Poiiniaa DAifiairaifta.
Občinski zaslon v Zrkovcih razpuščen.
Klerikalna deželna vlada v Ljubljani si je vpletla v svojo krono strahovlade nov biser. Pod Številko 6693. z dne 15. aprila 1920 je namreč razpustila občinski odbor v Zrkovcih in imenovala Alojzija Rebernika, posestnika v Zrkovcih št. 26. za gerenta.
Da izve širša javnost glede te afere resnico, da ne meče na prejšnji zastop kamenja, zapisati hočemo v album poverjeništva za notranje zadeve pri deželni vladi za Slovenijo v Ljubljani sledeče:
Dosedanji župan g. Sel Aloj* je najpre-možnejši posestnik v Zrkovcih. Radi svoje Pravičnosti in možatosti, radi poštenega ž(v-Menja in narodne zavesti ne ie v Zrkovcih temveč v vsej okolici obče spoštovan mož| Ker pa si je on upal javno pripoznati kaplanuj katerega dandanes niti zadnja dekla več ne pogleda v Hočah, da pripada k demokratski stranki, ker si je upal vložiti tožbo proti klerikalnemu, sedaj imenovanemu gerentu Reberniku, obsodila ga je deželna vlada v Ljubljani na Izgubo županstva.
Sel je v vsakem oziru marljiv, vzoren, idealen in požrtvovalen napredni rodoljub. Vsi naši klerikalci si lahko obrusijo pete, lahko
Radivoj Rehar.
Tisto jutro ...
Tisto jutro sem vstal jako zgodaj, kar n* moja navada. Menda mi je tako zapisano od Prvega trenutka, da bo moje pravo življenje mrak in noč. Že od nekdaj sem sovražjl podnje vstajanje in šola mi je bila najnepri-tetnejša samo radi tega, ker sem moral zgodaj Vstejati. Pozneje sem v življenju vedno pozno vstaj»i in pozno hodil spat. Kadar sem bil donaa, sem čepel ves božji dan v zatohli sobi ter pisal — kakor sveti Hijeronim — tako je Vedno rekla moja mati, ko pa sc je jelo mra. čiti setu se umil, preoblekel ter se napotil ven, kamorkoli že. Moji materi to ni ugajalo, rada bi bila videla da bi večere preživel doma, da bi sedel za ognjišče, ter ji čital časnike in romane ; ker pa tega nisem mogel, ker me je moja ura z neizprosno tiranijo gnala zdoma, mi je nadela čudno ime ~~ ponočna sova. Morda je imela čisto prav; to ime se mi je zdelo celo lepo in častitljivo m bil sem nanj ponosen.
se postijo in pokorijo leta in leta, a v njegovih vrlinah ga ne dosežejo nikoli.
Omenimo še, da je poverjeništvo s tem dejanjem hotelo tudi zadeti njegovega intimnega prijatelja in prvega občinskega svetovalca učitelja Zemljiča. Temu možu se imamo zahvaliti, da so pred 15- leti postali občinski zastopi v Zrkovcih in Dolgošah narodni in da je ostala šola pri D. M. v Brezju, dasi leži ista popolnoma pod nosom Maribora, v slovanskih rokah. Ta mož je bil tudi edini učitelj mariborske okolice, kateri je že 4. nov. 1918 ustanovil v poprej imenovani občini narodno stražo in dva dni pozneje spravil prve prostovoljce sedanjemu generalu Maistru. Nehvaležnost,« pravi ta mož, »je najsigurneje plačilo domovine«. In on ima pravi
Kdo pa je gerent Rebernik ? Rebernik je zagrizen klerikalec, kateri si upa šele od prevrata javno pripoznati narodno mišljenje. Prepričani smo, da bi ia sebični in po svpjem mišljenju čudno razpoloženi mož tudi danes ne hodil s svojo klerikalno narodnostjo na javni trg, ko bi ga k temu ne sililo sovraštvo do Sel-Zemljiča. Z neprevidnim postopanjem si je namreč nakopal radi teh dveh sodnijsko pravdo, katera pa še do danes ni končana.
No, in če enkrat Rebernika vendar zadene zaslužena kazen, ne bo ista prva. V občinskih knjigah najdemo zabeležene pod naslovom g. gerenta sledeče kazni:
D jpoldan nisem napravil nikoli nič prida; samo nekoč sem pisal nek roman izključno le med deveto in dvanajsto uro dopoldan, toda ravno radi tega ga nisem nikoli dovršil. Popoldan je zame prehod iz jutra v večer, priprava na pravo, resnično življenje. Če bi me hotel bog kaznovati za grehe, ki sem jih in k! jih nisem storil, bi mi moral odvzeti le večere in moja kazen bi bila popolna.
Pri vojakih sem prišel z vsemi poveljstvi navzkriž ravno radi te moje čudne lastnosti! Spočetka je bilo strašno in misiil sem že, da bom obupal in cnemogel; toda nisem Napovedal sera vojaškim predpisom neizprosen boj, ki je trajal cela tri leta in pol. Nekoč so me radi te čudne lastnosti celo zaprli. Vse jutro in ves dan sem sedel čisto mirno in zadovoljno v zaporu ter čital Dostojevskega „Zap»ske iz mrtvega doma", ko pa se je napravil mrak, nisem mogel vzdržati; z neodoljivo silo me je klicalo tam zunaj iz noči, neznano in silno, čemur se ni dalo upirati. Na mojo dušo je legala strašna mora ; zblaznel bi bil, da nisem našel rešitve. Poskusil sem ulomiti vrata ter ubežati. Končno
a) v upravnem letu 1917 pod štev. 9. od 23. nov. radi navijanja cen 100 K;
b) v upravnem letu 1920 pod štev. 5. od 23. febr. radi kršenja predpisov glede živinske kuge ICO K.
Deželna vlada torej neomadeževane ljudi radi naprednega mišljenja odstavlja, klerikalne podrepnike pa, ki so predkaznovani radi navijanja cen, proti katerim tečejo sodnijske preiskave glede težkih del ktov, pa nastavlja za gerente. In ta vlada si upa trditi, da hoče z vso strogostjo i astopiti proti navijalcem cen in tihotapcem. Kdo se ne smeje?
Njegove prisednike vzamemo prihodnjič.
Ljubljana, bela Ljubljana, kam ploveš, zakaj dopustiš, da sedanja klerikalna strahovlada na obmejnih krajih, na izrecno vulka-ničnih mestih tako prosto in očitno izkorišča in zlorabi svojo sedanjo navidezno moč? In ti, Beograd, ti zvezda, ki si nam v burnih dnevih prevrata tako žarno sijala in nam v isti dobi s svojim svitom lila v razburkane duše nov up. da ie odzvonilo v Sloveniji za vselej proslulemu Šušteršiču in njegovim trabantom, strankarska strast nadvlade nad naprednimi tvojimi sinovi, zakaj si se v zadnjem času obdala z meglo negotovosti, 2akaj si daš treti svoj ugled po sedanjih klerikalnih mogotcih. Bolelo bo tebe, Ljubljana, bolelo bo tebe, Beograd, a takrat — tako se bojimo mi — prepozno bo! Kazalec se bliža 12. uril
so vrata bolestno jeknila ter se udala — bil sera prost. Tedaj me je objela zunaj neznanska slast: šel sem k stotnikovemu stanovanju, potrkal na vrata ter se javil sobarici. Čez hip je prišel stotnik, brez kape in brez bluze’', ter se zadrl nad menoj, čemu ga tako pozno nadlegujem. Stopil sem predenj, ga po vojaško pozdravil ter mu pokorno javil, da sem pobegnil iz zapora, ker nisem mogel več vzdržati. Jezno se je namršil hudi mož, potem se je pa t un-koma zasmejal, da so zažvenčale šipe v vrat>h.
„Zdelo se mi .je že, da te ne bo vdržalo; ti si ponočna sova", je rekel končno.
„Pokorno javljam, gospod stotnik, da
sem!"	.	.
„Potem pojdi k vragu; s teboj čiovek itak
nič ne opravi."
In šel sem. Ves svet je bil moj.
Pozneje sem imel mir. Le dvakrat, se spominjam, sem šel spat pred polnočjo ter vstal pred osmo uro zjutraj.
Ko sem prišel na dopust, sem najprej povedal, da sem še ponočna sovo. Tedaj se ,e mati razjokala.
Političen list.
Naročnina znaša:
l dostavljanjem no dom ali po pošti K 101— mesečno. .	četrtletno	K	30—.
Ce pride naročnik sam v upravnlštvo po list: Mesečno K 9 50. — lnserati po dogovoru.
List izhaja vsak delavnik popoldne,
Posamezna številka stane 60 vin.
Uredništvo In uprava:
Mariborska tiskarna (Jurčičeva ulica št. 4.)
Telefon uredništva št. 276, uprave št. 24.
Leto III.
Maribor, četrtek 29.
delegacija.
Žalostni dogodki.
V splošnem je sedauja velika stavka potekla dokaj mirno. Pouebno tam, kjer stno pričakovali največ nereda je vladal najlepši red, to je na Hrvatskem. S tem so pokazali Hrvati, da je tudi pri njih državna ideja močnejša, kakor vse drugo. V Sloveniji žalibog ni bilo tako, še skbše pa je bilo v Vojvodini.
frenapeti in drugi obskurni elementi so iz-z vali v soboto dopoldan v Ljubljani prelivanje krvi. Padle sp nedolžne, nahujskane Žrtve, krivci pa so ostali na varnem. Do prelivanja krvi je plišlo tudi v našem premogovnem revirju ter deloma tudi v našem Majiboru, na Studencih. V Slovenski Bistrici se je dogodila radi sabotaže železniška nesreča, ki sicer ni zahtevala človeških življenj, pač pa njihovo zdravje.
Nevarnejše je bilo v Vojvodini, a osobito v Subotici, v našem največjem mestu. Madžari so tam potom komunistov, ali bolje rečeno, potom par podkupljencev in zaslepljencev izzvali proti-državno ustajo. Naše zveste čete so krepko posegle v boj ter ustajo zadušile. Zaman so čakali Horthyjevi vojaki na meji, da uderejo v našo državo, ter ji odrežejo najrodovitnejše kraje. Njihova zločinska nakana se jim je ponesrečila, odšli so obupani in osmešeni. Zmagala pa je naša edinstvena misel, ljubezen do naroda in njegove svobode, ki ji je krona — lastna, neodvisna dižava.
Stavka sama na sebi, vsaj do gotove meje ui bila toliko žalosten pojav, saj je stavka da. nes nekaj vsakdanjega, pokret, ki se pojavlja v Vseh zmagovitih in premaganih državah, žalosten pojav pa je to, da so se dali nekateri nesrečniki zapeljati od lastnih sovražnikov, od onih, ki jim niti zdaleka ni v mislih blaginja delavstva, ampak nacijonalna korist od razbitja naše države. A še bolj žalostno je, da so za to zaslepljenost prelili svojo lastno kri, da so jo prelili uc zase, ampak proti sebi — za Madžare, Nemce in Italijane.
Razbitje Jugoslavije bi ne koristilo. delavstvu, ampak našim sovražnikom, ki bi si našo zemljo razdelili, naš narod pa zopet usužnjili, kakor je bil uiužnjer. nekoč. Na vsa važnejša mesta bi prišli zopet tujci in jugoslovenski delavci bi biii zopet m?.terijal druge vrste, kakor so bili poprej.
Sedanja stavka je bila dobra šola, a najboljša za proletarijat sam. Iz nje se lahko mnogo nauči; pred v«em pa to, da vdrugič ne bo več dal prelivati svoje krvi za — svoje lastne so vražnike.
Podpirajte Jugosl. Matico*!
„Ce te tudi pri vojakih niso spremenili, potem ti je tako sojeno, živel boš večno le v mraku."
S tem je bilo zapečateno moje življenje, materine solze so ga zapečatile. Moje življenje je noč.
Tisto jutro pa sem vstal jako zgodaj, sam ne vem kaj je bilo seglo v moje življenje ter ga popolnoma zmedlo, da nis«m spoznal več ne samega sebe, ne svojega početja.
Zunaj je bilo pomladno jutro, vse polno Čudežne svetlobe in vonjav, petja in življenja. Pred menoj je bila bela cesta; na obeh straneh so štrlele proti nebu visoke hiše * zastrtimi, mrkimi okni. Po cesti so hodili ljudje, vse polno jih je bilo, možkiii, žensk in otrok in vsi so se mi zdeli tako znani in domači, da bi bil naj-laje objel enega za drugim ter se razjokal nad vsakim posebej, nad vsemi in še nad samim seboj. Ker tisto jutro sem spoznal, kar poprej nikoli nisem,
(Konec prih.)
Dnevne vesti.
Lažnjivi „Straži“ bodi povedano, da je bil članek »Na zatožno klop« napisan predno je izšel oni čhnek v »Volksstimme«. Čakal je v uredništvu par dni, predno je prišel na vrsto. Radi tega tudi ne more biti govora o kakem olankanju Pisec je čital omenjeni članek v »Volksstimme« komai dan pozneje, ko je izšel članek »Na zatožno klop« v našem listu. Dalje pa ji bodi tudi še povedano, da je zagrešila sedanja vlada nad našim narodom, a pred vsem nad našim narodnim gospodarstvom toliko, da spada — na zatožno klop — in pri tem tudi ustrajamo. Da je z vničenjem naše valute in z raznimi drugimi špekulacijami povzročila, seveda indirektno, mnogo mezdnih gibanj, ter privedla ludi »Zvezo«, do tega, da je prve dni vstopila v pasivno resistenco, kar je priznala v svoje-časnem prvem komunikeju, je tudi resnica, ki jo narodnohlinska »Straža« ne more ovreči. Naše ljubezni do države, ne bomo dokazovali v »visok'h tiradah«, ker kdor se poslužuje te metode navadno dokazuje da v njegovi ljubezni ni vse v redu; čitatelji našega lista vedo dovolj, kai smo in kaj smo bili tedaj, ko so bili klerikalci še čezinčez črnožolti.
Begajoče govorice. Hujskači, ki so s
svojo akcijo va vstaio in Bosvobojenje" Maribora žalostno pogoreli, širijo sedaj med ljudstvom, a posebno med železničarstvom, govorice, da bodo, predno se povrnejo na delo, dosegli, da bodo odpuščeni vsi pristaši „Zvezew ter sploh vsi slovenski delavci in uslužbenci. Nam ni treba posebej povdarjati, da ko vse te neslane govorice samo pobožne želje onih „poni-žanih in razžaljenih''', potrebno pa je da naše ljudstvo izve, kakšni ljudje pripadajo „jugoslo-venski socijalni demokraciji" in kakšna je njihova internacijonala. Pravi „internacijonalecM ni še oni, ki prisega na rdečo zastavo, popolno pravico do tega imena in vse ž njim zvezane časti dobi komaj tedaj, ko zataji svoje juj?-slovensko pokolenj^ ter postane — Nemec! Toda naš jtfgoslovensln narod si ni priboril svobodne države, zato da bo v njej še nadalje tlačen in potujčevan. Oni, ki se niso bali žrtvovati za njeno ustvaritev svoje lastne krvi, se tudi ne bodo bali prijeti palice ter nagnati orie „vstaše" kamor spadajo. :
NemšTina — še vedno uradni jezik. Neverjetno je sicer, toda koliko neverjetnosti je v Jugoslaviji in vendar so resnične. Tako je resnična tudi neverjetnost, da je v edini naši železniški delavnici v našem Mariboru notranji in zunanji jezik — nemščina. Slovenski delavec, ki pride v to delavnico se nahruli z »vindišer« in naučiti se mora nemško, če še ne zna. Kdor misli, da je samo Avstrija potom ovojih uradov potujčevala naš narod se jako moti. Z drugimi lastnostmi je od pokojne Avstrije podedovala kraljevina SHS tudi to vzvišeno nalogo — potujčevati v svobodni narodni državi, državni narod. Na vprašanje »Quo vadiš Jugoslavia?« je lahek odgovor: »Na Dunaj, da se dam še enkrat zasužnjiti!«	Delavec.
Nemška kolonizacija. Kolonizacija Nemcev v Mariboru in po drugih naših kraiih potom »Siidmarke« pod bivšo Avstro-ogrsko je vsakemu znana, ni pa znano, da se ta kolonizacija tudi še sedaj vrši, kljub temu, da imamo lastno narodno državo. Te kolonizacije sicer ne vodi več »Siidmarka«, vsaj dokazati se menda tega ne da, (mogoče je pa vse) pač pa jo vodi nekaj naših Nemcev in nemčurjev. Doječ se, da ne bi prišla kaka posestva ali obrati v slovenske roke, so pričeli z agitacijo med vojvodinskimi Švabi ter jih pričeli vabiti v Maribor. Vojvodinsko švabsko časopisie prinaša čisto odkrito anonce, ki pozivajo Švabe, naj pokupijo v Mariboru one hiše in posestva, ki so na prodaj, da ne pridejo v »tuje« roke. Kakor smo doznali vodijo to novo kolonizacijo naši nemški odvetniki. Treba bi bilo, da bi merodajni krogi posvetili malo z bengalično lučjo v posle te nove nemške kolonizacije v našem jugoslovenskem Mariboru!
Zanimiv dokaz, kakšni ljudje hujskajo proti državi in proti oblastnijam, nam podaja sledeče pismo, ki ga je prejel g. policijski nadkomisar dr. Senekovič. Pismo se glasi: Gospod Senekovič! Kako pa to pride, da vi imate toto pravico, da čete naše ludi to našega mesta vun spraviti kateri sem slišijo, naj se to enkrat obrne in glejte vi na vašo stražo, tisti čiči kacl-maheri, ki vse vkradnejo kaj dob’jo, tiste bi bilo dobro in tudi bojo šli z njihovimi grdimi bamami; mi mislimo, da bojo prišli skoro časi, da nemote meli časa va4ih klobukov vzeti, tak bote šli še bole nego psi, samo malo še počakte kak to pride, da to v našem kraji toti kaclmaheri službe dehjo? Prašajte eniga a!i drugiga ako je bil, kedaj je bila voiska, tedaj so bili vsi unverlasslich zdaj bi pa to naše pravične ludi streljali od tistoga kraja, kole so toti doma je nai ti veči ksinde zapomnite si, to bote vidli kak bote vsi gledali kole bode mogli begati; zdaj smo mi gospodi mi mamo monicijona zadosti, da bo potrebno bojo šli vi in vaši kaclmaheri vsi v luft. To so tisti, ki so pod avstrijsko ero privandrali v naše slovenske kraje, danes pa mislijo, da so domačini, a mi Slovenci, da smo tujci. Toda ti gospodje naj se le ne vznemirjajo, čas njihovo slane je minil za vselej. S takimi izbruhi pa ne bodo dosegli nič drugega, nego da jim bo naš zaveden narod dal pošteno in zasluženo brco. Ne mi, oni bodo zleteli tja, kamor spadajo.
O pasu A na Koroškem piše ena zadnjih številk »Grazer TagbJatta« ter priznava kar doslej še noben nemški list ni priznal, da je v tem pasu velika večina prebivalstva slovenske narodnosti. Da bi to za Nemce žalostno, toda nepobitno dejstvo ublažila ter upajoče p< tolažija ter prilila njihovi ugašajoči lučki upanja vsaj še par kapljic oha, jim pripoveduje, da vsi ti ljudje, čeprav so Slovenci razumejo in govore tudi Nemško. K Nemcem to je k Avstriji pa jih vežejo tudi gospodarski odnošaii. In ti gospodarski odnošaji so_ važnejši nego narodnost. Ta zadnja trditev se lahko tudi obrne, na kar pa »Tagblatt« menda ni mislil. Zanimivo pa je na vsak način, da je celo najzagrizenejši avstrijski list priznal — da so v glasovalnem pasu A na Koroškem Slovenci, ne pa Nemci, kar so doslej trdovratno pripovedovali vesolnernu svetu. Pred smrtjo prizna marsikdo stvari, ki bi jih poprej nikoli ne priznal.
Premeščena sta iz delavnice na koroškem kolodvoru načelnik Ogrinc ter računovodja Sieberer in sicer k obratnemu ravnateljstvu južne železnice v Ljubljani. Na njihovi mesti pa prideta inženir Dolkowski ter računovodja Strauss.
Uvoz prepovedanih predmetov. Trgovski gremij poroča, da se mora vse blago, koje se je do 31. t. m. pri raznih železnicah v inozemstvu sprejelo, strankam dostaviti.
Občinske doklade in pristojbine. V seji
sosveta z dne 26. t. m. je bilo soglasno sklonjeno, da se pokritje ororačunskega primanjkljaja mestnega zaklada za leto 1920 zvišaio, oziroma na novo uvedejo nastopne doklade oziroma pristojbine: 1.) Občinska doklada na kontingentovano in nekontlngentovano oridob-nino ter p idobnino po poglavju II, na plača-rino in krošniarino od 65% na 130%; 2) go-staščlna od 12°/0 na 20°/0; 3) vodovodna naklada od 6°/0 na 12°/0; 4.) jednotna cena Prl ve.%ii porabi vode se zviša od 50 vinarjev j1®
l	K za 1 m3, pri čemur se pri oni ninoŽJnl vode, ki je na podstavi naklade dovoli^3’ vpošteva 1 m* s 60 vinarji; 5.) občinska klada na v no na 500% državne užitnine; y občinska naklada na vino za vsak hi 60 K» 7) občinska naklada na pivo za vsak hi 40K; d.) občinska naklada na steklenico šampanica 60 K; 9.) občinska naklada 50 K od hekto-literske stopnje alko lolovine navadnega žg.t-nia; 10.) tehfarina na železniških, postajah v Mariboru ori uvozu in izvozu blaga in prt-liage; 11.) občinsko doklado na železniške vozne listke na 20 kron voznine po 1 K za
III. razred, 2 K za II. razred In 4 krone za I. razred; 12.) občinska doklada od prenosa lastninske pravice pri zazidanem zemljišču od 1/10 državne nepremičninske pristojbine na 1/3 tedaj v isti izmeri, kakor se sedaj odmeri od nezazidanega zemliišča; 13.) občinska taksa. Občinska (taksa) doklada od zemljiškega in hiaiionaiemnega davka (40°/0) od rentnine (6sIJ/0) ter kanalska pristojbina (4°/») ostane ista kakor v pretečenem letu. Pod točkami
1,	2. 3 in 4 navedene doklade, oziroma pristojbine se povišajo s 1 januarjem 1920, do-čim ostale z dnem pravomočne veljavnosti. Podrobna načrta pod točkama 10 in 14 vsebujočih pristojbin ležijo na vpogled razgrnjeni Pri mestnem knjigovodstvu. Pod točkami 5,
6,	7, 8 .n 9 se pobira, odnosno naklada od v mestu konzumirane užitninl podvržene ko ličine To se daie v smislu § 76. občinskega reda za mesto Maribor javno na znnnie.
Mura in umetnost.
„/y?ož teme". V soboto nam je podalo naše gledališie znamenito Tolstojevo dramatično delo „Moč teme". O delu samem bi bilo Skoda govoriti, kfcr je že Vsakemu, ki se količkaj zanima la literaturo že dovolj znano. Vprizoriicv sama se je vršila v znamenju karbidove razsvetljave; dosegla pa je kljub teinu popoln uspeh. Vživet' se v psiho preprostega ruskega ljudstva ni lahka naloga; toda uloge so bile dobro razdeljene in igralci vsak na svojem mestu. Niti o manjših in najmanjših ulogah bi se ne dalo trditi, da niso bile podane z ljubeznijo in razumevanjem. Globina in resničnost Nučičevega Nikižke Aki-mida bo ostala gledalcem še dolgo v spom nu. Gledal sera pred leti to Tolstojevo delo na dunajskem „Burgteatru" toda reči mt ram, da mi je Nučičev Nikiška bolj ugajal, in to ne le rad; tega, ker je bil igiau tam v nemškem tu pa v slovenskem jeziku, ampak radi resničnosti, ki je s;c t velik nemški umetnik ruskemu tipu ni mt ge! dati. — Sicer pa je prevod gospe Gove-karjeve slab, ter se mu poz*a, da je prirejen po nemškem prevodu, ne pa po originalu. — Visoke zmožnosti je pokazala ta večer gospa Dragutitiovideva v ujogi Matrjone. Njeno samoraslo ustvarjanje nas je presenetilo, dasiravno jo pomamo že od poprej kot prvovrstno umetnico. Tretja v tej igri je bila gospa Bukšekova (Anisjd) istotako skozinskozi naravna in dovršna. g. Bratina je v celoti dobro pogodil starega Ak.ii- a, k» je, mimogrede povedano, jako težka uloga, ki zahteva previdno in dosledno 'pot; le v prvem dejanju je bil malo premedel. Doma je bila tudi gdčna Petkova v ulogi Aku-iine Velušček (Mitnč) je bil spočetka nesiguren, pozneje pa boljši. G. Rasberger (Pjotr) ter gospa Gromova (Marinka) sta bila sicer dobra, v rusko dušo pa se nista mogla popolnoma vživeti. Resničen gledališki talent je pokazala, mala Olgica Severjeva, kar smo opazili že v »Pepcluhu". D uge manjše uloge so bile večali manj v okvirju. Godbe nismo prav nič pogrešali.	—x.
Razne vesti.
Pred us leti so javno pretepali na-Vijalce cen. Po velikih vojnah je vedno dra-Kitija. Tako je bi|o tudi pred 118 leti. Na Du-■Kniu so imeli 1802. leta določene tele ceue: hleb
2	libri za 14 krajcarjev, libra govejega mesa 7 kr., telečiega 10 kr, libra Špeha 28 kr., masla ‘^3 kr., vrček piva 7 krajcarjev. Nekateri prodajalci se niso držali maksimalnih cen. Zato je Policija začeia proti njim energično postopati in kognr so zalotili, d.* prodaja nad določeno ceno, so ga gnali na policijski komisarijat, kjer so ga takoj obsodili in mu jih javno našteli 25.
Zgodovina sladkorja. Dandanašnji je
sladkor jedno najpotrebnejših živil. Malokdo pa ^.e, da so sladkor rabili že Kitajci pred 2000 leti. ' srednjem veku je prišel sladkor v rabo pri Portugalcih riajprvo. Ljudstvo je govorilo, da izdelujejo sladkor indijski čatodejci. Šele Marc j | o.o je prepričal v le4ih 1271 do i295 svet, da je to bajka in je razložil, iz česa se izdeluje
sladkor. Potem se je širil sladkor po Arabiji in
počasi po vsem svetu.
Goljufija prodajalke časopisov. Neža Sykir, ki prodaja na Dunaju po ulicah časopise, ie bila obtožena in obsojena na 24 ur zapora radi goljufije, ker je klicala pri prodajanju časopisov „Posebna izdaja", čeprar ni bila oo*tbna 'Zdsja. Sodišče je smatralo to za goljufijo ter jo obsodilo.
Zadnje vesti.
Sestanek v Lago Maggiore.
LDU Lyon, 28. aprila. (Brezž.) »Mitin« poroča iz San Rema, da se je včeraj Scia-loja razgovarjal v Nizzi z dr. Trumbicem, ki je na potu v Beograd. Prihodnji sestanek med Scialojo in jugoslovenskimi delegati bo v nekoliko dneh in sicer v Lago Maggiore.
Uradno poročilo o prometu.
LDU Ljubljana, 28. aprila. Uradno se poroča: Na južni železnici se je danes priglasilo skoro vse osebje v službo. Vozili; so na vseh progah osebni vlaki, kakor včeraj na progi Logatec—Špilje tudi več tovornih, oziroma živilskih vlakov, nadalje tudi ekspresni vlak Beograd—Pariz v obeh smereh. Na vseh večjih postajah, kakor tudi na rudniških postajah, se ranžira tovor. Jutri, 29. t. m., bodo vozili na vseh progah osebni vlaki: med Ljubljano in Mariborom razen dosedanjih mešanih vlakov še v vsaki smeri po eden oseb.ii vlak; nadalje med Ljubljano in Zidanim mostom jutranji in večerni osebni vlak za šolarje in uradnike; istotako zjutraj in popoldne po en osebni vlak med Ljubljano in Borovnico. Zveza osebnih vlakov med Mariborom in Dunajem se zopet vzpostavi. Ekspresni vlak Dunaj—Trst začne voziti v ponedeljek, 3. maja 1.1. — Na progah državne železnice v Sloveniji je od danes opoldne vzpostavljen ves osebni in tovorni promet, kakor je bil pred stavko. Železničarsko stavko je smatrati, ako tudi ne formalno, vendar pa dejanski za končano. Tudi vse drugo delavstvo po Sloven.ji dela. Stavkajo samo še rudarji. Mir in red se ni kalil nikjer.
Naši delegati v Ljubljani.
LDU Ljubljana, 29. aprila. Z današnjim ekspresnim vlakom so dospeli zjutraj v Ljubljano naši mirovni delegatje dr. Trum-bič, dr. Žolger in dr. Rybaf in nadaljevali potovanje v Beograd.
Turška mirovna delegacija.
LDU L y o n, 29. aprila. (Brezžično). V Versaillesu pričakujejo prihoda turške delegacije dne 5 ali 6. maja.
Usoda Carigrada.
LDU Lyon, 28. aprila. (Brezžično). V San Remu se je sklenilo, da ostanejo Turki v Carigradu, manjšinam pa se dajo potrebne garancije.
Monopolizacija izvozne trgovine.
LDU Beograd, 28. aprila. Ministrski svet js podpisal naredbo, s katero »e monopolizira zunanja trgovina z žitom, zelenjavo, moko in živino. Čisti dobiček se razdeli tako, da se porabi 7« za organiziranje poljedelskih
kreditov, */* za ustanovitev skladišča, ostanek pa dobi država. Na ta natfn bo prenehal izvozna politika, ker izvoz poslej ne bo več stvar zasebnega interesa, ampak javnega.
Likvidacija moratorije.
LDU Beograd, 28. aprila. Podpisana je naredba o likvidaciji moratorija v državi. Najvažnejše točke te naredbe so: 1. oprostitev plačevanja obresti za vse vrste dolgov, iz vseh 6 vojnih let 1914—1920; 2. vsi denarni zavodi se oproste svojih meničnih port-feljev, ki ogrožajo bančna aktiva in se te terjatve preneso na državno likvidacijsko banko; 3. vsi žiranti na vseh menicah se oproste svojih obveznosti napram državi in se preneso iste na likvidacijsko banko. Obveznosti ost-nejo samo za akceptante, katerim se dovoli rok šestih mesecev, da urede svoje obveznosti.
Internacijonalna trgovska konferenca v Parizu. -
LDU Beograd, 28. aprila. V Parizu se bo vršila internacijonalna trgovska konferenca, kateri bodo prisostvovale vse interparlamant-irne
skupine vseh evropskih parlamentov. Konferenca bo trajala od 4. do 7. maja. Naš parlament bo zastopan po vseh strankah ter odpotuje določeno odposlanstvo jutri v Pariz.
Nežigosani bankovci se vrnejo.
LDU Beograd, 28. aprila. Finančno ministrstvo bo izdalo naredbo, po kateri se bodo vrnili lastnikom vsi zadržani nežigosani kronski bankovci, da jih vporabijo zunaj mej naše države.
Ukinjenje vojaške cenzure.
LDU Beograd, 28. aprila. Ko se dokonča demobilizacija vojske dne 5. maja, preneha od tega dneva tudi vojna cenzura, o čemer so le obveščene vse vojaške oblasti. O. tem je obveščen tudi minister za notranje posle in vse pokrajinske vlade. Od tega dne naprej bo tisk podvržen zakonom, ki so bili v posameznih pokrajinah v veljavi pred vojno.
Nove gradnje v Beogradu.
LDU Beograd, 28. aprila. Beograjska občina prične v kratkem graditi hiše na To^či-denikem trgu.
Veliki Berlin.
DKU Berlin, 27. aprila. Pruska deželna zbornica je danes odobrila, da se ustanovi Veljki Berlin. Predlog je bil sprejet s 169 proti 148 glasovi.
Mir z Nemčijo.
DKU Berlin, 28. aprila. Mirovno stanje med Nemčijo ter Grško in Portugalsko je dane* stopilo v veljavo.
Borzno poročilo.
LDU Zagreb, 28. aprila. (Borza) Devize: Berlin 288—284, Italija vezano 740, 770, New-york, vezano 16.600, 17.000, Pariz, vezano 1 L'60, 1070, Praga 250, 255, Dunaj 69.50, 70; vrtite: dolarji 14.600, 14.900, avntr. krone 67, 68, bolgarski levi žigosani 192, carski rublji 192, 202, čehoslov. krone 240, 20 kronski zlat 575, francoski franki 1050, napoleondorji 565, 573, nem-Ike marke 270, 274, leji 268. 272, italijanske lire 740, turške lire 1 kotnad v zlatu 600, 6l0.
Prvi maj — delavnik!
(Po skl«pn lista.)
Ljubljana, 29. aprila. Tukajšnje delavstvo |e sklenilo, da se 1. majnik ne bo praznoval s počitkom, ampak z delom. Zaslužek pa se podari sirotam padlih žrtev.
Generalna stavka v Španiji.
DKU Madrid, 27. aprila. Uradno se poroča, da so različne o;f eaizacije vsled aretacije „rdečega odbora" preglasile generalno stavko, katera se razteza tudi na železničarje in črko-stavce. Vlada je uvedla zelo stroge odredbe.
Slov. mostno gledališče.
Repertoar tekočega tedna:
V četrtek 29.: »Moč teme«. Ab. A—38.
V petek 30.: »Tugomer«. Ab. B—40. Slavnostna predstava v spomin obglavljenja mučenikovJZrinjskega in Frankopana.
V soboto 1. maja: »Mamzelle Nitouche«. Prva opereta v sezoni. Izven abon.
V nedeljo 2.: »Divji lovec«. Zadnja uprizoritev. Izven abon.
Vsled policijske odredbe se pričnejo predstave točno ob 19. (7.) uri.
Gremij trgovcev v Mariboru.
Izdaja: Tiskovna zadruga Maribor. Odgovorni urednik: Fr. Voglar. Tiska »Mariborska tiskarna d. d.«
Mala oznanila.
CUUeinAft b vrste, dobro ohranjen, se proda. Kldriilcl V račun bi se vzel tudi »Flugel-horn«. Naslov pove upravništvo.
2—2
Kna falcra 'n ena Plemena svinja se proda. CII a IcllCd Vpraša se v Melju, Vilsonova ulica Štev. 23.
Prva slovenska brivnica občinstvu priporoča. Za točno in čisto postrežbo se jamči. Fran Novak, brivski mojster, Aleksandrova cesta št. 22 (prej O. Gredlič).	243
 ----------------
VABILO
k
55. rednemu občnemu zboru
članov trgovskega gremija, k' se vrši v soboto, dne 15. maja 1920 ob 19. uri v gostilni »Pri Gambrinu«, Gregorčičeva ulica št. 29 s sledečim dnevnim redom:
1. Prečitanje zapisnika zadnjih 4 občnih zborov.
2. Poročilo načelnikovo o delovanju.
3. Poročilo računskih pregledovalcev.
4. Sklepanje o proračunu za leto 1920.
5. Sklepanje o plačevanju in visokosti gremi-jalnih doklad, vpisnih, sprejemnih, oprostilnih in šolskih pristojbina!1.
6. Spremembe pravil.
VOLITVE:
7. Volitev 2 računskih pregledovalcev.
8. Volitev 4 odposlancev na zborovanje svojcev gremija.
9. Volitev 2 članov in 1 namestnika v razsodišče.
10. Volitev 10 članov in 10 namestnikov za zvezna zborovanja.
11. Predlogi članov po § 19 pravil.
12. Slučajnosti.
V	slučaju, da ta za 19. uro sklicani občni zbor ne bi bil sklepčen, vrši se ob 20. uri istega dne drugi občni zbor, ki sklepa veljavno ne glede na število navzočih članov.
Maribor, dne 24. aprila 1920.
Gremij trgovcev v Mariboru.
Predsednik: Vilko W e i x 1.
lnserati v našem listu imajo največji uspehi
Prevzetje restavracije!
Naznanjam cenjen, občinstvu, da sem prevzel s 1. aprilom t. 1.
restavracijo
„Narodni dom“
in prosim za obilen obisk. Prevzamem tudi abonente a 20 K.
Se priporočam najtopleje
258	Hinko Kosič, restavrater.
e, ©©©—©©©»©—i©e©©©©©——»
Širite naš list!
f P o h ištvo “I
Spalne, jedi'ne in gosposke sobe, kuhinjska | oprava, podložki, modroci, otomane, spalni in denoracijski divani, postelje, omare, mize in stoli iz mehkega in trdega lesa, železne postelje in umivalniki ter vse vrste lesenega, železnega in tapeciranega pohištva v vsakem slogu od proste do najfin. izvršitve po jako nizkih cenah pri tvrdki za pohištvo
KARE8. PRESS. Maribor
Slomšekov trg it. 6	jgju
||S Svoboden ogled! 217 Ceniki zastonj! |||
nSIBIIDIUUHU
aattfflnaa*aJiBW«*aau«3m[u*niBtBEiKHiaB
Centralna banka d. d. u Krapini.
OSNOVA
za povišenje dioničke glavnice.
Redovlta glavna skupština dioničara Centralne banke d. d. u Kraoinf, održana dne 14. trivnja 1920. zakhučila je:
Povišenje dioničke glavnice od 15,000.000 K na 50,000.000 K
izdanjem od 350.000 komada novih dionica po 100 K nominalne vriednosti i povjerila ravnateljstvu, da to povišenje provede.
Na temelju tog zaključka izlažeino na javnu sup-skripciju:
350.000 dionica po 100 K nominalne vriednosti. —
Za upisivanje ustanovljeni su slijedeči uvjeti:
1. Nove dionice koje glase na donosioca, učestvuju na poslovnom uspjehu od 1. srpnja 1920. te su prama torne providjene kuponom sa pravom na polugodišnju dividendu za godinu 1920.
2. Rok supskripcije počima 20. travnja te traje za dioničare do 10. svibnja 1920., a za nediomčare do 15. svibnja 1920. — Dioničari, koji do 10. svibnja 1920 ne izvrže svoje pravo opcije, gube to pravo.
Starim dioničarima prepušta se pravo prvenstva na 150.000 komada dionica na način, da na svaku staru dionicu mogu upisati (optirati) jednu novu dionicu i to uz tečaj od 180 K po komadu.
4. Ostalih 200.000 dionica kao i eventualne po dioničarima neoptirane dionice mogu uplsivati 'i nedioničari uz tečaj od 250 K po komadu.
5. Kod supskripcije imade se odmah potpuni iznos opti anih odnosno upisanih dionica na jedanput u gotovom položiti.
■
I
6. O uplačenim iznosima izdat če se blagajničke po-tvrde, na temelju kojih če se izručiti medjutomalce vrhu dodijeljenih komad;., dok če se knedjutomruce izmieniti originalnim dionicama, kad iz tiska izadju, i to u
nim komadima ili složenim komadima po 5, 10 i 50 dionica.
7. Posjednici starih dionica, koji u srdislu točke trece ove osnove žele izvršiti pravo opcije, imadu prigodlom supskripcije predložiti svoje stare dionice odnosno mediu-tomnice, koje če im se nakon nrovedene opcije sa bla-gajničkom potvrdom na njihov trošak povratiti.
8. Ravnateljstvo pridržaje si pravo reparacije (oodjelbe) upisanih i uplačenih dionica glasom točke četvrte ovog poziva. — Uplate za nedodije jene dionice povratit če se upisivateljima do 30. svibnja o. g. bez kamata i to na blagami zavoda, gdje je uplata uslijedila.	,
9. Uplačeni višak nad nominalom privesti ce se po odbitku troškova emisije pričuvnoj zakladi.	.
10. Eventualne neoptirane odnosno neupisane dionice preužima postoječi sindikat, koji zajamčuje uspieh emisije.
11	Kao potpisna in uplatna mjesta označuju se:
a) Centralna banka d. d. Krapina te njezine podružnice u Varaždinu, Pregradi, Ivancu, Klanjcu i
Stubici.	,	,	.	.	x__
b) Drodska hrvatska eskomptna i mjenjacna
banka u Zagrebu te njezine podružnice u Brodu,
Osijeku i Diakovu.
c) Hrvatska eskomptna banka u Zagrebu.
d) Franc.-Srpska banka podružnica u Zagrebu.
e) Prva požeška štedionica u Požegi i
t) Mariborska eskomptna banka u Mariboru.
iil
ili
ili
g 2-1
U KRAPINI, dne 15. travpja 1920.	- , ,	.	.	.	.	if
Ravnateljstvo Centralne banke d. d. u Krapini.
jfi-
wh
« *n>»iiuuatui »■■■■■■■■—■■»—»»■■■■M
IS