NO. 143
L£igflSk/l POMpVUM
||	fOllfiOH IN LANGUAGE ONLY National and International Circulation MORNINO^NtdnPAPO	t.
II	CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING, JULY 28, 1966	STEV. LXIV — VOL. LXIV
Gibraltar naj poslane britanska pokrajina!
Angleži bi se radi pobotali o bodočnosti G i b r altarja s Španci.
LONDON, Vel. Brit. — Vlada Harolda Wilsona je predložila spremenitev kronske kolonije Gibraltar v britansko pokrajino, če bi taka rešitev zadovoljila Španijo in rešila spor o pripadnosti in bodočnosti tega nekdaj tako pomembnega pomorskega oporišča na skrajnem južnem koncu Pirenejskega polotoka. Francova Španija hoče suverenost nad Gibraltarjem, ki je dejansko že nekaj let dalj v britanski posesti; kot je bil kdajkoli v španski. Ti so ga namreč šele koncem 15. stoletja vzeli Mavrom (Arabcem), ko so uničili njihovo zadnje oporišče na Pirenejskem polotoku. Leta 1702 so Gibraltar zavzeli Angleži in ga nato ves čas obdržali v svoji oblasti kot pomorsko trdnjavo, ki je čuvala vhod in izhod iz Sredozemskega morja v Atlantik.
Britanija odklanja špansko zahtevo po suverenosti nad Gibraltarjem, voljna pa je tega spremeniti v pokrajino Velike Britanije z vsemi pravicami, kar bi končalo njegovo kolonialno stanje in spravilo vprašanje z dnevnega reda Združenih narodov o okviru “boja proti kolonializmu”.
Španska vlada bi imela v takem slučaju pravico imeti v Gibraltarju svojega generalnega konzula, ki bi urejal z upravo pokrajine vsa skupna vprašanja, zlasti vprašanje tihotapljenja, ki Španijo najbolj prizadeva. Velika Britanija bi odstranila zid, ki meji takozvani nevtralni pas med Gibraltarjem in Španijo, če bi storila seveda isto tudi Spanja. Pripravljena je dalje dati Španiji souporabo letališča, četudi ne njegove uprave. Vojaško letalstvo bo namreč od tam v bližnji bodočnosti umaknjeno.
Novi grobovi
Nancy Mu Lindič V Euclid Glenville bolnici je umrla v torek ponoči 17 let stara Nancy M. Lindič z 19102 Muskoka Avenue, hčerka Petra in Viktorije, roj. Bolek, sestra Petra, Patricie, Sally, Cynthie in Laurie. Pokojna je bila v bol niči le 15 ur. Bila je članica HBZ br. 604. Pogreb bo iz Grdino-vega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. v soboto ob 8.45 v cerkev sv. Pavla na Chardonu ob 9.30, nato na All Souls pokopališče.
Thomas N. Gojak
Včeraj zjutraj je umrl nenadno na svojem domu na 20761 Naumann Avenue 50 let stari Thomas N. Gojak, rojen v Clevelandu, zaposlen pri Republic Carloading & Distributing Co. kot upravnik prometa, mož Mary, roj. Bosetin, oče Mary-Ellen, Linde in Catherine, sin Thomasa in pok. Veronice, roj. Nance. Oče je sedaj v Jennings Home. Pogreb bo iz Grdinovega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. v soboto ob 8.15 v cerkev sv. Kristine ob devetih, nato na Kalvarijo. Pokojnik je bil član Sv. Nikole br. 14 HBZ.
U Tant v Moskvi
MOSKVA, ZSSR. — Glavni tajnik Združenih narodov U Tant je preko Londona priletel včeraj sem na razgovore s sovjetskimi vodniki. Poleg mednarodnih vprašanj bo z njimi verjetno govoril tudi o svoji ponovni kandidaturi na mesto glavnega tajnika ZN. Sedanja poslovna doba mu namreč poteče 3. novembra 1966.
Zahodne sile so že napovedale, da bodo Tanta podprle, če bo kandidiral znova.
Italijani bodo lahko v petkih jedli meso
RIM, It. — Italijanski škofje so dovolili svojim vernikom jesti meso vse petke z izjemo onih v “postnem času” od Pepelnice do Velikega petka. Nova določba bo stopila v veljavo 23. avgusta.
Italijanski škofje so izdali svojo uredbo na osnovi konstitucije, ki jo je izdal 17. februarja letos papež Pavel VI. V njej je dal odločanje o postu v petkih konferencam škofov v posameznih deželah.
Medvedi napadli ovce v Jugoslaviji
BELGRAD, SFRJ. — Več medvedov je napadlo trop ovac na planini pri Gostivarju v Ma-cedoniji; 24 ovc so poklali, ostale pa_ pognali v prepad. Pastirji so kasneje od črede, ki je štela 374 ovc, našli preko 100 mrtvih V prepadu.
pravi:
Delno oblačno in soparno.
Najvišja temperatura 82. Ponoči
hladnejše.
J ____________
V Tel Avivu hočejo
nemoten nočni počitek
TEL AVIV, Izrael. — Preteklo nedeljo je stopila v veljavo u-redba, ki prepoveduje motenje miru v času opoldanskega počitka in nočnega miru od 11. zvečer do 6. zjutraj.
Kdor se pregreši, je lahko obsojen do pol leta v zapor. Med drugim je v času “miru” prepovedano petje, plesanje, navijanje gramofonskih plošč, glasno poslušanje radia in celo klofanje preprog. — Srečni Izrael!
Gromiko v Tokiu gluh Kanada ie p»p'a»ijena
podvojiti svoje sile
PARIZ, Fr. — Na konferenci
za japonske predloge
Sovjetska zveza smatra vpra sanje meje z Japonsko za rešeno, Gromiko je zavrnil tudi predlog za posredovanje v Vietnamu.
TOKIO, Jap. — Zunanji minister Sovjetske zveze Andrej Gromiko je na uradnem šestdnevnem obisku na Japonskem. Z vodniki japonske vlade je v glavnem razpravljal o gospodarskem sodelovanju med Japonsko in Sovjetsko zvezo, predvsem pri razvijanju gospodarstva Sibirije. Na tem področju je bil dosežen načelni sporazum, ker so japonski gospodarstveniki dejansko že dolgo tak dogovor želeli.
Ko je japonski zunanji minister Shiina predložil razgovor o japonski zahtevi po vrnitvi dveh južnih otokov v Kurilih, je Gro-mfko to zavrnil, ker je za Sovjetsko zvezo mejno vprašanje že dokončno rešeno, četudi mirovna pogodba med Sovjetsko zvezo in Japonsko še ni sklenjena.
Gromiko je pristal na odstranitev nekaterih omejitev ribolova za Japonce v morju severno od japonskega otoka Hokaido, na pospešitev priprav za vzpostavitev redne letalske zveze Moskva-Tokio, ki jo bosta vzdrževali obe državi skupno, in odprtje nekaj konzulatov.
Včeraj se je sovjetski zunanji minister razgovarjal s predsednikom japonske vlade Satom med drugim o Vietnamu. Zavrnil je vsako posredovanje za končanje vojskovanja v Vietnamu, v kolikor ne bi bila Sovjetska zveza za to naprošena od Severnega Vietnama.
— Prva znamka za 3c je bila izdana leta 1851.
Castro tolkel na vse strani
HAVANA, Kuba. — Fidel Castro je v dve uri in pol dolgem govoru včeraj napadal Združene države, Sovjetsko zvezo, Čile, Brazilijo in Argentino. Obljubil je poslati v Vietnam “cele borbene odrede z vso potrebno o-premo”, če bo Hanoi za to zaprosil.
Na Ruse se je Castro jezil, ker se pogajajo s Čilom za trgovinsko pogodbo in ker cenzurirajo njegove govore, v kolikor se ne krijejo s sovjetsko politiko.
NATO je kanadski obrambni minister Hellyer ponudil NATO podvojitev kanadskih vojaških sil v skupni obrambi. V razgovoru s časnikarji po prvih dveh dneh konference je dejal Hellyer, da bo Kanada dala na razpolago dva bataljonska odreda, vsakega z okoli 1,200 možmi. Prvi bataljon “čma straža” v Gagetownu, N.B., je že tako odrejen za NATO, predvsem za varovanje NATO bikov.
Obrambni minister je dejal, da je načelnik oboroženih sil gen. J. Allard, ki je bil z njim odločil, kateri drugi bataljon bo še odrejen za NATO. Oba bataljona bosta ostala v Kanadi, pa bosta vedno pripravljena za takojšen prenos z letali v Evropo, če bi nastopila taka potreba. Bataljon “Črna straža” je bil v februarju na zjmskih vežbah na Norveškem. Drugi bataljon bo zelo verjetno dodeljen vzhodnemu boku v Grčiji ali Turčiji.
Dva bataljona bosta dodana k 1. kanadski brigadi v Zahodni Nemčiji in letalski diviziji, ki sta dodeljeni NATO.
V Kongu zopet izbruhnili nemiri
LEOPOLDVILLE, Kongo. — V notranjosti Konga so zopet izbruhnili nemiri, toda vanje ni pomešana politika. Uprli so se namreč le tisti najemniki, ki služijo v kongoški armadi in niso že mesece dobili pripadajoče jim plače. Najhujši nemiri so v Stanleyvillu. Sam ministrski predsednk Mulamba je prišel po nalogu diktatorja Mobutuja med uporne čete in jih skušal potolažiti. Morda jih bo. Ameriški konzul pa ne verjame v uspeh pogajanj, zato je dal odpeljati 22 ameriških državljanov, v glavnem misijonarjev, na varno v Leopoldville.
Pentagon omejuje politične izlete v Vietnam
WASHINGTON, D.C. — V sporazumu s kongresnimi vodi-
RAZGOVORI NAJ KONČAJO STRAJK MEHANIKOV PRI 5 LETALSKIH DRUŽBAH
Delavski tajnik Wirtz je včeraj pred senatnim odborom tega v posebni izjavi pozval, naj malo počaka z uzakonjenjem obveznega posredovanja, ker obstoji možnost, da bo 21 dni trajajoči štrajk pri 5 letalskih družbah le končan potom pogajanj.
WASHINGTON, D.C. — štrajk mehanikov pri 5 letalskih družbah traja že 21 dni. Povzročil je veliko gospodarsko škodo in spravil v težave nešteto potnikov po vsej deželi. Ko je prišlo do popolnega zastoja v razgovorih za njegovo končanje, je sen. Morse predložil v senatu poseben^ zakonski predlog, ki daje predsedniku ZDA polnomočja za obvezno posredovanje, če sporazuma ni mogoče doseči v medsebojnih razgovorih med družbami in štrajku-jočimi tekom 150 dni. Včeraj je delavski tajnik W. Wirtz senatnemu odboru za delo in socialno skrbstvo dejal, da sedanji štrajk v lefalskem prometu še ni povzročil splošne narodne stiske^ da pa je na poti k temu. Predložil je, naj odbor počaka še nekaj dni z glasovanjem o Morsevem zakonskem predlogu, ker obstoji upanje, da pride pri obnovljenih razgovorih le do sporazuma.
Senatni odbor je odložil svojo
'azpravo do danes dopoldne ob desetih, ne da bi o predlogu delavskega tajnika W. Wirtza sklepal. Vse kaže, da je odbor razdeljen v pogledu nujnosti novega zakona. Dejansko je bilo predloženih več načrtov ne le oni sen. Morseja. Večina ima določilo o obveznem posredovanju, če ne pride do sporazuma po določeni dobi neposrednih razgovorov med podjetji in unijami. Morse je predložil, naj bi bil reden obrat obnovljen za 180 dni, med tem ko bi predsednik ZDA imenoval poseben odbor za posredovanje. Če v 150 dneh ne bi prišlo do sporazuma, bi imel predsednik ZDA pravico odrediti obvezno posredovanje.
Delavski tajnik je v imenu administracije izrazil nekaj pripomb in predložil začasno pot, d naj da uniji in družbam zadnjo priložnost, da rešijo svoj spor potom neposrednih razgovorov. Obljubil je, da bo jutri obvestil senatni odbor o tem, ali so razgovori napredovali dovolj in se jih izplača nadaljevati
telji je Pentagon začel odbijati j preko konca tedna ali pa ni iz-prošnje raznih kandidatov za.gledov na njihov uspeh in naj vožnje v Vietnam. Tja bodo mogli na federalne stroške samo tisti senatorji in kongresniki, ki ponovno kandidirajo. To seveda ne dela videza pravičnosti, pa u-bogi novinci nimajo pač nobenega zagovornika na Kapitolu.
se delo na sprejetju novega zakonskega predloga nadaljuje.
Predsednik Johnson je včeraj imenoval poseben odbor za preiskavo razmer pri American Airlines, kar bo preprečilo vsaj za 60 dni štrajk pri tej letalski
družbi, s katerim so grozili transportni delavci za danes.
Indonezija ima končno novo vlado
DŽAKARTA, Indonez. — Bivšemu diktatorju Sukarnu je o-stala še/zadnja čast, da je lahko
Iz Clevelanda in okolice
Poroka—
V	soboto, 30. julija, ob enajstih dopoldne se bosta poročila v cerkvi sv. Vida Helga Muller, hčerka Mrs. Agnes Muller na 1148 E. 60 St, in Janez Ambrožič, sin Alojzija in Helene Ambrožič iz Torinta, Ont, Canada. Svatovska gostija bo zvečer ob osmih v Slovenskem Domu na Holmes Ave. Ženin in nevesta sta pridna sodelavca v slovenskih društvih in prireditvah. Iskrene čestitke!
V bolnici—
Poznani rojak Joseph Sirola, 384 E. 162 St., je bil preteklo soboto na Waterloo Rd. pri E. 152 St. zadet od mimovozečega avtomobila in je sedaj v Euclid Glenville bolnišnici v zelo resnem stanju. Obiski niso dovoljeni. Dolgoletnemu naročniku želimo, da bi se kmalu vrnil zdrav domov.
Zadušnica—
V	soboto ob osmih bo v cerkvi Marije Vnebovzete v Madison, Ohio, sv. maša za pok. Jakoba Peklayja ob 6. obletnici smrti.
Popravek—
V	včerajšnjem listu v Zahvali za pok. Franka Mirticha je bila pomotoma navedena na-
‘potrdil” in razglasil imena 30- pačna starost. Blagopokojnik je
članske vlade. Prejšnja je imela sto ministrov. Ministre so nabrali generali in v vlado vtaknili kar 12 svojih tovarišev.
Vsa oblast je v rokah trojke: ministrskega predsednika Su-harta, ministra za zunanje zadeve Malika in ministra za gospodarstvo sultana Bowona. Ministri so podrejeni ne Sukarnu,
bil ob smrti star 60 let, ne 80. Prizadete prosimo oproščenja za napako.
Narodna garda nadaljuje odhod—
Danes bo zapustilo Cleveland drugih 750 članov narodne garde ki so prišli sem pretekli teden delat red in mir v črnski del mesta okoli Hough Avenue.
ampak vladnemu predsedstvu, J Zadnjih 750 mož bo odšlo pred-
ki obstoja iz predsednika Sukar-na in 4 ministrskih predsednikov. S Sukarnom samim nimajo nobenega stika. Glavno besedo ima seveda Suharto; je ministrski predsednik, vojni minister in poveljnik armade, povrhu pa še minister za notranje zadeve.
Angleško podržavljanje jeklarn je le politična poteza
CLEVELAND, O. — Motil bi se, kdor bi mislil, da je angleški ministrski predsednik Wilson govoril čisto resnico, ko je utemeljeval ponovno podržavljanje angleške jeklarske industrije. V svojem zagovoru je naslikal samo zgodovino boja za podržavljanj e, ni pa jasno povedal, zakaj se je odločil znova ravno sedaj za ta korak.
Če bi bil to storil, bi bil moral reči nekako takole: narodni interesi so nas prisilili, da uvede-mov angleškem gospodarstvu in v angleških javnih izdatkih varčevanje. Angleži moramo vendarle enkrat začeti več delati in manj trošiti. Samo po tej poti se da doseči sanacija precejšnjega števila bolnih angleških gospodarskih vej. Seseda je jeklarska industrija ena med njimi, toda ni edina.
Čeprav Wilson vsega tega ni naravnost povedal, je pa vendarle mislil tako. Imel je pa pri tem še prikrito misel, da angleško
nezadovoljnost z njegovimi predlaganimi gospodarskimi reformami spelje na pot, ki ne bo toliko škodovala njegovi politiki kot direktna kritika njegovih predlogov o reformi. Ta cilj se mu je kar dobro posrečil.
Najpreje so zrogovilili angleški konservativci in začeli očitati Wilsonu gospodarsko slepoto. Wilson bi bil moral vendarle vedeti — tako mu pravijo —, kako ponesrečeno je bilo prvo podržavljenje jeklarn v 1. 1951. Konservativci so podržavljenje razveljavili, kakor hitro so prišli na oblast, samo dve naj večji jeklarni med 15 sta ostali v državni upravi. Konservativna poteza pa ni naletela na ostro kritiko niti pri socijalistih. Seveda so se takoj oglasili levičarji v socialistični stranki in začeli pobijati konservativno stališče. Tako je boj za in proti reformi kar hitro postal boj za in proti podržavljeni u. To je pa ravno cilj, ki ga je Wilson hotel doseči.
Priznati se mu mora, da je spretno izigral tako svoje konservativne nasprotnike kot večno nezadovoljne levičarske poslance v svoji lastni stranki.
Položaj in bodočnost angleške jeklarske industrije pa z Wilso-novo potezo nista ničesar ne pridobili ne zgubili. Konservativci napovedujejo že sedaj, da bodo podržavljenje razveljavili, kot so ga že enkrat. Jeklarne niso torej sigurne, kako dolgo bodo o-stale v državni upravi. S tem bo v njihovih vodstvih zamrla vsaka želja po modernizaciji in racionalizaciji jeklarske proizvodnje. Veliko je že do sedaj ni bilo. Vsi so namreč računali z zmago socijalistične stranke in nikomur med zasebnimi lastniki ni padlo v glavo, da bi v jeklarne kaj prida investiral.
Socijalistična vlada bo seveda hotela modernizirati jeklarne, toda ne bo nikjer dobila potrebnega kapitala. Dobila bi ga že,
toda morala bi priškarjati druge ziranje proizvodnje.
važnejše investicije.
Sicer pa v angleških jeklarnah ni pomanjkanja novih investicij glavno zlo. Hujše zlo je zastarel način proizvodnje, ki so zanj deloma odgovorne tudi unije, ker ne dovolijo modernizacije na račun odpuščanja delavcev. Jeklarjev je pa v angleških jeklarnah že sedaj veliko preveč.
'Zato bo sedanje podržavljenje angleških jeklarn vladi samo pomagalo, da prebrodi krizo, ki je nastala radi gospodarskih reform, jeklarski industriji pa ne bo dosti koristilo.
Ko pridejo enkrat zopet konservativci na vlado, se bo igra ponovila. Konservativna vlada bo _ podrzavljynje razveljavila, toda ne v polnem obsegu. Tiste jeklarne, ki bodo takrat že preveč zastarele, bodo ostale v državni upravi. Angleški kapital ne bo tako nespameten, da bi prevzemal tovarne, ki zahtevajo prevelike investicije za moderni-
Zadnje vesti
SAIGON, J. Viet.— Tekom včerajšnjih letalskih napadov na Severni Vietnam sta bili 2 ameriški letali izgubljeni, njihovi piloti pa so bili rešeni. - V preteklem tednu so imele ameriške oborožene sile v Vietnamu 136 mrtvih, 578 ranjenih in 13 pogrešanih. Glavni del izgub so imeli marini v operaciji Hastings v kotu med Laosom in 17. vzporednikom, ki predstavlja mejo med Severnim in Južnim Vietnamom. Marini so v teh bojih pokončali preko 700 rdečih.
HANOI, S. Viet. — Vlada Severnega Vietnama se je pritožila pri Mednarodni kontrolni komisiji za nadziranje izvajanja ženevskega dogovora iz 1. 1954 proti pozivom predsednika južnovietnamske vlade Kyja k neposrednemu vojaškemu nastopu proti Severnemu Vietnamu na kopnem kot edini poti k naglemu končanju vojne. Ky je trdil, da utegne vojna sicer trajati 15 let in da bo nujno privedla do ameriško-kitajskega spopada.
WASHINGTON, D.C. — Danes pride sem na razgovore s predsednikom Johns onom predsednik britanske vlade H. Wilson. Razgovori so omejeni na en dan in bodo v glavnem obsegali poročilo o Wilsonovi
vidoma v nedeljo, če ne pride do kakih novih težav. Pri včerajšnjem zasliševanju pred okrajno poroto je 17 let stari črnec pripovedoval, da je v glavnem za požiganje in druga nasilja v črnskem predelu mesta pretekli teden odgovorna tolpa “Črnih panterjev”, ki šteje okoli 200 članov in je načrtno izbirala cilje svojih napadov in te tudi načrtno izvajala. Priznal je, da je bil sam njen član in je pri vsem tem osebno sodeloval. Navedel je vodnike tolpe, kraj in čas posameznih sestankov ter še vrsto drugih podrobnosti. Njegovo ime niso objavili.
Varnostni svet ZN o spopadih na meji Izraela in Sirije
ZDRUŽENI NARODI, N.Y.— Varnostni svet je v torek razora vij al o spopadih na izraelsko-sirijski meji, predvsem o izraelskem letalskem napadu na Sirijo, kjer so v teku dela za odvajanje vode pritokov Jordana na sirijska tla. Izrael priznava, da je izvedel tak napad 14. julija letos, pa izjavlja, da je bil to “le odgovor na sirijsko sabotažo”.
Sirija je zahtevala od Varnostnega svea odločno akcijo proti takim napadom od strani Izraela. Ta je odložil nato razpravo, dokler ne dobi neposrednega poročila o spopadu od načelnika posebne komisije ZN, ki nadzira mir na izraelsko-arabskih mejah. Varnostni svet bo predvidoma nadaljeval razpravo o tem danes popoldne.
zadnji poti v Moskvo in o britanskem odnosu do vojskova* nja v Vietnamu.
g:jml ^mebisku
eilVStClair Ave. — HSnderson 3<-082S — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidajys and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Za Združene države:
$16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za S mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$lS.Ctl per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.QQ for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
83
No. 143 Thurs., July 28, 1966
Združene države in Azija
panske dobivajo iz Združenih držav tudi večjo ali manjšo podporo.
Obstoja nevarnost, da bodo morale Združene države poseči še v južno Azijo, oziroma v Indijski ocean, od koder bi se Velika Britanija rada umaknila zaradi svojih omejenih sredstev.
Precej resnice je na svarilih, da so Združene države prenapele svoje sile in zato te pretanko raztresle po vsem svetu, po vseh kontinentih in vseh oceanih. Omejile naj bi svoje obveznosti tako v Evropi kot v Aziji, kjer naj bi skušale uveljavljati svoj vpliv le s pomorsko in letalsko silo, pa se nikakor ne spuščale v kopno vojskovanje. Johnson ni rad poslal ameriške kopne sile v Južni Vietnam, toda ni imel dosti izbire, če je hotel tega res ohraniti neodvisnega in zavreti komunistični napad. V bodoče se bodo Združene države še bolj skrbno varovale pred takimi zapleti. Veliko vprašanje je pa seveda, če bodo mogle v času globalnih orožij, ko lahko z vodikovimi bombami uničijo katerokoli točko na Zemlji, omejiti svoje obveznosti pri čuvanju svetovnega miru le na del sveta. Tudi mir je postal namreč globalen, vsak spopad kjerkoli na svetu lahko vsak čas vzplamti v splošno merjenje sil, dokler je svet razdeljen v dva sovražna si tabora.
BESEDA IZ NARODA 1

Naša dežela meji na Atlantski in Pacifiški ocean, ima na vzhodu za sosedo Evropo, na zahodu pa Azijo. Odnosi Združenih držav do Evrope so se razvili na osnovi vezi, ki so obstojale med evrposkimi državami in njihovimi kolonijami v Novem svetu. Združene države so del zahodnega, krščanskega sveta, v Evropi je njihov izvor, četudi so prerasle to v gospodarsko-tehničnem pogledu in politični ter vojaški sili. Povezava Združenih držav z deželami v zahodni Evropi je tolikšna, tako mnogostrana in tako tesna, da govorimo o Atlantski skupnosti, ki v ožjem pomenu vključuje svobodno zahodno Evropo in Združene države ter Kanado, v širšem pa tudi Latinsko Ameriko.
Popolnoma drug je odnos Združenih držav do Azije. Z njo so prišle v stik pred komaj dobrimi sto leti, ko je Perry zaplul s svojimi vojnimi ladjami v imenu Združenih držav v Tokijski zaliv julija 1953 in predložil dotlej od sveta ločeni in svetu zaprti Japonski sklenitev trgovinskega in pomorskega dogovora. Perry je plul iz Japonske na Kitajsko, predno se je prihodnje leto s pogodbo z Japonsko v žepu vrnil domov.
V neposredno soseščino z Azijo so prišle Združene države leta 1867, ko so kupile od Rusije Aljasko in postale ob Beringovih vratih neposredni sosed azijske celine.
Čim bolj so se razvijale pokrajine Združenih držav ob Pacifiku, čim bolj so gospodarsko napredovale, tem bolj so se začele Združene države ogledovati proti Pacifiku in preko njega proti Aziji. Zasedle so Havaje in del Samoa otokov. V vojni s Španijo so se polastile Filipinov in drugih tihomorskih španskih otokov ter postale tudi s te strani neposredni sosed Azije. Ko je prišlo do znane boksarske vstaje na Kitajskem proti belcem, so Združene države nastopile na Kitajskem z vojaško silo v soglasju in sodelovanju z evropskimi silami. Napram Kitajski so poslej zastopale politiko “odprtih vrat”. Kitajska naj bo odprta vsem, pa naj ostane neodvisna država.
Na Pacifiku je v tem razdobju pomenila kot prva pomorska sila sveta največ Velika Britanija, poleg nje pa Francija, ki si je tudi oskrbela vrsto oporišč v tem deju sveta. Kasneje je segla v ta del sveta še Združena Nemčija, za njo pa naglo se razvijajoča Japonska. Ta je bila odlična učenka Evropejcev in Amerikancev. Naglo je sprejela tehnični napredek zahodnega sveta in po njegovem vzoru organizirala svoje gospodarstvo in zlasti svoje oborožene sile. Pol stoletja po tem, ko je zaplul Perry v Tokijski zaliv z ameriško vojno ekskadro, je bila Japonska že tako močna, da se je odločila zavreti rusko prodiranje v Korejo in rast njene moči ob Pacifiku. Japonske kopne sile so ponovno porazile ponosno rusko carsko armado v Mandžu riji, uničile ruske pomorske sile na Daljnem vzhodu, nato pa še rusko baltsko brodovje pri Čušimi, ko je hitelo na Daljni vzhod pomagat v boju proti Japonski. Ameriški predsednik T. Roosevelt je nato posredoval za mir med Rusi in Japonci.
. Amerika je posegla v prvo svetovno vojno in pomagala Angliji in Franciji poraziti Centralne sile, nato pa je po smrti predsednika W. Wilsona obrnila Evropi hrbet. Med tem je pa pazljivo zasledovala razvoj na Pacifiku in prav posebno na Japonskem in Kitajskem. Ko je videla, kako hoče Japonska Azijo “urediti” po svoje in potisniti iz nje ne le vpliv evropskih sil, ampak tudi Združenih držav, je spoznavala, da bo prej ali slej prišlo do nujnega spopada z Japonsko za “oblast na Pacifiku”. Ta spopad je bil v drugi svetovni vojni odločen v korist Združenih držav. Te so začele gledati na Pacifik kot na “svoje morje”, ker poleg njih skoraj ni bilo na njem sile, ki bi se mogla ponašati s kako močjo, z izjemo Sovjetske zveze, ki pa v prvih letih' po drugi svetovni vojni še ni bila nobena pomorska sila.
Velika Britanija, Nizozemska in Francija so pokazale, da niso več sposobne ohraniti svoje posesti in svojega vpliva v Aziji. Najprej sta to spoznali Nova Zelandija in Avstralija, ki sta se v zvezi ANZUS naslonile v obrambnem pogledu na Združene države. Te so ustavile komunistični napad na Južno Korejo in posiopno nastopile proti komunističnim osvajalnim načrtom tudi v Vietnamu.
Sen. W. Fulbright je obtožil predsednika Johnsona, da hoče postaviti posebno “azijsko doktrino”, v okviru katere naj bi branil in podpiral vso nekomunistično Azijo pred rdečo Kitajsko. V senatu je svaril pred novimi obveznostmi, ki bi jih rad predsednik Johnson naložil Združenim državam v Aziji. Bela hiša je takoj zanikala senatorjeve trditve in obdolžitve. Pri tem je vendar res, da trenutno Združene države podpirajo in branijo ali pa so vsaj vezane braniti vse nekomunistične države na obrobju rdeče Kitajske od Koreje, Japonske in Formoze, do Filipinov, Indokine, Tajske in Pakistana. Vse te države z izjemo Ja-
Slofasiska šola pri larip Vnebovzefa mh\
CLEVELAND, O. — Slovenska šola fare Marije Vnebovze-te v Collinwoodu vabi vso slovensko skupnost na svoj piknik v nedeljo, 31. julija, na Slovenski pristavi.
Pa je na našem pikniku vedno družabno in veselo, nam je že g. Ernest Terpin tako lepo opisal v Ameriški Domovini pretekli teden. Hvala g. Terpinu, zavednemu narodnjaku in zvestemu prijatelju naše šole.
Ne bomo se pa letos na našem pikniku samo zabavali, tudi molili bomo. Saj nedaleč od pikni-skih prostorov stoji kapelica Matere božje, katero smo postavili v spomin padlim v zadnji vojni, posebno našim domobrancem, ki so bili tako zverinsko pomorjeni ob koncu vojne. Pri tej kapelici bomo imeli pete litanije v spomin padlim v zadnji vojni, posebno našim domobrancem, ki so bili tako zverinsko pomorjeni ob koncu vojne. Pri tej kapelici bomo imeli pete litanije ob 5. uri popoldne. Ta naša pobožnost bo posvečena spominu pokojnega prelata Johna Omana, župnika pri Sv. Lovrencu.
Msgr. Oman so bili delničar Slovenske pristave. Ob njihovi smrti je Slovenska pristava darovala naši šoli $10 namesto venca na grob pokojnemu. Že takrat smo obljubili, da se bomo velikega Slovenca spomnili pri naši pobožnosti. Vabimo vse pokojnikove farane od Sv. Lovrenca in Sv. Vida, da se nam pridružijo. Zelo bi bili pa veseli, da bi udi pokojnikovi sobratje, naši slovenski duhovniki prišli v čim večjem številu. Pete litanije Matere božje so ena naj lepših pobožnosti med Slovenci. Naj te redke prilike nobeden ne zamudi.
Po pobožnosti se bomo pa podali v hladno senco pod smreke In naše mamice nam bodo postregle z govejo pečenko, kranjskimi klobasami in debrim domačim pecivom. V veseli družbi prijateljev in znancev bomo zaceli prelepe domače pesmi, da se bo razlegalo po Slovenski pristavi in zadovoljni se bomo zvečer vračali domov z zavestjo, da smo podprli Slovensko šolo.
Odbor staršev
Ob spoznanju sovražnika svebode -nova befoelna
IV.
NEW YORK, N.Y. — Vprav močno vzpodbujen sem se koncem septembra vrnil v Ljubljano. Seveda takoj sem šel v sobo Vinkota Blaška in sem mu po
so medtem dokončno formirali “Sokolski vojni svet” in da je on mene ob moji odsotnost kar mirno vključil vanj. Povsem naravno je bilo, da temu nisem prav nič oporekal, in ko mi je dejal, da bom po njem s to tajno sokolsko organizacijo povezan. Na čelu te organizacije je bil brat inž. Lado Bevc, starosta Sokola I. na Taboru v Ljubljani.
Istočasno mi je povedal, da so sklenili izdajati ilegalni list, ki se bo imenoval “Naprej zastava Slave”, in da je on prevzel uredništvo. Prosil me je, da sodelu jem in mu pomagam.
Vse to sem sprejel z velikim veseljem spoznavajoč, da so naši razgovori kaj hitro dobili kon' kretno obliko “sokolovanja” v času okupacije. In v tem okviru sem potem deloval vso vojno, v kolikor se nismo kaj kmalu vključili v širšo formacijo “Jugoslovanske vojske v domovini” pod vodstvom gen. Draže Miha j-loviča.
Svoj list smo hoteli prvič izdati vprav na obletnico smrti kralja Aleksandra. Pa se je za teden dni zavleklo, ker delo tako težkih okoliščinah ni bila lahko stvar. Tajna tiskarna je bila sicer kar nadvse zadovoljiva. List je izhajal do pomladi 1942, ko so nam jo komunisti razdejali. O vsem tem imam svoje mnenje in ker preiskave nisem mogel nikdar do podrobnosti izvesti, zato ne bom o tem razpravljal. Vendar dejstvo je bilo, da takšne tiskarne nismo mogli nič več organizirati in dejansko poslej Sokoli nismo imeli izključno* svojega tajnega glasila, v katerem bi zlahka svoje organizacijske in ideološke stvari razpravljali.
Težko bi postavil neko trditev, v koliko bi po tej poti še uspeli rešiti naše bivše članstvo od li manic, ki jih jim je OF nastavila na tisto tako lepo izorano in posejano njivo narodnega ponosa, čustvovanja in vseslovanskega napeva! Da je OF vse te naše brate lepo speljala, nam dokazuje povojna stvarnost, ko so komunisti sokolska društva za trenutek obnovili, da so lažje iz* vedli totalno likvidacijo — in to z izglasovanjem — sokolske organizacije, ki je poznala skoraj stoletno tradicijo budenja narodne zavesti in utrjevanja telesnega zdravja in moči. Pa vendar nekaj je bilo gnilega tudi v tej naši “deželi sokolski”!
Uničenje naše tiskarne je sledilo potem, ko smo v listu “tajni” OF povedali, da znamo tudi s svojo glavo misliti. Mi, Sokoli, v vojnem svetu smo se medtem že vključili v nepolitično odporniško organizacijo podtalne jugoslovanske vojske.
Bilo je novembrskega, močno
Maks Jurman, ker on je za to oriliko nudil svoje, oziroma družinske prostore. Ko smo bili vsi zbrani, je čez nekaj časa prišel med nas kapetan Novak, ki se je iz Mihajlovičevega glavnega stana pretolkel v Ljubljano — kot opolnomočeni poveljnik tajne jugoslovanske vojske na področju Slovenije.. Razložil nam je organizacijske in splošna načela Dražinega pokreta, ki so samo izvajanja načel jugoslovanske vojske v četniški formaciji, dokler ne nastopi trenutek, ko bi lahko nastopili kot redna jugoslovanska vojska. Nobenega govora ni bilo o izrecnem napadanju na OF, ampak da gremo naprej po sokolskih načelih in da jih podredimo zahtevam spremenjenega stanja, da smo pripravljeni na žrtvovanja proti okupatorju in v obrambi za narodno in državno edinstvo Jugoslavije; Irajti za nas pravno ni propadla Prosil nas je, da prostovoljno v tem ponovijno svečano sokolsko obljubo in da sprejmemo Dražo za svojega komandanta! Ob tem je bilo svečano vzdušje kot ga nisem nikdar poprej doživel. Osebno sem se zavedal da so me ti moji sokolski brat je vključili v to skupino, vedoč da ne bom nikdar nosil puške ali stal ob strojnici v borbi, ampak da jim bom v duhovno in moralno ter organizacijsko pomoč.
In zares, ker mi je rojstvo o-nemogočilo, da bi puško nosil sem po vseh srečnih naključjih danes še edini preživeli od vseh teh bratov, zbranih tiste noči v Cekinskem gradu. Vsi so padli na Grčarici, vojščaki Draže in svobodne Jugoslavije, katera mora še priti po vseh mukah iz okupatorskega nasilja in potem komunističnih morij in zdaj rdečega fašizma, ki vlada v njej!
Brat Ivan Marinčič je po voj ni umrl na Viču, potem ko je dokaj let presedel v zaporih.
Jaz pa sem zdaj v svoji rojstni deželi, da od časa do časa pričam o smrti idejnih bratov, ki so šli v gozdove- ne z namenom bratomorstva, ampak za odpor proti tujcu in za pravo resnično svobodo.
Ravno te dnj mi je prišla v roko posebna številka “Naših razgledov” od 14. maja 1966, ki je posvečena “znanstvenemu" posvetovanju o Osvobodilni fronti. Na naslovni strani te številke je objavljena uvodna beseda, ki jo je ob odprtju posvetovanja imel znani slovenski kulturnik Josip Vidmar.
In na enem mestu v tej svoji uvodni besedi pripoveduje o razgovoru, ki ga je imel z nekim i t al i j a n skim znanstvenikom (imena ne pove — zakaj ne?) med vojno. Ta ga je menda vprašal, “kaj pravzaprav hočete z odporom”. Vidmar pa pravi,
“Knjiga o Slovencih v New Yorku”
Pod tem naslovom prinaša domovinski verski list “Družina” od 15. t. m. kratko poročilo o knjigi dr. Janeza Arneža, ki je izšla za nedavni jubilej slovenske župnije v New Yorku in o kateri je napisal rojak univ. prof. dr. Jože Velikonja v AD 16. junija 1966 daljše strokovno poročilo. Knjiga obsega 268 strani. Po “Družini” so “posebno dragocen doprinos knjige fotokopije raznih letakov k prireditvam, reprodukcije dokumentov slovenskega življa v New Yorku in slike pomembnih posameznikov in društev."
Svoje poročilo zaključuje “Družina" s temle opominom: “Knjigo o Slovencih v New Yorku mora ne samo prebrati, pač
deževnega večera, ko smo se na
ročal, kakšno je razpoloženje eni strani pod Tivolskim hribom med ljudmi na Krasu in okolici v Cekinovem gradu zbrali slede-Trsta. Vinko je takrat tudi v a- či sokolski bratje: Vošnar Pavle, kademskem kolegiju stanoval, Marinčič Rudi, Marinčič Ivan in
vendar se je kmalu izselil. Brat Vinko mi je razložil,
jaz.
Pri
vratih nas je sprejemal
da mu je odgovoril, “da narav no svobodo hkrati s socialno revolucijo”!
Torej po 25 leti oni sami odkrito priznajo, da se jim je šlo prvenstveno za “socialno” revolucijo, ki jo niso nikdar izvršili, ampak samo oblastne plasti obrnili in novo nesvobodo narodu prinesli.
Moji sokolski bratje in tudi Draža Mihajlovič pa so padli, ker jim je bila beseda svoboda sveta — kot beseda Amen v oče-našu, ki si ga s svetostjo odmolil!
Tu je bila vsa tragika naše medvojne dobe, ki so jo večale in povečevale vse — včasih dobronamerne, pretežno pa zlonamerne — zmote domačega in tujega sveta...
Po teh usodnih zmotah je tuji svet dopustil, da je 17. julija 1946 Draža Mihajlovič padel kot ‘ ally betrayed”, kakor ga imenuje naslov knjige Davida Martina.
In zadnja nedelja je bila — nedelja 17. jylija 1966. Dvajset let pozneje.
Najprej sem šel v slovensko cerkev na Osmo k prvi maši. Že tu sem bil v molitvenem premi-
šljevanju pri mojih bratih Sokolih, ki so skoraj tri leta pred Dražo padli za čisto misel na svobodo. Padli kot žrtve bratomorstva medvojne revolucije.
V juliju 1943 mi je Blaško v Ljubljano sporočil, kako je duševno trpel, ker je bil njegov “ognjeni krst” v samoobrambi proti partizanskemu napadu. V tem sporočilu mi je govoril, “nikdar nisem mislil, da bom moral puškin? naboje uporabiti v obrambi življenja, ki mi ga o-groža brat — Slovenec!”
Po maši sem se napotil proti 26. cesti, kjer stoji srbska pravoslavna katedrala Sv. Save. Dejal sem si: Morda pa bodo Srbi imeli danes, ko je ravno obletni dan, Parastos za pokoj njegove duše!
Sicer pa mi ne bo škodovalo, če po nekaj letih spet enkrat prisostvujem pravoslavnemu mašnemu obredu; saj je v koncilskem duhu takšno ravnanje. In to sem jaz že zdavnaj doma, v Jugoslaviji rad delal.
Ko sem prišel nekaj po 9. uri v to cerkev, sem se začudil, da je že bilo bogoslužje in tako malo ljudi. Grem nazaj do vrat in vprašam tam stoječega, če bo po službi božji Parastos za Dražo Mihajloviča.
Pa mi odgovori, da je zdaj u-kr a j inska služba božja in da je on Ukrajinec. Stopil sem nato v cerkveno dvorano in tam mi je starejša Srbkinja povedala, da bo Parastos po 11. službi božji.
Vesel sem bil odšel nazaj cerkev, da slišim ukrajinske o-brede in da bo pozneje zadoščeno tudi mojeiym duhovnemu nagibu, zakaj sem danes spet pri šel v njujorško srbsko cerkev.
Mašni vzhodni obred dolgo traja in opayil sem, da imajo njujorški'Srbi še zmeraj — kot pred leti — navado skoraj prvo polovico zamuditi. Vendar proti polovici obreda, se je nabralo že veliko vernikov in ob koncu, ko
pa resno preštudirati vsakdo, ki se zanima za usodo Slovencev v ZDA. Ta knjiga predstavlja Slovence v naj večjem mestu sveta, saj je New York bil skoraj vsem Slovencem tudi vrata v novi svet. Koristno bi bilo, da bi nam tudi ostali, ki so šli dalje po ZDA, predstavili sebe v številnih drugih slovenskih naselbinah širom po ZDA.”
Seminar za tuje slaviste
Dne 17. t. m. se je začel na ljubljanski filozofski fakulteti, Aškerčeva 12, II. seminar slovenskega jezika, literature in kulture za tuje slaviste. Trajal bo do 30. t.m. Zanj se je priglasilo 29 slovenistov-jezikoslov-cev, ki predavajo slovenščino na tujih univerzah, dalje nekaj prevajalcev; udeležuje pa se ga tudi nekaj visokošolcev zadnjih letnikov z različnih evropskih visokih šol.
Osrednji ciklus predavanj na letošnjem seminarju — pred par leti je namreč bil že eden v Ljubljani — je posvečen slovenski poeziji odn. njenim glavnim nosilcem. Letošnji udeleženci so takoj na začetku seminarja dobili ciklostilno razmnožena predavanja, katerim so dodani povzetki v ruščini in angleščini. Seminar je pripravil oddelek za slovanske jezike in književnosti na ljubljanski univerzi.
Dr, T. Debeljakov nasvet pisatelju Karlu Mauserju
O K. Mauser j evi trilogiji Ljudje pod bičem” je napisal univ, prof. dr. Tine Debeljak v “Glas Slovenske kulturne akcije”, št. 11, od 30. jun. 1.1. daljše poročilo, ki ga zaključuje ne samo s svojo, marveč tudi z željo vseh nas: “Mauser je pripeljal svoja junaka Zalarja in Silvo na prag emigracije. Ali ne bi zdaj tega svojeskega para popeljal še skozi taborišča, “lesena mesta”, ki jih je začel pisati že na Koroškem, pa ni prišel preko fragmentov .. ., in šel z njima na nove kontinente? Zakaj ne bi iz trilogije, ki se je nekako plašno in negotovo začela, pa se tako u-spešno v tretjem delu končala, zdaj šel v tetralogijo in še dlje? Za nadaljevanje usode teh dveh simpatičnih osebnosti v novem okolju angleških, kampovskih in emigrantskih intrig, bi mu bili hvaležni bralci, ki si jih je Mauser s tem romanom pridobil ne samo med mohorjani, temveč tudi med naročniki Slovenske kulturne akcije. Naj misli na to!”
Tudi rusko gospodarstvo ima letos konjun-turo
MOSKVA, ZSSR. — Državni statistični urad je objavil številčne podatke o stanju gospodarstva. Vse številke kažejo na boljše napram lanskemu letu. Koliko so zanesljive, je drugo vprašanje. Dosegajo pa svoj namen: lani je režim oznanil re-
forme v gospodarstvu in napo-
7 “	"Vyv ‘II ’ 7 ' vedal, da se bodo sadovi reform
^ je Parastos začel, je bila ude-! ,	’ , v ,	...
, v, ,	0	. .	., pokazali ze letos. In so se tudi,
lezba lepa. Samo nekaj znanih 1	_	,
, ,	,	v , vsaj v številkah,
srbskih obrazov sem pogrešal. J
Prota je imel lep spominski govor kot uvod v Parastos in hkrati verski govor po maši!
Ko smo prižgali sveče, vsak je držal utripajoč plamenček v svoji roki, ki se je mistično združeval v cerkveno prostranost donečega glasu:	Gospodine pomi-
luj, Gospodine pomiluj ...
Ne vem, ali je med navzočimi bil kak Hrvat. Od Slovencev vem, da sem bil edini. Nihče me ni vabil. Sami} duh mojih bratov — in duh Dražin me je vodil, da v spominu nanje zmolim nove molitve, ne za njih “spasenje”, ampak za vse, nas preostale, da ne pozabimo svete misli: Svobode in bratstva!
Tone Osovnik
Proizvodnja potresnega blaga je na primer v prvih 6 mesecih za 8% večja od lanske. Gospodarstvo je — brez kmetijstva —• zaposlilo 78.5 milijonov ljudi, vsega prebivalstva je pa bilo 233 milijonov duš. Največ koristi od gospodarskega napredka so imeli delavci in kmetje na farmah-Njihovi dohodki so se dvignili za celih 20%, dohodki industrij' skih delavcev pa samo za 3%-
Iz vojašnice
Saržent: “Če si v vojnem času postavljen na samoten kraj, Pa vidiš pred seboj vihrajočo zastavo, kaj si boš mislil?”
Prostak: “Kaj si bom mislil? Da piha in vleče sapa!”

Družba
sv. Družine
THE HOLY FAMILY SOCIETY
Ustanovljena £3. novembra 1314
Illinois
’ rs-rsr Sedež Joliet, llL
Naše geslo: “Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vse.”
GLAVNI QDBOK:
Predsednik: STEVE J. KOSAR, 235 Tioga St., Bensenviile, Ul,
1.	podpredsednik: Louis Barbič, 1424 Highland Ave., Joliet, 111.
2.	podpredsednica: ANN JERISHA, 658 No. Broadway St, Joliet, 111. Tajnik: JOSEPH J. KONRAD, One Fairlane Drive, Joliet, 111. Zapisnikar: JOSEPH L. DRAŠLER, 1318 Adams St., No. Chicago, 111. Blagajnik: ANTON J. SMREKAR, R. R. 1 Oak Ave., Lockport, 111. Duhovni vodja: Rev. ALOYS1US MADIC, O.F.M.
Vrh. zdravnik: Dr. JOSEPH A. ZALAR, 351 N. Chicago St.,
Joliet, 111.
NADZORNI ODBOR:
FRANK TUSHEK, 716 Raub St, Joliet, HI.
MATTHEW KOCHE VAR, 405 Parks Ave., Joliet, 111.
JOSEPH SINKOVIČ. 2519 So. Austin Blvd., Cicero 50, I1L
POROTNI ODBOR:
ANTHONY TOMAZIN, FRANCES YUCEVICIUS, MARY RIOLA
Direktorica prireditev:
NANCY OWEN
URADNO GLASILO:
AMERIŠKA DOMOVINA, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. 44103
Družba Sv. Družine je bila ustanovljena 1. 1914 in je katoliška bratska organizacija, katere naloga je čuvati dom in družino.
Nudi vrsto življenskih zavarovanj: običajno za celo življenje, za 20 let plačevanja, za 20 let z izplačilom, za 5 let, 10 let in družinski načrt.
Življenjsko zavarovanje z ozirom na starost:
Do 16. leta, mladinski oddelek	$10,000
Od 17 do 35, odrasli oddelek	$15,000
Od 35 do 40, odrasli oddelek	$10,000
Od 41 do 45, odrasli oddelek	$ 2,500
Od 46 dalje	Vse bolniške
Zavarovanje za bolezen in nesrečo (Bolnišniško zavarovanje!, ki ga nudi družba: za dohodek, bolnišnico, zdravnika in operacije. Družba nudi bolniško zavarovanje vsem katoličanom od treh mesecev do 80 let starosti.
Za vsa morebitna pojasnila in navodila se obrnite pismeno ali ustmeno na glavnega tajnika:
JOSEPH J. KONRAD, One Fairlane Drive, Joliet, IH. 60434

Ho D! Minh ppravija cirkus z ‘vojnimi zločinci’
CLEVELAND, O. — Naj govori Ho Či Minh kar hoče, v resnici je pa že začel pripravljati cirkus z ameriškimi vojnimi zločinci. Iz Toki j a prihaja namreč novca, da je imenoval posebno
11-člansko komisijo, ki naj preišče ameriške “vojne zločine” v severnem Vietnamu. Za načelnika komisije je postavil ministra za narodno zdravje. Komisiji se je že tako mudilo, da je njen predsednik sklical prvo sejo, ki je obravnavala “smer in program za delo”.
Da komisiji ne bo zmanjkalo gradiva za obravnavanje in obtožbo ujetih Amerikancev, je vietnamska komunistična propaganda že začela naštevati vse ameriške “zločine”. Dočim je do sedaj trdila dolga leta, da ameriška bombardiranja na primer ne delajo Vietnamu nobene posebne škode, trdi sedaj ista propaganda, kako hudo so bombardiranja prizadela šole, bolnice, jezove, mesta, tovarne in javna poslopja.
Član komisije je tudi polkovnik Lau, to je tisti vietnamski oficir, ki zastopa vietnamsko vlado pri znani laoški kontrolni komisiji. Bo torej lahko prenašal pošte med obema komisijama.
Da delajo zločine tudi partizani, o tem bo seveda komisija molčala. Ne molči pa saigonska vlada, ki je ravno sedaj objavila obširno poročilo, kako partizani preganjanj o v Južnem Vietnamu versko sekto Cao Dai, ki šteje okoli 2 milijona duš. Cao Dai se drži kolikor toliko nevtralno, zadnje čase je pa sklenila, da se njeni verniki lahko udeležijo jesenskih volitev v saigonsko u-
Zenske dobijo delo
Iščemo žensko
Da bi delala druščino starejši ženski na E. 61 St., od 9. do 4. samo ob sobotah. Nekaj kuhe. Kličite EV 2-5718.	(143)
UČENKE
ZA ŠIVALNE STROJE
Sprejmemo delavke, ki ne govorijo angleško, saj imamo med našimi 2000 uslužbenci različne narodnosti. Dnevno delo, naj-višja plača v tej okolici za ženske. Skušnja nepotrebna. Mi vas plačamo, dokler vas učimo, po kratki učni dobi. Oglasite se v našem zaposlitvenem uradu od 3.30 do 5. pop. od ponedeljka do petka.
JOSEPH & FEISS CO.
2149 W. 53 St.
(2 bloka južno od Lorain Ave.)
(145)
Woman Wanted
Slim, dishes and cleaning, 3 hours daily.
CARL’S CAFE
361-8997	... 1301 Marquette
(147)
Tht Stroh Brewery Cempany, Detroit 26. Michigan
Stroll's spada tja, kjer je veselje
Na plaži ... v družbi . . ., povsod, kjer se zbirajo veseli ljudje, najdete verjetno tudi odlično, z ognjem varjeno Stroh’s pivo. In za večjo prikladnost lahko dobite sedaj Stroh’s pivo v priročnem kartonu s 6 kanglicami, ki imajo potegljiv obroček. Uživajte Stroh’s ... v prikladnem živordečem zavitku z 12 un- samoodpiralnimi kanglicami. Vzemite jih nekaj in pojdite tja, kjer vlada veselje . . . Edino ameriško nad ognjem varjeno, pivo.
Z OGNJEM VARJEN OKUS
stavodajno skupščino. To je partizane tako ujezilo, da so začeli na debelo preganjati pristaše Cao Dai, kar jih namreč živi zunaj mest.
Amerika bo prepovedala lov rib tujcem v obalnem
pasu 12 milj
WASHINGTON, D.C. — Domov pododbor za pomorstvo je odobril predlog za razširitev o-balnega pasu, v katerem je prepovedano tujcem loviti ribe, od 3 do 12 milj od kopna.
— Ovce imajo dve koži ločeni drugo od druge s plastjo masti.
Delo za moške & ženske
WANTED KITCHEN HELP Male or female Also Waitress SORN’S RESTAURANT 6036 St. Clair Ave. EN 1-5214
MALI OGLASI
Stanovanje oddajo
Šest-sobno, čisto, stanovanje oddajo zgoraj na 1228 E. 74 St. telefon 881-1451.	—(145)
Naprodaj
Dvodružinska zidana hiša na E. 176 pri Grovewood, garaža za 2 avta in gradbena parcela. Vse v dobrem stanju. Pod ceno. Kličite KE 1-4357.	(144)
KLIČITE HUDAKA WA 1-8330 družinska 5-5, $700 naplačila Št. 472. Blizu cerkve in šole sv. Benedikta, velika kuhinja, shramba, 2 spalnici, plinska gor-kota, sežigalnik, garaže. $15.500. 9-stanovanjski zidani apartment Št. 518. Nekaj stanovanj opremljenih, posamezni, plinski fur-nezi, parkališče za vsako stanovanje, $705 mesečnega dohodka. V Mt. Carmel fari, Woodland in E. Blvd. okolica. $56.900.
Kličite vašega Buckeye posrednika
J. L. HUDAK 12021 Buckeye Rd. WA 1-8330 Član UMLS Realtors
(144)
Hiša naprodaj
Prodaja lastnik. Severno od bulevarja na privatni ulici, 6-sobna, preproge, zavese, kamin na drva. V nizkih 20-tih. Kličite IV 1-6873.	(144)
V najem
3-sobno neopremljeno stanovanje s kopalnico, zgoraj, na 1053 E. 71 St. Prosimo pokličite 361-0989 po 4.30 popoldne.
-(143)
V najem
Lepo 5-sobno stanovanje s kopalnico, plinski furnez in garaža. Odrasbm. Na 6629 Bayliss Ave. UT 1-6744.	—(145)
14602 Lake Shore Blvd.
4 stanovanjska zidana hiša, mesečni dohodek $330.00, se proda ali zamenja za večje posestvo. Cena samo $29.000. Sprejmemo ponudbe.
STREKAL REALTY 405 E. 200 St.	481-1100
Naprodaj
“White” električni šivalni stroj, postelja, vzmet in modroc ali brez modroca, zofa, vinskor-deče barve. Ponudite ceno. Kličite IV 1-4447.	(144)
Ženitna ponudba
Slovenka, vdova, srednje starosti, želi spoznati poštenega Slovenca, starost od 45 do 65.
| Ponudbe poslati na upravo lista Ipod “Srečna bodočnost”.
V najem
2 spalni sobi se oddajo zaposlenim moškim na 1027 E. 61 St. Kličite HE 1-6671.	(144)
(144) |
(144)
V	najem
6 velikih, na novo dekoriranih sob in garaža za $75.00, zgoraj, na 1124 E. 67 St. Kličite 361-0411.	(143)
V	najem
Oddamo 5 sob, zgoraj, na novo dekorirane. Osebe srednje starosti imajo prednost. Kličite IV 1-9595.	(145)
TRGOVINA V MESTU ODPRTA OD 9:30 DO 5:45, PON. & ČETRT. DO 9:00
PODRUŽNICE DNEVNO OD 9:30 DO 9:30 — MI DAJEMO IN ZAMENJAVAMO EAGLE ZNAMKE
Predsezonska prodaja! Naravna kraa na novih jesenski!? volnenih plaščih
$
59
Hiša naprodaj
V bližini cerkve Marije Vne-bovzete, zelo čista m v dobrem stanju. Ima 4 spalnice. Cena 14.800. Kličite 752-2414.
(x)
V najem
Euclid Ave., 5716 - Meriam Apartments, na novo dekorirane. elektrika in pbn plačana. Od $65. Hrvaška oskrbnica Zora. kličite 432-1409.	(145)
6-12 OZ. CANS
Izvrstni novi domovi
Zidan ranch, 3 spalnice, polna klet, velik lot, $19,500.
Zidan ranch, priključena garaža, 3 spalnice, polna klet, $20,600.
Imamo nove hiše s 3 ali 4 spalnicami, cene $^5,900 in več.
Nameravamo zidati dvodru-žinske na lotih pr^ R- 200 St.. 6-6. $33,900.
Starejša dvodružinska hiša. 5-5, $19,900.
Poslopje z 4 stanovanji v fari sv. Križa, $39,900.
•Zidano poslopje s 6 stanovanji, eno leto staro, v Eucbd. Stavbenik hoče prodati.
UPSON REALTY 499 E. 260 St. RE 1-1070 Odurio od 9- do 9. zv. ^
V najem
Lepo 5-sobno stanovanje s kopalnico, plinski furnez in garaža. Odraslim. Na 6729 Bayliss Ave.
Naravno kunino krzno v bogatih odtenkih:
o Naravna ranč kima » Naravna pastelna kuna • Naravna beige kuna
Elegantno volneno blago:
© Volneni bukle	© Volneni melton
e Volneno vlaknato blago © Volneno vozljasto blago
Nove jesenske barve:
® Črna ® Brap * Modra « Zelena o Rjava © Siva e Kamelna © Peščena
če izberete Vaš, s krznom obrobljeni plašč sedaj, tekom predsezonske prodaje, veliko prihranite! Velika izbira barv, blaga, ovratnikov. Damske mere' 8 do 18, majhne mere 6 do 16.
85 NAPLAČILA OBDRŽI IZBRANI PLAŠČ V NAŠI SHRAMBI. ČE PA KUPITE NA KREDIT, VAM BOMO ZARAČUNALI ŠELE NOVEMBRA.
Na krznenih izdelkih je označena dežela izvora.
KLETNI ODDELEK DAMSKIH PLAŠČEV V VSEH 6 TRGOVINAH.
.0 1,11 DO 1,24 m VSAKEM PARU!
Oglaševali v Life!
UpM, mladinski iii ofro&i

Stil A
Stil
Stil
Vsi prvovrstne kakovosti
Regularno po 2.99
!
.88

ali 2 para za 3.50
® “Sungast” gornji del o Ojačeni robovi c Oblazinjeni vložek © Oblazinjeni notranji podplati o Prikrojeni vložek e Popolnoma pralni
Ponovitev razprodaje! Tenis čevlji, ogla-ševani v Life magazinu. Izdelani iz najboljšega materiala za trpežnost in udobje. Hoteli jih boste več parov za Vas in Vaše otroke po tej nizki ceni.
Otroške mere 12Va do 3.
Ženske in mladinske 41/2 do 10.
Sprejemamo pismena in telefonična naročila.. Kličite CH 1-3070.
KLETNI ODDELEK OTROŠKIH OBLAČIL.
V VSEH 6 TRGOVINAH.
J5

TRYGVE GULBKANSSEN
DEDIŠČINA
GOZDA

“Mene ni privedla k tebi želja, da bi govoril s teboj o teh stvareh; ker pa si sam spregovoril o njih in ker zaradi njih trpiš, ti bom povedal svoje mnenje o njih. O tem, kar se je bilo pripetilo, sem bil nekaj slišal in bi rad že sam preje prišel, če bi vedel, da ti gre vse to tako do živega. Kar si rekel o najemniku, o tem ne bom govoril; midva, on in jaz, nisva bila prijatelja. Kar pa si pridigal — v cerkvi in ob grobu — to je bilo zame že od vsega začetka pravilno. Z marsikom sem imel opravka; da pa bi učil župnika, kako naj pridiga — zato nisem dovolj domišljav. Če pa hočeš, ti danes povem, da si najboljši župnik, ki sem ga kdaj koli slišal.”
Župnik se je sklonil v svojem stolu globoko naprej in strmel v Dagov na pol vstran obrnjeni obraz. Ni hotel preslišati niti ene teh mirnih, tehtnih besed. Ko je Dag utihnil, je le zašepetal: “Hvala!”
CHICAGO, ILL.
REAL ESTATE FOR SALE
SHAMPOO GIRL EXPERIENCED AND LICENSED FOR MICHIGAN AVENUE SHOP. Call 679-3877
'	(143)
“Če dovoliš, bi ti rad povedal še nekaj drugega,” in ne da bi počakal njegovega dovoljenja, je Dag nadaljeval s tihim, zaupnim glasom: “Narobe si storil, župnik — ne tega, kar si mi pravil, marveč druge stvari. Zanemarjaš svojo kmetijo, svojo ženo in svoje otroke in samega sebe in s tem si zapravljaš spoštovanje ljudi — spoštovanje pred samim seboj in morda tudi pred božjo besedo. Doma in med ljudmi bi se počutil gotovejše-ga, če bi bolje upravljal svojo kmetijo.
Župnik je z nemirnimi rokami onemoglo gladil stolovo naslonjalo. Spet sta dalj časa molčala. Zdelo se je, da Dag noče več govoriti, torej se je moral odločiti župnik in spregovoriti.
“Žal je resnično, kar praviš,” je odvrnil, “toda za vse, kar hočeš podvzeti v življenju, potrebuješ denar; jaz pa ga nimam.”
Stari ga je s kratkim hrka-njem prekinil. “Vem, da si v
HOUSEHOLD HELP
GENERAL HOUSEWORK Experienced. References. Two days a week. In Lincolnwood.
Call 679-3877
(143)
BUSINESS PROPERTY FOR SALE
TO CLOSE ESTATE 9 Apts. Very good buy. Good inoome. Priced right, $40,000. Good neighborhood.
PH: PO 7-1632
(144)
CHICAGO, ILL.
MALE HELP
JOURNEY HEN
OR
FIRST CLASS SKILLED MEN HEADER OPERATORS POINTER OPERATORS TOOLMAKERS TOOL ROOM LATHE HANDS
Must be able to set up work from blue prints and layout
1ST AND 2ND SHIFTS Steady work For qualified men with top notch benefits.
Apply in person, write or call
OhandSer Products Oarp,
Div. of Nat’l. Screw & Mfg. Co.
1491 Chardon Road Cleveland, Ohio
An Equal Opportunity Employer
(144)
HELP WANTED
ELECTRICIANS 3rd SHIFT
Immediate opening for qualified electricians. Applicant must have had past electrical construction and/or maintenance experience, ability to read electrical blueprints and schematic diagrams for electrical equipment installation. Applicants must be qualified to make complete electrical equipment installations and trouble sheet machinery electrical problems with a minimum of supervision, PLUS must have KNOWLEDGE of the state of Wisconsin electrical code procedures.
PLEASE CALL OR APPLY
ST. REGIS

(Formerly Cornell Paperboard Products Co.)
BR 1-9000 — 1514 E. Thomas Ave., Milwaukee, Wis. 1 Block North of East End of North Ave. Viaduct. An Equal Opportunity Employer
(143)
3-M COMPANY SENIOR CHEMIST
If you have 2 to 5 years experience in paper and/or paper coatings, printing, vegetable adhesives, you may qualify. Duties will include responsibility in areas of product control, development and technical service. Ability to analyze, organize and communicate are as important as technical skills. Excellent opportunity for a challenging position with one of our new growing product divisions. If interested, send resume giving details to: Mr. R. Halaska or phone collect 312-LU 5-7800.
3-M COMPANY
6850 So. Harlem % Post Office
1	Argo, 111.
f	(145)
škripcih, in razen tega imaš še dolgove. Tudi to vedo ljudje in tudi to je napačno. Že marsikomu sem posodil, ki mi ni bil tako blizu kot župnik. Če ti je prav, ti bom pomagal.”
Pri teh besedah je spreletel župnika drget. Končno je s težavo spravil iz sebe, da kolikor mu je znano, ne bo več tu dolgo župnikoval.
Dag je hotel natanko vedeti, kaj se je bilo zgodilo. In zdaj je zvedel, da so se vsi mogočni občinski možje združili proti župniku, in slišal je tudi o škofovih poslovilnih besedah.
Dolgo je Dag strmel predse in razmišljal. Končno pa je rekel s trdnim glasom: “Te dni bom tako in tako odšel v mesto
—	in videl boš, da bo prišla zadeva s škofom v red.”
Dolgo je sedel župnik in se veselil občutka nad bližino tega močnega človeka. V temni noči je molil, prosil in molil za pomoč in da bi spoznal pravo pot; in zdaj je prišel k njemu stari Dag kot orodje Vsemogočnega.
“Prav za prav sem prišel, da bi prijavil krst,” je rekel Dag in njegove oči so se bleščale v ponosu in resničnem veselju.
“Krst?” je vprašal župnik. “Tedaj se vam je spet rodil otrok?”
“Da,” je odvrnil Dag in njegov sicer tako resni obraz se je bleščal od sreče. “Bog ni tako strog kot župnik— staremu možu že malce spregleda.”
Tedaj je župnik grozeče dvignil prst in se z njim vred smejal. Vedel je, kako težko je žalost zaradi smrti otrok zadela Bjorn-dal, in kaj je pomenilo zanj, da se je spet rodil otrok. Zaželel si je, da bi vprašal, če je fant, toda premagal se je, potegnil iz omare krstno1 knjigo in se pripravil k pisanju. Sprva je zalistal tam, kjer sta bila vpisana oba dečka, izpolnil najprej podatke staršev in nato šele vprašal, kako je otroku ime.
“Torgier, po mojem očetu,” je odvrnil Dag.
Torej fant. “Kaj ga nočeš imenovati Dag?” je vprašal župnik.
“Ne — tega ne,” je odvrnil Dag.
“Kaj meniš, da jih bo še več?”
“Da,” je odvrnil Dag in župnik je pisal. Ko je hotel natresti peska, se je stari odhrkal in rekel: “Lahko takoj pripišeš še enega, ki naj mu bo ime Dag.”
Župnik ga je začuden pogledal.
“Tokrat sta dvojčka,” je rekel suho oče Dag.
Nič ni bilo dovolj dobro, samo da bi ohranili novorojenčka pri življenju. Zato se je oče Dag sam odločil in se odpeljal k župniku, da ju prijavi. Obenem je opravil pri njem tudi obisk, ki ga je že dolgo nameraval napraviti. Gojil je majhno zahrbtno misel, da mu utegne Bog šteti to pot v dobro in bo zato dopustil, da dečka dorasteta.
“Torej, torej,” si je zamišljen govoril na poti proti domu, “zdaj spet sediš tu in se hvališ zaradi svojega dobrega namena
—	in se baviš z mislijo o posebnem odpustku, ki bi ga rad dobil za to?”
Stari Dag se je odpeljal v mesto. Nihče ni izvedel, s kom je govoril in kaj je podvzel; toda župnik je prejel od škofa pismo, v katerem je pisalo, da mu je bil zanesljiv človek pojasnil razmere tam zunaj v fari in da nima k župnikovemu početju kaj pripomniti.
Vse pride na svetlo. Oni, ki so se bili skrili za škofa, so vpraševali in izvedeli, da je njihov napad spodletel, in ni jim ostalo prikrito, da je bil Dag v župnišču in potem v mestu. In ljudje so zmajevali z glavami in pravili, da je stari...
Na Bjorndal je prišel h krstu župnik z ženo in s tremi naj-starejšimi otroki, in to ni bil njihov zadnji obisk.
Sicer pa je župnik po Dago-vem dobrem nasvetu šel med ljudi in postal zelo čislan duhovnik. Neprestano je imel Dag
kak opravek z njegovo kmetijo in njegovimi denarnimi zadevami; kajti v teh zadevah je ostal župnik šušmar. Šele ko je Dag z moževo privolitvijo izročil vse gospodarstvo' in vse denarne zadeve župnikovi ženi, so se tudi v tem pogledu zjasnili časi v župnišču. i
9
Zdaj je bilo'spet tu! Marta je dvignila glavo z blazine, brez diha sedla na posteljo — in prisluhnila v temo1.
Krčevito se je oprijela posteljne konice in trepetala, da se je tresla postelja, zobje so ji šklopotali in bilo ji je, kakor bi ji preko hrbta lezla mrzla kača.
Zdaj je slišala natanko. Nekdo je hodil po kuhinji. Deske so hreščale. To se pač ni zgodilo samo od sebe; deske so hreščale le kadar je šel kdo* do velike omare. Ali skozi razpoko v vratih ni padala svetloba, zunaj pa je bilo temno — človek torej ni mogel biti. Prisluškovala je; zdaj je bilo spet tiho.
Najbolje bo, če pusti službo; sleherno noč je od strahu skoraj iz uma; gledati mora, da pride spet med krščanske ljudi. Tu na Borglandu ne more več zdržati. Nikakor pa je v to izbico zadaj za kuhinjo ne bodo več spravili žive. To drži kot pribito.
Kadar je pravila v kuhinji o
nočnem strašilu, so jo sicer skušali vzgojiti, toda sami so kar prebledevali od strahu. Ni bila edina, ki je bila na hodnikih in stopnicah slišala glas, kot bi tulil bolan pes; smeh, ki ga je bila od nekod zaslišala, ko je nekoč pretekli teden sedela v kuhinji, je bil strašen, tako se pač ne smeje živ človek.
Toda toliko velikih in malih grehov se je bilo zgodilo od pradavna sem na Borglandu, da bi tega noben krščanski človek ne znal povedati, zato pač ni bilo nič čudnega, če je tu strašilo.
Pst — že spet je bilo tu — dvakrat zapovrstjo in... Marta se je vsa tresoča naslonila na iztegnjeni roki — pripravljena, da skoči iz postelje. Slišala je glas, kot bi nekdo odpiral vrata omare, ta pa so' bila trdno1 zaprta; in zvenelo je, kot bi nekdo ropotal s posodo in steklom in nekdo je zamolklo stokal.
Poslušajte in podpirajte
RADIO WAUWATOSA “WTOS” 103,7 Meg.
Milwaukee, Wis.
“Slovensko radijsko kšiltisriio ure”
v besedi, melodiji in pesmi.
Vsako nedeljo od 9. do 10. ure dopoldne.
EUCLID POULTRY
V zalogi Imamo vedno očiščene piščance, na kose zrezane, po. polnoma sveža jajca ter vseh vrst perutnino. Pridite in si izberite!
HOWARD BAKER
549 EAST 185 STREET, EUCLlD_El 1-8187
^uiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimnimiMiHiiEiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiniiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiig
| 6502
JOS. ŽELE IN SINOVI
ZAVOD
Tel.: ENdicott 1-0583
POGREBNI ST. CLAIR AVENUE
COLLIN WO OD S KI URAD 452 E. 15,2nd STREET	Tel.: IVanhoe 1-3118
Avtomobili in bolniški voz redno in ob vsaki uri na razpolago Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo

SKOK IZ LETALA ZA ZABAVO — Bolniška sestra, ki jo vidimo na sliki, je prva izmed 18 civilistov, ki so si pridobili “padalsko diplomo” na posebnem tečaju peruvijskih oboroženih sil.
Če odprete novi račun i $25 ali več, 5-delni namizni prior
Za vsak novi hranilni ali čekovni račun Vam bo dala Society 5-delni namizni pribor iz finega materiala, izdelan pri International Silver Company. Izberete si lahko posrebreni namizni pribor, razvan “Elegant Lady”, ali iz nerjavečega jekla, v sodobnem “Tradewinds” vzorcu. To je naše darilo za Vas.
dobile od nas
Nato si lahko vsakokrat, ko vložite naslednjih $25, kupite nadaljnih 5 kosov za samo $2.25. Če pa že imate pri nas hranilni ali čekovni račun in če vložite $52 ali več, si pribor tudi lahko kupite po tej nizki ceni.
Zapomnite si, da so Vaši prihranki zavarovani in varni pri Society. Dobili boste najvišjo bančno obrestno mero, in Vaša vloga Vam je stalno na razpolago.
Vse to — in lepota za Vašp mizo.
Ker ste Vi nekaj posebnega pri
NATIONAL BANK
OF CLEVELAND
ČLAN FEDERAL DEPOSIT INSURANCE CORPORATION
/P
iimv