GLAS NARODA lisi slovenskih delavcemvAmerikL TELKFON: OHdsta 3-1242 Interni u Second Okn Matter September 21, 1903, at the Poet Offioe at Hew York, H. t. Act of Oengreea of March 3, 1879. TELKFOH: OHdeea t-lttfl No. 203. - Stev. 203. NEW YORK, MONDAY, AUGUST 30. 1937-PONEDELJEX, 30. AVGUSTA 1937 Volume XLV.—Letnik XLV. LEWIS NAPOVEDAL FORDU BOJ DO BRHKEGA KONCA Kitajska sklenila z Rusijo nenapadalni pakt PO NJEGOVEM MNENJU SE BO MORAL AVTOMOBILSKI KRALJ UKLONITI ZAHTEVAM DELAVSTVA Delavaki voditelj je pozval avtomobilske delavce, naj pozabijo politične spore in naj ponovno izvolijo unijake uradnike, ki so ae odlikovali v borbi za delavske pravice. — Proti predsedniku Ameriše Delavske Federacije. t MILWAUKEE, Wis., 28. avgusta. — John L. Lewis je danes ponovno napovedal vojno Henryju Fordu ter izjavil, da bodo United Automobile Workers of America organizirali Fordove delavce. Delegatje so nato glasovali, naj se ustanovi poseben sklad, v katerega bo vsak član plačal gotovo vsoto. Denar bo namenjen za organiziranje 125,000 uslužbencev Ford Motor Company. Voditelj odbora za industrijalno organizacijo je izzval Forda ob koncu svojega govora ter s tem povzročil bučno demonstracijo. — Ameriško delavstvo je na pohodu, — je rekel Lewis, — izrabilo bo svojo politično moč. Organizirano delavstvo se bo zatem bolj brigalo za rarodne zadeve. Nato je najprej napadel Williama Greena, predsednika Ameriške Delavske Federacije, zatem pa Henrya Forda z besedami: * — Henry Ford je mogoče mnenja, da lahko vsiljuje svojo voljo svojim delavcem. Mogoče misli, da je več kot United Automobile Workers in več kakor kongres, ker noče priznati Wagnerjeve postave, toda sčasoma bo postal povsem drugačnih misli. Nekega dne se bo utrudil, nehal se 4>o boriti proti neizbegljivemu ter bo dovolil svojim delavcem organizirati se. Ko se bo to zgodilo, ne bo treba nobene organizacijske kampanje. Sami se bodo pridružili organizaciji. Nato je prevzel Lewis vlogo posredovalca. REPUBLIKANCI IMAJO IZGUBE Na bojišču je obležalo 1200 vladnih vojakov. Gen. Franco pošilja vojaštvo na vzhodno fronto. SARAGOSSA, Španska, 29. avgusta. — Po štiridnevnih vročili bojnih so fašisti vstavili republikansko veliko ofenzivo na fronti med Zuero in Almudevarjem ob glavni cesti med Saragoso in Huesco. V MAŠČEVANJE TIHOTAPCEV Žensko, čije truplo je bilo stlačeno v sod, so najbrž umorili tovariši njenega moža, ker je preveč vedela". V petek dopoldne je Peter Scadura ob obrežju v Astoria, L. L Iskal deske, ki jih naplavi morje, ter pri tem kakih 500 čevljev vzhodno od Hell Gate mostu na skalah našei žensko truplo, stlačeno v sod, dveh tednih so republikanci žeiiz katerega so molele roke in drugič okušali presekati to va-'noge in lasje. MARTIN OSTANE PREDSEDNIK Delegati so sprejeli Le-wisov kompromisni načrt. — Delegati so pozabili medsebojne spore. žno cesto, ki veže mesta, ki &o v rokah fašistov. Pri Zueri so bili urjeeni trije vladni bataljoni. Fašistično poveljstvo je pustilo, da so republikanci dospeli skoro do njihovih prvih vrst, nakar so jih pokosili s strojnicami. Na tem bojišču so republikanci pustili 1200 mrtvih. -MADRID, Španska, 29. avgusta. — Nad 100 vlaidnih in fašističnih aeroplanov se je bojevalo nad utrjeno Saragos-so na aragonski fronti. Obrambno ministrstvo zatrjuje, da je (bilo izstreljenih 5 fašističnih aeroplanov, ostali pa so bili pognani v 'beg. Trije aero-plani so padli na tla v republikanskih vrstah in njihovi italijanski letalci so bili ujeti Sod je bil vržen, s ceste nad strmim Obrežjem proti reki v namenu, da ga plima odnese s seboj, sod pa je Obtičal med skalami. Scadura je takoj telefoniral na policijsko stražnico in naznanil, kaj je našel. Sfpočetka MILAWUKEE, Wis., 29. avgusta. — Svoječasni baptiv-ski pajstor Homer Martin je bil ponovno izvoljen za predsednika United Automobile Workers of America. Kot znano, so se bili delegatje razcepili, toda John L. Lewis jih je pobotal, in so sprejeli njegovo kompromisni načrt. Pozval jih je bil, naj združijo v>e sile za organiziranje 125,000 Fordovih delavcev. — Delegati so sprevideli, kako važna in težka naloga jih ča ka ter -so že vsaj začasno po- je policija domnevala, da gre!zabili vse medsebojne spore, za kako lahkoživko, po-poldne| Nadalje je 'bilo soglasno iz-pa je že bilo dognano, da je u-| voljenih pet podpredsednikov, morjena 39 let stara Mrs. Ponovno je bil soglasno Ester Gordon, vdova po splošno znanem trgovcu z mamil Max Gordonu, ki je bil 31. julija pri avtomobilski nesreči blizu El Centro, Tex., ubit. ljen tudi tajnik in George Add re s. izvo-blagajnik V STAREM DELU ŠANGHAJA JE BILO UBITIH200 CIVILISTOV SANGHAJ, Kitajska, 29. avgusta. — Več sto Kitajcev je bilo ubitih in se mnogo vec ranjenih, ko so japonski letalci metali bombe na Nantao, najstarejši del Sanghaja, ki meji na francoske koncesije. Predlog za ponovno izvolitev dvanajstih članov medna- Na njenem truplu je bilo loi^nega;zvrš^ef - T'* ran z nožem, glava pa je bila bl1 p°razm' Vbodoce lmtl prestreljena, porazen, svet sedemnajst članov, ki bo- t> u • „ . do izvoljenih na ofkrainih zbo- Po pogrebu svojega moza je rovanJ Mrs. Gordon živela v Revere,' Delegate, ki so se razcepili v dve skupini, je po- ®usta- ~ Fašistična' radio po- zval, naj bodo previdni in naj ne napravijo v javnosti vtisa, da so zapleteni v bratomorni boj za politično nadvlado nad United Automobile Workers Predsednika Ameriške Delavske Federacije, Williama Greena, je takole "počastil": — — Odbor za industrijalni organizacijo ni v sporu z Delavsko Federacijo. Nam ni zato, da bi organizirali organizirane, pač pa organiziramo neorganizirane in sicer z ogromnim uspehom. Delavstvo ne bo nikdar pozabilo in odpustilo Greenu, da je začasa štrajka pri General Motors Corp. zahteval, naj governer države Michigan* prepreči sklenitev pogodbe med United Automobile Workers in General Motors.' Izdajalec Green je močnemu podelil nadaljno moč. Delegate je pozval, naj ponovno izvolijo dosedanje uradnike, ki so na vso moč delavni in so se odlikovali v borbi za delavske pravice. Spočetka je imela unija 30,000 članov, sedaj jih ima štiri-atotisoč. BILBAO, Španska, 29. av-'Mass., od koder je v torek prišla v New York, kjer se je nastanila v hotelu Edison. Gordon ji ni zapustil mnogo denarja in policija domneva, da je vdova od njegovih tovarišev zahtevala denar, ali pa jih bo izdala policiji. staja navaja naslednje pridobitve generala Franca pri zavzetju Santandra: 67,000 ujetnikov; 6 otklopnih avtomobilov in 16 ruskih tankov; 25 motornih koles in 5 ambulanc; 120 topov in 40 topov, ki so še v delu; 30 motorjev za aeroplane; 52 vladnih aeroplanov je bilo pa izstreljenih. VSLED NESREČNE LJUBEZNI V SMRT SEWICKLY, Pa., 25. avgusta. — Lepa 23 let stara V četrtek zvečer ob 8. so jo Jean Lawson je izvršila samo-njeni poznanci videli z nekim|mor, da bo mogla "strašiti'' JUGOSLOVANSKI POSLA-NEC UBIT BEOGRAD, Jugoslavija, 29. avgusta. — V Blasi v južni Srfbiji je bil iz zasede ubit narodni poslanec Ramadon Bp-madonovič, ki a« je vračal s po-lja. - Ramadonovič je bil izastop-nik Albancev v narodni sikup-;ščini in je podpiral vlado v H0RTHY NA DUNAJU I njenem boju za konkordat V Detroitu je izjavil Harry L. Bennett, osebni |'Vatikanom, ravnatelj Ford Motor Company: — V javnosti je znano moje mnenje o gospodu Lewisu in o United Automobile Workers. Kar sem nedavno rekel o Homeru Martinu, predsedniku or-ganizaeije, velja tudi za Johna L. Lewisa. Ford Motor Company ni nikdar sklenila z United Automobile Workers kakšne pogodbe in tudi nikdar ne bo. ATLANTIC CITY, N. J., 28. avgusta. — Izvršilni odbor Ameriške Delavske Federacije je začel izdelovati načrte proti Lewisovemu odboru. Nav-d kampanji CIO. se je pridružilo dobro oblečenim moškim na Broadwayu in 47. ulici. Po mnenju policije jo je ravno ta mož najbrže odpeljal, jo umoril in njeno truplo vrgel na morsko obrežje, ker "je vedela preveč." • DUNAJ, Avstrija, 29. avgusta. — Madžarski regent admiral Nikolaj Horthy je z avtomobilom dospel iz Budimpešte na Dunaj ter stanuje v madžarskem poslaništvu. Z Dunaja ibo odpotoval v Italijo in Švico, na Madžarsko pa se ČEHOSLOVAŠKA IZGANJA NEMCE PRAGA, Cehoslovaska, 26. avgusta. — Zadnje čase se v vedno večjem številu ponavljajo slučaji, da tujci, ki že več let žive v obmejnih krajih, na podlagi postave za varnost države, ne dobivajo več dovoljenja še dalje ostati v državi. Posebno pozornost je povzročil izgon Neunea, M je imel edino optično trgovino v Asdhu. Iz tega je mogoče sklepati, da bo pričela vlada z oibsežnim izganjanjem nezaželjenih tujcev. bo vrnil preko Berohtesgade-na, kjer se bo sestal s kanclerjem Hitlerjem. več tisoč tekstilnih delavcev Ameriški Delavski Federaciji. Posebno velike uspehe ima Federacija po južnih in novoangleskih državah. svojo tekmovalko. Že nekaj tednov je Jean o-pazila, da se ohlaja ljubezen Johna Liptaka, ki dela v neki jeklarni. Vedela je tudi, da si je John izbral drugo dekle. Sinoči ga je prosila za zadnji sestanek. Po kratkem pogovoru je Jean vzela strup in je kmalu nato umrla v bolnišnici. Nekaj ur zatem je prejela njena tekmovalka od-nje pisnio naslednje vsebine: "Obe imava radi istega fanta. Sovražiš me, vem. Njega ljubiš, vem. Želim vama srečo. Jaz pa ga ljubim tako, da se (bom, da ga osvobodim sebe, usmrtila in samo zaradi tebe. Toda zapomni si, ko bo enkrat tvoj, da bom, ne glede na to, kje boš, poleg tebe, — v duhu. Ali boš srečna ž njim, kadar enkrat odidem? Vedi, da bom s teboj vsako minuto — v duhu." NOV PETROLEJSH VRELEC BRADFORD, Pa., 26. avgusta. — V Bradfordu je bil odprjt (nov petrolejski vrelec, ki daje v eni uri 240 sodov petroleja. « Naipad na Nantao je vprizo-rilo 16 bombnih aeroplanov. Nantao je zelo gosto naseljen in njegovo prebivalstvo je na-rastlo najmanj za en milijon, ker so prebivalci iz okolice pri-bežali v mesto. Prebivalci Nantaoa so bili vsled nenadnega napada presenečeni, kajti japonski poveljnik je obljubil, da tega kraja ne bo bombardiral, razun ako bi bilo iiz vojaških ozirov potrebno, in da bo v tem slučaju civilno prebivalstvo posvaril, da se pravočasno izseli. Letalci so najbrže nameravali razde jati južno železniško postajo, toda bombe postaje iu železniškega tira niso zadele, temveč so padale na obljudene ulice. Japonsko poveljstvo pravi, da je bilo bombardiranje Nantaoa opravičeno, ker je 5000 kitajskih vojakov šlo skozi mesto iz Putunga na zapadni del Sanghaja. Cupan O. K. Ju j pravi, cla je bilo ubitih 200 Kitajcev, 400 pa ranjenih. Associated Press pa cel-o navaja število mrtvil. 700, ranjenih pa 1200. Do sedaj je bilo v Šanghaju Ubitih 6000 civilistov. TOKIO, Japonska, 28. avgusta. — Vnanji minister Ko-ki Hirota je naročil poslaniku na Kitajskem Šigeru Kava-goe, da naj izrazi najtoplejše obžalovanuje angleškemu poslaniku sir Hughe Knatch'bull-Hugessenu, katerega je težko ranil nek japonski letalec. NANKING, Kitajska, 27 avgusta. — Maršal Čankajšek je telefoniral v bolnišnico v Šanghaj ter izrazil svoje ogorčenje, ker je japonski letalec streljal na angleškega poslanika sir Hughe Knatchibull -Hugessena. PEIPINGr, Kitajska, 29. avgusta. — Japonska armada naznanja veliko zmago v severni Kitajski. Japonci so zasedli strategično važni, 12 milj dolgi Nankov prelaz, ki vodi v provinco Cahar in v druga stra-tegična ozemlja, katera mora japonska armada obvladati, predno more zasesti vseh pet severnih provinc. Japonski milit&risti so že davno prišli do sklepa, da mora Japonska imeti v svojih rokah celo provinco Čahar in Notranjo Mongolijo za slučaj vojne z Rusijo. Kitajci pa še vedno drže 40 milj dolgo železnico od Nanko-va do Kalgana, toda ta kitajska armada se nahaja med dvema japonskima armadama, katerih gna grodkft . vzhofoo od Kalgana, druga pa severno od Peipinga. Nankov prelaz je padel po 16-dnevnih vročih bojih, v ka terih so Japonci izgubili najmanj 1500 vojakov. Predno so Kitajci prepustili prelaz, so skušali kar najbolj zmanjšati njegovo strategično važnost ter so razstrelili vse železniške predore med Peiipingom in Su-juanom. Japonci imajo v severnem delu Kitajske okoli 120,000 vojakov, iki bodo sedaj prodirali proti severozapadu, Kitajci pa imajo 225,000 vojakov, ki pa bodo komaj mogli zadrževati japonske izborno opremljene legije. TOKIO, Japonska, 29. avgusta. — Japonska Časnikarska agentura Domei poroča i z Sanghaja, da je Kitajska podpisala nenapadalno pogodba s sovjetsko Rusijo. Toda potrdila za to poročilo do sedaj ni bilo mogoče dobiti. Japonci se boje, da bo v sedanji vojni Rusija pomagala Kitajski, kajti njena vojaška sila v Sibiriji je zelo velika. Vendar pa japonski generalni štab misli, da Rusija zaradi notranjih razmer sedaj z Japonsko ne ibo pričela vojne. OČE IN HOSTA SE NAŠLA OLD TAiPPAN, N. J., 24. avgusta. — V soboto zvečer je bilo zelo vroče in tako sta se Matthew J. Doyle iz Nyack, N. Y., in njegov 30 let stari sin Herbert odpeljala z avtomobilom, da se ohladita. Na potu sta se vstavila v neki pivnici v Old Tappan. Kmalu nato pride v gostilno tudi družba iz Vermonta. Med došlimi je bilo tudi mlado dekle, ki je bilo zelo podobno mlademu Doyleju, tako da jo je oče vedno pogledoval. Pozneje je prišlo do pogovora med obema družbama in te~ daj se je izkazalo, da je 25 let staro dekle hči Matthewa Doy-leja-in sestra Herberta Doyle-ja, Doris. Oba je Že nista videla od drugega dne po njenem rojstvu. Matthew Doyle je pozneje zaidevo pojasnil. Njegova žena je pri Dorisinem rojstvu leta 1912 umrla in pozneje je o-Če dovolil, da je hčerko vz£la za svojo neko družina v državi Connecticut. Družina se je pozneje preselila v Vermont in Doris je sedaj učiteljica v Party!' : wf & ■ •. - : . -a . • • . .' ij-.jfe..'S'.- - i- •WftWftiovi New York, Monday, August 30, 1937. THE LARGEST BWVESF DAILY W V33L Glas Naroda" \ (A fLOVENIG PUBLISHING OOMPAN1 Prank Bakser, President J. Lapsha, Sec. at ikon K*v I*t GKr, N. X. SLAB NARODA" (Mm mt tka Peiplil 1?«/ Day Except Bnndajs aad Hoitdaja * 9*0 Mo velja a Aaerlko to tlflldo • a • •••••• f6.00 /1» pol Ma....................ftjOO ■i fatrt leu .......v..........9L0O U New Tort aa eelo leto flM Za pol leta.......................fS.50 Za lnoaenatvo aa eelo leto ...... $7.00 U pol leU.................... |U0 iHuillwatut on taw podpfea la owtootl m m priobCajejo. Denar aaj m blacovoU •ellljed do Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, proeimo, da m m* tvdl prejteje blvallHe naxninl, da hitreje najdeno naaiovnlka. SnbecHptton Yearly ««.00 "tilae Naroda" Uhaja mU dan nedelj in "GLAS NARODA". 21« W. 18th Street. New feet N, I. Telephone: GHelaea 3—1242 SANCrflAJ V PUMMH. JAPONCI IZZIVAJO Na Daljnem iztoku je izbruhnila vojna, ki zahteva vsak dan par tisoč človeških življenj. Mesto Šanghaj je središče vojne vi'hre. Spočetka so imeli izgube samo Japonci in Kitajci pozneje so ibili pa tmli drugi prizadeti. Na ameriško bojno ladjo "Augusto" je padel izstrelek in usiflrtil enega ameriškega mornariškega vojaka, osem pa raniJ. Prejšnji teden so japonski letalci s strojnicami obstreljevali avtomobil, v katerem se je vozil angleški poslanik na Kitajskem. Avtomobil je bilo laliko spoznati, ker je bila na njem angleška zastava. Poslanik je bil smrtno nevarno ranjen. Ta dogodek je povzročil v Angliji trajno razburjenje. V petek je bil pri angleškem vnanjem ministru Edenu japonski poslanik Šigeru Jošida. Eden mu je rekel, da napada na zastopnika angleškega kralja ni mogoče opravičiti s par uljudnimi besedami, ampak da bo zahtevala Anglija popolno zadoščenje. Nekaj sličnega je (povedal japonski vladi v Tokio angleški poslanik. Napetost je tako velika, da se splošno govori o preki-njenju diplomatskih 2vez. Istega dne je"*-poročil japonski in kitajski vladi par gor-kih tudi ameriški državni tajnk Hull. — Združene države, — je dejal, — bodo ščitile svoje pravice in privilegije na Daljnem iztoku in bodo izsilile odškodnino za vsako povzročeno škodo. Japonska se ipa za vse to ne briga. Po mnenju japonskega ministrskega predsednika Fumimara Konoya so angle-žko-araeriška prizadevanja za diplomatsko rešitev japonsko-totajskega apora brez vsakega pomena. Vsa ta prizadevanja so le dokaz, da niti Anglija niti Amerika ne razume dejanskega položaja. Kitajce je treba z orožjem ukrotiti, in če jih nihče drugi ne bo, jih bodo ukrotili Japonci. Japonska je zaiblokirala 800 milj dolgo obal od izliva reke Jangce južno do Svatova. Blokada je zaenkrat naperjena le proti kitajskim ladjam, toda v Tokio že namigujejo, da bodo vsled nje prizadete tudi tujezemske ladje. Vse to dokazuje, da se Japonci ne ozirajo niti na levo niti na desno in da hočejo po vsej sili doseči svoji cilj — pograbiti še ipar nadaljniih kitajskih provinc. Toda če se bodo ponavljali taki dogodki kot so se za-vršili prejšnji teden, ne bomo imeli opravka samo s Kitajci pač pa najbrž še s kakšno drugo državo, kar pa utegne biti zanje usodno. Kakor leta 1932, padajo zdaj zopet bombe na Čapej, veliko predmestje Šanghaja in v severne predele mesta, kjer so mednarodne koncesije, se zatekajo stotisoči kitajskih beguncev v strahu za svoje življenje. Oblaki dima in smodnika* razkrivajo kitajsko milijonsko mesto. To mesto, ki Ježi ob izlivu Bmngpuja v Jangcekiang ali Eumeno reko, ni samo eno največjih mest ha svetu, ampak tudi eno izmed mest, ki spadajo med najbolj fantastične naselbine na svetu. V Šangha-jra živijo trije in pol milijona ljudi. Osem in devetdeset odstotkov prebivalcev je kitajske ga in japonskega poreka, ko maj dva odstotka tvorijo Angleži in Američani. In ta' dva odstotka sta gospodarja treh četrtin mesta, medtem ko ži votarijo Kitajci v stisnjenih umazanih uličicah tesno eden oh 'drugem. Na stotisoče imovitejših Kitajcev živi seveda tudi v evropskih koncesijah in tem se godi boljše. Kjoncesije imajo lepe široke ulice, trge in hiše v modernem slogu. Tujcev žiyi v teh okrajih samo 60 do 70 tisoč. Imajo lastno mestno upravo. Francozi za svojo četrt tudi svojo, francosko. In ta peščica tujcev takorekoč razpolaga z mestom, obvlada (njegovo trgovino in industrijo ter vpliva s tem neposredno na odnošaje s Kitajsko. Devet desetin 200 milijonov močnega angleškega kapitala na Kitajskem je osredotočenih v Šanghaju, in sicer v hišah vzdolž Rumene reke katere bregovi se ponašajo z nebotičniki, bančnimi poslopji, skladišči in hoteli, tako, da v ničemur ne zaostajajo za slovito Michigansko Avenijo v -Chi-cagu. Pristaviti je še treba, da je vse to bogastvo razmeroma mlado. Njegova zgodovina ni stara niti sto let. Do leta 1843 je bil Šanghaj mesto kakor na stotine drugih kitajskih naselbin. Potem so se pojavili v njem Angleži. Sedem let za njimi so prišli Francozi, v šestdesetih letih so se jim pridružili Američani. Evropske pisarne so vznikle iz tal kakor gobe. Šanghaj je postal navzlic dejstvu, da leži 25 morskih milj od Atlantskega ocea- na, vodilno pristanišče na Daljnem vzhodu. Nagel razvoj ga je kmalu pomaknil na peto mesto med vsemi lukami sveta. Ko je bilo mesto že razvito, so prišli Japonci. To je bilo na prelomu stoletja. Polagoma se je zasidral v Šanghaju tudi japonski kapital. Japonci so 0-snovali velika podjetja, univerzo, industrijske zgradbe, knjižnico. Šanghaj je postal v pičlih sto letih iz majhnega podeželskega meseca svetovno velemesto prvega reda. Seveda ne smemo meriti Šanghaja s splošnimi merili. Ameriška velemesta so na primer retorta, kjer se živelj kmalu pomeša, da nastanejo iz raznih ras vzorni državljani. Šag-haj pa je ostal v bistvu to, kar je bil, namreč kitajski. Ljudje Samomor Atare ruske emigrantke. V Palični pri Sufbotici si je končala življenje tašča; ravnatelja -državne gimnazije na Ce-tinju Mirka Medentce Marija Popova, stara 72 let _ Čivela je v Subotici pri svojem sorodnika* 9. avgusta popoldne je odšla na Palič, zvečer je pa brez sledu izginila1. Odšla je na železniško progo in skočila pod vlak, ki jo je strahovito razmesaril. V smrt je šla iz žalosti za možem, ki ji je nedavno v Subotici umrL thojoi umor zaradi dolga. Te dni je bil storjen v vasi takrat že premikal. Razbojniki so s^ skrili v koruznem polju ob progi in, ko so jih blagajnik, nekateri potniki in železničarji zasledovali, so na nje streljali. Za nevarno tolpo še ni sledu. l« ♦ lv -»»V » « ; Zaradi izkoriščanja ne-doletne mladenke lani obsojen, letos oproščen. Pred kakimi 12 leti se je beograjski zasebnik, lastnik palače "Ruski car", Jovan An to nijevič seznanil s 16-letno ši-ltalah le" redkdkdajgre-viljo Danico Deličevo, jo za-1 _ Uro bom naročil, — je peljal, potem pa zapustil z dve^j členil ter poslal trgovcu pet-ma otrokoma. Ko je bila Da-.dvajset goldinarjev za zlato niča pred prvim porodom na J žepno uro. cesti, brez službe, (brez vsake P(J degetih dneh j0 po Ta je iz Butal, kjer žive ljudje, ki mislijo, da so pametni, pa niso. Trgovec je poslal iz mesta Butalcu cenik, v katerem so bile naslikane vsakovrstue stvari: od podvratnih gumbov pa do stanovanjske opreme. Butalec je gledal in gledal, vse mu je ugajalo, vse bi rad kupil, če bi imel dosti denarja, kakapa. Posebno se je zanimal za kajti cerkvena ura v Bu- ure, ki so prihajali tja m ostajali v ^ lje ri D i j^si njem, so ostali to kar so bji,}^ ^ ^ fomo g mesto pa jeprav tako obdržalo dak ge ^^ z ^ .. . ... . . svoje znacilnoh.- Navzlic kon-iPel;jal ^ -e g čoW 5ez reko|Policijska intervencija je imela podpore premožnega moža, ki ji je že nekaj let obljubljal zakon, se je zatekla na policijo Navzlic koncesijam in njih lepi ureditvi nu-; di Sanjaj se danes vehcastno | ^ m jolnom PeJmci najel stanovanje ter ji jel shko pisanega mednarodnega,^ s katerjm sh( bUa yt obetat! zakon. To je slo sejma, kjer se meeajo vse barve ta Brozi- je f;aka| gpun. do drugega poroda. Tnd, dru- m narodnosti. Malo je P™ne- za y drevegom ^ gega s.nc-ka je pred pncam, po rov, da bi se kakšen naseljenec. naT)a(]el z nožem 0bdela, Ijnbljal m se ponašal z njm, v Šanghaju oženil z domačin-- -ko. ta uspeh, da je Antonijevič Da. "FRIEDRICH DER GROSSE' ga je tako, da je kmalu po prenosu v hišo izdihnil. Špunda-ku je prihitel na pomoč njegov brat Matija, ki ga je napadalec oklal z nožem tako, da bo najbrž umrl. Špundak in Brozič sta bila sprta zaradi dolga. Razbojniški napad v Vlaku. Lesno podjetje Gruttman iz Belišiča je oškodovano za 135 tisoč din od predrznih razboj-nikov, ki bi se lahko merili z ameriškimi gangster j i. Blagajnik podjetja Konakovič se je vozil v Slavonski Drenovec, da Uprava v Šanghaju je, lahko se reče, dobra, in to ne samo po zaslugi Evropcev. Kitajci imajo izvrstno administracijo in so se v komunalni politiki tako iz-vežbali, da se lahko postavijo ob bok svojim evropskim kolegom iz mestnih svetov. Dosegli so s tem, da šteVilo kitajskih mefetnih svetnikov tudi v evropski četrti stalno narašča. Tudi kitajska policija v Šanghaju zasluži polno priznanje. Mednarodne koncesije v Šanghaju imajo lastno policijo, ki šteje kakšnih 6000 mož. Oboroženi so s strojnicami, sa- ^ mokresi in karabinkami, torej. »1 tam izplačal delavce. V kov-sadostno preskrbljeni, da lahko!« .ie imel 135,000 din. Mož zaščitijo osebno varnost in imetje stanovalcev v koncesijah. Z vojaškega stališča pa je ta četica premajhna, da bi mogla kljubovati morebitnemu japonskemu navalu. Končno ni to niti njen namen. Ampak do-čLm so se Japonci leta 1932 zadovoljili s tem, da so bombardirali kitajska predmestja Šanghaja, nastaja zdaj popolnoma drugačen položaj. Okraji belih o prilikah zadnjega borafbardementa niso ostali ne- ni niti slutil, da ga že ves čas vožnje spremljajo razbojniki, ki so dobro vedeli, kam je namenjen in kaj nosi s seboj. Ko je na postaji Humljani prestopil in prestopili tudi razbojniki in ko je blagajnik zasedel svoj prostor v vagonu drugega lo: kalnega vlaka, so mu razbojniki izrgali iz rok kovčeg er po-sfcakali iz vagona. Vlak se je l i Denarne DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU V JC608LAYU0 . U 1155 _ Din. Mi f i,M______Din. m ' « TJN__tMo. CM tU.1%________Din. l Mf«h dnvftUttjtmo š« boljS« pogoje. Izplačila v ameriških dolarjih ^ ža vplačilo. $ 5.— morate posUU____________________5.75 ■^0— - - ......................:.fioj» :$I5.— " M ................. 42».- " * ....____ tJMfl-— - - .................—$41*35 " " ___________$5150 rrojeninik H> iHl TAtnJS LKTTRK XA T - w* , ' PRISTOJBINO fl— Pima^mc cdi^pANv a » Naroda'' SVM' YORK. N. It. dotaknjeni. Prav v tem je iskati zaskrbljenosti Anglije in Amerike,- a tudi drugih držav, ki odvažajo svoje državljane na vamo, da ji.m ohranijo vsaj življenje, če že ne morejo za-sigurati ostalih dobrin, ki so si jih stekli v velikem kitajskem mravljišču. To ni trajalo dolgo. Danica z dvema otrokoma je bila spet zapuščena in vse njene prošnje so bile zaman, bo/ ki se je za precej časa1 zavlekla, lani spomladi pa je bil posetnik velike palače obsojeii pogojno na leto dni zapora, ker je zapeljal nedoletno mladenko, obsojen pa je bil tudi, da mora Danici izplačati za odškodnino in za oba otroka 200,000 din. Obsojenec se je pritožil in višje sodišče je zaradi nekih formalnosti sodbo razveljavilo. Zdaj je bila nova razprava, >na kateri je Antonijevič zatrjeval, da se mu je pred dolgimi leti Danica — vsiljevala. O pričah, ki so izpovedale, kdaj vše ji je obljubljal zakon, pa je dejal, da jih'ne pozna in da se na kaj takega' ne more spomniti. Ker je sodišče ugotovilo, da je dejanje zastaralo, je bil lastnik 1 'Ruskega carja" oproščen. Priče so bile ogorčene in nesrečna Danica je vzkliknila: "Sram te bodi, Jovo. Bog naj ti plača!" Največje ogorčenje publike pa je vzbudil naslednji razgovor obtoženca z neko gospo: \Ali se ne spominjate, kako ste pred menoj pestovali ■svojega drugegia sinčka? Poglejte mi v oči," je dejala gospa, ki je- bila povabljena kot priča. "Nikdar vas nisem videl," je suhoparno odgovoril obtoženec. 1 Ali hočete s tem reči, da ste na me wzabili?" "Če 'bi bili mlajši in lepši, morda vas ne bi bil pozabil" pošti. Lepa ura je bila, svetila se je in tudi šla je, ko jo je navil. Tokia, toda. . . Butalec ni mogel verjeti svojim očem ter je začel najprej potihem. potem pa naglas preklinjati sleparskega trgovca. Ura je bila lepa, zlata, svetila ae je, imela pa ni ne kazala ne kazalcev. Kaj bo Butalcu ura brez ka- Vložila je tož- * kazalcev? Sveta jeza ga popade. — Prekleti slepar! — vzklikne. — Na duši naj ti ostane tistih petindvajset goldinarjev! — in zabriše uro v steno, da se je razletela na sto kosov. — Pa sem res osel butalski, — se takoj >pokesa, — nazaj bi mu jo bil poslal, nemara bi mi vrnil denar. — In začne pobirati s stal koleščke. V svoje največje začudenje qpazi na tleh tudi oba kazalca in Ietpo belo kaizalo. Trgovec mu je bil namreč poslal uro z dvema pokrovoma. . . €16 WEST I Kili HTRKRT POŠILJATELJE OPOZARJAMO, Um ojno ladjo, ki je bila med vojno pot« o obali, *> Angfefc dvi^ili ter-bodo ,! ■ T-rm r Kdar \t wiirnjwi potmtl t'stari kraj ali dobili Ufa od Um, Je-potrebno, rta je poučon 1 mh stvareh. Tiled naie dolgoletne rfkoftnje VM samoremo dati najboljSa pojasnila tn todl »se potrebno preskrbeti, db Jo potovanju nbobno in hitre. ««to se «a-npne obrnite na nas sa vsa pojasnila. Mi preskrbimo vse, bodisi proinje za povratna dovoljenja, je^ystf, ylHjoJiHplfb vse, kar jo za potovanje potrebno ? najbitrejieas časa, la kar jo glavno, za najmanj!« atroilce. Nedr^avljpni pal Of. odlašajo do aa ddbt It ffašbinAUna povratno dov PttHe torej navodila Is ttpisvllaBM Via, potovali dabostepteenlin WBtiSklNG COWPXWY (Travel Bureau) 216 West +eth Street N^wT6fk,N. V. Vedeževaike in prerokoval-ke .<0 tice, da jim ni para. Le odkod zajemajo svojo modrost i Ne rečem, da vse uganejo, toda v dveh izmed treh slučajev uganejo. Za to Linam nepobiten dokaz. Poznam Slovenko, kateri je vedeževalka lani takole prerokovala : — Seznanila se boš z lepim fantom, poročila se boš ž njim in mu Boš po enem letu rodila otroka. In' glejte, bab* je uganila. Ne popolnoma, toda uganila je. Dotična rojakinja se je namreč res seznanila s čednim mladim fantom in letos je rodila sina. No, pa recite, da baba ni u-ganila. Zmotila se je le, ko je rekla, da se bo poročila ž njim. Iz Londona poročajo: Sem je dospel ameriški gledališki igralec Robert Taylor. V hotel ga je spremil tddelek policistov, tki «0 odganjali ženske, katere so se skušale igralcu približati. Pred hotelom se je ^br&lo več tisoč žensk, starih in mladih. Na balkonu hotela se je pojavil Taylor, kadeč Cigareto. Kadil je, se smehljal, slednjič pa vrgel cigaretni Čik na cesto. Ženske so planile proti čiku. Nastala je zmeda, lasanje, kričanje, brcanje, grize nje. Vsaka je hotela imeti Taylor -jev Čik. Policija je1 posegla vmes in jih s težavo razputta. O'po-hojenem in pomandranemu čiku ni bilo nobenega sledu. Citajoč to poročilo, sem nehote pomislil: ,, — Kaj žele bi sc zgodilo, če Jii vrgel Baylor Died ienško množico svoje gate? tattttfiftMfti y /" ......- -.......- ---------—------———~— »»ra8 92x992» f" •:.*' sesa New York, Monday, August 30, 1937 T^B Unas ST VEOrBNE VJlKT RMT^Jr BJOBNSTEBNE BJORNSON: edini sin Mož o katerem vam bom pripovedoval, je bil najmogočnejši daleč naokrog. Ime mu je bilo Thord Oeveraas. Nekega dne je stal ravno kakor sveča in z važnim obrazom pred župnikom v pisarni. "Sina sem dobil in h krstu bi ga rad prinesel." "Kako pa g« bomo krstili?" "Finn naj bo, kakor moi o-če!" "Kaj pa botri!" Naštel jih je, bili so njegovi sorodniki. . "Rad bi videl da bi ga samega krstili," je rekel nato. "Torej na delavnik t" ■ "To soboto okrog poldne." "Se kaj dragega?" je vprašal župnik. "Drugega nič." Kmet je vrtel svoj klobuk kakor da bi hotel oditi. Tedaj je župnik vstal, stopil k Thordu ga prijel za roko in mu nogle-dal v oči. "Bog daj, da ti bo sin v blagoslov." Šestnajst let po tem dnevu je stal Thord spet v -sobi' pred župnikom. "Dobro si se držal, Thord.", je rekel župnik, ko ga je videl čisto nepremenjenega. "Saj nimam nič skrbi," je odgovoril Thord. Župnik je molčal; hip nato pa je vprašal: "Kakšne opravke imaš pa danes?" "Zaradi sina prihajam, jutri bo šel k birmi." "To ti jo dečko!" 4'Najprej bi rad gospodu župniku plačal, ko bi vedel, katero mesto v cerkvi ima fant." "To bo številka ena." "Lepo. Tukaj je deset dolarjev za gospoda žuonika." "Se kaj drugega?" je vprašal župnik in pogledal Thorda. "Dnugega nič," Thord je odšel. Spet je minilo osem let; takrat je nekega dne župnik pred svojo pisarno zaslišal glasen hrup in vstopilo je mnogo mož, prvi Thord. Župnik je pogledal in ga precej spoznal. "Danes ta večer jih imaš pa dosti s seboj." "Rad bi pripravil oklice za svojega sina; Kareno Storliden bo vzel, hčerOudmunda, tegale tukaj." "To je vendar najbogatejše dekle v celi fari." "Pravijo tako," je odgovoril kmet in si z roko nazaj pogla-dil lase. Župnik je sedel nekaj časa kakor zamišljen in ni rekel nič. Samo imena je zapisal v svoje knjige, možje pa so se podpisali. Thord je položil tri dolarje na mizo. "Samo eden je moj,' * je>ekel župnik. "Že vem, ampak moj edini je, — da bi vse po sreči šlo." Župnik je vzel denar. "Že v tretje si tukaj zaradi svojega sina, Thord." "In mislim, tudi v zadnje," je rekel Thord, zaprl denarnico rekel zbogom in odšel, možje pa počasi za .njim." Štirinajst dni potem sta oče in sin veslala v lepem vremenu čez vodo proti Storiindnovim, da 'bi se pomenila o svatbi. "Klop ni zadosti trdna," je rekel sin in vstal, da bi jo po-1 pravil. Tedaj mu je na deski, na kateri je stal, spodrsnilo, o-pletal je z rokami, zakričal in padel v vod. "Trdo se drži vesla," je zakli-cal oče, vstal in se nagnil proti njemu. Toda sina, ki je nekaj časa grabil proti mjeftiu, je prijel krč. "Čakaj se trenutek." je zakričal oče in veslal bliže. Tedaj je sin omahnil nazaj, še/zadnjikrat pogledal očeta in utonil. Thord je komaj mogel razumeti, kaj se je zgodilo. Zadrževal je čoln in strmel »na mesto, kjer mu je izginil sin, kakor da ga še misli zagledati. Dva mehurčka sta priplavala na površje in še dva in na koncu še en velik. Razpočil se je ina. ..43 Žalolgra ubogega dekleta ▼ dvanajstih prizorih. "To Je britka. globoka zgodba Ženske, ki trpi, pada in odpučča In umira po krivdi moža." MARTA. SEMENJ V RICHMOND!}, 4. dej. .. .30 MOGOČNI PRSTAN. Milčlnski. 52 strani .... .35 NAMIŠLJENI BOLNIK, Mollere, 80 str....... J9 OB VOJSKL Igrokaz t Štirih slikah ...._____ J$ OPOROKA LUKOVŠKEGA GRAjftČAKA 47 utranl. Cena.......................... Ta veseloigra znmega čeSkega pisatelja Vrh-Uckega je namenjena predvsem manjšim o-drnm. PETRČKOVE POSLEDNJE SANJE Spisal Pavel Golja. 84 strani. Cena ...... .40 Božična igra t Štirih slikah, primerna za večje odre. POTOPLJENI ZVON 8pisal Gerbart Hauptmann. 12* su UL-na.. .56 Drama tska bajka v petih dejanjih. PEPELUH, narodna pravljica, 6. dejanj .1 str. JS REVIZOR, 5. dejanj, trdo vezana ............ .35 R. U. R. Drama v 3. dejanjih 3 predigro, (Capek). Vezano ....................... .45 ROKA V ROKO ............................ -30 MACBETH, Shakespeare. Trdo vezano. 151 str. Gena: mehko vezano .... .70 Vol.....90 OTHELO, Shakespeare. Mehka vezaao SEN KRESNE NOČL Shakespeare. Mehko vezano. Cena --------------------------- SKOPUH. Mollere, 5. dejanj, 112 str. ....... -50 SPODOBNI LJUDJE ("ŽIVETI") „ Spisal F. Lipovec. 40 strani. Cena ...... To Je ena izmed petih enodejank, čljlh dejanje se vrSl pred svetovno vojno. Naipen ki ga je imel pisatelj, nam odkriva na cela knjige s besedami: - Ni stroj?. ten»#eč zdra-Tilo, kar ti daiem. TESTAMENT Spisal Kan Rozman. 105 strani. Cena.... Ljudska drama v 8tlrlh dejanjih. Vprizori-tev Je omogočena povsod, tudi na takih o-drill, ki ne zmorejo za svoje predstave prevelikih stroškov. . TONČKOVE SANJE NA MIKLAVŽEV VEČER Mladinska Igra ■ petjem v 8. dejanjih .... .00 ZAPRAVLJIVEC. Mollere, .3. dejanja, 107 str. JO ZGODOVINSKE ANEKDOTE. Cena .......... M ZA KRIŽ IN SVOBODO. Igroka* t 5. dejanjln J5 ZBIRKA LJUDSKIH IGER, 3.snopič. Mlin pod zemljo, Sv. N*«* Sanje JO 13. snopič. Vestalka, tet Marije bevlee, — • Mar j in otrok .......................................JO 14. snopič. Sv. Bottjon, Jnnafta dekBem,— Materin blagoslov. ..... M 15. snopič. Turki prod Dunajem, Fabjola in Nela ..................• i*.»■»•.... j® 2J. snopič. Sv. Just, Ljubecea Marijinega o- troka ........... ................... J* .35 PESMI In POEZ^E .) i AKROPOUB IN PIRAMIDE ........... BALADE IN ROMANCE, trda ves............ brodlrana KRAGUlJČKI Ottva)....................... ZA MLADI 20B, trda ven.............. OBZORJE, (Gangl) ................... (Gruden), broi. ................ NARODNA PfCSMARIGA. Cena .............. POLETNO KLASJE. Cena 4................... PRIMORSKE PESMI, (Gruden),'ves. ........ SLUTNR (Albrecht), broi. .................. POMORSKE POTI (Glaser). broirano........ BTO UGANK (Oton ZniMnŠč). ............... VIJOLICA. Pesmi m mladost................ CVONČKL mrka pesnlj sa riovcasko aUadlno. Trdo vesnno pravljico, bda »r= M 1.25 L— M .40 L25 JO 4» JO •J0 t - 3. zvezek. Psalm 118; TI veselo poj; Na dan; Divna noč ................................. 6. zvezek. Opomin k veselju;. Sveta noči Stražniki; Hvalite Gospoda: Občutki; Geslo ..................................... 10 CERKVENE PESMI Domači glasovi. Cerkvene pesmi za mešan zbor L— Tantum Ergo (Premrl) ...................... M MaSne pesmi za mefian zbor (Sattner) ........ JO Pange Lingua Tantum Ergo Geni tori (Foerster) JO K svetemu Rešnjemu telesu (Foerster) ........ .4« Sv. Nikolaj .................................. n 10 EVHARISTIČNIH PESMI Za mešani zbor .................. r^jm MIS S A in Honorem St. Josephi, Kyrie Cena HVALITE GOSPODA t Pesmi v čast svetnikom, mešan zbor....Cena 1,—. PRILOŽNOSTNE PESMI za izrvan cerkvene ln društvene slavnoatl, sestavil A. G rum. Mešani in moški zbori... Cena L— I: NOTE ZA CrfRE Koželjski. Poduk v igranje na eltrah, 4 itezkl S^0 Buri pridejo, koračnica ...................... JO NOTE ZA TAMBURICE oiovenske narodne pesmi za tamboraMd Oor in petje (Bajuk) .............................LS0 Bom M na planince. Podpurl slov. narodnih pesmi (Bajuk) ..........................L— Na Gorenjskem Jo flOtno ......................L- razglednice Nowjoriko. Raaflčne, ducat .................. .40 Ii raznih olortMUh krajev, ducat .......... «40 iota, ducat ................................M POSAMEZNI KOMADI po .......... 5 Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Order ali poštne znamke po 1 ali 2 renta. Če pošljete gotovino, reko* mandirajte pismo. KNJIGE POŠILJAMO POŠTNINE PRbSTO Naslovite na: — SLGVEMC HMBrtfllG a WW IQEK, H. X. ■■■■■ 811111" New York, Monday, August 30, 1937 TEB KUVIVT WimWWB WJLT VP PJM. ME MOREM Ti RAZDDETI Jill ROMAN 12 ŽIVLJENJA (TTi 7A "fil AS HARM) A" PRIRFRIt • INN ROMAN 12 2IVUENJA d D 2A "GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H. O I-123E==) O "Da, ik) imenu se bova klicala, Werner, že to je za mene yelika sreča. In hvala, iskrena hvala, da se ne hudujete na mene, da me nočete pregnati iz svojega življenja. Toda, da me ne boste več vprašali! Verjemite mi ko bi vse vedeli, ne bi več želeli, da bi postala vaša žena, četudi me* pri tem zadene ravno tako malo krivde, kot vas. To je grozna zakle-tev, ki nam jo je naložilo nebo. O, moj Bog, saj bi tudi bila prevelika, preblažena sreča, ko bi smela postati mož in žena." Werner ji globoko pogleda v oči in iz njegovega pogleda je izginil solnčni sijaj. Oči mu postanejo resne in temne. Nekaj časa molče .jahata skupaj. Ko pa prideta do grajskega zidu, Werner vstavi konja. "Xe grem v grad, Garda; nemogoče mi je sedaj govoriti« z vašimi ljudmi. Prosim,oprostite mi; najprej se moram še pomiriti. Za danes — zdravstvujte! In navzlic vsemu, iskrena hvala, da ste me smatrali vrednega me ljubiti in mi priznati svojo ljubezen. Saj je to za mene sreča — in — nebo more delati čudeže — Garda — povejte mi saj, da z menoj verujete v čudeže." Model nasmeh se igra okoli njenih ustnic in v modrih očeh ji leži gldboka žalost. Da pa ga potolaži, pravi: "Da, Werner, verovala bova v čudež." Werner ji poljubi roko, za trenutek nasloni svoje lice na njeno roko — nato pa se poslovi in od jaha. Garda, zatopljena v grenko bolest, nekaj časa zadrži ko-J»ja in gleda za Wernerjem. In predno izgine za drevjem, se k1 enkrat ozre in jo molče in spoštljivo pozdravi. Garda mu maha z rokami in tako se gledata, nezmožna, da bi se izgubila iz oči. Ko pa ji Werner v globoki ginjenosti z roko posije poljub, Garda prestrašena obrne svojega konja ter naglo Kajaha v park. In lahen vzdih se ji iz v i je iz prsi. TABORIŠČE MEDNARODNIH SKAVTINJ Pogled na zborovanje skavtinj pri Briareliff, N. Y. Skavti nje, ki so zastopale šestindvajset tujih držav, je pozdravila predsednikova žena Mrs. Roosevelt. i Iz Slovenije. POZABLJIVOST JI JE REŠILA ŽIVLJENJE V Radgoni je izvršil samomor 22-letni pekovski pomočnik Alojz Urli. Okrog 13. ure se je zglasil na stanovanju svojo izvoljenke in ji naročil, naj Werner v lahnem koraku jaha proti Burgverbenu. Pot ga najprej pelje skozi gozd, nato ob potoku čez travnike in polje. Globoko je zatopljen v misli. Kaj je to, kar Gardo j £ ^ojjfc oblekoTn "re ovira da ne more postati njegova žena navzlic temu da ga z njim na kratek • ^ ljubi! A , je v resnici moglo biti kaj, kar bi moglo dva clo-|Mla(leilka je ^ J . Veka. ki STM «S1 nnlflrmmnn v vrfw"i l-mVtiwrii in «iilli ,• ' . . " veka, ki sta si naklonjena v vroči ljubezni in čijili razmere jima dovoljujejo zvezo, ovirati, da se združita? V slabem razpoloženju pride na Burgverben. Njegova ljubezen do Garde je postala še globlja in večja, ko je vedel, .... . . • A , . " ' ■ 7 I,IU miiiiu. pot 10 pa se le da ga ljubi z isto iskrenostjo, kot ljubi on njo. Njena ljub- spomnila, da je pozabila doma K a. DH src kana nodnhn strm nroža po čelu. "Ni se ti treba motiti — v resnici me ljubi — toda — pa vendar noče postati moja žena.." In bratu poroča, kaj nvu je Garda povedala in brat ga pazno posluša, nato pa ga prime za roko. Ne obupaj, Werner, tako mlada dekleta, ki so še tako neizkušena, smatrajo marsikatero stvar za zapreko, kar sploh ni. Ne morem si mislisti, da je sploh kake ovire, katere ne bi bilo mogoče premagati. Oba sta v primerni starosti, sta zdrava in premožna. Poleg tega je Garda ravno tako odvisna kot ti. Nikdo ne more prepovedati vajine zveze — torej kaka zapreka more biti?" Werner skomigne z rameni. "Ne vem, ker mi noče povedati. Celo obljubiti sem ji moral, da je ne bom več nadlegoval z nadaljnimi vprašanji. J oda. obupal še nisem. Ne da bi jo vprašal, bom skušal izvedeti ,kaka ovira je med nama." v "Jaz Pa i[ toin pri svojih močeh pri tem pomagal. Kot rečeno, -tako mlada dekleta imajo .pogosto čudna naziranja o življenju. Zapreka bo najbrže samo v njeni domišljiji fcicer sem prepričan, da bi njen stric, gospod baron Karol Jianek svojega ljubega sina Hansa rad napravil za bodočega gospoda na Raneku, kar pa se je Garda, kot mi praviš, otresla stričevega varuštva, bo stric v tej smeri hotel uveljaviti svojo *ilo. Pa tudi Garda ti je sama rekla, da mora Hans od hiše, oIe? tega t. je tudi rekla, da se ne bo nikdar s kom drugim poročila. Ah je mogoče kaj v njeni preteklosti, kar bi io moglo ovirati pri možitvi T Ali je mogoče - toda ne - samo njeno osebnost si moram poklicati v spomin, pa sem prepričan, da za njo ni ni kaka mladeniška norost." * , zadene ne mene Kaka krivda, da je samo nesrečno prekletstvo." Zamišljen gleda Klaus pred se. Nato pa nenadoma dvigne glavo. "Pred kratkim mi je na£ stari oskrbnik, ki je na Burg-verbenu ze skoro štirideset let, pripovedoval, da sta oče in mati baronese Garde umrla isti dan in isto uro in sicer vsled neke nezgode. Oba sta bila ob istem času najdena vstrelje-na. Toda njuna smrt ni bila nikdar dovolj pojasnjena. Rečeno je bilo, da se je pripetila nesreča s orožjem. Ali ni mogoče, da je za tem kaka skrivnost? Mogoče krivda njenega očeta ali pa njene matere! Takrat je bilo mogoče kako Fnknto. Ali je mogoče pozneje Garda kaj o tem slišala? (Dalje prihodnjič.) voljenca ustregla in sla z njim po mestnem parku ob Muri proti tako zvanemu Trumarjeve-mu mlinu. Med potjo pa se je čem vinogradu v Zg. Trebičah pri Sv. Petru pod Sv. gorami, obenem s svojim bratom Francetom in najetimi delavci. Zvečer po končanem delu sta se oba brata sprla zaradi nekega vina. France je napadel Jožefa s steklenico, nato pa ga je vrgel na tla in zgrabil za vrat. Jože je nato z nožem poškodoval brata po rlesni roki in mu tudi zasačil nož v levo stran hrbta, tako da je nož prodrl v prsno votlino. Ko je France Kostanjšek ozdravel, se je nekoč peljal s kolesom, in padel neko malenkost, po katero se | tako nesrečno, da se je hudo je vrnila brez spremstva Ti ha, ki ji je dejal, da jo bo počakal na dotičnem mestu. Ko pa je potem prišla nazaj, je na svojo veliko začudenje našla Urha ležečega v travi z rano v glavi in nezavestnega. Alojz Urh si je namreč med tem pognal kroglo v glavo nad desnim sencem in v nekaj minutah izdihnil. Med ljudmi se je raznesla govorica, da je Urh izvršil samomor zaradi nezvestobe svoje izvoljenke, o kateri je že dalje časa domneval, da ga vara. Ker je pa pred tem naročil iz-voljenki, naj se obleče tudi ona v lepo obleko, sklepajo, da je pokojnik imel namen končati življenje tudi njej. Xn ta način si je mladenka rešila življenje po goleni naključju zaradi pozabljivosti. LASTNEGA BRATA JE ZABODEL Pred tričlanskim senatom o-krožnega sodišča v Celju se je zagovarjal 2.")-letni posestnikov sin Jože Kostanjšek iz Pod-sredc. Dne 1. maja je delal Jo- po-škodoval po glavi in je pozneje dobil vnetje možganske mrene, ki ji je podlegel. Ta poškodba pa ni bila v niknki zvezi s poškodbami, ki mu jih je bil prizadejal njegov brat. Jože Kostanjšek je bil obsojen na tri mesece stroge ječe in v plačilo 2f)0 din povprečnine bol kolodvoru je nadzoroval prihod Kentskega vojvode železniški direktor dr. Fatur in pa policijski uradniiki. Kentski vojvoda je v Ljubljani sedel v razsvetljenem vagonu ter si je ogledoval ljubljansko občinstvo, ki ni slutilo, da se v tem vagonu vozi tako visok gost. Njegova soproga vojvodinja Marina je bila prav tako v istem vagonu, obenem upa je bila v vagonu njena družabnica inadame Rani i er. Brzovlafc je ostal na ljubljanskem kolodvoru 15 minut, nato pa nadaljeval pot proti Zagrebu. TRIJE VELIKI POZA-RI NA DRAVSKEM POLJU Xa Dravskem polju, kjer že nekoliko .mesecev ni bilo večjih požarov, je zopet zažarelo nebo v plamenih. Iver trije veliki požari so po vrsti uničili v občini Cirkovce gospodarska poslopja sedmim posestnikom. V dveh primerih je nastal ogenj zaradi otroške neprevidnosti, KRETANJE PARNIKOV SHIPPING NEWS 1. septembra: Normami i«1 v Havre A(|uitaoia v Cherbourg 3. septembra: De tiras.se v Havre 4. aeptemlira: Llmm|ilain v Havre Bremen v Bremen ilex v (ieuiia 8. septembra: Wary v Cherbourg 9. septembra: Paris v Havre 11. septembra: lie de France v Havre Borengaria v Cherbourg Europa v Bremen Conte di Savola v Genoa 15. septembra: NormancUe v Havre Aquitaria v Cherbourg 18. septembra: Vulcan ia v Trst gOOOUJUUOOOOPOOOOOOOOPOOOC-i (Mftlte nam ta cene Tomih 11-itoT, reaervacljo kabin ln pojasnila sa potovanj«. 8LOVEN1C PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 216 W. 18th 8t, New Xetfc 22. septembra: yueen Mary t Cherbourg Bremen v Bremen 24. september: J^afayctte v Havre De Grasoe v Havre t '15. septembra: Champlaln v Havre Iter » Genoa T „ 27. september: ' , Ta ris v Havre 28. september: Europa v Bremen 20. september: Berengarin v Cherbourg Normamlie v Havre h VA2NO ZA NAROČNIKE Poiee naslova Je it*vidno do kdaj imate plačano naroCnlno. Prv* fizika pomeni mesec, druga dan in tretj® pa :eto. Da nam prihrani«? nepotrebnega dela in strdkov, Vas prosimo, da skuSate naročnino pravočasne poravnati PoSljite naročnino aaravnost nam aU Jo pa plačajte našemu zastopuiku v Vasem kraju aH pa kateremu izmea zas*opikuv, kojih imena so tiskana z debelimi črkami, ker so upravičeni obiskati tudi aruge naselbine, kjer Je kaj nadih rojakov naseljenih. VEČINA TEH ZASTOPNIKOV IMA v ZALOGI TUDI KOLEDARJE IN rRATIKK; CE NE JIH PA ZA VAS NAROČE. - ZATO OBIŠČETE __ZASTOPNIKA, ČE KAJ POTREBUJETE CALIFORNM: San Francisco, Jacob Laushla ■'OLORADO: . Pueblo, Peter Cuilg, A. Saftffi Walsenburg, M. J. Barok n i šn i ei v Krškem pa mora pla- Y tret.pm T>a je vzrok dosedaj eati za bratovo zdravljenje 2501*° neznan- Najprej je nastal din. VOJVODA KENTSKI NA POTI SKOZI LJUBLJANO H. ji vir ust a ob S. je potoval skozi Ljubljano vojvoda Kent-Kki, brat angleškega kralja. Točno ob 8. je dospel v Ljubljano brzovlak, na katerega je stopil vojvoda Kentski s svojo soprogo princeso Marino, sestro princezinje Olge, soprogo kneza Pavla, pred eno uro v Kranju. Do tja sta ga spremila z Brda knez Pavel in kme. ginja Olga. Kentski vojvoda je potoval strogo incognito in zato na ljubljanskem kolodvora Z EMLJEVIDI že Kostanjšek ves dan v doma- ni bilo nobenega sprejema. Na ZA KRATEK ČAS 1N1ZABAV0 NASLEDNJE KNJIGE TOPLO PRIPOROČAMO LJUBITELJEM ZDRAVEGA HUMORJA .54 .60 DOMAČE ŽIVALL 72 strani. Cena ....................JO GODČEVSPI KATEKIZEM. 61 strani. Cena JtS HUMORESKE iN GROTESKE. 180 strani. Cena M ' . Trda vez. Cena L— 12 KRATKOČASNIH ZGODBIC. 72 str. Cena .25 PO STRANI KLOBUK. 159 strani. Cena .... POL LITRA VIPAVCA, spisal Felgel, 136 str. PREDTRŽANI. PRE&ERN IN DRUGI SVETNIKI V GRAMOFONU. 118 strani. Cena .. .25 SANJSKA KNJIGA ............................................M SLOVENSKI ŠALJIVEC. 90 strani Cena.............40 SPAKE IN SATIRE. 150 strani. Cena ................JO TIK ZAN FRONTO. 150 strani. Cena ..............70 TOKRAJ IN ONKRAJ SOTLE. 67 strani. Cena JO TRENUTEK ODDIHA (Knjiga vsebuje tudi Saloigro MVse nage"). 189 strani. Cena ................................................^ VELIKA ARABSKA SANJSKA KNJIGA ......L50 ŽBNINI NAŠE KOPRNELE. 111 strani. Cena .45 TE KNJIGE LAHKO NAROČITE PRI; KNJIGARNA "GLAS NARODA požar v Cirkovcah samih v gospodarskem poslopju posetni-ka Jo i pa Kmetica. Ko so bili odrasli na polju, so se otroci igrali v kolarnici z vžigalicami in zanetili ogenj. Požar se je bliskovito razširil po vsem gospodarstvu ter je preskočil 7>o-tem na gospodarska poslopja sosedov Valentina Pirnata in Terezije Kajžer. Vse tri poslopja so zgorela do temelja. Iv sreči so prihiteli na pomoč iz Cirkovc in Miliovcev ter so z velikim naporom omejili požar. Skoda je ocenjena pri treh pogorelcili na 130,000 din. Nekoliko ur za tem je na-s>tal v sosednji vasi Stražgonici požar pri posestniku Josipu Klasincu. Tudi tukaj so otroci pri igri zažgali gospodarska poslopja. Vsa poslopja so lesena in pokrita s slamo, pa je gorelo s tako naglico, da niso mogli rešiti ničesar. Gasilci bo se' morali omejiti le na obrambo sosednjih zgradb. Škoda je o-eenjena na 120,000 din. Tretjič pa je gorelo v vasi Zgornje Jablane. Požar je nastal na gospodarskem poslopju posestnika Antona Zafošnika, katero je ogenj upepelil do tal. Požarnim brambam se je posrečilo omejiti ogenj, da ni zajel še sosednjih zgradb. Za-fošraiku je povzročil požar 50 tisoč din škode. STENSKI ZEMLJEVIDI JUGOSLAVIJE Na močnem papirju s platnenimi pregibi ............7.69 POKRAJNI ROČNI ZEMLJEVIDI: Jugoslavija_ Dravska Banovina CANADA ZDRUŽENIH DRŽAV VELIKI 30 .30 .40 .40 111 WW ltt 8TRBR NAJDITELJ ZAKLADA UMRL BALTIMORE, Md., 26. avgusta. — Pred tremi leti "je tedaj 15 let stari Henrv Grob j skupno s svojim prijateljem! našel zlat zaklad v vrednosti $20,000, obstoječ iz starega kovanega denarja. Včeraj je mladenič umrl za pljučnico, ne da bi bil od tega zaklada dobil le en ipeni. Sodišče je NBW YORK. N. 1.1 namreč raizsodilo, da morata MALI ....................15 NOVA EVROPA .60 ZEMLJEVIDI POSAMEZNIH DRŽAV: Alabama, Arkansas, Arizona, Colorado, Kansas, Kentucky, Tennessee, Oklahoma, Indiana, Montana, Missippi, Washington, Wyoming ....*.........28 Illinois, Pennsylvania, Minnesota, Michigan, Wisconsin, West Virginia, Ohio, New York, Virginia .............40 Naročilom Je priloiiti denar, bodi si f gotovini, Money Order all poštne znamke p« 1 all t trata. Ce pošljete gotovino, rekomandi-rajte pismo. KNJIGARNA "GLAS NARODA" 21? W. 18 Street New York, N. Y. INDIANA: Indianapolis, Fr. ZupaotU. 'LLINOIS: Chicago, J. Berčl* J. Lukanlcb Cicero, J. Fabian (Chicago, Ci< «rc ln Illinois) Jollet, Mary Bamblch La Salle. J. SpeUch Mnscoutah, Frank Angnstln North Chicago in Waukegar, A.+ thias Waršek MARYLAND: Kitzmiller, Fr. Vodoplvec ' • MICHIGAN: Detroit, L. Plankar MINNESOTA: Cblsbolm, Frank GooSe Ely. Jos. J. Peshel Evelpth, Louis GoaSe Gilbert, Lonls Vessel Hibblng, John PovSe Vlrgina, Frank Irvatich MONTANA: Roundup, M. M. Panian Washoe, L. Champa NEBRASKA: Omaha, P. Br ode rick NEW YORK: Gowsnda, Karl Strelska Little Falls. Ivana dečka najprej postati polnoletna, predno jima je zaklad priznan. OHIO: Barberton, Frank Trena Cleveland, Anton Bobek, Cbas. Kari-linger, Jacob Remlk John Slajmlk Glrard, Anton Nagode Lorain, Lonls Balant, John Krvnm Youngs town, Anton KlkelJ )R2!GON: Oregon City, Ore« J. Koblar PENNSYLVANIA: Be^eemer, John Jevnikst B rough ton, Anton Ipavee Conemaugh, J. Bretovee Coverdale In okolica. Mri. Bnpnik Export, Lonls Sapanill Farrel, Jerry Okorn Forest City, Math Kaaria Greensburg. Frank Novak Homer City, Fr. Ferench^k Johnstown, John Polantz Krayn, Ant Tanielj Luzerne, Frank BaUocb Midway. John Žnst Pittsburgh ln okolica, Philip Prof PhUip Progar Steel ton, A. Hren Turtle Creek, Fir. Seklfrer West Newton, Joseph Jovaa wiscoNsm: Milwaukee, Wert AHls, Fr. 81 ih Bheboygtn, Joeeph Kake^ WYOMING: Bock Springs, Levis Diamond vllle, Joe BoUch ?nk mtopnlk liii paMHo a trato, katere Je prejel. 9BATI