AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 208
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, SEPTEMBER 2D, 1936
LETO XXXIX. — VOL. XXXIX.
Roosevelf zopef pridobil na popularnosti pri ženskah in pri farmerjila. Poskusno glasovanje je povsod v prid predsedniku
New York, 1. septembra. Razna poskusna glasovanja, ki jih je vpeljal proti koncu avgusta meseca American Institute of Public Opinion, ponovno kažejo, da uživa Roosevelt še vedno svojo običajno popularnost.
Glasovanje v preteklem tednu je dokazalo, da je Roosevelt zlasti pri farmarjih dobil novo zaslombo, obenem pa pri ženskah. Poleg tega so za Roosevelta vsi oni, ki so dobili delo pri WPA vladni organizaciji.
Poskusno glasovanje tudi kaže, da je Landon več zgubil radi kandidata Lemketa kot pa Roosevelt. Farmarji so se Prvotno zlasti zanimali za Lemketa, toda Rooseveltov °bisk pri zapadnih farmarjih je predsedniku v političnem smislu silno koristil.
Na drugi strani so pa, socialisti zgubili tisoče glasov, ki bodo oddani kandidatu Lemketu. Glede napredovanja ali nazadovanja komunistične kampanje se pa ne more ničesar definjtivnega vedeti.
• Začetkom meseca avgusta se je izjavilo približno 54 odstotkov ameriških žensk, da so za Roosevelta. Ponovno enako glasovanje koncem meseca avgusta je pa prineslo na dan, da ima Roosevelt za seboj 57 odstotkov ameriškega ženstva.
Zanimive so tudi številke, ki kažejo izjave volivcev glede njih glasovanja v letu 1932 in letos. 3,500,000 volivcev se je izjavilo, da so v letu 1932 glasovali za Roosevelta, toda bodo letos glasovali za Landona. Na drugi strani je Pa izjava 3,000,000 državljanov, ki trdijo, da so v letu 1932 glasovali za Hooverja, a letos oddajo glasove Rooseveltu.
Italija, Nemčija v skupnem boju proti rdečim
Benetke, 1. septembra. Zastopniki dveh najbolj močnih diktatur v Evropi, Italije in Nemčije, so se zbrali tu, da se posvetujejo o načinih in sredstvih, kako pobijati komunizem v Evropi. Dr. Goebbels, nemški minister za propagando, in Dino Alfieri, laški minister časopisja, sta se pogovarjala o razburkanem položaju v Evropi in o načrtih za kampanjo Proti komunizmu. Nadalje se Poroča, da vest, da namer/.va obiskati Mussolini Hitlerja v Berlinu prihodnji mesec, ni resnična. Hitler je lansko leto obiskal Mussolinija v Rimu. Poroča pa se, da namerava Mussolini pozneje enkrat v jeseni obiskati Hitlerja v Berlinu.
Hrvatski dan
Nedelja 13. septembra je določena kot "Hrvatski dan." Ogromna proslava bratov Hrvatov se bo vršila na prostorih Ve-"ke jezerske razstave. Hrvati se f^rljivo, pripravljajo za ta dan, ker hočejo nastopiti v impozant-ller" številu. Seveda so vabljeni .^ Slovenci, da skupno praznujmo ž brati Hrvati. To je že če. rtl hrvatski dan, katerega pra Zm^o. letno v Clevelandu.
Sulzmann ostane brez podpore stranke
Pierce D. Metzger, novi načelnik demokratske stranke v Clevelandu, je včeraj izjavil, da demokratska stranka v Clevelandu nikakor ne bo podpirala Sulzmanna v njegovem prizadevanju, da bi bil ponovno izvoljen, šerifom. Sulzmann ni bil kandidat pri primarnih volitvah za šerifa, pač pa je kandidiral za kongresmana in bil temeljito poražen. Metzger je odredil, da noben demokratski ali precinktni načelnik ne more pobirati podpise za Sulzmanna. Obenem je pozval Sulzmanna, da se umakne iz tega boja. To pomeni, da bo demokratska stranka končno vendar podpirala kandidata 0'Donnella, ki je zmagal pri primarnih volitvah.
-o-
Miss Cerkvenik na delu Danes bodo vloženi podpisi, ki so bili nabrani za kandidaturo Frank J. Lauscheta. Najbolj marljiva nabiralka podpisov za sodnika .je bila gotovo mlada Miss Bertha Cerkvenik, hčerka Mr. Rudolph Cerkvenika, ki je sama nabrala 3,392 podpisov, ko je hodila od hiše do hiše. Čast tej mladenki!
Diplomati niso prepričani, da pride do splošnega spopada v Evropi
New York, 1. septembra. Mnogo se govori, da pride v Evropi do splošnega spopada, vendar evropski diplomati niso prepričani o tem. Spopadi bodo omejeni na posamezne države ali na takozvane civilne vojne.
Vsi turisti, ki se vračajo iz Evrope, so enoglasnega mnenja, da ima sleherna evropska država razven Anglije dovolj opraviti v svoji lastni državi in ji tako ni mogoče misliti na spopade z drugimi državami.
V	Evropi je bolj mogoča revolucija v kakih desetih državah kot pa mednarodna vojna. Tako se je izrazil neki ameriški diplomat, ki je prišel iz Evrope na obisk v Ameriko.
V	Španiji divja že sedmi teden civilna vojna, v Franciji vre med komunisti in med fašisti. Nihče ne ve, kaj se bo zgodilo na Francoskem. Nemčija se je fizično zopet postavila na noge, toda nima denarja za vojno.
Italija se nahaja v enakih škripcih, enako Avstrija in Madžarska, čehoslovaška, Bolgarska in Romunska in ostale države. Povsod pa vre v notranjosti, kar bo imelo za posledice,^,, do splošnega spopada v Evropi še več let ne bo prišlo.
Težke obdolžitve
Chicago, lil., 1. septembra. Včeraj je govoril v tem mestu Earl Browder, komunistični kandidat za predsednika Zedinjenih držav. Tekom svojega govora je izjavil% da lastuje William Randolph Hearst, znani milijonarski časnikar, kongresmana Lemketa in vso njegovo Union stranko. Hearst je postavil Lemketa za kandidata v namenu, da ubije predsednika Roosevelta in da je izvoljen republikanski kandidat Landon. Browder je nadalje zatrjeval, da je Rev. Coughlinu dobro znano, da diktira Wm. Randolph Hearst Lemketu, ki brez H ear sta ne sme narediti nobenega koraka. Landon, Hearst, Coughlin, Townsend in Lemke so baje v tajni zvezi z Wall Streetom in Liberty ligo. Imajo sicer različne smernice, toda vsi skupaj so za-roteni,, da porazijo Roosevelta pri prihodnjih volitvah.
—-o--
Amerika bo umaknila svoje bojne ladje iz španskih vod
Tragična zgodba jefniškega begunca, katerega proslavljajo kot modernega Jean Valjeana
Danes zjutraj je preminula v enville bolnici Agnes Laurich, rojena Mele. Ranjka je bila stara 50 let. Stanovala je na 1169
71st St. Truplo se nahaja v Pogrebni kapeli Jos. žele in Sinovi pogrebnega zavoda na 6502 St. Clair Ave., odkoder se bo vršil tudi pogreb. Podrobnosti poročamo jutri.
200,000 na kongresu
V dnevih 23. in 24. septembra Se vrši v Youngstownu, Ohio, ogromen Evharistični kongres Jvelandske katoliške škofije. Nlč manj kot 200,000 katoličanov se pričakuje ob omenjenih dnevih v Youngstownu.
Zaroka
Mrs. Louise Osolin iz 157.
ceste naznanja zaroko svoje
najmlajše hčerke Dorothy z
Henry Lauther, 1485 Larch-
»ont Rd. Naše iskrene čestitke,!.
Smrtna kosa
"Srbska proslava"
V nedeljo imajo svoj veliki dan bratje Srbi v Clevelandu, ko bodo v Jugoslovanskem kulturnem vrtu odkrili spomenik svojemu velikemu možu vladiki Petroviču Njegošu. Po proslavi na prostorih Jugoslovanskega kulturnega vrta se slavnost nadaljuje v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave.
--o-
"Najstarejši štrajk"
Že od meseca maja je trajal štrajk pri Pittsburgh Valve & Fitting Co., v Barbertonu. Včeraj so so se pa unij ski delavci soglasno izjavili, da se vrnejo na delo in sprejeli so kompa-nijsko pogodbo za poravnavo.
Dr. Starce odpotoval
Dr. L. A. Starce, ki ima urad v S. N. Domu, je odpotoval s svojo družino v Kanado. V urad se povrne 8. septembra.
V bolnico
V soboto so odpeljali v Glen-ville bolnico Mrs. Mary Zakraj-šek, 1015 E. 74th St. Prijateljice jo lahko obiščejo.
Udeležba na razstavi
Do včeraj je obiskalo Veliko jezersko razstavo v Clevelandu nič manj kot 2,373,253 oseb. j * Mary Pickford je tožena za j $1,000,000 odškodnine, ker je i baje sramotila nekega trgovca.
Policijsko čiščenje
Direktor javne varnosti Elliot Ness je včeraj prepodil vse policiste iz 15. policijskega precinkta v Nottinghamu in jih prestavil na razna druga mesta. V policijski precinkt v 15. okraju pridejo popolnoma novi možje. Direktor Ness je izjavil, da policija v Nottinghamu nikakor ni bila priljubljena pri ljudeh in je večkrat delovala v nasprotju s koristmi in interesi ljudi. Radi tega je odredil Ness temeljito čiščenje. Od kapitana do zadnjega policista vse je bilo premeščeno na druga mesta. Gostilna Ljubljana članom slovenske skupine na Jezerski razstavi v Clevelandu se naznanja, da bo nocoj večer v Turkovi dvorani na Waterloo Rd. skupna seja. Pri tem bodo podani tudi računi poslovanja slovenske gostilne. Seja je važna, bodite navzoči!
Mr. Zaveršek v mestu Pred nekaj dnevi je dospel v Cleveland naš poznani slovenski odvetnik iz Phoenix, Ariz., da obišče v Clevelandu svojega očeta in svojo mater, ki stanujeta na 1395 E. 39th St. Odličnemu slovenskemu odvetniku želimo prijetno bivanje v naši naselbini.
Poroka
V soboto 5. septembra se poročita v cerkvi Matere Božje na 43. cesti in Superior Ave. Mr. Edward Henkel in Miss Mary Smole, hčerka Mrs. Smole iz Spencer Ave. Iskrene čestitke!
Črna legija je imela "odlične" pristaše
Pontiac, Mich., 1. septembra. Velika porota, ki preiskuje delovanje morilske organizacije 100 procentnih Amerikancev, ki je znana pod imenom "črna legija," je danes objavila, da so bili med člani omenjene organizacije visoki politični in drugi uradniki. Nič manj kot 64 mestnih, državnih in policijskih uradnikov je bilo včlanjenih pri Črni legiji. Med člani je bil državni prosekutor Oakland okraja v Michiganu, državni poslanec Pence iz Detroi-ta in policijski načelnik (!) Adfred Reynolds iz Royal Oak, Mich., kjer ima svojo župnijo znameniti radio pridigar Rev. Coughlin. Poročilo pravi, da je bila Črna legija originalno ustanovljena v državi Ohio, v mestu Lima, ko je bil tedaj tam šerif Virgil Effinger, ki je bil izvoljen načelnikom Črne legije, a je sedaj pobegnil, ko so ga nameravale oblasti prijeti.
-o--
Washington, 1. septembra. Ameriška vlada je prepričana, da je dala ameriškim državljanom, ki se nahajajo na španskem dovolj prilike, da se umaknejo iz Španske in vrnejo domov. Ako tega nečejo storiti, morajo posledice pripisati samim sebi.
Ameriška vlada je poslala že pred več tedni štiri bojne ladje v špansko vodovje in državni tajnik je pozval vse ameriške državljane, da zapustijo Španijo. Sleherni je imel dovolj prilike.
Amerika nikakor ne želi, da bi se naše bojne ladje še dalje mudile v španskih vodah, ker lahko pride do resnih dogodkov, ki bi imeli usodepolne posledice. Prvi tak dogodek se je pripetil včeraj ,ko je neko špansko letalo obstreljevalo ameriško torpe-dovlco Kane.
V nekaj dneh bo vlada odločila, kdaj odpokliče bojne ladje iz Španije. Amerikanci, ki potem še ostanejo v Španiji, sto-r'jo to na svoj riziko.. Nad 1000 ameriških državljanov so ameriške bojne ladje že odpeljale iz Španije, kjer jih je sedaj še nekako 500.
Madrid, 1. septembra. Španska vlada ni odgovorila na ameriško protestno noto glede napada na ameriško bojno ladjo Kane. Toda iz verodostojnih virov se. poroča, da bo madridska vlada izjavila, da zrakoplov, ki je obstreljeval ameriško bojna ladjo, ni pripadal vladnim zračnim silam.
Španska vlada trdi, da nobeno vladnih letal se ni nahajalo v onem okolišu preteklo nedeljo. Tudi nima španska vlada nobenega zrakoplova tipa, kakor je bil oni, ki .je obstreljeval ameriško bojno ladjo.
-o-
Cleveland. — Bilo je jumjr-meseca leta 1923, ko je stal 17-letni fant Carlton Chilton v mestecu Calvin, Oklahoma, pred neko banko. Namenjen je bil v banko, kjer, je bil za blagajnika neki Pat Badger, ki je stano-' val pri starših Chiltona.
Fant je stopil v bančne prostore. Nikogar ni bilo pri oknu, a takoj zraven njega je ležala velika vsota denarja. Skušnjava ga je zapeljala. Chilton je pograbil kup denarja in zbežal. šel je na vlak in se odpeljal v Pacific, Mo. Tu je dobil delo. Kmalu potem je prišel k njemu pomožni šerif, ki mu je povedal, da ga mora aretirati, ker je ukradel denar.
Chlltcn se je prostovoljno vrnil v Oklahomo in na nasvet svojega zagovornika je javno pri-nt;l krivdo, potem ko so mu obljubili, da bo v enem letu pomi-loščen. Dobil je štiri leta ječe.
V ječi je bil Chilton popolnoma svoboden. Imeli so ga za zaupnega jetnika. Delal je in čakal, kdaj ga pomilostijo. Minilo je 15 mesecev, pa nihče se ga ni 3pomnil. Nekega dne, ko je delal na prostem, je videl pred seboj široko polje, nobenega paznika in železnico v bližini. Pobegnil je.
Odpeljal se je v Texas, kjer je dobil delo in dober zaslužek. Bil jo marljiv in pošten in delodajalci so ga stavili za zgled drugim. Tam je delal do svetovne vojne, ko se je vpisal v ameriško armado in bil poslan na fronto, kjer se je izkazal tako junaškega, da je bil dvakrat odlikovan.	t
Po vojni se je vrnil v Ameriko in šel zopet v Texas, kjer je dobil staro delo. Pozneje je pa postal voznik busa, motorman, inšpektor in učitelj motorma-nov in sprevodnikov.
Na obisku
Iz Detroita je dospel na obisk Mr. Frank Nagel z družino. Prišel je obiskat brata Antona Na-gela, ki stanuje na 1399 E. 39th St. Iz Indianapclisa pa je dospela družina Anton Berkopec, ki so tudi obiskali Antona Nagel,a in več prijateljev in znancev. Ogledali so si tudi Veliko jezersko razstavo. Ogledali so si tudi S. N. Dom na St. Clair Ave., ker so že večkrat čitali v časopisu, kako veličastno narodno stavbo imamo v Clevelandu. Bili so ja-ko prijetno presenečeni in so močno pohvalili clevelandske Slovence, da zmorejo kaj takega. Družina se je že vrnila na svoj dom.
Pozdravi
Mr. A. Kotar pošilja iz Pitts burgha iskrene pozdrave vsem svojim prijateljem in članom S. D. Z. pri društvu št. 27, kakor tudi vsemu osobju Ameriške Domovine. Lepa hvala za pozdrave, Mr. Kotar.
Poroka v soboto V soboto 5. septembra se poroči Mr. Edward Zgonc, sin Mrs. Zofi Zgonc, 1083 E. 67th St. Nevesta je Miss Frances 11 Kožel, hčerka Mr. in Mrs. Anton Kožel, 1418 E. 40th St.
Mir na sodniji
Policija je aretirala neko 200 funtov težko Mrs. Fran ces IVIazutis, 1449 E. 68th St., pri kateri je dobila pol galone nepostavnega žganja v posodi za kavo. Ženica je bila še na pol pijana, ko je bila pripeljana pred sodnika. "Ali ste še pijani?" jo je vprašal sodnik. "To je pa rrioja zadeva!" je odgovorila Mrs. Mazutis. "30 dni zapora in $100.00 kazni!" je zagrmel sodnik. "In tudi to je vaša zadeva!"
Vladna trgovina
Državna trgovina za prodajo opojne pijače, ki se nahaja na 152. cesti blizu Pepper Ave. v Collinwoodu, naznanja, da za-naprej se lahko dobi v tej trgovini žganje in druga pijača na debelo, na kar opozarjamo naše gostilničarje, da jim ne bo treba hoditi po pijačo daleč v mesto.
Zadušnica
V petek se bo v cerkvi sv. Vida ob 5:30 zjutraj brala sv. maša za pokojnim John Oreh-kom ob priliki četrte obletnice njegove smrti. Prijatelji ranj-kega so prijazno vabljeni.
Peticije za Mihelicha
Prijatelji Mr. John L. Mihelicha so dali v kroženje peticije za njegovo kandidaturo za kongresmana v 20. okraju. V petek večer morajo biti peticije vložene pri volivnem odboru. Mr. Mi-helich se še ni odločil, če je kandidat ali ne.
Leta 1929 je v Texasu odprl rostavrant, ko je dobil bonus. Toda podjetje ni šlo in preselil se je v Cleveland leta 1930. Bil je paznik v Stadionu, a pred dvema letoma je dobil delo sta-tistikarja pri delavskem oddelku ameriške vlade.
Delo mu je preskrbel sam predsednik Roosevelt, do katerega se je obrnil, rekoč, da je mlad, marljiv, zmožen in bivši vojak ter stoprocetni Amerika-nec. Imel je $115.00 na mesec. Oženil se je s pridno ženo in ima 16 let starega sina.
Chilton je bil vseskozi, odkar je pobegnil pred 23. leti zgleden državljan, pošten in deloven in 'priljubljen pri vseh, ki so ga 1 poznali. Kar naenkrat pa je udarila kot strela nad njega neizprosna roka mrzle postave.
Governer države Oklahoma je na tajen način zvedel, da se nahaja Chilton, jetniški begunec v Clevelandu. Zahteval je, da se ga aretira in pošlje nazaj v državo Oklahomo. Res je bil Chilton junija meseca aretiran in poslan v ječo v Clevelandu, toda tedaj so se prijatelji zavzeli za njega in nastala je silovita borba med postavo in možem, ki je bil poštenjak zadnjih 23 let.
Prijatelji so apelirali na go-vernerja države Ohio, Martina Daveya, da naj nikar ne dovoli, da se Chiltona izroči državi Ok-lahomi. Governer Davey je dr-| žal v rokah bodočnost modernega Jean Valjeana.
Pretekli pondeljek se je vršilo v zasebnem uradu governerja Daveya v Columbusu tozadevno zaslišanje. V Columbus je prispel generalni državni pravdnik iz Oklahome, ki je v Imenu governerja države Oklahome zahteval izročitev Chiltona oblastem Oklahome.
V govemerjevem uradu so bili zbrani odlični Clevelandča-ni, odvetniki, delavski voditelji. Dve uri se je vršilo zaslišajne. Chilton je imel 100 zagovornikov. Globoko je presunil vse, ko je govoril Wm. Duggan, ki je predsednik amaterskih baseball klubov ter nagovoril governerja :
"Jaz sem prepričan, da je vsemogočni Bog odpustil temu možu! Vi, governer, ste edini, ki imate pravico, da ta blaga duša uživa svobodo in diha svobodni zrak ter se sonči na božjem soncu.'
Governer Davey si je obrisal solzo, ki mu je prišla v oko. Tudi Chilton je jokal, dočim sta njegova žena in sin glasno ihte-ia. Končno je vstal governer Davey in rekel: "Vi ste svoboden! Jaz ne dovolim, da vas vzame država Oklahoma!"
Chilton je sedaj svoboden, toda le toliko časa, dokler ostane v državi Ohio, in če gre ii države, ga governer države Oklahome zopet lahko zahteva nazaj v zapor. Toda prijatelji bodo .skušali .izposlovati, da ga governer države Oklahome pomilosti. . .
--o-
Ohio v prvi vrsti
Iz Washingtona se poroča, da je federalni odbor za socialno varnost izbral državo Ohio kot najbolj vzgledno, ki pomaga nesrečnim, starim in pohabljenim ljudem. Država Ohio ima sedem postav, ki se strinjajo z zveznimi postavami glede socialne sigurnosti in sicer: starostna pokojnina, materinska pomoč, pravilno zdravljenje otrok, preskrba za pohabljene otroke, vzgoja otrok za življenske poklice, javno zdravstvo. V državi Ohio še ni vpeljana brezposelna zavarovalnina. Na tem problemu se sedaj deluje. Država Ohio je radi svojih dobrodelnih postav dobila največ podpore iz zvezne blagajne, ki je dosedaj prispevala že $5,600,000. Država Ohio je radi podpore starim in nesrečnim na prvem mestu v Ze-dhijenih državah, pravi poročilo zveznega urada.
—-o-
Pijanci umirajo
Policija preiskuje dva smrtna slučaja, ki sta se pripetila v policijskih zaporih. Aretiran je bil Louis Walz, 26 let star, 1544 E. 34th St., ker je kršil neko postavo glede pijače. Par ur pozneje, ko je bil pripeljan v zapor, je umrl. Zdravnik se je izjavil, da je umrl radi alkoholizma. Na enak način je umrl Edward Hall, 5512 Hough Ave. Policija ga je aretirala radi pija-I nosti. Kmalu, potem je v zaporu
Novi bulevard
Poročano je bilo, da bo novi bulevard ob Erie jezeru odprt zadnjo soboto, kar se pa ni zgodilo. Inženirji pravijo, da clevelandska policija ni preskrbela še potrebne varnostne naprave ob bulevardu. Pričakuje se, da bo bulevard odprt te dni.


fi &
AMERIŠKA DOMOVINA"
AJteKHlCAW HOM* — gLOTONLAN DAIJLT N»WSPAJ»»* •111 m. Clair A««.	OW»«i»nfl Oblo __rubixhed fl*Uy jgpgrt Bundar« ina HoIlcUyi
NAROČNINA:
Ka Ameriko to K*n»flo, m leto M.80. Z* Cleveland. po po#tt, celo leto »7.00 Za Ameriko to Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po poitl, pol leta »3 50 •Sa Cleveland, po nuen*iiilclh: celo leto, IS.B0, pol leta. $3.00. Za Evropo, celo leto, $8.00. Posamezna številka, S cente
SUBSCRIPTION RATES: O. 6. and Canada, »0.60 per year; Cleveland, by mall, »7.00 per year. 0. a and Canada »3X0 for 6 month«; Cleveland, by mall, »SAO for I mouth« Cleveland and Euclid toy carrier*, «*.86 per year, »3.00 for « month* Btogle coplee I pent«. European »ubscrlptlon, »«.00 per year.
JAMES DEBEVEO and LOUIS J. PERO. Editors and Publisher«
Entered m second class matter January 5th, 190». at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March Id. 117»
No. 208, Wed., Sept. 2, 1936
Notranja borba Španije
Ne glede na razne izjave španskih voditeljev, se zdi, da je španska borba nekak kontest med radikalizmom in kon-servatizmom. Zato bo tudi imel izid te borbe važno reflek-cijo na ostali svet. Ako pridejo iz te borbe levičarji z vihra-jočimi zastavami, bo to opogumilo radikalce ne samo v Evropi, marveč tudi drugod. Če pa zmagajo konservativci, bodo videle države z desničarskimi vladami v tem zmago svoje stvari.
Danes se ne more še prerokovati, kaj se bo zgodilo, ko se sestane v jeseni francoski parlament, ki ga kontrolirajo levičarski elementi. Prav tako danes tudi ni mogoče še povedati, kakšen bo rezultat nesporazumov in prepirov med Berlinom in Moskvo, v zadevah, ki se tičejo španske civilne vojne.
Medtem pa divja vojna z nezmanjšano furijo naprej. Čete generala Franca se zdaj bore za staro špansko mesto Toledo, ki je važna točka te kampanje. Mesto je sicer v oblasti vladnih Čet, toda poroča se, da je obkoljeno od treh strani. Mesto Toledo je oddaljeno trideset milj od Madrida in z zavzetjem tega mesta bi dobili vstaši tako rekoč odprto pot v Madrid. Vstaške čete generala Franca so boljše vojaško izvežbane kakor vladne čete, in dalje se poroča, da je med Francovimi vstaši 25,000 marokanskih čet, sestoječih iz črncev in Mavrov, ki so znani kot neusmiljeni in hrabri borci.
Mesto San Sebastian se še vedno hrabro upira vstašem in madridska vlada poroča o več manjših uspehih na različnih delih fronte.
Naj se Madrid vzdrži ali pade, civilna vojna v Španiji bo šla svojo pot naprej. Medtem pa Španija krvavi na vseh koncih in krajih, in ko bo v Španiji končno zavladal mir, bo to "mir brez zmage."
Večina ljudi se danes čudi, da vstaši po tolikem času ne morejo pokazati nobenih večjih uspehov. Vodje španske vstaje so vsekakor pričakovali več odziva od ljudstva, kakor so ga pa v resnici dobili. Toda danes stoje vodje vstašev pred dejstvom, da je večina španskega ljudstva, in to celo v provincah, ki so v oblasti rebelov, sovražna njihovemu po-kretu. Tako je na primer v Estramaduri general Franco zadel od strani prebivalstva na očitno sovražnost in odpor, ki utegne postati resna nevarnost njegovemu zaledju. Pa tudi v Maroku je njegov položaj vse prej ko varen.
Samo v starih provincah Kastiliji in Navarri se je ljudstvo z navdušenjem zbralo pod zastavo rebelov. Rečeno je, da imajo vstaši v oblasti polovico dežele, toda treba je vedeti, da je ta polovica mnogo manj obljudena kakor pa ona, ki je v oblasti ljudske vlade.
Edina skupnost, ki drži vstaše skupaj, je opozicija proti marksizmu. V vrstah vstašev so karlisti, monarhisti, liberalci .liberalni republikanci, fašisti in goreči katoličani. Prej ali slej pa se bodo ti elementi sami med seboj spopadli, zakaj španska zgodovina dokazuje neprestano ribanje med militarizmom in Cerkvijo. Saj je nedavno izjavil vstaški voditelj, general Mola, da bo treba uvesti velike reforme v pogledu odnošajev med Cerkvijo in državo. — General Franco pa je nasproten vzpostavitvi monarhije in prav tako konstituciji vojaške republike, kakor je na Portugalskem. Teh svojih naziranj pa ne sme javno proglasiti, ker ima v svojih vrstah mnogo monarhistov. On kakor general Mola imata danes v svojih vrstah vojake, ki so že svoječasno položili prisego, da bodo branili monarhijo in pozneje republiko .. . Kaj bodo zdaj prisegli, da bodo v bodoče branili, je pa še odprto in veliko vprašanje.
--o-,
Piše kaplan Matija:
Odgovarja!
Koliko čast zame! En cel uredniški članek in še dva dopisa mi posvečajo gospodje pri "Enakopravnosti"' v njeni torkovi številki! Na vsa njihova rohnenja proti moji osebi ne odgovarjam nič, ker tu se ne gre za mojo osebo, ampak za stvar, ki jo smatram važno in potrebno, da se ljudstvo pouči o njej. Vedel sem v naprej, da me nasprotniki ne bodo božali. Toda jaz nisem postal duhovnik zato, da bi sladko spal, ampak da se borim za kraljestvo božje na tem svetu. In tudi kot katoličan sem Bogu to dolžan, saj Bog noče, da bi katoličani bili zaspanci, ampak bojevniki za njegovo stvar! čemu smo šli k sv. birmi? Kakšni vojščaki Kristusovi pa smo, ako pustimo, da nasprotnik vuje zoper Kristu-
sovo Cerkev in hujslca ljudstvo I zoper njo, mi pa sladko di'em-|ljemo, "zaradi ljubega miru," | in se tolažimo, češ, saj Kristus ne bo pustil, da bi bila njegova Cerkev premagana, saj je obljubil, da ne bo! Prav kakor so se španski katoličani nedolgo nazaj tolažili, češ, saj "Bog vernega Španca ne zapusti," in sedaj vidimo, kolike je pomagala ta tolažba . . . Ker peklo in njegovi pomočniki so neprestano na delu. Oni ! ne spe! Kakor niso spali so-jvražniki Kristusovi, ampak napeto delovali, kako ga bodo | uničili, medtem ko so prav isti čas apostoli spali. In Go-Ispod jih je zato karal . . .
"Zaradi ljubega mira!" Ha, i koliko katoličanov nasede tej [lepi besedi! Naj bi bil Jager tiho da se ne bi kalil ljubi
mir v naselbini! Medtem pa nasprotniki dan za dnem se-jejo mržnjo in nezaupanje do Cerkve in njenih voditeljev, medtem pa nasprotniki dan za dnem poveličujejo socijali-stične in komunistične režime in voditelje in oznanjajo, da je edina rešitev delavstva v teh in onih zvezah, v vseh, ki so proti Cerki, ker "Cerkev je zaveznica kapitalizma, je hlapec, dekla kapitalizma, je en del mogočnega izkoriščevalne-ga sistema," torej popolna sovražnica delavcev . . . Jager naj bo pa k vsemu temu tiho, da "se ne bo kalil ljubi mir v naselbini!" . . . Katoličani, ali ste res slepi, ali res hočete čakati, da se posreči kominterni (komunistični i n t e rnacionali) tudi pri nas užgati bakl j o državljanske vojske, kakor se ji je posrečilo užgati jo v Španiji?
O ne, moji dragi rdeči gospodje! Lahko me obmečete z blatom, toda ust mi pa ne boste zamašili! Še bolj kakor doslej bom zavračal vaše laži in natolcevanja, vaša obrekovanja, še bolj kakor doslej bom kazal na nevarnost vašega rovarjenja, na nevarnost vašega rdečega evangelija, ki ga pa sedaj — kakor spoznam iz vaših dopisov — sramežljivo skrivate, da tem lož je ujamete kako lahkoverno katoliško ribico! Dobro se zavedam, da ni danes zadosti, da se katoličane poučuje samo v cerkvi, medtem ko jih vi zastrupljate danzadnem. "Clama, ne cesses!" (Vpij in ne jenjaj!) stoji zapisano v sv. Pismu za one, ki naj uče ljudstvo, in tega se bom jaz držal.
V uredniškem članku se spodtikujejo, češ, da prinašam nazaj "protifarško gonjo," ki da je postala že stvar preteklosti. Ha, ha, ha! Kateri naivnež in lahkovernež pa vam bo to verjel? Samo beseda se je spremenila, stvar pa ne! Saj vi sami to priznavate v isti sapi! Takole stoji zapisano v vašem članku: "Proti-farške gonje, kolikor jih je bilo med nami, so postale stvar preteklosti." Far je prenehal biti predmet boja, kajti naš delavec se je zavedel, da je duhovnik samo neznaten delec mogočnega izkoriščevalnega sistema, vsled česar se je začel boriti proti sistemu . . '." Torej sedaj ni nič več boj proti "farju," ampak proti sistemu, čigar delec je duhovnik! Kaj je razlika med preje in sedaj? Igranje z besedami, stvar je pa ista! Pravilno ste se izdali, ko ste zapisali: "Udari gospodarja in zadel boš tudi hlapca ali deklo!" In Cerkev — in s tem seveda duhovnike tudi! — smatrate za hlapca in deklo "gospodarja-kapitaliz-ma!" Torej ves vaš uredniški članek ni drugega kakor prazno igranje z besedami in pesek v oči lahkovernim katoli-čanom, češ, saj ni več "proti-farške gonje" kaj se pa potlej repenči Jager! Proticer-kvena in protiduhovska gonja pa je, to sami priznavajo.
In zato bom jaz nadaljeval s svojim bojem proti vam, dokler boste oznanjali in poveličevali svoj rdeči evangelij, pa ga skrivajte še tako lepo pod nedolžne in lepo doneče besede o svobodi in demokraciji in rešitvi delavstva in podobno. In pozivam katoličane, da se mi pridružijo po svojih močeh in zmožnostih temu boju! Če znate pisati o raznih prireditvah in veselicah, bi znali napisati tudi kako besedo v prilog Cerkvi! Tudi vi imate dragoceni dar sv. vere, in tudi vi ste po svojih močeh in zmožnostih dolžni boriti se za kraljestvo božje na zemlji, boriti se zoper nasprotnika. Ni prijetna stvar, prijetneje je sladko spavati in "biti v miru z vsemi," toda potrebno je. Opažam po svetu: kjer so katoličani spali, tam Bog pripušča, da pride nad nje vihar.
ki razčisti, kdo je res pravi katoličan, kdo pa ni vreden tega daru božjega, sv. vere!
A. S. in Co. pa povem, da mi ni absolutno nič na tem, da bi pridobil pri njem in njegovi kompaniji kaj več "kredita," kakor mi tako blagohotno svetuje. — Da pa dopisnik članka iz prve strani nič ne verjame grozodejstvom, ki so jih uganjali "lojalisti," to je komunisti in anarhisti v Španiji, se pa prav nič ne čudim. Kajpada, to je vedno pri njih: kjer najdejo kaj takega, kar je v prilog rdečkarjem, vse to je sveta resnica, kjer pa nadejo kaj takega, kar je v škodo in sramoto rdečkarjem, to je pa zlobna laž! Kakopak! Kar poglejte fotografije v raznih listih, kar berite poročila v časopisih, ki še daleč niso katoliški, pa boste dobili dokaze, če se vam jih hoče in če vam je res kaj do resnice! Jaz da ne priznavam, da so tudi takozvane uporniške" čete brezobzirno ravnale? Nikjer in nikdar te-' -o
Zdaj vemo [
ga tajil nisem, ker predmet mojih člankov ni bil, koliko jih je padlo na tej ali oni strani. Povdarjal sem, da boj je boj in na obeh straneh padajo žrtve, toda svetovno časopisje — ne "klerikalno!" poudarja, da so bile grozovitosti na strani "vladnih" čet neprimerno hujše in da so najhujše divjali proti cerkvam in samostanom in cerkvenim osebam. Sicer pa vam je dokaz odveč, ker sami pravite, da "nočete verjeti," namreč vsemu temu nočete verjeti, kar je v sramoto vašim somišljenikom, rdečkarjem! — Satansko-zlobno pa je vaše namigavanje v prvem članku, kakor da se katoličani veselimo španskih žrtev, zato da lahko "vzbujamo verske predsodke." Na tako zlobnost pa sploh ne odgovarjam!
Katoličani, ali boste še naprej sladko spali? Postavite se odločno za katoliško stvar, odrecite vsako podporo tistim, ki sicer niso nič več "proti farjem," ampak proti Cerkvi so pa še! . . .
iri čem smo
Zdaj nabirajo naročnike in prispevke za "Cankarjev glasnik," mesečnik. To ni več novica, saj je zadeva stara že par mesecev.
Zakaj se ustanavlja Cankarjev glasnik? Nič za drugega kot za kljubovanje katoličanom, ki so bili tako predrzni, da bodo postavili spomenik Ivanu Cankarju v Jugoslovanski kulturni vrt.
Sicer je tako kljubovanje res prava otročarija, ker katoličani, ali kakor nas nazivajo — klerikalci, ne postavljajo spomenika Cankarju samo za katoličane, *mpak za ves slovenski narod v Ameriki. Da ga pa postavljajo iatoličani, je pa vzrok samo ta, ter naprednjaši niso bili toliko savedni, da bi ga postavili oni, ili ga vsaj pomagali postaviti. Katoličani se pa zavedajo, da so narod slovenski in kot veja zavednega slovenskega naroda spoštujejo svoje može, svoje velike nože, ki zaslužijo, da se jim po-itavlja spomenike.
Prosveta sicer piše, da v Sloveniji še niso postavili Cankarju spomenika iz brona ali kam-ia, ker da socialisti in napredni lelavci ne ver ju jejo v take vrste spoštovanja do svojih velikih mož. Urednik Prosvete pač ne /e, da stoji veličasten spomenik Cankarju na Vrhniki, v njegovem rojstnem kraju, za katerega ?e je zbiralo prispevke tudi v Ameriki. In če se Vrhničani ne sramujejo .Cankarjevega spome-lika, zakaj bi se ga mi v Ameriki ?
Naj bo že temu tako ali tako, tvar je gotova, da bo stal v Ju->oslcvaipkem kulturnem vrtu v Clevelandu tudi Cankarjev spomenik. Ljubljanska občina je poslala Cankarjevo šobo v Cleveland in če naprednjaši niso bili 'oliko zavedni in niso imeli toliko spoštovanja do Cankarja, da bi se to soho postavilo na odlično mesto, so morali pač katoličani rešiti narodovo čast.
Potem, ko je bil Jugoslovanski kulturni vrt gotova stvar in je bilo odločeno, da bo Cankarjeva soha postavljena tje na od-ično mesto, so pa naši naprednjaši naenkrat postali silno vroči za Cankarja in so zahtevali ■ oho zase, da jo postavijo v Slovenski narodni dom na St. Clair-ju.
človek bi se vprašal: čemu pa v SND in ne v kulturni vrt? SND je last vsega naroda, saj smo ga postavili vsi brez razlike prepričanja. Jugoslovanski kulturni vrt je tudi last vsega naroda, saj ga je podarilo mesto Cleveland in pomagala izgoto-viti vlada Zed. držav. Dala j.e ta kulturni vrt vsemu jugoslovanskemu narodu in ne samo temu ali onemu prepričanju. In, ali ni veliko lepše, če stoji Cankarjev spomenik na prostoru, ki bo vsakemu na ogled in občudova-
nje, kot pa če bi bila vzidana soha v SND, kjer bi jo videli samo tisti, ki posečajo naš SND? če postavimo Cankarju spomenik v kulturni vrt, smo gotovi, da bo stal tam stoletja, če pa bi ga postavili v SND se ne ve, če bi ostal tam niti prvih lOOlet. Saj vemo, kako je v Ameriki: danes Stoji to poslopje ali palača, jutri jo poderejo in postavijo tam nekaj drugega. Parki pa bodo ostali, o tem ni nobenega dvoma in v parkih narodni vrtovi, ki bodo res kras in čast za mesto.
Nas, ki bomo postavili Cankarja v kulturni vrt, ni sram po-bahati se ž njim. Torej bi tudi vas, naprednjašev, naj ne bilo sram tega in bi, če že ne pomagali, vsaj ne nasprotovali temu in ne pisali v svojih rdečih časopisih, naj ljudje ne dajejo za iz-'^otovitev kulturnega vrta.
Taki narodni stvari more nasprotovati samo zagrizen sovražnik vsake narodne akcije, ki ne pozna drugega kot rdeči avangelij, ki ne pozna v svojem brezmejnem sovraštvu niti soro-jaka, niti nikogar, ki ne poje po notah Marksa in Lenina
Ker je pa postalo nazadnje naše naprednjaše vendarle preveč sram, da morajo končno katoličani reševati narodno čast vseh izseljencev, so si pa izmislili nekaj drugega in ustanoviti hočejo "Cankarjev glasnik." če bi bil ta nameravani mesečnik res znanstvena revija in pisan res samo v izobrazbo naroda, bi bili mi prvi, ki bi pohvalili tako ;dejo. Toda ne, ta mesečnik, če 30 res izšel, bo samo bat, s katerim hočejo še bolj udrihati po flavah katoličanov. To je pribita resnica in če ne verjamete, vvo, berite, kaj piše Prosveta ?lede Cankarjevega glasnika.
"Uredništvo te revije, v čiga-vihkoli rokah bo, bo moralo skrbeti, da bodo iz te revije sleherni mesec zvenele žive besede Cankarjeve — naj ostrejše pši-ce, ki jih je veliki Cankar izstrelil na klerikalne hinavce svoje dobe in vseh bodočih dob. . .
"Mi, ki ljubimo Cankarja, bomo pa skrbeli, da jih bodo žive Cankarjeve besede neusmiljeno teple in bičale, teple in bičale, teple in bičale še dolgo, dolgo. .."
Tako, vidite, taka bo ta revija, da bodo ž njo tepli in bičali, trikrat povedano, klerikalce, katoličane.
To je povsem po nazorih naprednjašev, ki jih boli v dno duše, če hodijo Slovenci v Ameriki še v cerkev, če pošiljajo svoje otroke v katoliške šole. To je, kot rečeno, po njih okusu in je to njih privilegij.
Ampak, po našem okusu in po okusu vsakega zavednega katoličana pa je, da ne bo podpiral take revije, ki mu že naprej žuga, da ga bo tepla in bičala.
Katoličani, bodite na straži! Dobro si zapomnite tiste, ki bodo tako revijo podpirali in ji omogočili do obstoja. Kakor oni nas, tako mi nje! Brez pardona in brez prizanašanja! Zapomnite si, katera društva organizacije in posamezniki bodo pomagali tej šibi, ki vas bo bičala, do življenja. Zapomnite si vsakega posameznika, ki bo dal groš za ta bič. Vsakemu takemu obrnite hrbet, če ste še katoličan. Seve, če pa niste, potem pa le naprej in pomagajte spletati bič, ki bo oral po vaši koži.
Zdaj veste, pri čem ste. Sami so prišli s pravo barvo na dan.
Katoličan, ki se šteje katoličana in ho'di v cerkev, bo pač vneto pomagal farizejem, ki so kričali nad Kristom: križaj ga, križaj ga ... ko bo segel v žep in dal denar za ta bič, ki bo opletal po naših glavah, kakor nam že sedaj obljubu-jejo.
Krist je sicer rekel: Odpusti jim, saj ne vedo kaj delajo. Mi pa pravimo, da pač dobro vedo kaj delajo tisti, ki pomagajo spletati ta bič, pa so premalo odločni, figamožje so, ki trepetajo pred par naprednjaši in se boje javno priznati, da so še katoličani.
Ako hočejo n a p r e d n j a š i splesti bič v Cankarjevem glasniku, naj ga kar. Svobodno jim. Kar vas je pa še katoli čanov, bodite res katoličani, možje in žene. Kot je zapisal Father Jager: čas čiščenja gre po vsem svetu. Da, po vsem svetu in tudi tukaj naj bo, da se ne bo več cincalo in na obe strani omahovalo. Ali si na tej strani, ali si na oni. Sred nje poti ni in bi je tudi ne smelo biti.
Končno še eno vprašanje: s kolikim darom se je odzvala SNPJ za Cankarjev glasnik? Dozdaj še ni bilo nič slišati.
Zavednim katoličanom pa naj služi sledeč dogodek, ki se je primeril v Clevelandu pred nekaj dnevi. K zavednemu trgovcu, ki je katoličan ne samo po besedah in navidez, ampak tudi v dejanjih, pride nekdo in ga sili, naj bi se naročil na Cankarjev glasnik.
"Dobro," pravi trgovec, "naročim se, ampak pod pogojem, da se boš ti naročil na Ave Mario."
Takrat pa, ko bi treščilo agenta. Odkuril jo je in ta že ne bo več agitiral pri tem našem trgovcu za list, ki že sedaj tako lepo obljublja, kako bo tepel in bičal katoličane.
Ej, če bi bili vsi katoličani tako zavedni, bi se malo pletlo bičev za katoličane po Ameriki.
Vsa čast zavednemu možu! Pred takim ima celo nasprotnik rešpekt!
Katoličani, zdaj veste pri čem ste in veste, kakšne barve bo Cankarjev glasnik. Zdelo se nam je potrebno to povedati, da se ne bo kdo potem za glavo držal in stokal: joj, pa za tako stvar sem dal svoje dolarje!
Poglavje o Cankarjevem glasu je za nas končano za toliko časa, da bomo videli in slišali kako bo ta bič pel po glavah pohlevnih katoličanov. Potem bomo pa govorili naprej in se bo precej slišalo tudi naše pokanje z bičem, na to se lahko zanesete.
-o-
IZ DOMOVINE
lestila, da ni na njem ostal niti en sad. Ljudje v Tuhinjski dolini ne pomnijo, da bi se kdaj prej toliko ledenega zrnja vsulo na zemljo kakor letos v začetku poletja. Tudi tako velikih ledenih zrn niso še nikoli videli v teh krajih. Nekatera so imela sedem centimetrov v premeru in so tehtala nad četrt kilograma. Samo v neveljski občini so pobila za 30,000 dinarjev opeke na strehah. Razumljivo je, da je oča uničila vso žetev in da ponekodi niti slame niso mogli uporabiti. V vasi Žubejevu vsi posestniki, ki običajno pridelajo na leto vsak po vagon žita, nimajo žita niti za seme. Ker so uničeni tudi ostali pridelki, ljudje v nekaterih krajih Tuhinjske doline dobesedno stradajo in s strahom gledajo na zimo. Za prvo pomoč so bili sicer nakazani štirje vagoni turščice, toda to je samo kaplja v morje bede in pomanjkanja. Treba bo izdatne pomoči.
%
-Strela na Toškem čelu. Nedavno zjutraj je med nalivom udarila strela v kozolec posestnika Omejca in ga tako razsekala, da so bile trske razmetane po 200 metrov daleč. Ta kraj je sploh zanimiv v pogledu strele. Omejčeva domačija je v nekaki usedlini in pod poslopjem je dolinica, v kateri je sušilnica za lan in nekaj češpljevih dreves. Prav v to dolino udarja strela kakor za stavo. Naj bo še tako majhna nevihta, v to dolinico strela gotovo udarja, navadno v zemljo, tako da je zemlja včasih polna lukenj.
—Požar na Logu. Dne 5. avgusta okrog poldneva je nastal požar na Logu med Poljanami in Škof j o Loko. Goreti je začelo poslopje mladega gospodarja Franca Buha, po domače Dovjaka. Na pomoč so takoj prihteli bližnji sosedje in zadrževali, da se ni vnelo bližnje poslopje, le nekaj metrov oddaljeno od goreče zgradbe, in reševali iz gorečega poslopja, kar se je dalo. Poljanski gasilci so v nekaj trenutkih zadušili požar in odstranili vsako nevarnost. Ogenj je nastal najbrže zaradi pokvarjenega dimnika. Gospodar in njegova stara mati, ki mu gospodinji, sta bila odsotna. Ko je zvedel, da gori njegova hiša, je padel v nezavest. Zgorela mu je vsa obleka razen one, ki jo je imel na sebi. Poslopje je bilo sicer zavarovano, a zavarovalnina ne bo pokrila škode.
—V Ljubljani je umrl šum-ski inženjer Anton Sodnik.
te verjamete al' pa ne
-t—Smrtna nesreča v hlevu. V Slovenski . Bistrici je padel s skednja užitkar Anton Robec in dobil tako hude poškodbe, da je takoj izdihnil.
—Tuhinjska dolina strada. Škoda, ki jo je nedavno napravila toča v občini Nevljah pri Kamniku, je uradno ocenjena na 486,000 dinarjev, v vsej Tuhinjski dolini pa na dvakrat toliko. Tu ni vračunana škoda na sadnem drevju, ki je tudi znatna, saj ga je toča tako ok-
V starokrajskih listih sem opazil poročilo, da je angleški kralj, ki se mudi na oddihu v Dalmaciji, videl na dvorišču neke gostilne balincarje pri svojem športu. S zanimanjem jih je opazoval in je predno, je odšel, kupil osem krogel z balinčkom vred in jih ukazal odnesti na svojo jahto.
Balincarji morajo biti na to pendsni, ker se bo zdaj celo na angleškem kraljevem dvoru ba-linalo. Se reče, saj bodo bolj trk-ljali po balinčku, ker za kake re-šte in pjombe jim bo manjkalo spretnosti. Kdor ni rojen med kroglami in ne pride z balinčkom na svet, se ne bo privadil kaki perfektni rešti ali pjombi, pa tudi če balina sto let.
Angleški jezik tudi ni preveč pripraven za spremljevanje pri tej igri, ker nima takih krepkih izrazov.
Če bi angleški kralj najel en dober team naših primorskih fantov, recimo od teama iz Ju-trovega, ali pa kake druge, da bi prišli na kraljevski dvor za par let in učili Angleže te prekorist-ne igre,, potem bi morda še kaj bilo iz njih, tako se pa bojim, da ne bodo nikdar za v tekmo.

KRIŽEM PO JUTROVEM
Po nemSkem itvlrniku K. Uaji
"Lep prijatelj cvetlic! Zaostajal je, da je neopaženo puščal znamenja tvojim zasledovalcem! Take so bile tiste cvetlice, ki jih je nabiral! Tvoj Sa-duk je prekanjen, nevaren človek !"
"Ali si spet naš-1 kako znamenje?"
"Tule poglej!" sem mu pokazal zareze na vrbi. "Pojdi, našla jih bova še več!"
črez četrt ure se je reka močno razširila, skoraj trikrat širša je bila ko niže spodaj. Plitva je bila in ni je bilo težko prebresti.
Mirza je obstal in pokazal na mlado brezo, nalomljen vrh je imela.
"Ali je tole tudi znamenje?" se je nasmehnil. Ogledal sem si drevo. "Seveda je znamenje! Poglej si brezo in če hočeš, še tudi druga drevesa v bližini! Poglej si tudi smer hribovja tod okoli, pa b°š moral priznati, da veje veter P° tej dolini le od zapada. Noben severnik, noben južnik in noben yzhodnik ne pride v tej dolini d(> take moči, da bi nalomil vrh takemule prožnemu drevesu kakor je breza. In vendar je nalomljen in kaže naravnost na zapad! Ali ni to čudno?" "Hm —! Seveda —!" "In poglej si ulomljeno mesto! Les še ni počrnel, torej še ni dolgo temu, kar je vrh nalomljen. Kvečjemu nekaj dni. Vrr je nalomljen torej v času, odkar ste tod mimo prišli.
Ali je bil te dni v Džalini dolini hud vihar?" "Ne."
"Tudi mi nismo nobenega do-živeli. Vihar torej ni ulomil vrha. In nalomljeni vrh kaže Proti zapadu, v smer, kamor ste Potovali! Drevo je nekdo nalašč nalomil, ti pravim! p» Pojdiva dalje!" "Bova plavala črez reko?" ^'Plavala? Zakaj?" "Ker smo tukaj reko prebre-dli."
"Mislim, da ne bo treba plavati. Reka je plitva, prebredla jo bova. In glavo stavim, da bova na drugi strani, točno na mestu, kjer ste šli v vodo, spet našla znamenja."
Slekla sva vrhnjo obleko, jo zavila v klopčič, si ga privezala na glavo in šla v vodo. Segala nama je komaj do kolen, tu pa tam malo više, le enkrat mi je segala do pazduhe.
Na drugem bregu je Per z takoj
videl, da sem prav govoril. Trdo ob reki je rastla divja trta in njene mladike so bile upog-njene in zvezane v obliki obokanih vrat.
Vznemirjen je ogledoval sple-;ene mladike. Smeh ga je minil, '^znanje je prihajalo.
Tule ste šli v reko, kajne?"
Kako kuje življenje
■ ■ ■
Pogledal sem in se skoraj sam tudi prestrašil.
Po ravnini, vzhodno od reke, se je pomikala temna, ravna črta naravnost proti nama.
"So tisto tamle jezdeci?" je vprašal Perz.
"Seveda so! Brž nazaj črez reko! Tu, se ni kam skriti, na oni strani pa je grmovja in skalovja dovolj."
Hitro sva prebredla reko in si poiskala v grmovju varno zavetišče, odkoder sva lahko opazovala sumljive jezdece. Tudi oblekla sva se šele za grmovjem.
"Kdo bi bili ti ljudje?" je v skrbeh vprašal Perz.
"Hm —! Vsekakor tod ne pelje nobena karavanska pot. Pa plitvino lahko da poznajo tudi drugi ljudje —. Počakati morava, da kaj več vidiva in slišiva."
V koraku so prijezdili in obstali na bregu. Tako blizu so nama bili, da sva razločno videla njihove obraze
Ruska princeza—danes beračica
"O jej —!" je prestrašeno šepnil Perz. "Perzijski vojaki so —!"
"Tukaj na turških tleh — ?" ;em dvomil.
"Saj vidiš, da so se preoblekli v beduine!"
"Kako pa veš, da so Perzi?" "Ker poznam njihovega poveljnika. Moj podložnik je bil. Tamle tisti je, ki stoji pri divji trti."
"Kak čin ima?" "Susbaši — stotnik — je, Maktub aga mu je ime, sin Ej-jub kana je, predrzen, nevaren človek."
Videla sva, kako je poveljnik stro opazoval trto, se obrnil k svojim ljudem, pokazal na vrata; in pognal konja v vodo. Četa je pojezdila za njim.
"Emir," je ves razburjen šepetal mirza, "v vsem si pravo ^adel! Tile ljudje so odposlani, ia mene primejo. Tamle je še eden, ki ga tudi dobro poznam, oendžabaši — poročnik — Om-:am, Sadukov nečak. Allah, kaj bo, če naju najdejo —! Tvoj hrt naju menda ja ne bo izdal?" "Ne. Ne bo se genil." Naštela sva trideset jezdecev. Njihov vodja je bil drzen, divji človek, to mu je bilo videti.
Ko so prebredli reko, je obstal pri brezi in se nasmejal.
"Tisoč vragov!" je vzkliknil. "Pojdi sem, pendžabaši!"
Mlad, neznaten Perz je prijezdil k susbašiju, ogledovala sta si brezo.
"Spet znamenje!" je dejal. "Da! Popolnoma se lahko zanesemo na tvojega strica! In znamenje kaže proti zapadu! Jezditi moramo torej ob reki navzdol. Naprej!"
Jezdili so trdo mimo naju, pa niso ničesar opazili. Na sledove se ti ljudje pač niso prav nič razumeli.
"No, mirza, si sedaj prepričan, da je res, kar sem pravil?"
"Popolnoma sem prepričan, gospod! Pa sedaj ni časa za besede, treba je nekaj ukreniti."
"Ukreniti? Kaj? Ničesar drugega ne moreva ukreniti, ko da previdno stopiva za njimi in jih opazujeva."
Zlezla sva iz skrivališča in šla za njimi, previdno iskajoč kritja za drevjem in grmovjem. Na srečo so jezdili v koraku, lahko sva jih dohajala.
Cez četrt ure so prišli na taborišče, odkoder je Mohammed Emin jezdil v smrt. Obstali so in si ogledovali sledove tabora.
Midva pa sva krenila na desno v grmovje in kar moč hitela v breg k našim ljudem. Deset minut daleč je bilo, pa preletela sva pot v polovici časa. Mirza je sopihal in hlastal za sapo, jaz pa- sem bil ves poten.
xSe dvomiš Ni
.V"
odgovoril, le čelo je gubal ln zamisli
"Ali
'Ijen zrl v Džalo. du - " imel Saduk pri preho-
sPlesti tale vrata?" kal a" 1)obro se še spominjam,
le v° 'le bil°'- Kamele nis0 hotG" . v°do, s trudom smo jih spra-
Saduk je bil zadnji,
viel ;1e kou;iti na tej strani in ' kamele črez reko in potem
he k vrni] po konja, pa sam."
1 obrisan človek pa je, tale
^aduk! Ali mi sedaj verjameš,
da pripravlja izdajstvo?"
"Emir, bojim se, da bo; le res,
kar si pravil!
Toda tamle zunaj na ravnini
ni
drevj
a ne grmovja! Kaka
znamenja pa je tam dajal?"
"Bova že videla. Iz katere smeri ste prišli k reki?"
"Od vzhoda. Tamle je —."
Prekinil se je, oči so mu prestrašene obstale nekje na ravnini. Dvignil je roko in rekel:
"Emir, poglej! Kaj je tamle
Bilo je v Budapešti na Ogrskem, kjer je slabo oblečena, sključena ženska stala pred policijskim uradnikom in prosila dovoljenje za beračenje.
"Kako se pišete?" jo je vprašal uradnik.
"Princeza Alojzij Rohring-berg iz Latvije, rojena princeza Nadija Orloff," je bil presenetljivi odgovor.
"Kaj?" se je začudil policijski uradnik ter neverjetno gledal starko.
"Da," je momljala ženica. "Bila sem žena princa Rohring-berga in moj oče je bil princ Orloff. Moj oče je bil slaven mož, eden prvih njegovega časa v Rusiji."
In začudenemu policijskemu uradniku je pripovedovala svoje življenje, polno burnih dogodkov, ki se je pričelo v veličastnem gradu nekje v daljni Rusiji in se bo končalo najbrže v zapuščenem kotičku budimpeškega pokopališča.
Bilo je v cvetočem mesecu maju, v Petrogradu, ko sta se poročila princ Alojzij Rohring-berg iz Latvije in princeza Nadija Orloff. Velika cerkev je bila natlačeno polna raznih dostojanstvenikov, največ vojaških častnikov, ki so se postavljali v svojih bleščečih uniformah. Navzoči so bili zastopniki starih plemiških rodbin. S kora se je glasila sladka pesem novoporo-čencema v počast.
Nevesta, stara komaj dvajset let, hči najstarejše in naslavnej-še ruske plemiške rodbine, je Fkušala skrivoma zbrisati solzo, ki ji je silila iz očesa. Njen soprog, mnogo starejši od nje, majhen in čokat, najbogatejši posestnik iz Latvij.e,, je bil nervozen in nepotrpežljiv. želel je, da bi bila stvar skoro pri kraju.
Bila je to zakonska zveza dveh starih in odličnih rodbinskih imen. Ljubezni ni bilo opaziti med njima. Oče je ukazal hčerki, naj vzame bogatega grofa in pri aristokratskih ruskih roclbi nah je bila vedno pokorščina' ctrok do svojih staršev ena največjih čednosti.
Tako je bila kaj žalostna mlada žena, ki je sledila svojemu možu v Latvijo, kjer je preživela petnajst let v vsem sijaju, ki ga more kupiti denar, toda brez ljubezni, brez radosti.
Tedaj je umrl v gradu stari učitelj in mojster glasbe. Princ je takoj sprejel v službo mladega Poljaka, iskrečih oči, belih zob in ponosnega vedelja. Nič ni bilo čudnega, če se je mlada princeza zaljubila vanj in pobegnila ž njim v svet.
Kot dva mlada srečna otroka sta potovala po Evropi. Nadija, ki je zdaj prvič videla veselo življenje v bučnem vrtincu velemest, je skušala pozabiti preteklost in njeno rodbino. Imela je precej denarja in mnogo bogatega nakita. S tem sta se preživljala mlada zaljubljenca. Nekega dne pa ji je ljubimec pobral vse dragulje in ves denar ter jo pustil samo brez vsakega
denarja.
Mlada žena se je znašla naenkrat sama in brez vsakih sredstev sredi Pariza. Obrnila se je do svojih sorodnikov, naj ji odpuste in jo vzamejo nazaj. Odgovorili so ji is kratkim in aristokratskim "ne." Kar je bila storila, je bilo neodpustljivo.
Nadija je uvidela, da je navezana same nase. Mora se preživeti na ta ali oni način. Sklenila je, da bo poučevala jezike. Saj je znala sedem jezikov perfekt-no. Toda bil je to skromen kruhek v očigled toliko učiteljskih moči v Parizu. Zato je prosila za službo strežajke na neki nemški potniški ladji. Več let je ostala v tej službi in prepotovala ves svet po večkrat. Bila je v Egiptu, Indiji, Braziliji, New
Yorku, Los Angelesu.
Ko je izbruhnila svetovna vojna, je bila ta ladja zasedena v španskem pristanišču. Princeza Nadija Orlof, ki je bila stara tedaj že preko petdeset let in že osivela, ni mogla dobiti nobene prikladne službe. Ni ji preostalo drugega, da je šla na ulico in začela beračiti. Beračila je po Španskem in Portugalskem in po premirju je prekoračila Pireneje in beračila po Franciji. Ko je tavala nekega dne po Niči in prosjačila pred bogatim hotelom, je nenadoma ^izrla znan obraz. Bil je to njen brat, ki je kot drugi ruski plemenitaši zbežal pred bolj še viki in postal v Niči hotelski vratar. Tudi zanj so minili zlati Časi brezdelja in služiti si je moral vsakdanji kruh.
Ko ga je Nadija ugledala, se ji je zabliskalo oko in rekla mu je: "Vidiš, tudi tebe tepe usoda in nič nimaš od tega, da ste me vrgli iz družine. Zdaj sva oba berača."
Iz Francije je šla v Avstrijo in potem na Ogrsko. Poleti je spala največ v parkih', pozimi in ob deževnih dneh pa v zakotnih gostilnah. Nad deset let je beračila po Budimpešti. Ker ni imela uradnega dovoljenja za prosjačili je, SO jo večkrat zaprli. Končno se jo je usmilil neki policijski uradnik in ji pomagal, da je dobila tako dovoljenje.
IZ PRIMORSKEGA
Princeza Orlof, sedaj 75 letna sključena ženica, še vedno berači. Pravi, da je zdaj srečna, ker ma vsaj mir pred policijo. Nek-laj je pila samo šampanjca in jedla samo izbrano meso, zdaj je bila zadovoljna, če je imela košček črnega kruha in kozarček žganja. Še vedno govori sedem jezikov in če ji kak turist vrže milodar v tresoče roke, je gotovo nemalo začuden, če se mu zahvali v njegovem lastnem jeziku.
Beračica ali ne, še vedno je princeza Orloff, čeprav ji to ne da niti počenega groša in si s tem naslovom ne more kupiti ni-| ti kozarček najslabšega žganja.
Prav tako kot njena vrstnica Kathleen Lucille Foote, ki je že zadnjih deset let poznana kot "stara Kata" v Londonu pred Gaiety glediščem, kjer prodaja žveplenke mimoidočim.
Kata .je hči ameriškega polkovnika. Ko je bila stara eno in dvajset let, je odšla v Evropo, kjer je študirala za glediško igralko. Več let je bilo njeno ime zapisano v bleščečih črkah na Gaiety gledišču, prav na tistem, pred katerim danes prodaja žveplenke. Trikrat je bila poročena in vselej z milijonarjem. Razsipala je denar z obema rokama in pravijo, da je v eni noči zaigrala $100,000. Ko ji je umrl njen tretji soprog, ji je zapustil prav malo premoženja. Prisiljena je bila prodati svoje dragulje in lepe obleke, da se je preživela. Ko se je postarala in je izginila njena toliko oboževana lepota, je bila tudi brez vsakih sredstev. Od policije je dobila dovoljenje, da je smela prodajati žveplenke pred najlepšim glediščem v Londonu, kjer je v mladih letih nastopala s takim uspehom na odru.
■Aretacija jugoslov. državljana. Cerkno, julija 1936. — V Kopačnici - Podpleče nad Cerknom so 22. julija karabi-njerji aretirali 30 letnega Fr. Kunstla, lesnega trgovca iz obmejnih Žirov. Imenovani je imel ob prekoračenju meje s seboj pravilen potni list, poleg tega pa kot obmejni prebivalec tudi redno obmejno dovoljenje za prehod meje. Aretira-nec je prišel v Italijo po trgovskih opravkih in je kot trgovec z lesom tudi drugače večkrat prihajal čez mejo. — Njegov protest, da ima svoje osebne in potne listine v redu, ni nič zalegel. Karabinjerji so mu baje izjavili, da so dobili od merodajnih oblasti iz Gorice nalog za aretacijo, ker je politično nezanesljiv in se bavi z raznimi posli, ki ne spadajo v trgovino in so italijanski državi in fašističnemu režimu škodljivi. Iz zanesljivih virov pa je ugotovljeno, da je motiv aretacije brez vsake podlage, ker se imenovani nikdar ni bavil s politiko niti s čim drugim, kar mu očitajo, pač pa je bil vesten, skrben in podjeten trgovec. Iz vsega postopka se da sklepati, da je bila aretacija Kunstla izvršena le na podlagi neupravičenega suma ali pa kake bojazni. Are-tiranca so po strogi in natančni preiskavi poslali v tolminske zapore.
Za obmejne kraje ni to prav za prav nič posebnega, kajti naši ljudje so že vajeni podobnim kapricam in šikanam laških fašističnih oblasti, ki stalno ovirajo in onemogočuje-jo našim državljanom prehod meje. Dobro nam je poznan slučaj ljubljanskega gradbenika inženjerja Dedeka, ki je bil od italijanskih oblasti tudi osumljen špijonaže in aretiran na potovanju v bližini Reke. Iz zadnjega časa pa je znan tudi slučaj trgovca in gostilničarja Franca Kavčiča iz Žirov, ki so ga Italijani aretirali ob prehodu meje in pridržali v idrijskih zaporih 14 dni brez pravega vzroka.
Taka nezakonita postopanja se dogajajo ob italijanski meji neprenehoma; mnogokrat je temu vzrok prenapetost raznih obmejnih funkcionarjev, mnogokrat pa se taki slučaji aretacij izvršijo namenoma, pod pretvezo raznih sumničenj samo zato, da se jugoslov. državljane ovira pri njihovem poštenem delu. Takega postopanja bi bilo konec, ko bi fašistične oblasti vse nepremišljene korake poedinih obmejnih funkcionarjev primerno kaz novale.
-Karabinjerji iz Slapa pri Idriji so aretirali 23 letnega Angela Piriha, 25 letnega Andreja Krivca, 23 letnega Lud-viga Bajta, 23 letnega Lucij a-na Kendo, 26 letnega Cirila Kranjca in 29 letnega Franca Hvalo iz Ponikev nad Sv. Lucijo, radi prestopa kazenskega
zakonika.
--o-
Hiša naprodaj
moderna, 8 sob, za 2 družini, 2 garaži, blizu Euclid Beach parka, se bo prodala za jako nizko ceno. Vprašajte za podrobnosti na 986 E. 74th St. Tel. HEnder-son 6607.	(209)
Kdo želi zamenjati?
Zamenja se hranilna knjižica North American banke za hišo, za eno ali dve družini. Hiša naj bi bila kje vzhodno od N. Y. C. mostu v Collin-woodu ali kje na 185. cesti. Naslov pove uprava tega lista.
(208)
Preša naprodaj
Poceni se proda dobro ohranjena preša za grozdje za eno tono, na električni pogon. Is-totam se proda za eno tono truck v dobrem stanju. Kogar zanima, naj si ogleda na 1192 E. 61st St.
(Sept. 2, 4, 6)
REGAL FURS
nudi sedaj izjemno velike vrednosti na po meri narejenih
kožuhovjinastih
"SUKNJAH
Cash register
je naprodaj. National Cash Register, ki udari od le clo $10:00. Jako poceni. Vprašajte na 961 Addison Rd.	(209)
Delo na farmah
dobi moški, ki je vajen farmer-skega dela. Plača po dogovoru. Zglasite se po šestih zvečer na 1070 E. 61st St.	(209)
_ . ij»
* ——- *
*
4 Preostalo je še t
*$<	4*
*	nekaj izvodov poezij	*
! IZ ŽIVLJENJA !
I ZA ŽIVLJENJE
*
zložil in izdal IVAN ZUPAN
urednik "Glasila K. S. K. J."
6117 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, OHIO
Cena $1.00 s poštnino vred.
• Naročite jih sedaj, dokler zaloga ne poide!
Izberite si sedaj iz velike izbire kožuh o vine in zaloge najnovejše mode in izdelka.
Naše zveze na debelo in direktne (iz tovarne do vas) prodaje, nam omogoči da vam damo večje in boljše vrednosti ter več prihranka. Naše cene se začnejo pri
$69-50
(Popravljanje in renoviranje je naša posebnost.)
Regal Furs
VIRGINIA URBAS-WINGER
1935 EUCLID AVENUE
TOVARNA IN IZLOŽBA
so'oa 200, 2. nadstropje Tel.: PR 3662

Dekle za hišna dela
dobi takoj delo; jako lahka služba. Lahko hodi spat domov, če hoče. Vprašajte na 1335 E. 81st St.	(209)
LOUIS OBLAK
TRGOVINA S POHIŠTVOM E Pohištvo in vse potrebščine f
za dom. 6303 GLASS AVE. IIEnderson 2978
UČITE SE ANGLEŠČINE
iz Dr. Kernovega
ANGLEŠK0-SL0VENSKEGA BERILA
"ENGLISH-SLOVENE READER"
kateremu je znižana cena fljO flUS in stane samo:
Naročila sprejema
KNJIGARNA JOSEPH GRDINA
6121 St. Clair Ave. - Cleveland, O.
.ft*
In prav tiste dni je policija zaprla v Parizu staro beračico, ki je prosjačila brez dovoljenja. Bila je to nekdanja krasotica Jeanne Baldy, ki so jo nazivali kraljico Pariza, ki je v svojih mladih letih zapravila milijone, ki so jih ji položili k nogam kralji in cesarji, baroni in vitezi.
Danes je Jaenne stara beračica. Ona, ki se je nekoč kopala v srebrnih banjah v samih dišečih parfumih, danes berači po ulicah, da si more kupiti steklenico slabega žganja, ob katerem sanja o nekdanjih veselih dneh.
Da, da, vse pride, vse mine. . .
Zamorci v Ameriki se organizirajo za Landona
New York, 1. septembra. Zamorska liga je razposlala na vse zamorske organizacije poj deželi poziv, da začnejo s po-1 sebnimi klubi, katerih namen j bo delati propagando za izvolitev republikanskega predsed-| niškega kandidata Landona. Republikanci se bojijo, da bo' Roosevelt letos dobil izredno' veliko število zamorskih glasov.
Storite kar največ z vašimi
HRANILNIMI KNJIGAMI
investirajte v nakupu pohištva
Po naših sedanjih nizkih cenah na pohištvu. boste napravili najboljšo kupčijo z International ali Custodian Savings & Loan
HRANILNIMI KNJIŽICAMI
da jih zamenjate tukaj za pohištvo, peči, radije, eletlične pralne stroje in ledenice.
North American $20 delnice se zamenjajo dolar za dolar.
THE KRICHMAN & PERUSE
HFURMITISlEioM
15428Waterloo Rd. jsi
%	zravtn Ben Franklin 5 & 10 Cent Ste
MALI OGLASI
Hiša v najem
v Euclidu, za dve družini. Blizu slovenske cerkve. Popolnoma prenovljena, furnez, kopališče, garaža. The North American Mortgage Loan Co., 6131 St. Clair Ave. Tel. HEndersonjt 6063.
SPECIAL!
Ako prinesete ta oglas k nam do 25, septembra, vam bomo SIMONIZALI vaš avtomobil za samo $3 00.
Mi popravljamo tudi ogrodje, fender je in barvamo avtomobile. — Najfinejše delo, zmerne cene.
SUPERIOR BODY & PAINT CO.
8404 ST. CLAIR AVE.
lerson i» SLOVENSKO PODJETJE	§
(213)' mtrrmtitt"*""".......iniiiiimiii 111 n 111 n n 11 n rnnmmmmmmmimtmtnttmnct
no to počasno padanje. Naperjeno je proti vam in sicer ne kot običajna borzna igra, temveč kot prava vojna. Naj bo vaš sovražnik kdorkoli, toliko je gotovo, da vodi borbo v velikem obsegu in da mora biti zelo bogat.
Carico so klicale sužnje leteče besede tisti dan opetova-110 k telefonu in ji omogočale pogovor z možem. Vsa navdušena je opazila, da ima telefon celo v svoji spalnici na nočni omarici. Poklicala je Collin-sovo pisarno in želela Franci-su lahko noč. Poslala mu je po telefonu celo poljub in on ji ga je vrnil.
Ko se je zbudila, ni vedela, kako dolgo je spala. Ležala je nepremično in zagledala Fran-cisa, ki je pogledal v njeno spalnico. Ko je rahlo zaprl vrata, je carica skočila.iz postelje in hitela k vratom. Odprla jih je in zagledala Fran-cisa, ki se je vračal po stopnicah v pritličje.
— Že zopet je veliki ameriški bog užaljen, — si je mi slila carica. Francis se j< vračal v knjižnico, da prečiti grožnje in spomine strašnega boga, ki jih je tako čudovito beležil na brzojavnem traku.— Vzela je ogledalo, si popravila lase in ogrnila razkošen jutranji plašč, ki ji ga je Francis naročil takoj po povratku v New York.
Pri vhodu v knjižnico se je carica ustavila, ker je začula tuj glas. Spočetka je mislila, da sliši leteče besede, zakaj ta glas je bil močan. Razlegal se je čisto blizu in sploh ni bil podoben glasu v slušalu. Carica je pogledala skozi ključavnico in opazila dva moška, ki sta si sedela nasproti v globokih usnjenih naslanjačih. Francisu se je poznalo na obrazu, da ga tarejo skrbi. Oblečen je bil tako kakor zjutraj. Njegov gost je bil v elegantni večerni obleki. In carica je slišala, kako sta se klicala — "Francis" in "Johnny." Sodeč po familijarnosti in intimnem pogovoru, sta morala biti dobra prijatelja.
— Saj vendar ne boš trdil, dragi Francis, — je dejal gost, — da ves čas svojega bivanja v Panami nisi imel vsaj dvanajst senorit.
Jack London
ROMAN TREH SRC
In carica je storila vse, kar ji je Parker svetoval. Dve sužnji sta se pokorili začarani številki, ki jo je nazvala, in Francis je govoril z njo. Smejal se ji je in prosil, naj se nikar ne dolgočasi. Obljubil je, da se vrne najkasneje ob
petih popoldne.
* # #
Ves dan je imel Francis dela in skrbi čez glavo.
—Kdo je vaš skriti sovražnik? — ga je vprašal Bascom opetovano in na vsako vprašanje je Francis odkimal z glavo, češ, da ne ve.
—	Borza je namreč drugače čvrsta. Padajo samo papirji, ki so večinoma v vaših rokah. Kar poglejte! Recimo delnice Frisco Consolidated. Ti papirji bi sploh ne smeli padati, ker ni niti najmanjšega povoda za to. Dalje New York, Vermont in Connecticut, ki so dajali zadnjih 25 let 15 odstotkov. Bili so ves čas čvrsti kakor Gibraltar. In vendar so padli, zelo padli. Ista usoda je zadela delnice Montana Lode, kovine iz Doline smrti. Vse te delnice so bile trdne kakor skala. Pritisk se je začel šele včeraj. Pred zaključkom borze so že padle za 8 točk, danes pa še za 16. In vse to so papirji, na katerih ste vi zelo zainteresirani. Na druge delnice špekulacija sploh ne vpliva in tudi sicer je položaj na borzi stabilen.
—	Čvrsta je pa tudi Tampi-co Nafta, — je dejal Francis.
—	In v tem podjetju imam še največ kapitala.
Bascom je obupno skomignil z rameni.
—	Ste li prepričani, da nimate sovražnika, ki bi nalašč pritiskal na vaše delnce?
—	Nikogar nimam, dragi Bascom. Saj si ne morem misliti, da bi me kdo sovražil. — Sovražnikov nimam, ker po o-četovi smrti sploh nisem imel opravka z novimi podjetji. — Tampico Nafta je edino podjetje, ki je delo mojih rok. In to je še vedno čvrsto.
Stopil je k brzojavu.
—	Evo, na vsakih pet sto delnic pol točke navzgor.
—	In vendar vas nekdo zasleduje, — je dejal Bascom.
—	To je jasno, kakor beli dan, Pregledal sem vse borzne račune. Vse kaže, da nekdo diktira padanje. Zakaj pa izplačuje dividendo severozapadna Electric? Zakaj je bilanca Montana Lode tako pesimistična? Čemu ta sistematični pritisk na izvestne kategorije teh vrednostnih papirjev? Jasno! Nekdo je zasnoval napad in sicer na vas. Napad ni slučajen, temveč dobro premišljen in pripravljen. Pripravlja se sicer počasi, toda sigurno. In načrt bo izvršen, čim se pojavijo prve vesti o vojni, o veliki stavki ali finančni paniki. . .
—	Le premislite položaj, \ katerem se zdaj nahajate, —■ je nadaljeval Bascom. — Vs: papirji, 1'azen vaših so čvrsti Opetovano sem že pretehtal vse možnosti izhoda. Vrednostni papirji, na katerih ste zainteresirani, že več dni sistematično padajo. S tem se krč: tudi vaše imetje. Posledica je lahko polom. Manj vredm papirje lahko že zdaj vržet( skozi okno. Stvar je zelo resna.
—	Saj imam Tampico Nafto, ki je še vedno čvrsta, kakor je bila vedno. To mi za dostuje za kritje eventuelnil izgub, — je dejal Francis. — Če bo sila, žrtvujem tudi pod'
^^^ jt ' i i i \ ^f?** ''Ji
NAZNANILO IN ZAHVALA
Močno potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je v Bogu in po daljši bolezni za vedno preminul naš ljubljeni oče in brat in stari oče
JOSEPH KUHAR
Blagopokojnik je bil rojen dne 18. marca leta 1858. vas Stojanski vrh, fara Sv. Križ na Dol. Umrl je dne 29. julija ob 3:30 uri zjutraj ter bil pokopan iz hiše žalosti po opravljeni zadušnici v cerkvi Marije Vnebovzetje na Holmes Ave. dne 1. avgusta ob 10:30 uri dopoldne na Kalvarijo pokopališče. Blagopokojnik je bil član društva Sv. Vida št. 25 KSKJ. in član društva Sava št. 87 SSPZ. ter podporni član pevskega društva Lira. Poleg tukaj žalujočih hčerk in bližnjih sorodnikov zapušča v stari domovini enega brata in več sorodnikov.
Dolžnost nas veže, da se iskreno zahvalimo za po~ klon.jene vence na krsto našega dobrega očeta. Našo " najlepšo zahvalo naj prejmejo sledeči: Družina Frank Kovačič, družina Louis Levstik, Mr. in Mrs. Frank Žagar Jr., Vnuki blagopokojnega, družina Martin Brinovec, družina John Unetic, E. 76th St., Mr. in Mrs. Joseph Baznik, družina Anton Baznik, družina Campbell, Mr. in Mrs. Jerry Brinovec in Mrs. Predragovich, družina in Mrs.- Uršula Kuhar, Mrs. Mary Kenik in družina Sintič, družina Frank Žagar Sr., družina John Asseg, družina Ignacij Slapnik Sr., družina Math So-kach, družina in Mrs. Terezija Sedej, Mr. in Mrs. Joe Halcer, Sosedje iz E. 133rd St., Cleveland, Employees of Atlasbolt & Screw Co., društvo Sv. Vida št. 25 KSKJ., društvo Sava št. 87 SSPZ.
Izraz naše globoko hvaležnosti iiaj prejmejo obilni darovalci za svete maše, katere se bodo brale v mirni pokoj rajne duše. Naša velika zahvala naj velja sledečim: Družina John Unetič, družina Agnes Gall, Johnstown, Pa., Mr. Louis Gall, Johnstown, Pa!, Mr. in Mrs. John Velic, družina Martin Brinovec, družina Anton Baznik, Mr. in Mrs. Joseph Baznik, Mrs. Fin-zgar in sin, Miss Jennie Jerše, Mrs. Johana Pelan, Mrs. Helena Malnar, Mrs. Terezija Sedej in družina, Miss Mary Sokach, Mr. in Mrs. John Kozel E. 157th St., Mr. in Mrs. čermelj E. 157th St., Mr. in Mrs. Joe Krall E. 157th St., družina John Asseg, Mr. in Mrs. John Z ust, Mr. in Mrs. Novak E. 60th St., Mr. in Mrs. Louis Rigler, družina Hlad E. 64th St., družina J. Gornik, Holmes Ave., Mr. Joe Starič, družina Ostanek E. 157th St., Mr. Anton šega, Mr. in Mrs. Zakrajšek E. 74th St., družina Anton Grdina, družina Frank Lavrich, Holmes Ave., Mr. in Mrs. John Jalovec, Mr. in Mrs. Piculich, Mr. in Mrs. Louis Zagar Saranac Rd., Mr. John Mervar, družina John Brinšek, Mr. in Mrs. To-mažič, Mr. in Mrs. Janes, Mr. in Mrs. Bricel, Mr. in Mrs. Joe Centa.
Iskrena hvala Rev. R. Kužniku, Rev. Andolu in Rev. čelesniku za podelitev svetih zakramentov za umirajoče, opravljeno zadušnico in cerkvene pogrebne obrede.
Najlepšo zahvalo naj prejme, pevski zbor Lira in nje pevovodja Mr. Peter Srnovršnik za zapete žalosti nke na večer pred dvigom krste iz hiše žalosti.
Zahvalo naj prejme Mr. Mart. Brinovec za izdatno in veliko pomoč ob času bolezni in smrti blagopokojnega. Enako naj prejmejo najlepšo zahvalo sosedje in prijatelji za veliko in brezplačno pomoč ob času najhujšega v družini.
Veliko zahvalo dolgujemo sorodnikom Miss Anna Gall in Mr. Louis Gall iz Johnstown, Pa. za udeležbo pri pogrebu.
Hvala lepa pogrebnemu zavodu A. Grdina in Sinovi za lepo urejen pogreb ter vso najboljšo postrežbo.
Najlepša hvala vsem onim, ki so dali svoje avtomobile brezplačno na razpolago kot tudi onim, ki so prišli biagcpokojnika kropiti, so pri njemu culi, nas tolažili ali so ga spremili na pokopališče k večnemu počitku. Končno hvala vsem za vse kar so nam ali pokojnemu dobrega storili ob času bolezni in smrti v družini.
Dragi in dobri nam oče. V častitljivi starosti ste iztrujeni legli k večnemu izpočitku poleg onih, ki ste jih Vi in mi močno ljubili. Vaš novi dom je poleg rajne dobre soproge in sina ter naše ljubljene matere in brata. Truden je korak okrog Vaše gomile, grenke so solze v blagem spominu, ko klečimo nad grobovi, kateri so zagrnili našo veliko ljubezen. Ob svežem grobu vam žalostni kličemo." Izpočijte se mirno v tuji zemlji do svidenja nad zvezdami.
žalujoči ostali:
MARY, poročena Kovačič, ROSE, poročena Brinovec, JOSEPHINE, poročena Levstik, hčere. Frank Kovačič, John Brinovec in Louis Levstik, zetje, vnuki in vnukinje.
Cleveland, Ohio, 1. septembra, 1936.
NAZNANILO IN ZAHVALA
Globoko potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je za vedno mirno v Bogu zaspala preljubljena soproga in mati
Ana Potokar
ROJENA REPIČ
Po trimesečni bolezni in previdena s svetimi zakramenti je preminula dne 12. avgusta 1936 v starosti 49 let.
K večnemu počitku smo jo položili dne 15. avgusta 1936 na Calvary pokopališče.
Tem potom se želimo iskreno zahvaliti Mrs. Uršuli Budič, Mrs. Mary Slabe, Mrs. Johani Kolar, Mrs. Agnes Gredenc, ki so nam bile v prvo pomoč in tolažbo ter nam pomagale na en način ali drugi.- Ravno tako vsem, ki so jo prišli pokropit, vsem, ki so čuli in molili ob krsti ter vsem, ki so se udeležili pogreba.
Obenem tudi lepa hvala nosilcem krste, ki so jo spremili in položili k večnemu počitku.
Iskreno se zahvaljujemo vsem darovalcem krasnih vencev, ki so v zadnji poadrav okrasili krsto drage ranjke in sicer: družina Frank Repič, Mr. Anton Bajt, Mr. Prank Sile, Mr. Edward Korekiy.
Prisrčna hvala sledečim, ki so darovali za svete maše, ki se bodo brale za pokojno: družina Johana Kolar, E. 61 St., družina Prances Skul, E. 61 St., Mrs. Agnes Grebene, Mr. In Mrs. Jos. Klauser, Mr. Anton Skettle, družina Anton Koželj, E. 61 St.. Mr. in Mrs. Anton Jerman, E. 160 St., družina Uršula Budič, Mrs. Agnes Modic, družina John Petrovčič, Mr. in Mrs. John in Prances Vičič, družina Helen Skrinjar, družina John Zelko, E. 61 St., Mr. in Mrs. Frank Dragolich, Mr. Terbic, Mrs. Julia Makse.
Prav lepa hvala vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno na razpolago pri pogrebu in sicer Mrs. J. Milniaut in družina, družina Frank Trebeč, družina John Martlnčič, družina Jos. Saurich, Mr. Al Jasin, Mr. Fr. Likovič, Ann Hulsebus, Michael Dernyar.
Najprisrčnejša hvala Rev. Matija Jagru za podeljene svete zakramente. Ravno tako prisrčna hvala Rev. B. J. Ponikvarju za opravljene cerkvene pogrebne obrede.
Lepa hvala pogrebnlku Frank Zakrajšku za vso prijazno postrežbo in za lepo urejeno in izvrstno vodstvo pogreba.
Tebi, nadvse ljubljena in nikdar pozabljena soproga in mati, pa želimo, da se veseliš sedaj v nebeški slavi ter počivaj mirno v zasluženem počitku. Večna luč naj Ti sveti in lahka naj Ti bo ameriška zemlja.
Žalujoči ostali:
Jacob Potokar, soprog;
Joseph, sin.
Zapušča tukaj tudi žalujočega brata Frank Repič, v stari domovini pa mater, dva brata in dve sestri. Cleveland, Ohio, 1. septembra 1936.

jet je, dasi nerad.
Bascom je zmajal z glavo. |
—	Nikar ne pozabite, da so v Meksiki neprestani nemiri in da naša vlada ničesar ne ukrene. Ce pritegnemo v borzno špekulacijo še Tampico Nafto in če se zgodi kaj resnega, ste uničeni do zadnjega peny.ja.
—	In vendar, — je nadaljeval Bascom, — ne vidim iz tega drugega izhoda, kakor da si pomagamo s Tampico Nafto. Porabil sem namreč doma-lega že ves denar, ki ste mi ga dali pred odhodom. In pritisk ni slučajen. Ta sistematični napad na vas je podoben plazu, ki se vali v dolino. Vsa tri leta sem vodil samo vaše borzne posle in verjemite mi, da vem, kaj govorim. Kako stoje vaša podjetja? Collins vas nadomestuje in mož je dobro poučen o vsem. Informirajte se pri njem. Koliko mi lahko daste takoj? In koliko jutri? in čez teden dni? In koliko bi lahko dobil tekom prihodnjih tednov?
—	Koliko potrebujete? — je odgovoril Francis z vprašanjem.
—	Danes milijon dolarjev, in sicer še pred zaključkom borze, — je odgovoril Bascom ter pokazal na trak domačega brzojava. — Prihodnje tedne pa najmanj dvajset milijonov, , če — in prosim, da si ta "če" dobro zapomnite, — če ne bo napovedana vojna ali če sploh ne bo dogodka, ki bi postavil na glavo vso borzo.
Francis je vstal in vzel klobuk. Očividno se je odločil.
—	Grem naravnost h Collin-su. On je najbolje informiran o mojih podjetjih. Danes pred zaključkom borze vam dam najmanj milijon dolarjev in
upam, da dobite prihodnje dni vse, kar zahtevate.
—	Pomnite, — ga je svaril Bascom in mu segel za slovo v
roko, — da je najbolj nevar-
• ■ — ..... -
NAZNANILO IN ZAHVALA j
Globoko potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da .je po mučni bolezni za vedno preminula naša nadvse ljubljena soproga, mati in sestra
MARY KISOVEC
ROJENA ZAJEC
Blagopokojnica je bila rojena dne 15. oktobra leta 1878. v Bistrici pri št. Rupertu na Dol. Preminula je I dne 2. avgusta ob 12:20 uri popoldne ter bila pokopana iz hiše žalosti po opravljeni zadušnici v cerkvi sv. Aloj- J zija, 110 in St. Clair Ave. na Kalvarijo pokopališče dne il 5." avgusta ob 9. uri dopoldne. Pokojnica je bila ustanoviteljica in članica društva Lipa št. 129 SNPJ.^ Po- I leg tukaj globoko žalujoče družine zapušča v stari do- I movini brata Rudolfa ter tukaj v Pittsburgh, Pa. pol brata Conrad Kogovška in več bližnjih sorodnikov. :
Izraz naše globoke hvaležnosti naj prejmejo obilni darovalci vencev, ki so jih v globokemu sožalju po- | ložili ob krsti naše dobre soproge in matere. Našo zahvalo naj prejmejo: Dr. Lipa, št. 129. SNPJ, Odborniki društva Lipa, št. 129, SNPJ, Mr. in Mrs. Michael Kontra, družina Anton Malensek, družine Graul — Reiss — Zupančič, Office Employees Fisher Body, dru- , žina Frank Simoncic, Mr. in Mrs. Frank Cultrona, Mr. in Mrs. Anton Hrovatich, Mr. in Mrs. Stanley Zurga, družina Jim Rogel, družina Frank Ivancic, Mr. in Mrs. Louis Planine, Mr. in Mrs. Joe Weber, družina Stefa-nik in Mrs. Mary Zeitz, Mr. in Mrs. Joe Cebular, Jay Mahoney Family, Cleveland Federation of Post Office Clerks,-Local No. 72, družina Joseph Hočevar (Donald Avenue), Mr. in Mrs. Chan Harbour, družina Christ Mandel, družina Joe Hocever Nelson Ave., Mr. in Mrs. Frank Paulin, družina John Slabe, Mr. Bill Richards, Mr. in Mrs. Camilus Zarnick, Brat Conrad Kogovsek, družina Rose Zeitz, družina Mahnic Lakeside Ave,, A. K. A. Club, družina Joe Filipcic, Municipal Light & Power Employees, No. 5 Crew, Neighbors E. 107th St., družina Anton Kolenc, Mr. in Mrs. Frank Volk.
N^šo najlepšo zahvalo naj prejmejo obilni darovalci za svete maše, katere bodo'darovane v mirni počitek blage rajne duše. Našo zahvalo naj prejmejo -- sledeči: Mr. in Mrs. Frank Klun, Mrs. Amalia Golob, Miss Mary Russ, John Paulin Family, Mrs. Louise Mandel, Mr. in Mrs. Frank Zeleznik, Louis, Mary in Rose Novak, Mr. Edward Leskovec, Mr. in Mrs. Ces-ncvar, Mr. in Mrs. Jerry Glavac, Mrs. Mary Zeitz, Miss Marie Zeitz, Mr. in Mrs, J. Stefanic, Ernestina Perse Family, Mr. in Mrs. John Simoncic Sr., Mr. in Mrs. John Simoncic Jr., Milka Krpan, Mr. in Mrs. John Krajnc, Miss Mary Chiocchio, Mr. in Mrs. John Zaje E. 39th St., Anton Grdina and Family, Mr. in Mrs. Lo*is Ahlin, Mr. in Mrs. M. Arko, Mr. in Mrs. Jack Jesenko, Mr. in Mrs. Martin Oblak, Mr. in Mrs. Joe Lapp, Mr. in Mrs. V. Hočevar, Mrs. Rose Frank, Mrs. Mary Bulic Family, Mm. in Mrs. Joseph Craine, Mr. in Mrs. Nick Tomic, Mr. in Mrs. Mohorcic, Mr. in Mrs. Louis Shuster, Mr. in Mrs. Joe Sriber, Mrs. Mary Zalar, Mr. in Mrs. Joe Macarol, Mrs. Jenny Strumbul, Miss Maisie Gavlak, Mr. in Mrs. A. Kalan, Mr. in Mrs. Joseph Miklich, Mr. in Mrs. Anton Mah, Mr. in Mrs. Joe Zabukovec, Mr. in Mrs. John Sivec, Mr. in Mrs. A. Pevc, Office Employes Fisher Body Cleveland Division, Miss Marian Dalton, Mr. in Mrs. John Slabe, Miss Beatrice Carl, Mr. in Mrs. John Cvelbar.
Iskrena hvala društvenim odbornikom društva Lipa št. 129 SNPJ. za častno spremstvo pri pogrebu in krasni prijateljski venec na krsto blagopokojnice.
Najlepša hvala pol bratu blagopokojnice Mr. Con-! radu Kogovšku iz Pittsburgh, Pa. za udeležbo pri pogrebu.
Iskrena hvala častiti duhovščini fare Sv. Alojzija za tolažilne obiske, podelitev svetih zakramentov za umirajoče, opravljeno zadušnico in cerkvene pogrebne obrede. Našo najlepšo zahvalo naj prejme pogrebni zavod A. Grdina in Sinovi za lepo urejeni pogreb ter najboljšo postrežbo.
Izraz naše hvaležnosti naj prejmejo vsi oni, ki so dali svoje avtomobile brezplačno na razpolago, kot oni, ki so prišli blagopokojnico kropit, so pri nji čuli, nas tolažili ali jo spremili na pokopališče k večnemu počitku. Končno hvala vsem za vse, kar so nam dobrega storili ob času velikega jada in tuge v družini.
Draga in nezabna soproga ter ljubljena in dobra mam,a. Težka je misel, da Te ljubljena soproga in dobra mamica ni več med nami. Ob svežem grobu klonejo naša kolena na gomilo pod katero počivajo Tvoje iztrujene kosti in zaklad naše ljubezni-Tvoje dobro srce. V blagem spominu nam drče po licu grenke solze iz izjokanih očes v mili prošnji k Vsegamogočnemu: "Daj naši ljubljeni in dobri soprogi in mami večni počitek v tuji zemlji do svidenja nad zvezdami."
žalujoči ostali:
FRANK KISOVEC SR., soprog; MARY, poročena Meklan, hčerka; JOE, sin; ANNA, poročena POČ-KAR, hčerka; IDA, hči in FRANK JR. sin.
Anton Meklan in Stanley Počkar, zeta, Margaret snaha, Stanley in Mary, vnuk in vnukinja.
Cleveland, Ohio, 1. septembra, 1936.