoslaviji« s sedežem v Zagrebu in Akcijskemu odboru v Zagrebu. Prej>oved je izrečena iz razloga, ker se navedena združenja niso pridržavala zakonskih predpisov, niso imela pravila j>otrjena niti od policijske, nki od strokovne oblasti, ter so delovala in jx»lovala brez kakršnegakoli odobrenja oblasti. Vsled tega jih je oblast smatrala kot nelegalna združenja in jiui prepovedala vsako daljne delovanje. Odlok policije o prepovedi delovanja je takoj izvršen ter je včeraj bila izvršena hišna preiskava pri tajniku Centralnega komiteja Milanu Cupaku, drugače referentu Obrtne komore v Zagrebu. Zaplenjen ie tudi društveni arhiv. Predsednik razpuščene nelegalne organizacije je bil Julij Jaki!, usnjarski industrijalec iz Karlovca, tajnik Feliks Neumann, trgovec obutve iz Zagreba, blagajnik pa ing. Ricbard Neumann, prokurist usnjarske trgovine Hejgmann v Zagrebu. Ta nelegalna organizacija ae je obračala tudi na j>osamezne občine v obliki [Kjlslužbenih aktov (j>od številko in značko jK>verljivo, štampiljko in jxidobno) zahtevajoč, da občine jx>višajo trošarino in uvoznino na obutev firme Bata, ter je s tem skušala onemogočiti konkurenco članom svojega združenja in nizko ceno čevljev. MmM&wm m&m® „Moslln". Z našo umetno esenco si lahko vsakdo z malimi stroiki pripravi izborno obstojno in zdravo domačo pijačo. Cena eni steklenici « 150 litrov 20 Din. po pošti 35 Din, 2 »teklenici po po pošti 55 Din. — Prodaja »arao drogerlja KANC, Ljubljana Židovska ulica in ▼ Nebotičniku. priporoča t v r d k a flanitfaklaro r.i.Ti^ibS^ji državnim uradnikom tudi na obroke OiSlSCliHiCa ZS SMrmttle Ljubljana, Tyršava cesta 29 (hiša Gospodarske zveze). I)o preklica nudimo blage »odt na hranilne knjtmce dlanle Zadrnine »eae, Llubl)»Jia_ Za birmo F. L O0RIČHR, LJUBLJANA Sv. Fefra cesta 29 veliko izbiro blaga za botre in birmance, tako n. pr.: sukno za fantovske obleke od Din 30__ do 75-—, za deklice svilo od Din 12-—, krep-deJine od Din 22-—, kremvolneno od Din 32'-— naprej. Za moške obleke fine kamgarne od Din 80'— do 168-—. Za damake obleke najnovejše svileno in volneno blago. Dalje velika izbira ročnih torbic, nogavic, rokavic, svilenih ! rut in šerp, fantovskih in moških srajc, kravat, 1 dežnikov itd. Pri nakupu nad Din 100-— dobite primeren nameček, pri nakupu moške obleke svileno kravato zastonj, ako se sklicujete na inserat v Domoljubu. d rrolituoernUiozm dnevi. Ud IV. do /4. maja so se vršili protituberkulozni dnevi. Bile so razne tozadevne prireditve iz zbirali so denarna sredstva za boj proti hudi bolezni, proti jetiki. Ljudje so pomagali, kar so mogli v teh težkih časih. Kakor vsako bolezen, je novotarije imenujejo, le kaplja v morje. Ta kisikova kopel odstranjuje KIIHftlffiU