SVOBODNA SLOVENIJA
leto (ano) lxxii (66) • stey. (n°) 28
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES • 25 de julio - 25. julija 2013
plapolanje
slovenske zastave
Slovenci po svetu so zasedali
ROBERT BAHCIC
Na predvečer dneva državnosti me je pot vodila skozi nekatere slovenske vasi in mesta. Izobešenih zastav ni bilo videti veliko. Tudi na sam državni praznik, 25. junija, nisem zaznal nekega slovesnega razpoloženja, narodnega ponosa ali kančka veselja ob tem, da smo Slovenci in da imamo svojo državo. Vsaj med tistimi ljudmi, ki sem jih ta dan srečal, in v tistih krajih, kjer sem ta dan bil. Videl sem ljudi, ki delajo na polju. Dela prosti dan je treba izkoristiti tudi tako. Nekdo mi je na mojo pripombo, da v vasi nisem opazil izobešene zastave, odgovoril, da je žal tako in da se pri njih še vedno raje praznuje prvi maj. Pomislil sem, da je to morda le trenutno razpoloženje Slovencev in odraz sedanjega časa, ki ga polnijo problemi na mnogih ravneh družbenega in osebnega življenja. Drugo leto bo bolje in plapolale bodo zastave.
Po sedmih letih življenja v Rimu, je zame slovenska zastava dobila nov pomen. Vedno, ko sem se udeleževal raznih slovesnosti na Trgu svetega Petra (od svetih maš in splošnih avdienc do nedeljskih molitev s papežem), sem med množico vernikov spontano iskal slovensko zastavo. Redko jo je bilo videti. Kar je puščalo občutek obžalovanja. A ko je plapolala nad glavami ljudi, med zastavami drugih držav, je dogodek tistega dne v Vatikanu zame bil še bolj slovesen. Bilo je drugače. Tam nekje, med množico je bil najmanj en Slovenec. Bil je košček domovine, del Slovenije, ki sem jo zaradi obveznosti, redko obiskoval. Tista slovenska zastava ni bila le nek državni simbol. Bila je mnogo več: znamenje domovine, znamenje, da sem nekje doma, da so nekje moje korenine. Da je nekje kraj, kamor spadam, tudi če sem daleč, kraj, kamor se lahko in se moram vračati, se vrniti. Tista zastava mi je govorila, da ne pripadam le neki državi, ampak da sem del domovine in da je to Slovenija. Sem človek s koreninami, sem del naroda, in del zgodovine. Sem Slovenec.
Morda je nekomu, ki ni nikoli zares živel v tujini, težko razumeti to plapolanje zastave. Domovina takrat dobi nove razsežnosti. Zaveš se, da je ni mogoče pozabiti in da je neizbrisni, notranji del tebe. Ni le kos zemlje, ni samo politični ali socialni sistem, ni le rojstni kraj. Mnogo več je. Božji dar je. V tujini domovina postane tisto, za kar moraš in želiš moliti. In tudi hrepeneti.
Trenutno se nahajam v slovenskem misijonu v Avstraliji, kamor sem se odpravil dan po dnevu državnosti. Tukaj že tretjič skušam priskočiti na pomoč slovenskim frančiškanom, ki že dobrih 62 let stojijo ob strani slovenskim izseljencem. Katoliška skupnost avstralskih Slovencev v Mel-bournu je dan slovenske državnosti praznovala zadnjo nedeljo v juniju. Moram poudariti: bilo je zelo slovesno. Slovenci smo se najprej zbrali pri sveti maši za domovino. Nato pa je sledil kulturni program pred cerkvijo, katerega del je bilo tudi dvigovanje slovenske zastave, petje slovenske himne in molitev za Slovenijo. Poleg slovenske smo dvignili tudi avstralsko in evropsko zastavo, zapeli avstralsko in evropsko himno ter molili za Avstralijo in Evropo. Bilo je veličastno in ponosno. Brez pretiravanja bi lahko rekel, da je trenutek bil prežet s svetim. Tako sem bil deležen tistega, kar sem v Sloveniji pogrešal.
Večina Slovencev, ki je bila zbrana ob tisti zastavi, je na avstralskih tleh preživela večji del svojega življenja. Plapolanje zastave je zanje v vseh teh letih bil odmev domovine. Je vračanje k narodnemu spominu in krepitev zavesti, da so Slovenci, v večini rojeni na slovenskih tleh. Imajo domovino, čeprav jo mnogi že vrsto let niso obiskali. In ta domovina ni katera koli država, ampak je Slovenija. Ljubezen do domovine in hrepenenje po vrnitvi nazaj domov sta med izseljenci otipljivi. Ni ju mogoče zanikati ali pozabiti. Zato je Slovenija med avstralskimi Slovenci vedno predmet pogovorov, spraševanj, zaskrbljenosti in tudi molitve.
Seveda je težko primerjati doživljanje Slovenije in slovenstva v Sloveniji in v Avstraliji. Treba je upoštevati različne dejavnike, družbeni, kulturni, geografski in časovni vidik, tudi osebne življenjske zgodbe. Prav tako bi bilo krivično do marsikaterega Slovenca, ki živi v Sloveniji, trditi, da Slovenci niso ponosni na svojo domovino in svojo narodno pripadnost. Pa vendar, kot sem že zapisal, ko živiš v tujini, drugače dojemaš plapolanje slovenske zastave.
Služiti v slovenskem misijonu med avstralskimi Slovenci je zame posebna izkušnja, bogata in lepa, tudi naporna. Zanjo sem Bogu zelo hvaležen. Avstralija je zares lepa dežela, ki ti lahko ponudi dobro življenje. Kdor jo imenuje domovina, je nanjo lahko zelo ponosen. A v svojo domovino Slovenijo se vračam z velikim veseljem. Ponosen sem nanjo in nase kot Slovenca.
(Radio Ognjišče)
Zakon, ki določa odnose med slovensko državo in rojaki, ki živijo strnjeno naseljeni po raznih državah sveta, predvideva da poseben Svet sodeluje z vlado pri urejanju medsebojnega sodelovanja. Ta svet se mora sestati enkrat na leto na seji, ki je namenjena izmenjavi informacij o dejavnostih organizacij Slovencev po svetu ter razpravi o možnih izboljšavah na različnih področjih - tako na strani slovenskih vladnih in nevladnih kot tudi izseljenskih ustanov. Letos je ta seja potekala v sredo, 10. julija. Sklicala jo je predsednica vlade mag. Alenka Bratu-šek, prvenstveno pa je na njej sodelovala ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Tina Komel.
Seje so se udeležili izvoljeni predstavniki Slovencev iz Argentine, Brazilije, ZDA, Kanade, Avstralije, Kitajske, Nemčije, Srbije in BiH ter predsednik Svetovnega slovenskega kongresa. V svojem drugem mandatu našo skupnost zastopata dr. Andrej Fink in Tone Mizerit. S strani vlade pa so rojakom poleg predsednice vlade in ministrice Komelove prisluhnili tudi ministri Karl Erjavec (MZZ), mag. Stanko Ste-pišnik (MGRT), dr. Jernej Pikalo (MIZŠ), mag. Dejan Židan (MKO) in državni sekretarji Jernej Pavlič (kabinet predsednice vlade), Boštjan Šefic (MNZ) in dr. Boris Jesih (Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu).
Premierka je poudarila, da vlada slovenstvu po svetu posveča posebno pozornost, o čemer priča tudi ohranitev urada z ministrico na čelu. Pozvala je k razpravi o problematiki mladih in izrazila upanje, da bodo rojaki po svetu kmalu lahko v svetovnih medijih slišali tudi pozitivne novice o domovini. Predstavnikom rojakov iz sveta se je zahvalila za sodelovanje s Slovenijo in za njihovo delo v slovenskih skupnostih.
Ministrica Komelova je povzela program dela sveta Vlade za Slovence po svetu, ki veliki meri sovpada s programom dela Urada. Ta si prizadeva za
delo z mladimi, za ohranjanje slovenskega jezika zunaj Slovenije, za pospeševanje gospodarskega, znanstvenega in drugih oblik sodelovanja s Slovenci zunaj države idr. Izpostavila je tesno sodelovanje z vsemi ministrstvi, katerih delo se tiče Slovencev po svetu.
Sogovorniki iz tujine so med drugim pozdravili ohranitev Urada in funkcije ministra. Glede ohranjanja slovenstva med mladimi, posebna tema tega srečanja, pa je bilo iz poročil razvidno, da so situacije v posameznih skupnostih in državah zelo različne. Poudarjena je bila potreba večjega sodelovanja in izmenjave informacij na tem področju, kakor tudi na gospodarskem in drugih prizoriščih.
Izrazita pobuda je bila podana Sloveniji, naj omogoči pogoje za poslovanje slovenskih podjetnikov iz tujine s Slovenijo in pogoje za vračanje mladih raziskovalcev.
Zanimiva je pobuda, naj Slovenija oblikuje kul-turno-gospodarsko-informacijska središča, ki bi povezovala potomce »starih« slovenskih izseljencev in nove priseljence iz Slovenije.
Nekateri člani Sveta so pozvali k uvedbi predstavnika iz izseljenstva v Državnem zboru, vendar s strani vlade o tem ni bilo konkretnega dogovora.
Jesen bo vroča
V Sloveniji so v teku počitnice, a predstavniki vlade letos na dopust ne bodo šli brezskrbno. Finančno stanje države je vse prej kot rožnato. V državnem proračunu je velikanska 1,3 mili-jardna luknja. V skladu z rebalansom proračuna si letos lahko privoščimo le še dodatnih 200 milijonov evrov primanjkljaja. Dodatna sredstva želi vlada zbrati predvsem z davki. Tako je državni zbor minuli teden sprejel davek na srečke in zvišanje sodnih taks. Čaka pa nas še podražitev vinjet in v prihodnosti verjetno še marsikaj drugega.
Prvak Desusa Karl Erjavec, je pred četrtkovo sejo vlade povedal,
da je treba storiti vse, da se primanjkljaj ne bo povečeval. Priznal je, da prihodki niso takšni, kot bi si želeli. Zato bo vlada preverila, kaj je treba še storiti, da razmere ne bodo še slabše. O novem rebalansu letošnjega proračuna sicer po njegovih besedah za zdaj ni govora. Treba bo postoriti vse tisto, kar je vlada obljubila, med drugim sanacijo bank.
Prav o tej temi pa je tekla beseda med novim guvernerjem Banke Slovenije Boštjanom Jazbecem, premi-erko Alenko Bratušek in finančnim ministrom Urošem Čuferjem. Jazbec je po srečanju izrazil prepričanje, da bodo svoje težave lahko rešili
sami, brez trojke: »Kar smo se dogovorili je to, da bomo povečali tok informacij med Banko Slovenije, vlade in finančnega ministrstva in skušali prepričati nezaupljivo slovensko javnost, še bolj pa evropsko javnost, da v resnici vemo, kaj se dogaja v slovenskem gospodarstvu in predvsem slovenskem bančno finančnem sistemu.«
Dejstvo je, da bodo novi ukrepi potrebni, verjetno pa ne bodo priljubljeni. Minister za gospodarstvo Stepišnik se zaveda, da dvigovanje davkov duši gospodarsko rast.
Generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije Jože Smole nad dvigom davkov prav tako ni navdušen. »Brez dviga konkurenčnosti ne bo dodatnih delovnih mest, ne bo več dela, ne bo več davkov, ne bo več prispevkov in dokler tega ne bo, bo seveda negativna gospodarska rast.«
Predstavniki gospodarstva, ki so se prejšnjo sredo srečali s premier-
ko Alenko Bratušek in ministri, tako menijo, da trenutno Slovenija nima pogojev, s katerimi bi lahko dosegli gospodarsko rast. Deloda-jalske organizacije bodo zato do 10. avgusta vladi posredovale konkretne predloge, kako bi vendarle obrnili kazalce rasti navzgor.
Glede davkov pa vrši tudi med kmeti. Mnoge kmetije po Sloveniji so namreč prejele odločbe Davčne uprave, s katerimi se jim je odmeril davek na nepremičnine večje vrednosti. V veliki večni primerov gre za kmetije, katerih zemljišča so bila po občinskih prostorskih planih evidentirana kot stavbna, kmetije pa ta zemljišča še vedno uporabljajo za kmetijske namene. Ogorčeni kmetje so prepričani, da je država izdala protizakonite odločbe, enakega menja pa je tudi Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije. Po besedah predsednika zbornice Cvetka Zupančiča so že posredovali pri ministrstvu.
Prinašam vam Kristusa
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
Brazilci so pretekli ponedeljek 22. z velikim navdušenjem sprejeli papeža Frančiška, ki je takoj ob prihodu želel dati svoj pečat obisku v Riu de Janeiru. Od letališča se je namreč sprva med množico popeljal v navadnem avtomobilu, nato pa v odprtem papamobilu, ter na levo in desno stran ulic pozdravljal ljudi. To je sicer povzročilo kar nekaj preglavic papeževim varnostnikom, saj policija ni pripravila varnostnega koridorja. Uradni sprejem je nato potekal v gu-vernerski palači Guanabara, kjer ga je pozdravila brazilska predsednica Dil-ma Rousseff.
Papež Frančišek se je v svojem prvem govoru Brazilcem zahvalil za gostoljubnost in izrazil upanje, da
jim bo dal najvrednejše darilo. »Nimam ne srebra, ne zlata, s seboj pa prinašam najbolj dragoceno stvar,
ki mi je bila dana: Jezusa Kristusa. Prišel sem v njegovem imenu, da bi ohranil plamen bratske ljubezni, ki gori v vsakem srcu. Želim, da moj pozdrav doseže vsakogar in vse. Kristusov mir naj bo z vami!« Papež je govoril v portugalščini. Izrazil je upanje, da bo prek svetovnega dneva mladih za učence naredil vse narode. Mlade je spodbudil, naj gredo onkraj pričakovanj.
»Kristus ima zaupanje v mlade ljudi in jim zaupa prihodnost svojega poslanstva - Pojdite in naredite za učence. Pojdite onkraj meja človeških zmožnosti in ustvarite svet bratov in sestra.« Čeprav je svetovni dan mladih praznovanje za mlade, je papež poudaril, da želi doseči vse generacije, da bo Jezusovo sporočilo oznanjeno jasno in glasno. Papež je dejal tudi, da so mladi okno, skozi katero prihodnost vstopa v svet in nam, posledično, prinaša velike izzive.
F r a n č i š k o -va spontanost je povzročila, da so varnostniki naredili nekaj napak, vendar pa papež ni čutil, da bi bil v nevarnosti. Na poti od letališča do katedrale v Riu je namreč papeški
avto s spremstvom zavil na napačno pot in za trenutek obtičal v prometu, avto s papežem pa je obdala množica ljudi, ki so se Frančiška želeli dotakniti in ga fotografirati. Za varnostnike je bil to nedvomno napet trenutek, a papež je ostal miren in vesel, ko je videl tako veliko navdušenje. Sicer pa se je v torek s sveto mašo začel prvi dan svetovnega dneva mladih. Papež ne bo prisoten. Uvodno sveto mašo bo daroval nadškof v Riu De Janeiru, Orani Joao Tem-pesta na obali Copacabana. Papež Frančišek se je v sredo mudil v marijanskem svetišču v Apareci-di, mladi pa so začeli s katehezami. Ta svetovni dan mladih je latinskoa-meriški. Večina mladih, ki so se prijavili, prihaja iz Latinske Amerike. V Riu de Janeiru je sicer prisotnih okoli 180 držav sveta. Lahko rečemo, da je prisotna celotna Organizacija Združenih narodov. V Riu se bo slišalo več kot 55 različnih jezikov. Organizatorji so prepričani, da bodo mladi, ki bodo sprejeli papeža, želeli vedeti, kako živeti vero, kako hoditi po Jezusovi poti in kako biti osebe, ki živijo v svetu in kako ga napraviti boljšega.
Zapišimo le še, da se bo tega srečanja udeležilo tudi nad 40 mladih napše skupnosti, organiziranih pod okriljem Našega doma v San Justu. Z njimi so povezani tudi mladi, ki so prišli iz Slovenije na svetovno srečanje mladih. Gotovo bo to za vse posebna milost, milost pa bo tudi za našo skupnost in za Slovenijo.
TONE MIZERIT
Konec klasični družini?
V sedanjem slovenskem razvoju kaže da vlada želi s spremembo družinske zakonodaje družinsko politiko oblikovati na bolj moderen način. Tako vsaj je pred kratkim pred državnim zborom dejala premierka Alenka Bratušek. Meni namreč, da tradicionalen pogled na družino v teh časih ne zdrži več. Poslanca SLS Jakoba Presečnika je namreč zanimalo kako in s katerimi ukrepi namerava vlada spodbujati in zaščititi družino kot eno največjih vrednot in temeljno celico naše družbe. Nad njenim odgovorom je razočaran, saj kaže na to, da namerava vlada narediti konec tradicionalni družini.
Premierka je v odgovorih izpostavila, da so zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih dali v javno razpravo ob tem pa je dodala, da mora biti zakonodaja usmerjena k vsem družinam. Jasno je tudi nakazala usmeritev vlade, da bo začela reformo družinske politike. Ta vključuje tudi redifinicijo družine, ki smo jo na referendumu pred dvema letoma zavrnili. Poslanec SLS Jakob Presečnik je prepričan, da gre družinska politika vlade v napačno smer. Na novinarski konferenci je dejal, da je premierka z odgovorom »vrgla ideološko rokavico«, česar v tem času ne potrebujemo.
Ob tem je poudaril, da na mize poslancev nenehno prihajajo ukrepi, kot so dvig davka na dodano vrednost,
napovedan davek na nepremičnine in znižanje porodniških nadomestil, ki posegajo v obstoj družin. Pri tem je Presečnik izpostavil, da sicer podpira tiste enostarševske družine, ki so jih do tega pripeljale razne okoliščine, ne podpira pa t. i. »umetnih enostarševskih družin«. Zato v SLS izražajo skrb, da bodo vsi ti ukrepi, predvsem pa predlog zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, povzročili ponovno porast enostarševskih družin.
Presečnik je zato prepričan, da gre družinska politika v napačno smer. Predlagani zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih prinaša nekaj spornih določb, na katere se je že odzvala tako opozicija, kot tudi civilna družba. Med drugim je sporen člen, po katerem naj bi tudi očetje obvezno koristili očetovski dopust. Prepričani so namreč, da bi bilo treba odločitev o koriščenju starševskega dopusta prepustiti staršema. Matere pa bodo na ta račun morale v službo mesec dni prej, v večini primerov v starosti otroka okoli 10 mesecev.
Za tradicionalni pojem družine so se trdno zavzeli tudi v krogu Slovenske demokratske stranke in Nove Slovenije. V obeh strankah, ki sta danes v opoziciji, menijo, da je edino družina, ki jo sestavljata oče, mati in otroci, jamstvo za trden razvoj slovenskega naroda in zdrave družbe.
Pokukajte v notranjost domov znanih Slovencev
V Lamutovem likovnem salonu Galerije Božidarja Jakca v Kostanjevici na Krki so 12. julija odprli razstavo Arhitektura domov znanih Slovencev, ki jo je pripravila profesorica arhitekture Živa Deu. Njena razstava skozi izbrano gradivo govori o znanih ljudeh, ki so s svojim znan-stve n i m ali ustvar-j a l n i m delom zaznamovali slovenski prostor.
Kot je zapisala muzejska svetovalka kostanjeviške galerije Helena Rožman, razstava pripoveduje o arhitekturi, ki je povezana z znanimi Slovenci, hkrati pa o prostoru, znotraj katerega svojo matično službo opravlja umetnostni muzej Galerija Božidarja Jakca.
Izbor predstavljenih osebnosti so namreč pripravili tudi z mislijo, da je razstava lahko vabilo obiskovalcem, naj po njenem ogledu v razstavišču svojo pot nadaljujejo po starem mestnem jedru Kostanjevice na Krki in nato še v prostorih, od koder prihajajo znamenite Slovenke in Slovenci.
Kostanjevica na Krki je, denimo, rojstni kraj znanega zdravnika Ivana Oražna, njegova prenovljena rojstna
hiša pa je ena od tistih kostanjeviških stavb, ki s svojo urejenostjo prve pritegnejo poglede, je pojasnila.
Kostanjevica na Krki je zaradi njunih donacij tesno povezana s še vsaj dvema umetnikoma, akademskima slikarjema Božidarjem Jakcem in Tonetom Kraljem, v razstavo pa so vključili tudi pogleda v njuna domova.
Sicer pa so z Dolenjsko, Belo krajino, Posavjem in Kočevjem povezani še Albin Belar, Josip Jurčič, Pia in Pino Mlakar, Marjan Mušič, Alfonz Paulin, Maks Pleteršnik, Josef Ressel, Janez Trdina, Primož Trubar, Oton Župančič in polihistor Janez Vajkard Valvasor, ki je imel svoje zadnje bivališče v bližnjem Krškem. Razstava bo odprta do 22. septembra.
V enem najbolj mrzlih tednov sedanje zime je politično stanje v Argentini najbolj vroče. Vladi so se nagrmadili problemi in njih reševanje ni najbolj uspešno. Vzporedno pa se bližajo volitve in vladno obzorje zastirajo marsikateri oblaki. To pot bo stvar bolj zapletena in v samem krogu gospe predsednice dvomijo, da bi se približali 54%, ki so jih osvojili pred dvema letoma.
Tepe jih lastna roka. V prejšnji številki smo že nakazali težave, ki jih ima sedanji vrhovni poveljnik vojske, general Cesar Milani, ker ga obtožujejo kršenja človekovih pravic za časa boja proti gverili. Zadeva morda ne bi bila tako pomembna, če ne bi vlada vsa ta leta predstavljala skrb za človekove pravice kot eno bistvenih zastav svoje politike. Ukinila je oprostilne zakone in pred sodišča postavila vse kar je v vojski tista leta imelo kaj opraviti z ugrabljenimi in pogrešanimi. Že to bi moral biti dovolj tehten razlog, da Milanija ne bi izpostavili na tako vidno mesto in mu dali takšno oblast. A general izhaja iz vojaške obveščevalne službe in je predsednici posredoval bistvene informacije o notranjem političnem stanju (čeprav je po zakonu vojski notranjo obveščanje izrecno prepovedano). Gospe, ki ima neko posebno slabost kar zadeva vprašanja raznih zarot in podtalnih rovarjenj, se je Milani prirasel k srcu in ga je postavila na čelo vojske. Tam pa mu pripada najvišji čin, ki pa mu ga lahko poveri le senat. Ko je bila vlada na tem, da mu s svojo večino v senatu to nakloni, se je pa celo prokirchneristična ustanova za človekove pravice (CELS), ki jo vodi vplivni Horacio Verbitsky, izrekla proti temu. Dokazi so bili preveč očitni. Iz vladne palače so ukazali, naj v senatu celotno stvar zaenkrat zamrznejo, predsednica pa se je znašla v kaj kočljivem položaju. Naj potrdi in obdrži na čelu vojske svojega ljubljenca, ali naj prizna, da se je zmotila (se je zmotila?). Zadeva se trenutno nahaja v neodločenem stanju.
A to še ni vse. Nadaljevala se je tudi afera okoli bivšega državnega sekretarja za transport. Dva sodnika (v prestolnici in v Cor-dobi) sta odločila njegov zapor. Ricardo Jaime pa je izginil, dokler ni priziv obrambe prišel na sodni zbornici, tako v Buenos Ai-resu kot v Cordobi, ki sta odločili, da naj zaenkrat kar ostane na svobodi. Postopki proti njemu zaradi domneve korupcije seveda tečejo svojo pot. Kot trdijo nevladni mediji, jih je kar
20. On pravi, da je proti njemu naperjenih samo sedem postopkov. Pa tudi tukaj se ne nehajo vladne težave. Nadaljuje se polemika o spornem dogovoru z ameriško petrolejsko družbo Chevron. Da je sporazum (in zelo skromno investicijo 1.500 milijonov dolarjev) dosegla, je vlada odstopila od vseh opeva-nih principov »energetske suverenosti«. Te dni se je zvedelo, da je dogovor podvržen ameriškim zakonom, katerikoli morebitni sodni spor pa bo potekal pred sodiščem v Franciji. Nekoliko preveč porazov za domnevno skrajno nacionalistično vladno politiko. A skušajmo jih razumeti: energetska luknja je rak rana sedanjega državnega gospodarstva. Poleg tega tudi rudarske investicije padajo druga za drugo. Za brazilsko Vale, se sedaj od Argentine poslavlja tudi kanadska Goldcorp. Opustila bo svoje raziskave zlata in srebra v Cerro Negro, v provinci Santa Cruz. Razlog? Padec cene zlata in srebra na svetovnem trgu, predvsem pa rastoči notranji stroški, ki so podvojeni zaradi nerealnega uradnega dolarskega tečaja. Enkrat bo zagorelo, kot leta 2001.
Tek se je začel. Pretekli ponedeljek, 22. julija, se je tudi uradno pričela volilna kampanja za primarne volitve. Seveda so pred tem tako opozicija, zlasti pa vlada, na en ali druga način izvajali kampanjo. Zanimivo je, da je televizijska propaganda omejena na uradno določene časovne kvote, mimo katerih je vse ostalo oglašanje prepovedano. Tu je tista past, s katero vlada opehari ostale: predsednica gre od otvoritve do otvoritve raznih objektov, za njo pa vsi vladni kandidati, in tega ne smatrajo za »volilno propagando«. To so »poročila«. A tudi to veliko ne zaleže. Ankete kažejo, da se tudi v provinci Buenos Aires vladi ne obeta dobro. Tako »umiljeni« Massa, kakor ostro opozicijski De Nar-vaez, pobirata lepo število glasov. Lahko se celo zgodi, da vladni kandidati ne bi zmagali. V prestolnem mestu pa je sploh možno, da vlada ne ohrani sedanjega senatorja. Zato se že slišijo opozorilni glasovi, ki svarijo pred možnostjo poneverbe izidov in potrebo, da se glasovi strogo nadzirajo in volilne skrinjice pazijo ob vsakem koraku. Za to je seveda potrebno veliko število ljudi in dobro »namazana« struktura. V opoziciji se že govori o dogovoru, da se zavežejo za medsebojno podporo, le da bi vlado budno nadzirali. Kmalu nam bo vse jasno.
MENDOZA
Praznovanje dneva državnosti
V nedeljo 30. junija smo Mendo-ščani v lepem vzdušju praznovali 22. obletnico slovenske samostojnosti.
Ob deseti uri je naš dušni pastir g. Jože Horn daroval zahvalno sveto
mašo in nas pri pridigi bodril, da še naprej z navdušenjem delamo za našo domovino Slovenijo.
Po kratkem odmoru se je začela proslava, ki jo je letos pripravila osnovna šola sv. Cirila in Metoda, kar je dalo praznovanju močen didaktični pečat ter pristno otroško nežnost in veselje.
Najprej smo peli slovensko in argentinsko himno v navzočnosti zastav. Nato je predsednik društva inž. Milan Nemanič v začetnem govoru opisal borbo slovenskega naroda do uresničitve stoletne želje, da bi živel svobodno v lastni in neodvisni državi. Spomnil nas je tudi, kako smo mendoški Slovenci v tistih odločilnih dneh z vsemi močmi skušali prepričati argentinsko javnost, da je pravica do samoodločbe na strani slovenskega naroda. Tudi je omenil, da je naša nova domovina Argentina med prvimi priznala slovensko suverenost.
Trije dijaki Srednješolskega tečaja so prebrali kratek zgodovinski opis tega prelomnega dogodka za Slovence ter lepo deklam irali pesem Ivana Malavašiča Domovini.
Učenci osnovne šole so razložili pomen narodnih simbolov medtem
ko so malčki vrtcev za otroke stare štiri in pet let sestavljali različne dele slovenskega grba, zastave, šopka in Prešernove himne. Učenci prvega razreda, napravljeni v narodnih nošah, so
z navdušenjem izvajali folklorni ples. Potem so nastopajoči, učiteljice in publika zapeli Sloveniji »Vse najboljše«, otroci so pa ponosno vihteli slovenske zastavice. Za konec smo vsi zapeli domobransko »Oče, mati«. Zanimivo je, da je večina učencev otrok mešanih zakonov, ki so brez težav in jasno prebrali svoje vloge. To je tudi v veliki meri sad truda in prizadevanja naših učiteljic.
Odbor staršev šole je povabil navzoče, naj si ogledajo novo šolsko knjižnico in jim ponudil prigrizek s sladkimi dobrotami.
Šolska knjižnica
Mendoško šolsko občestvo ima sedaj svoj prostor za knjižnico. Čeprav je to majhna in preprosta sicer lepo urejena soba, daje možnost, da pridemo brez težav v stik do razpoložljivih knjig in revij individualno ali v majhnih skupinah. Skušamo povečati količino bralnega materiala, ne samo v tiskani obliki, temveč tudi za računalniško uporabo, da bi omogočili mladim,
BALANTIČEVA SOLA
Ob slovenski osamosvojitvi
Petindvajsetega junija Slovenci praznujemo Dan državnosti. Letos se spominjamo dvaindvajsete obletnice osamosvojitve Slovenije.
Iz zemljepisne daljave, a srčne bližine, je družina Balantičeve šole pripravila lepo slavje v soboto 29. junija. Praznično vzdušje smo čutili že ob vstopu v spodnje prostore, kjer je bilo vse okrašeno z belimi, modrimi ter rdečimi srčki, na katere so najmlajši izrazili svoje želje in veselje, ob tem praznovanju. Otroci iz višjih razredov so pa poudarili osebnost in zgled Franceta Balantiča, saj letos mineva sedemdeset let mučeniške smrti zavetnika naše šole.
Gdč. Uršula Urbančič, ki je sestavila pove-
učiteljem in družinam bolj intenzivni stik s slovenskim jezikom.
Angelca Čad Bajda
zavo, je poudarila, da so bili Bog, Narod, Domovina, Balantičevi ideali in ideali vseh domobrancev, seme, ki je vodilo slovenski narod do osamosvojitve.
Zastava in himna sta tudi simbol neodvisnosti. Zato smo pričeli akademijo s petjem slovenske himne pred zastavo, ki so prinesli Damjan Malovrh, Luka Trpin in Tatjana Erjavec.
Pozorno smo prisluhnili besedam gdč. Bernarde Krajnik, ki nam je med drugim povedala: »Veliko mladih žrtev je tudi omogočilo, da lahko danes ta dogodek ponosno praznujemo. Spominjamo se velikih mož in žena, spominjamo se tudi naših mučencev, ki so prelili kri za domovino. To so bili naši junaki domobranci. Med njimi je bil tudi France Balantič, po kateremu ima ime naša šola ... Dal je svoje mlado življenje za Boga in domovino ... Našim žrtvam naj velja naše spoštovanje in ljubezen. Naučili so nas, da je najdražja vrednota notranja svoboda .«
Nato se je predstavila skupina učencev petega in šestega ra-
zreda pod vodstvom gdč. Danice Malovrh in Lučke Marinčič ter sedmega in osmega razreda pod vodstvom gdč. Ivane Tekavec. Vsi so bili oblečeni v narodnih nošah. Prvi so nam lepo podali dve Balantičevi pesmi: Sen o vrnitvi in Zasuta usta ter Germovo Domovina. ... Domovina je zemlja dragocena, utrip ljubečega srca, v megli je sinjina in v tujini,
I V V I	v • v
koscek osrecujocega srca.
Starejša skupina pa nam je prijazno podarila Kuntnerjeve odlomke: Priletela, priletela, Pozdravljena Slovenija in Čas je za čast.
Med recitacijami so se na velikem zaslonu vrstile slike prelepe Slovenije. Ignacij Mehle je učiteljicam skočil na pomoč, da se je predstava tako lepo izvršila.
Ob koncu nam je spregovorila voditeljica nase sole, ga. Irena Urbančič Poglajen. Posredovala nam je močna doživetja v Sloveniji in navdušila učence ter starše, da se splača trud, da ohranjamo in gojimo bogato slovensko kulturo in nam to tudi pove čut pravičnosti, da posredujemo vrednote, ki so jih sami prejeli od svojih prednikov. Prinesla je tudi sončni pozdrav naše drage gdč. Angelce Klanšek. Za zaključek smo vsi skupaj zapeli Slovenija v svetu.
»Bog daj, da bi se lahko vsak od nas zavedal, kako pomembno je, da se med seboj pogovarjamo slovensko, da si med seboj pomagamo in, da je v našem življenju središče Bog. Tako bomo lahko obogatili Argentino, deželo kjer živimo, in Slovenijo, kateri sinovi smo!
Lučka Bergant
VELEPOSLANIŠTVO RS
V četrtek, 11. julija, je na veleposlaništvu RS v Buenos Aire-su predstavila svoja dela likovna umetnica Karina Ušaj, slovenskega porekla po očetu, Carlos
Razstavlja Karina Ušaj
Andres Ušaj. Gre za slike brez konkretnega motiva (razen izjem, kot na primer telefon vseh mogočnih barv), tako štirioglate kot okrogle oblike. Njena umetnost je abstraktna in posega kromatično v predmete kot omenjen telefon in krogle. Je v središču umetničinega iskanja lastnega izraza ustvarjanje z barvo oziroma barvami, saj so te slike
ustvarjene z vidika terapije »reprogramiranje celičnega spomina«, s čimer se Karina tudi ukvarja. S tem doseže močan vizualni učinek, kar je pri tej terapiji nujno.
Po poklicu je tudi inženirka računalništva. V zadnjih letih je razstavljala v hipodromu v San Isidru, Nordelti, študiju Laure Lambre in galeriji Domus v Ca-stelarju. Tu tudi stanuje, tako kot njeni starši. Ti so se bili sicer v začetku nastanili v Villa Devoto, kjer so tudi obiskovali slovenske klube, in to do Karininega sedmega leta starosti. Ni izgubila stika s skupnostjo, saj obiskuje Pristavo in Naš dom v San Justu, poleg Triglava v Devotu. Med načrti za prihodnost ima predvide-
no bolj razvito povezavo med tehnologijo in umetnostjo.
Po uvodnih besedah veleposlanika Mencina je Karina prevzela besedo, in bila dokaj ganjena, zlasti ko je omenila svoje čustvo do svojega slovenskega porekla in povezave s slovenstvom.
Na koncu so si navzoči, ki so uspeli priti kljub dežju, in pretežno ne--Slovenci, z velikim zanimanjem ogledali dela in se pogovarjali ob kozarcu dobrega vina in potici, ki je spekla sama Karinina mama. Violinist Robert Haskell iz Long
5*ШЕ5 DELA ЕНВШ111 DEL* SEPD6LICAQE Е5ШЕШ
JUEVES11 DE JULfO
■ILMIEKCDLESlietMPJIE^RE
(»III KSPS1.4W
MW
II» Dl [NCillS S (ElSf JSUMSKÜ S<
(011)4891-0621/31
nuji.; p
ARTE
CDNTEMPQRANEO
Pinturas yObjetos
IMEHSAJES
loa COLOR
Beacha (Californie) pa je z znanimi melodijami popestril ves kulturni večer.
Umetnica je sama izdelala vabila.
Rok Fink
Poklicani smo, da branimo vrednote
Prof. Avguštin Vivod
(Govor na domobranski proslavi na Pristavi, 30. junija 2013)
UVOD
»V slovenskem dvajsetem stoletju izstopata nedoumljivost bratormorja in postavitev samostojne, demokratične slovenske države. Prvo nas še teži. Drugo nam je odprlo novo perspektivo bivanja, ki temelji na spoštovanju drugega in drugačnega. Vrača nas v območje človekovega dostojanstva.«
MOLITEV
»Vsemogočni Bog, usliši prošnje Device Marije, Matere svojega Sina, ki jo naš narod iz roda v roda tako zelo časti, in vseh tistih, ki so si za pokristjanjenje in za plemenito omiko slovenskega ljudstva najbolj prizadevali.
Ne glej na naše grehe in napake, na prevzetnost, na preziranje neminljivih vrednot, na sebično in neplemenito življenje, ampak se spomni svojega brezmejnega usmiljenja.
S tvojo pomočjo smo velike naloge in preizkušnje ter težave, katerim marsikateri narod ni bil kos in je izginil, s trdno vero in zaupanjem - dobro prestali. Zato te prosimo, obnovi svoje zveličavno delo med nami in prerodi nas, dokler je še čas in še nismo pred sodbo.« (Terseglav)
I.
Slovenska komunistična partija si je nasilno prisvojila oblast. Zavedala se je, da v demokraciji tega ne more, pa naj med vojno še toliko pobija svoje nasprotnike.
Svoj nasilni režim je morala obdržati tudi po končani vojni s predhodnim množičnim pobojem vseh dejanskih in možnih nasprotnikov, da si je prilastila še njihovo premoženje. Brezobzirnost in krvoločnost KPS je bila v skladu čebinskimi sklepi iz leta 1937, v katerih je bilo povzetih 21 Leninovih tez, da se edino z umori idejnih nasprotnikov in zaplembo njihovega premoženja lahko pride na oblast.
Pri tem je ljudem nasula peska v oči, da se bori za svobodo slovenskega naroda proti okupatorju. Kakšna je bila ta svoboda je dolga desetletja dokazovala s svojo diktaturo, dokler ni, kot sistem, propadla.
V množičnih pobojih povojni je komunistična oblast v mesecih maj, junij in julij leta 1945 pomorila na raznih moriščih po Sloveniji ogromno število ljudi, mladih Slovenk in Slovencev. Domobranska vojska je bila izdana, prodana in pobita.
Kot žrtve brezbožnega komunizma ne smejo nikoli biti pozabljeni! Spominjati se jih mora vsaka nova generacija ljudi!
Desetletja prisilnega molka o njih je bila dovolj dolga doba, da se jih sedaj javno lahko spominjajo tudi v Sloveniji, saj so umrli za Boga, narod in domovino.
II.
Danes imamo na Pristavi, v mesecu juniju, kakor na mnogo drugih krajih po Argentini in po svetu, spominsko proslavo. Spominjamo se mrtvih, ki so prelili svojo kri, ker so hoteli živeti pošteno krščansko vsakdanjost, želeli so živeti v domači Sloveniji, ne pod Leninom, Stalinom ali Internacionale. Hoteli so živeti in spoštovati v zasebnem in javnem življenju tiste vrednote, ki so bile drage njim in njihovim prednikom.
Padec tisočletnih stebrov slovenskega naroda, ki so jih nekoč postavili naši krščanski predniki, bi pomenil narodno izginotje v morju tujerodnosti, brezverstva in brezimnosti iz zemljevida Evrope.
Komunizem kot uzakonjeno nasilje je sicer propadel, ostala pa je njegova miselnost in filozofija, ki lahko pripeljeta slovensko družbo v moralni in družbeni razkroj.
Kaj nam danes mrtvi Slovenski mučenci povedo ? Za mrtve ne bodi mrtev piše na spominski steni v Slovenski hiši v Buenos Airesu. V mrtvih ne smemo gledati samo preteklosti, ampak po njih prihodnost.
Oni, ki so prelili svojo kri, so svoje prepričanje potrdili in plačali z življenjem. Med
njimi so znani in neznani junaki, znani in neznani mučenci, prepričan sem, da tudi blaženi in svetniki.
Kaj pa naše pričevanje? Enkrat na leto spominsko proslavo, očenaš in nasvidenje do naslednje proslave?
Škof Dr. Gregorij Rožman v svojem poslovilnem pismu beguncem, pred odhodom čez ocean, preroško napoveduje, da se morda nihče od tistih, ki odhajajo(mo) iz domovine, ne bodo(mo) vrnili v domači kraj. Da bodo(mo) živeli v okoliščinah in krajih, ki bodo popolnoma drugačni od tistih, na katere so(mo) bili navajeni.
Prepričan sem, da nismo v Argentini slučajno. Da ima naša emigracija smisel in vedno večji - velik pomen za Slovenijo in Argentino. Nam ni bilo dano preliti krvi. Imamo pa s podarjeno svobodo in življenjem po raznih celinah - apostolsko sporočilo in navodilo: pričevanje, dejansko življenjsko pričevanje za slovenski narod, za slovenski vsakdan in tudi za argentinsko domovino. V okolici kjer živimo, v družini, kjer delamo, na univerzi, v podjetju, v službi, povsod. Pričevanje in življenje po tistih vrednotah, ki jih svet danes izgublja. Vrednote za katere so domobranci šli v boj, za vero, za dom in očetnjavo.
Vidim primerljivo vzporednost stanja med Slovenijo in Argentino. Precej podobnih simptomov. Razvrednotenje, relativizem in libertarizem prevladujeta na vseh področjih. Splošna intelektualna megla, moralna omamljenost, otopelost, korupcija, divji konsumi-zem. Glavno je imeti in imeti čim več!
Je Slovenija še katoliški, Marijin narod? Je Argentina?
Pred kratkim je bila v Sloveniji proslava dneva državnosti ob prisotnosti zastav z rdečo zvezdo.
V Argentini prodira stanje permisivizma, nezakonitosti, anarhije in enostranska revizija zgodovinskih dejstev.
Kako se bomo odzvali na izzive današnjega časa? Domobranci so sli v boj. Naš boj bo morda drugačen. A vendar vsak bo moral bojevati svoj boj tam, kjer je. Tam kjer ga je postavila Previdnost. V območju slovenske skupnosti, domov, na univerzi, med upokojenci, med politiki.
Nihče ne more zapreti svojih vrat za Slovenijo. Nihče ne more zapreti svojih vrat pred Argentino. Prepričan sem, da nismo v Argentini slučajno.
Ob takih prilikah kot je danes, lahko vsak izmed nas najde odgovor na vprašanje o hudem grehu. To sem slišal v Los Tres Cerritos v provinci Salta, kjer gospa Marija Livia pravi, da je to današnji velik greh - »greh opustitve« (pecado de omision). Kaj bi(sem) lahko dobrega naredil, pa prostovoljno nisem hotel narediti ali se obrnil proč?
III.
Kaj si naredil Kajn? Kje je tvoj brat?
O tem žalostnem obdobju pričakujemo da Slovenski Kajn odgovori, kje je njegov brat, kje ga je umoril, kam ga zakopal, zažgal, utopil, v katerem breznu trohnijo njegove kosti, do zadnjega prikritega grobišča. Da prizna ter izpove svojo krivdo, spokojno pokoplje pobitega brata, zadostf pravici in zgodovinsko resnico obeleži nepristransko, brez laži ter uradno obsodi komunizem. Tako bo stopil na področje sprave in se prikopal do katarze in miru.
Ko je svet slavil zmago in se veselil svobode, so že po končani vojni padle najštevilčnejše žrtve slovenskih domoljubov. Ker so ljubili dom, so se imenovali Domobranci. To je bilo žalostno obdobje naše zgodovine, ko brat ni bil bratu brat, človek človeku človek, ampak človek človeku zver pijana krvi.
Tudi danes smo poklicani, da branimo svoj dom in vrednote, ki so povezane s tem kar dom pomeni, ne glede na kraj kjer živimo. Poti so različne, smer pa zelo jasna. Vsak dan je lahko začetek.
Njim pa, ki so prestopili vrata večnosti s palmo mučeništva kličemo po vseh celinah: Slava in hvala Vam za ljubezen, hrabrost in zgled!
KULTURNO DRUŠTVO TUHINJ
Med nami v avgustu
Kulturno društvo Tuhinj je bilo ustanovljeno leta 1952 in je lansko leto praznovalo 60-letnico obstoja. Amaterska dramska skupina vsako leto pripravi premiero gledališke predstave, s katero gostuje po krajih širom Slovenije. Večkrat pa v goste povabi tudi druga amaterska gledališča kakor tudi profesionalne predstave. Tako je leta 2009 v Kulturni dvorani na Lazah gostovala Slovenska amaterska gledališka skupina iz Buenos Airesa v Argentini. S strani vodstva gostujoče skupine je prišlo povabilo, da v prihodnosti gostovanje vrnemo. Zadnja tri leta je zorela ideja o izvedbi projekta gostovanja preko luže. V letu 2012 so v društvu prejeli tudi uradno povabilo iz Argentine in se odločili, da povabilo sprejmejo. Z veseloigro in pesmijo ter plesom na gostovanje v Buenos Aires in okolico odpotujejo v avgustu tega leta.
KJE JE MEJA
Veseloigra s pesmijo in plesom. Eno-
dejanko »Kje je meja« je napisal Josip Ogrinec, s spremljevalnimi teksti (pesmimi) pa kasneje dopolnil Marijan Belina.
Dogajanje je postavljeno ob mejo

i 9j Џ
med domačiji sosedov Križa in Kraža. Na hudomušen način predstavlja značilno slovensko pravdarsko strast za ped zemlje, aktualno še danes čeprav je igra nastala že leta 1876.
Skupina bo gostovala v Argentini od 2. do 21. avgusta. Nastopali bodo v San Justu, v Slovenski vasi, na Pristavi in v Mendozi. Že danes vsi lepo vabljeni.
Glavni odbor Našega doma
Zlati Niko Grafenauer
Letošnji prejemnik zlatnika poezije je pesnik, prevajalec, urednik in esejist Niko Grafenauer. Nagrado za življenjski opus mu bodo izročili na prireditvi ob podelitvi Veronikine nagrade na Starem gradu v Celju.
Grafenauer bo zlatnik poezije 27. avgusta prejel za svoj pesniški opus, za »prispevek k iskanju semantične igrivosti knjižnega jezika in za prispevek k slovenski kulturi«, kot je zapisano v utemeljitvi nagrade.
Grafenauerja celotni literarni opus uvršča med najpomembnejše literarne ustvarjalce v slovenski književnosti. Ob tem velja omeniti njegovo prvo pesniško zbirko Večer pred praznikom (1962) in poznejše: Stiska jezika, Štukature, Pesmi (s Svetlano Makarovič in Tomažem Šalamunom), Palimpsesti, Izbrisi, Odtisi,
Nočitve. Pesmi so vključene tudi v več izborov - Samota, Vezi daljav, Dihindih in Diham, da ne zaide zrak.
Čeprav kultno pesniško zbirko Skrivnosti (1983) nekateri uvrščajo med poezijo za otroke, je morda prav ta najbolj prepričljivo razgrnila spiralo metamorfoz njegovih poetik. Tako Grafenauer v zavesti ljubiteljev poezije ni umeščen le kot predstavnik slovenskega pesniškega modernizma, hermetične poezije in ustvarjalni naslednik ekspresionističnega literarnega izročila, ampak tudi kot pesnik razkošne preproste, čustvene nabite poezije, piše v obrazložitvi nagrade.
Tudi seznam Grafenauerjeve otroške in mladinske literature ter radijskih iger je obsežen. Sega od Majhnic iz leta 1965 do legendarnega Pedenjpeda in Avtozaverja, pa spet do zbirke Pede-njped ima spet svoj rep. Bogata je tudi Grafenauerjeva esejistika, še posebej njegovi pogledi na slovensko poezijo, podpisuje se tudi pod več prevodov.
Nagrado že od leta 2005 podeljuje podjetje Fit media, ki je tudi pobudnik Veronikine nagrade za najboljšo pesniško zbirko leta v Sloveniji. Doslej so jo prejeli Ciril Zlobec, Tone Pavček, Kajetan Kovič, Ivan Minatti, Miroslav Košuta, Neža Maurer, Veno Taufer in Svetlana Makarovič.
Kakšna je bila Istra pred dvesto leti?
Okoli leta 1815 je arhitekt Pietro Nobile narisal vrsto vedut, panoram in spomenikov, ki danes omogočajo edinstven pogled na podobo istrskih mest in okolice pred dvema stoletjema. Njegove risbe na ogled postavljajo v Koprskem pokrajinskem muzeju.
Razstava Pietro Nobile - Istrski motivi z začetka 19. stoletja bo do 30. septembra na ogled ponujala 82 risb arhitekta, ki je bil sicer doma iz italijansko govorečega
švicarskega kantona Ti-cina, a je bil kot vodja Uprave za javne gradnje tedaj v Istri.
Razstava risb, na katerih so opazni tudi spomeniki in druge vsebine, ki danes niso več ohranjene, je pred tem že gostovala v Pulju, Opatiji in na Reki. Ravno v reškem Državnem arhivu tudi hranijo Nobilovo zbirko.
Na tokratni razstavi, ki sta jo organizirala Pokrajinski muzej Koper in Skupnost Italijanov
Santorio Santorio, bo na ogled tudi kopija risbe celotnega plašča puljske-ga amfiteatra, ki jo hrani Državni arhiv Kantona Ticino iz Bellinzone. Postavitev je del projekta Istra iz potnih map Pietra Nobila Humanističnega društva Histria v sodelovanju z reškim Državnim arhivom in puljskim Zgodovinskim in pomorskim muzejem Istre ob udeležbi Arheološkega muzeja Istre in Istrske kulturne agencije iz Pulja.
NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI
SLOVENCI V ARGENTINI
osebne novice
Družinska sreča. V družini Rajka Urbančiča in njegove žene ge. Francke roj. Bergant se je rodila hčerka. Krstil jo je v slovenski kapeli g. direktor Anton Orehar na ime Ana Frančiška.
slovenska vas
G. Mirko Špacapan, lanuški organist, se je poslovil in odpotoval v italijansko Dorico. Vleklo ga je domov, vabil ga je brat župnik v Podgori, ki potrebuje organista, vabila ga je sestra in vabili prijatelji v Gorici ... V Slovenski vasi je pevski zbor dobro organiziran. V mladem glasbeniku Burji je dobil novega pevovodjo .
bariloche
XII. redni občni zbor bariloškega odseka Slovenskega planinskega društva se je vršil 22. junija v Planinskem stanu ... Društvo bo še naprej vodil stari odbor: predsednik France Jerman, tajnik Peter Arn-šek, blagajnik dr. Vojko Arko. Odborniki: Blaž Razin-ger (oskrbnik Stana), Joško Simčič (oskrbnik orodja), Ivan Arnšek in Lojze Simčič.
BOULOGNE SUR MER
Srebrnomašniško slavje g. župnika Avguština.
Župnik župnije sv. Marjete v Boulogne Sur Mer, g. Albin Avguštin je 3. Marca 1962b slavil 50 letnico svojega življenja. V nedeljo dne 30 junija 1963 je pa v svoji fari praznoval srebrnomašniški jubilej. ...
Tudi planinci iz Bariloč so se spomnili srebrnoma-šniškega jubileja svojega duhovnega vodje in so mu poslali brzojavno svoje čestitke.
Za prijetno družabno nastrojenje so poskrbeli tudi pevci, za smeh pa še posebej z nekaterimi improviziranimi nastopi Silvo Lipušček in Rudi Bras z napovedovalcem Jožetom Markežem.
(Svobodna Slovenija, 11. Julija 1963, Št. 28)
RESUMEN DE ESTA EDICION
V POSTOJNSKI JAMI ŽE 35 MILIJONOV
obiskovalcev
Postojnsko jamo je obiskal 35-milijonti obiskovalec. To je postal Poljak Pawel Piatkiewicz, ki je v Postojno prišel z družino. Nagradili so tudi srečna osmoljenca, ki sta kupila vstopnico pred in za njim - to sta bila Sofie Steffens iz Nemčije in Wang Jian Qui iz Kitajske.
Slovenec - poveljnik letalstva nato
Ameriški general slovenskega rodu Frank Gorenc se prihodnji teden odpravlja v Evropo, kjer bo prevzel poveljevanje zračnim silam zveze Nato in še tri druge položaje, zaradi katerih si v šali pravi „general s štirimi klobuki". Pred odhodom v Evropo je v Pentagonu opisal svojo pot priseljenca, ki se je zavihtel na visok vojaški položaj.
niko kralj in stol rex
Umrl je arh. Niko Kralj, pionir slovenskega industrijskega oblikovanja in eden najpomembnejših oblikovalcev 20. stoletja. Na splošno in v stroki je zlasti znan njegov naslanjač Rex 120, oblikovan leta 1952 in izpeljava v zložljivi obliki stol Rex, oblikovan leta 1955, ki so ga serijsko izdelovali v tovarni Stol; svoje mesto je dobil tudi v ne-wyorškem muzeju moderne umetnosti (MoMA).
Stol Rex uvrščajo med svetovno pomembne dosežke na področju industrijskega oblikovanja, ki so ga kopirali tudi po svetu in se sedaj ponovno proizvaja v podjetju Impakta Les.
KAKO SE TO VLEČE!
Sodni senat ljubljanskega okrožnega sodišča je nekdanjima predsednikoma uprav Pivovarne Laško in Istra-benza, Bošku Šrotu in Igorju Bavčarju, prisodil večletne zaporne kazni zaradi kaznivih dejanj pri preprodaji delnic Istrabenza. Šrota je spoznalo krivega storitve kaznivega dejanja zlorabe položaja pri gospodarski dejavnosti in mu prisodilo pet let in deset mesecev zaporne kazni, Bavčarju pa je za kaznivi dejanji napeljevanja k zlorabi položaja in pranja denarja prisodilo sedem let zapora. Oba sta po izreku znova poudarila, da nista kriva, napovedala pa sta tudi pritožbo na drugostopenjsko sodišče.
PO SVETU
DELO ZA NOVO USTAVO V EGIPTU
V Egiptu je v nedeljo s svojim delom začela 10-članska skupina pravnih strokovnjakov, ki naj bi spisala dopolnila k novi ustavi. Skupina ima za pripravo osnutka 30 dni časa, nova ustava pa naj bi odprla pot novim parlamentarnim in predsedniškim volitvam. Skupino sestavljajo štirje univerzitetni profesorji prava in šest sodnikov. Svoje predloge ustavnih sprememb bodo nato predstavili širšemu, 50-član-skemu odboru, sestavljenemu iz verskih predstavnikov, politikov, sindikalistov in vojaških oficirjev. Vsak peti član tega odbora bo ženska ali pa mlad pripadnik egiptovskih revolucionarnih gibanj. Odbor bo imel 60 dni časa, da predloge preuči in potrdi, nato pa bo spremenjena ustava morala prestati še referendum in glasovanje v parlamentu.
japonska koalicija brez opozicije
Japonska vladna koalicija premierja Šinza Abeja je na volitvah v zgornji dom parlamenta prepričljivo zmagala, kar pomeni, da bo imela večino v obeh domovih parlamenta vsaj do leta 2016. Kot kažejo končni izidi, je njegova Li-beralnodemokratska stranka dobila 65 sedežev, njena koalicijska partnerka Novi Komeito pa 11 od skupno 121-ih. Vladna koalicija je po zmagi obljubila, da bo nadaljevala oživljanje gospodarstva in premagala krizo, ki državo pesti že 15 let. Abe je napovedal, da želijo med drugim omogočiti izboljšanje zaposlovanja, zvišanje plač in povečanje investicij podjetij.
JAVNI DOLG EU
Javni dolg v območju evra se je v prvem četrtletju letos v primerjavi z zadnjim četrtletjem lani zvišal za 1,6 odstotne točke na 92,2 odstotka bDf, v Evropski uniji pa za 0,7 odstotne točke na 85,9 odstotka BDF! Skupni javni dolg je v območju evra znašal 8750 milijard evrov, v Evropski uniji pa 11.112 milijard evrov. Najvišji dolg v deležu BDP so beležila Grčije s 160 odstotki, Italija s 130 odstotki, Portugalska s 127 odstotki in Irska s 125 odstotki BDP Slovenija je beležila javni dolg v višini 19,1 milijarde evrov oz. 54,5 odstotka BDP To je 0,4 odstotne točke več kot v predhodnem četrtletju in 7,5 odstotne točke več kot v enakem obdobju lani.
dve leti od napada na norveSkem
Norveški premier Jens Stoltenberg je v vladni četrti Osla položil venec v spomin na drugo obletnico dvojnega napada desničarskega skrajneža Andersa Breivika, v katerem je bilo ubitih 77 ljudi. V kratkem govoru na sedežu vlade,
ki je bil tarča napada, je pozval Norvežane k enotnosti in zvestobi temeljnim vrednotam norveške družbe. »Nikoli se ne smemo odreči vrednotam, ki so bile napadene 22. julija - humanosti, različnosti, solidarnosti in odprti družbi. So naše najmočnejše orožje in obramba pred nasiljem. Norveška mora ostati odprta demokracija, v kateri bodo vsi ljudje živeli brez strahu,« je dejal norveški premier. Breivik je bil avgusta lani obsojen na najvišjo možno kazen, 21 let zapora.
PRISEGEL JE NOVI KRALJ
Belgijski princ Philippe je v nedeljo zaprisegel kot novi belgijski kralj. V prisegi pred parlamentom se je zavezal, da bo odgovorno izpolnjeval svojo novo vlogo ter da bo zvest ustavi in zakonom Belgije. Pred Philippovo prisego je dopoldne uradno abdiciral njegov oče Albert. Med slovesnostjo v kraljevi palači v Bruslju je Albert podpisal listino abdikacije in se navzočim belgijskim dostojanstvenikom in politikom zahvalil za vse, kar so dosegli v času njegove vladavine. Albert je zatrdil, da je njegov sin pripravljen na novo vlogo, da ima dobro srce in bo zagotovo dobro vladal državi. Philippe je tako postal sedmi belgijski kralj od ustanovitve monarhije leta 1831. Podporo mu bo dajala njegova soproga Mathilde, ki je med ljudmi je zelo priljubljena.
potresa
Severozahod Kitajske sta v ponedeljek v razmaku dveh ur prizadela potresa, v katerih je umrlo najmanj 60 ljudi. Več kot 300 ljudi je bilo huje poškodovanih. Po najnovejših podatkih se je v tresenju tal zrušilo več kot 1200 stavb, več kot 21 tisoč pa je močno poškodovanih, Pristojne oblasti so na prizadeto območje napotile 500 vojakov, med katerimi je tudi 120 izurjenih reševalcev.
Fundador: MILoŠ STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Franci Znidar / Re-daccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA Tel.: (54-11) 4636-0841 / 46362421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar in esloveniau@ gmail.com
Za Društvo ZS: Franci Žnidar / Urednik: Tone Mizerit Sodelovali so še: Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Marta Petelin, Jože Horn, Angelca Čad Bajda, Lučka Bergant, Marko Čop, Rok Fink Avguštin Vivod in odbor Našega doma. Mediji: STA, Radio Ognjišče, Družina.
EL mundo esloveno
Los primeros dfas de julio tuvo lugar en Ljubljana la reunion del Consejo de Gobierno para los Eslovenos por el Mundo. Se trata de un cuerpo consultivo, previsto en la ley que rige la relacion entre el estado esloveno y las distin-tas comunidades y personas, residentes en los mas diversos pafses del mundo. Trece son los miembros que represen-tan las distintas colectividades; dos de ellos corresponden a la Argentina. Su nombre es propuesto por las comunidades y el nombramiento lo decide el presidente del gobierno. El mandato de los consejeros dura cinco anos. Esta fue ya la septima reunion (segunda en la actual composicion), presi-dida por la premier Alenka Bratušek. Se trataron distintos temas referentes a la vida y actividad de las comunidades, con especial atencion a la situacion de la juventud. Cada delegado expuso su informe. Hubo conclusiones y la in-tencion de una mayor comunicacion entre las organizacio-nes en distintos pafses. (Pag. 1)
ŽEL FIN DE LA FAMILIA 'CLASICA'?
Con la reforma de la polftica familiar, el gobierno esloveno quiere cambiar el concepto de familia a una forma mas moderna. La premier Alenka Bratušek sostiene que la legislacion debe estar dirigida a todas las familias. Esto conlleva una redefinicion de familia que hace dos anos fue rechazado en el referendo. Muchos creen que la polftica en terminos de familia va en una direccion equivocada y que podnan crecer las familias monoparentales. El proyec-to de ley de atencion a los hijos y las prestaciones fami-liares traen algunas disposiciones controvertidas a las que ha respondieron la oposicion asf como la sociedad civil. Los partidos de la oposicion (Partido Democrata Esloveno, Nueva Eslovenia y el partido Popular Esloveno) insisten en que unicamente la familia en su formato tradicional, es garanta de una sociedad prospera y con futuro. (Pag. 2)
FESTEjoS por LA INDEPENDENCIA
El 25 de junio Eslovenia celebra la formacion como estado independiente que proclamo en el ano 1991. Esta fecha patria tambien es celebrada por los cursos de idioma esloveno en la Argentina. Pese a estar geograficamente alejados de Eslovenia, la cercanfa espiritual y el amor ha-cia la tierra de nuestros abuelos es innegable. Por ello, los alumnos del curso Balantičeva šola de San Justo festejaron los 22° anos de independencia el sabado 29 de junio pasado. Los mas chicos a traves de corazones blancos, azules y rojos expresaban la alegna de la celebracion, los grandes destacaron el retrato de France Balantič, poeta y domobranec que hace 70 anos perdfa su vida defendiendo la patria. En esta oportunidad los grados superiores junto con sus docentes prepararon un recitado de poesfas.
El domingo 30 de junio pasado los mendocinos tambien celebraron los 22 anos de la independencia eslovena. El curso esloveno Sv. Cirilo y Metodio prepararon el acto, con lo cual abundo la alegna infantil y el tono didactico. Tras la misa, se canto el himno y se leyo el discurso inicial del presidente del Centro esloveno de Mendoza, Ing. Milan Nemanič. Durante el numero cultural, los alumnos de la secundaria leyeron un breve relato historico y recitaron una poesfa. La primaria participo explicando la importan-cia de los sfmbolos nacionales. Tambien bailaron y saluda-ron orgullosos con sus banderas eslovenas. Los padres de la escuela invitaron, tras el acto, a recorrer la nueva biblioteca en la que poco a poco aumentaran la cantidad de material, con el fin de permitir a los chicos, maestros y familias un contacto mas fluido con la lengua eslovena. (Pag. 3)
EL ARTE DE KARINA USAJ
El pasado 11 de julio en la Embajada de Eslovenia en Buenos Aires presento sus obras, la artista plastica Karina Ušaj, con ascendencia eslovena por parte de su padre. Su arte es abstracto y logra un fuerte impacto visual con los colores. La artista es Ingeniera en Sistemas y expresa su arte y sus colores desde la optica de la terapia de "repro-gramacion de la memoria celular" que utiliza los colores como herramienta. La exposicion estara abierta hasta el 11 de septiembre de 2013 en la Embajada. (Pag. 3)
Naročnina Svobodne Slovenije: Za Argentino, $ 600.-; pri pošiljanju po pošti: sivi papir, $ 820.-; beli papir $ 930.-; Bariloche; $ 785.; obmejne države Argentine, 250.- US dol.; ostale države Amerike, 280.- US dol.; ostale države po svetu, 300.- US dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto, 200.- US dol. za vse države. Dolg za letnike v zaostanku se plača po ceni naročnine tekočega leta. Svobodna Slovenja izhaja s podporo Urada za Slovence v zamej'stvu in po svetu RS.
Čeke: V Argentini na ime „Asociacion Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime „Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. / California 2750-C1289ABJ Buenos Aires-Argentina / Tel.: (54-11) 4301-5040 / E-mail: info@vilko.com.ar
SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE
MALI OGLASI
OBVESTILA
SLOVENCI IN SPORT
TURIZEM TURISMO BLED	A
EVT Leg. 12618	4цГ
Dis. 2089
de Lucia Bogataj
Monsenor Marcön 3317 B, San Justo
Tel. 4441-1264/1265 GREGOR BATAGELJ, turistični vodnik v Sloveniji. Slovenski/španski jezik. Mob.: +386-(0)31-567-098. E-naslov: mgbatagelj@gmail.com
ZOBOZDRAVNIKI Dr. Damijana Sparhakl - Zobozdravnica - Splošna odontologjia -Belgrano 123, 6. nadstr. "4" - Ramos Mejfa - Tel.: 4464-0474.
ADvOKATI Dobovšek - odvetniki Somellera 5507 - C1439AAO - Capital Federal - Tel/Fax 54-11-4602-7386 E-mail:estudio@estudiodobovsek. com.ar
Dr. Marjana Poznič - Odvetnica -Uradna prevajalka za slovenski jezik. Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 43821148 / 15-4088-5844 - mariana.po-znic@gmail.com
Dra. Ana C. Farreras de Kocar - Su-
cesiones - Contratos - Familia - Co-mercial - Laboral - Civil - Jubilaciones - Pensiones. Martes y Jueves de 15 a 18 hs. Belgrano 181 - 6° B (1704) Ramos Mejfa. Tel.: 4469-2318 Cel.: 15-6447-9683
e-mail:farrerasanac_te@yahoo.com.ar
GASTRONOMIJA od torka do vključno sobote od 19. ure naprej. Praznovanja, obletnice, srečanja. Cene ugodne, pristna domača hrana in kvalitetna postrežba. /7	__ Rezerva-
crrhztLtŠi 546858
' Avellane-da 450, Ramos Mejfa, Buenos Aires.
Planika catering - Ani Rode Slovensko in mednarodno pecivo po naročilu - Tel.: 4655-4422 ali 154073-3495
POSREDOVANJA PATAGONIA Storitve Mana Cristina Breznikar Rant s.p. Vaš kontakt v Sloveniji. Osebna potovanja. Vzpostavimo stik med sorodniki. Pokojninski postopki, najemnine in več drugih storitev. E-mail: patagonia.storitve@yahoo.com
VALUTNI TEČAJ V SLOVENJI
23. julija 2013
1 EVRO	1,32 US dolar
1 EVRO	1,36 KAD dolar
1 EVRO	7,30 ARG peso
	
NEDELJA, 28. julija: Srečanje molivk in molivcev Živega rožnega venca, ob 15. 30 v cerkvi Marije Pomagaj
SREDA, 31. julija: Učiteljska seja, ob 19.30 v Slovenski hiši. SOBOTA, 3. avgusta: Redni pouk na srednješolskem tečaju RMB, ob 15. uri v Slovenski hiši.
Veseloigra Kje je meja, prispevki za patra Petra Opeka, ob 20. uri v Našem domu.
NEDELJA, 4. avgusta: Mladinski dan v Slomškovem domu
SOBOTA, 10. avgusta: Redni pouk na srednješolskem tečaju RMB,
ob 15. uri v Slovenski hiši. Ta dan bo razdelitev spričeval.
ČETRTEK, 15. avgusta: ZSMŽ San Martin vabi
na mesečni sestanek v Domu ob 16h.Govorila bo ga. Ana de Boldoni o prvih znakih bolezni Alzheimer. Vsi lepo vabljeni!
SOBOTA, 17. avgusta: Redni pouk na srednješolskem tečaju RMB, ob 15. uri v Slovenski hiši.
Cafe concert v Slomškovem domu
NEDELJA, 18. avgusta: Romanje v Lourdes, ob 10. uri Av. La Plata 3757, Santos Lugares, Bs. As. (ta dan ne bo krajevnih sv. maš).
Raziskava, katere rezultati so bili nedavno objavljeni v znanstveni reviji Neurology, potrjuje, da so ljudje, ki redno berejo, pišejo in na druge načine procesirajo informacije, med staranjem manj nagnjeni k upadu možganskih sposobnosti, in to tudi pojasnjuje. Raziskava pod vodstvom nevropsiholo-ga Roberta Wilsona sicer ugotavlja, da nas mentalno aktivno življenje ne bo ubranilo pred samimi boleznimi, bodo pa te veliko manj usodno vplivale na delovanje možganov. V chicaškem univerzitetnem medicinskem centru so tako spremljali 294 starostnikov, ki so podrobno poročali o svojih mentalnih aktivnostih tako na stara leta kot v mladosti. Posebej natančno so zabele-
žili, kako pogosto so brali, pisali ali obiskovali knjižnico v različnih življenjskih obdobjih. Nato so vse do njihove smrti na letni ravni spremljali njihove kognitivne funkcije in merili njihove sposobnosti, kot so dolgoročni spomin, kratkoročni spomin in prostorsko dojemanje podob. Le nekaj ur po njihovi smrti so odstranili tudi njihove možgane in jih pregledali, da bi našli dokaze o morebitnih možganskih boleznih. Ključna ugotovitev raziskave je, da kognitivna dejavnost lahko omili posledice nevropatoloških stanj. Ali po domače: možgani posameznikov, ki so vse življenje veliko brali in pisali, so v starosti mentalno počasneje nazadovali kljub prisotnosti bolezni. Rezultati so tudi pokazali,
da na »odpornost« možganov vplivajo tako aktivna mladost kot aktivnost v poznejših življenjskih obdobjih, kar pomeni, da ni nikoli prepozno začeti brati ter da prej ko začnemo, bolje bo za naše možgane. Do podobnih ugotovitev so sicer prišli tudi drugi znanstveniki. V znanstveni reviji Archives of Neurology so namreč lani objavili rezultate raziskave, ki pričajo o tem, da imajo mentalno aktivni posamezniki nižjo raven amiloidov beta, skupkov proteinov, katerih kopičenje v možganih povzroča Alzheimerjevo bolezen. Kako boste preživeli starost, je tako lahko v veliki meri odvisno od tega, koliko časa že zdaj posvetite branju, pisanju in drugim podobnim aktivnostim.
darujte v
tiskovni sklad!
DOSEŽKI NA EVROPSKEM FESTIVALU
Judoistka Andreja Leški (foto) je drugi dan olimpijskega festivala evropske mladine (Ofem) v Utrechtu za Slovenijo osvojila prvo odličje, bila je bronasta v kategoriji do 48 kg. Zadnji tekmovalni dan je bil za slo-
venske športnike najbolj uspešen. Rokome-taši in odbojkarice so osvojili zlato medaljo, do brona pa so prišli judoist Rok Polajžer, Leda Krošelj v skoku s palico in plavalka Neža Kocijan.
BRONASTI TAEKWONDO
Slovenska borka Franka Anić je na svetovnem prvenstvu v taekwondoju olimpijske različice WTF, ki je potekalo v mehiški Puebli, v kategoriji do 67 kg osvojila bronasto odličje. Anićeva je bila prva v slovenskem taboru, ki je stopila v ring, osvojila pa je prvo kolajno za Slovenijo v zgodovini svetovnih prvenstev.
Ivan Trajković je tudi osvojil odličje bronastega leska. Trajković, ki nastopa v naj-
težji kategoriji, se je poškodoval že v prvi borbi, navkljub temu pa je stisnil zobe in po zmagi proti Poljaku Piotru Hatowskemu zasedel tretje mesto.
PRIPRAVE ŽE TEČEJO
Slovenska košarkarska reprezentanca je začela priprave na evropsko prvenstvo, ki ga bo naša država gostila od 4. do 22. septembra. Iz Ljubljane v Rogaško Slatino je odpotovalo trinajst igralcev, trije - Boštjan Nachbar, Mirza Begić in Nebojša Joskimo-vič - pa se ji bodo pridružili naslednji teden.
Mirza Begić- najvišji igralec slovenske košarkarske reprezentance, 216 cm - je dva dni pred prihodom na priprave uredil svoj status za naslednji dve sezoni. Iz Reala Madrida se seli k evropskemu klubskemu prvaku Olympiacosu iz Pireja.
TENIS
Najboljša slovenska teniška igralka Polona Hercog je osvojila turnir Mednarodne teniške zveze v Olomoucu na Češkem z nagradnim skladom 100.000 dolarjev. Do naslova, njenega enajstega na turnirjih ITF, je prišla ob zgolj štirinajstih izgubljenih igrah v petih dvobojih.
Andreja Klepač in njena avstrijska soigralka Sandra Klemenschits pa sta osvojili turnir WTA v avstrijskem BadGasteinu z nagradnim skladom 235.000 ameriških dolarjev. Slovensko-avstrijska naveza je bila v finalu dvojic boljša od nemško-grške kombinacije Kristina Barrois/Eleni Daniilidou s 6:1 in 6:4.
Redno branje utrjuje možgane
OSEBNE NOVICE
Družinska sreča
4. julija se je rodila Lu-isiana Sanchez Carrera; očka je Marko Sanchez Črnak, mamica pa Gisele Carreras. Srečnim staršem iskreno čestitamo!
Poroka
V soboto, 20. julija 2013, sta se v slovenski cerkvi Marije Pomagaj poročila Franci Mugerli in Mana Lucrecia Ceberio. Priči sta bila ženinova mati Francka Mugerli roj. Moč-
nik in nevestin oče Juan Manuel Ceberio. Med sveto mašo ju je poročil ženinov stric župnik Janez Cu-kjati. Novemu zakonu čestitamo in želimo srečo!
Krst
V soboto, 20. julija 2013, je bila krščena Kamila Martina Selan,
hčerka Martina in Ingrid roj. Kopač. Botra sta bila Martin Kopač in Andrejka Vombergar roj. Selan. Krstil jo je med sveto mašo
župnik p. Roberto Scarda-maglia. Srečni družini iskreno čestitamo!
Smrti
V Ramos Mejii je umrla Marica Makovec roj. Sa-botič (78); v San Martinu Vinko Zorc (89); v Capita-lu ga. Marija Štancer (86); v Kanadi Peter Kukovica (78), brat g. p. dr. Alojzija Kukovice DJ; in v Sloveniji Marija Ločniskar roj. Re-pič (82).
Naj počivajo v miru!